llkifs W itn ruen mdtli in prtfttikov. A1-* ?: * • » VETA GLASILO SLOVENSKE NARODNE PODPORNE JEDNOTE *xc4pt 5om/«>j mdHolH** - leto-vea«xl (Ho. 148) CHICAGO, ILL. TOREK IL MAJA (MAY) 1918 Stcv^NU >y the Aot of Octobar 6, 1917, on flls at \ha Poet Office of OMaaf* DUM* By of ik« PraMiit, 1 I Strašna nezgoda v to-n ■*rda.» --------razstrelivo. ubitih. -Peli človeških teles leteli na vse strani. L - Pittsburgh, Pa. — Dogodila m Igraiiufcieagode v tovarni Aet-Kl^heuii^l koinjanije, kakeršna Kend^o »edaj ie ni dogodite v amerlSki tovarni aa razstrelivo. V tovarni, ki oe nahaja v Otkdalu, v okolišu Pittaburgha, ji eksplodiralo razzatrelivo, ki je i kemiji poznano pod imenom T. N. T. Življenje je baje izgubilo okoli 200 oseb. Kriški oglednik Samuel C. Ja-m je oredil ljudsko štetje da doiene, koliko oeeb bilo ubitih. Kompanija je izda-okrožniee in priporočila, da se »j registrirajo vse osebe, ki ao de v okolišu. pri kompaniji vodi J. W. [man, ki je ostal na čudežen pri življenju. Ob času raz-je imel v roki pole, na ka-i zapisoval delovni čas. Raz-ga je vrgla akozi vrata, Ii c temu ae je rešil. , tovarni je delalo okoli pet delavcev, ko je bilo slišati v ivnici za sodo pok, kat da jc pištola. Ljudje ao takoj ili nevarnost, vedeli so, kaj pomeni, in hiteli so proti vra- so prišli na prosto, ae je o, da gori zrak. Zemlja ae je la in a strašnim pokom, ki | p slišali milje daleč, je toyar-i zletela v zrak. Z njo ao šli mnogi ljudje in, materijal ihu in dim* *« je raz-ri nad mestom atrašne nežna tla ao padali hudo raz-irjeni ljudje in deli človeških , da zgore v ognju, kl je ob-I podrt ine. ioge ranjence je eksplozija pol milje daleč od tovarne, atere so pripeljali v takem It pittsburške bolnišnice, ila vsaka zdravniška pomoč koj po drugi eksploziji so ae ali iz velikega požara zlom-tramovi, požar ao pa netile kalije, kl služijo za ladelova-T. N. T. in T. N. A. br ae je Širil in je postal ilu tako velik, da je ugrožal 1 aoseščino in je dosegel nabi-ke. Škodljivi plini so se pridigati iz plamena in ae razbrati po vsi dolini, Uko da je [ raiilno delo onemogočeno, ' Monski in brzojavni drogovi po tleh, na tirih Pitta-('ineinnatl, Chieago in St. Meznice so ležale podrti-i ki »o ustavile želeenftkl pro- VABAVUJ BODO NO?! LOKO-MOTIVB IN VOZOVB. |6e bo treba, dovoli železniška a-prava že nadaljno svoto aa popravila. Samuel Dieil, podsuperintendent Waahington, D. O. — Železnice heideiberžke delavnice, je mrtev, bodo letos isdale pod vladnim John B. Johnaton, superinUndent nadzorstvom $1,000,000,000 sa po- < »«*■«» »njm mt-Nuu a «wwi. v oakdalake delavnice, pa Užko ra- pravila in opremo, ali trikrat več New Yorku je govoril predaednik njen. kot so železnice izdale pod prlvat- ^—---1 ------ Malokdo, ki je preživel ekaplo- nim nadzorstvom v katerikoli letu zijo, lahko natančno pove dogod- v zadnjih treh letih, ke. H. H. Conan, ki je obedoval Železnlžka uprava je odredila, v družbi drugih delavcev, ko ae da pojde v U namen $937,861,-je dogodila ramtvelba, pripovedu- 318. Od te vaote pojde $440,071,* npanijaki stražniki ao pod «»om državnih konžtablerjev ^i podrt ine, kaaneje ao jim * pomoč žerifl. «'sKa se je zdelo, da je pomagati ranjencem, k noreče tovarne je priha-fcko strašna vročina, da je 1 *»ogoČe se približati podr-" Toda zdravniki «e niao deli J >n vršili ao rešilno delo a 'j® drugih pogumnih mož, ^ bilo mogoče. Tudi bolnBhe > so ae pri rešilnem delu kot prave junakinje. Aachelman ia New •Iphijo, O., ki je bila i 1 me«tu nesreče, je do-težke poškodbe. Droge ■k zajel pouk kialin in o-p J* eksplodiral, ko so ga ho-|f»»"Hti. Hodijo, da je a M*»eev i g šM*m. ^ilHam g. Haddoek je 1 "WMI življonja prt neki /kaplorfji Vfl|k kog klT*« > feRal mimo njega, iT > rszstrolka podrU 2 ™ > precej poškodovan. iiir * »v*Mi je sledeče. _________ ... ___^ , "Sedel aem a prijateljima ka- postaje, šeiesniške proge, moetove kih sto čevljev proč od ahramb L itd. Za opremo — voaove, lokomo-aa T. N. T., ko ee je dogodila raz- t i ve, kl so že naročene od železni-strelba. Pričel eem leteti kvižko Uke uprave, pojde $479,6H6,000, in kviško, dokler niaem poaUl ne- za podaljšanje tirov pa $1M98, zavesUn. Ko eem prišel do Ul, aU 000. moja prijaUlja padla do sU čev- L Ti zaključki aa popravlU ln ljev od mene na tU. Pobral aem Lbavo nove opreme pomenjajo, se in tekel, ko aem naenkrat pri- ae je šelezniški ravnatelj McAdoo šel do ranjenega človeka. Dal aem odločil, da spravi železnice na noga na svoj hibet in pričel aem U- ge, da bodo kos modernemu želez-či, ko ae je dogodila druga riaa- niškemu obratu. Železniške druš» strelba." be so v zadnjih treh letih, neke- Razstrelba je vrgla vroče ogor- Ure tudi v prejšnjih letih, vse ke na vse strani, akoraj miljo da-1 silno zanemarile. Železniške trač-leč. Pričele ao goreti naprave pri Lnlce ao bile izrabljene, mnogo o-oljnih studencih in s tem ae je preme pa v Ukem stranju, da se povišala nevarnoat aa nove aka-1 železniški promet nI mogel vHU-plozije. Ustavili ao aeaalke in na ti točno in redno, če ao rasmere naprave ao nameUll pesek, da so v prometu poaUle nenormalne, pogaaill ogenj. Zeleznižke družbe ao preje AU* Dele človeAkega teleaa ao našli dile a popravili in opremo, dok. miljo proč od tovarne. Stanov- ler ao bile pod privatno kontro-niki Rennerdala ao pripovedovali, lo. Letoe ao pa priporočile Uko leda ao videli ljudi frčati po zraku. Llike vaoU aa popravila ln opremo, Roke in nogo ao pobirali ob ielez- da je železniška uprava črtala Ogenj, ki je aledll takoj po eka- je, če ae pokaže potreba, da jih je plozijl, je bil ravnotako amrt no- treba izvaliti, sen kot radrtrelba, daslravno ao Za vzhodne želeanice ao odlo-storill rešil ci vse, kar je bilo v čene velike vsote sa popravlU in njih moči, da rešijo delavce. Sta- opremo, da bodo lošje prevOa-novniki v bližnjih trgih opisuje- II po njih blago v atlantlške Inke, jo razatrelbo kot izbruh ognje- ki je namenjeno v Kvropo. Upre-nika. Veliki oblaki rmenorjavega va je pa tudi črtala marsikatere dima so ae dvigaU ▼ ogromni ob- posUvke v proračunu vzhodnih sežnosti r zrak, noseč a aabo atru- železnic. - , osne pUne, ki ao polagali na oko- Po proračunu, ki je bil do sedaj ifco Ti plini in plin žvepljene kis- objavljen, dobi New Central že-line ao najbolj ogrožali rešilee. leznics $70,000,000. To je najviš- Dr. J. A. Hanna, kl je vodil pr- ja dovoljena *oto. vl rešilni vlak, a kaUrkn ao m aka železnica dobUWXX^ za pripeljali ranjenci v PitUburghJvzhodne proge V*'1**'1*"; Pa ie ooisel Oakdele kot "živ pekel J za zapedne. Baltlmore * Ohio že-plameni švigali leznica dobi $43,000,000 ** m do 400 čevljev viaoko v srak, $24,000,000 in New liaven kojez vlakom zopustll meato ne-1009,000. Za druge železnice so do-sreče. Njegov vlak je moral dir; volj*ae ledeče vwU: kati z ocniem. da je preje voail Baata .............. »mr.rnik. » "tn. v ..... preden J. do«g.l plamen. iMttm P«ifie.....^ JK Dr. Hanna J« tapeti, i* . . ......... videl otroke leteti mrtre ob «ri- nUaaii Oentrtl. . .... lih Z »ui. pro^ od «^,^ »4 neere/e. Sorodniki deleveer eo dtaf •• ■ ».11 e ello prrfretl diod kordon OU »UlwMto. * •trelerjer, da Urrfo, fe MnJU.P«il_.-. ............ evojel ie pri Ilrleaja. Dr. Henn. StfMI . . je udel ko. Ul.«, k. ee Je neka- M* «4 Wef". Ji ok.ll drrt milj prrf <»d ^00^0 Kampanj za 'Rdeči križ'v polnem Ura. V VSBH VBOJIH MBBTIH 80 PBIBBDOI VBLIKB OB-HODB. , Bdeči križ" omiljnje bodo, U jo povamča vojna. Chieago, m — Kampanja aa "Ameriški rdeči križ" je pričela v vseh večjih mestih a obhodi. V VVilson pred ogromno ljudsko pinožieo v gledališču Metropolitan. Mnogo poslušalcev as ja moralo vrniti, ker niao dobili vstop nic. V vaeh meatih je veliko navdu- Položaj na bo|išeu nespremenjen. Angleži so u|eU nekaj NemceVo Po sodbi ekspertov se sovražnik priprav-(ja sa ofenzivo. 000 za popravila in zboljšanja: ženje aa "Rdeči krii", kar doka- ^red vame Škodo cenijo na poldrugi mi-jon dolarjev. da je > ^U« vidikih Hai Central Oreat Horthern CM,. Paeiflo 90,000,000 Boek Ialand * »Anai VtJOHEBU PO- Marlkara Paeifla . •^S^^fSSSvO Ichi,. Bnrtogt« B 14,503,000 14,1W,000 14,009,000 1M46,000 .Chieago and Borih D. 0. - Charles I ^^.............nSiifiOO Ifuahes, predsedniški kendldat u ttn|j.ko posUjo v Chlesgu republikanske stranke, Ina^novnn ^ m pr0rs^njenik prvotno od nredaednika Wileona, da ^ Jjomh.OOO, železniška uprava je pr^kevo glede produkcije letallj^ ^vol|U v ,tlošnjem prors-ja pričel a preiakavo. čunu $1,«W,000. Mr Hughea ja »el ua konferen- M k#piuu bo dale -o k lunttfnerou Ujniku OfWT- ggoO.OOO.OOO železniškege skleda, Z .rrd VSE^i Kasnejše - HJKla bodo moraU vrnl-nokUcali na konferenco vojnega L j|U< Kj.rkoll bo mogoče, SK&STS j- HLT^znke aame flnsnclrsl. mr. Hnghesu vm aokemen- lu ta Wo. tonu podatka, ki jik je Imel voj- j ni department. auje, da ljudatvo roaume, kako vedno delo vrši ta uaUnova v mirnem ln vojnem Čaau. Ko eo avstrijske in nemške čete msndrsle Srbijo in (srnagoro1 ns tisoče prebivelosv bežalo oavojevalcl v Albanijo In od kaj v druge kraje. Val ti ubeš iki pred sovražno ello ao brat tov,. Vaakdo je v naglici vzel s sabo, kar je mogel ln oo podal na tešavno pot prek hribov, *ia kateri ja marsikdo omagal, preden je dospel v Albanijo in do morjs. } Tako ao bešsll ljudje pred ao VraŽnikom v Rusiji, Be!«ijl. Fran-feiji in v Italiji. Za vae U begun« pa skrbi "Rdeči kril" s sredstvi, ki jih dobivs od ljudatva. Oe ne bl kilo "Rdečega križa", bl bile vdj. ae atrakote In grozote Še večjo, kaj i žene, otroei ln sUrčkl, kl ao bili baiatl pred aovraini v tuje in neanane kraje, bl u rali gladu, podlegali bl v mno-h atrašenmu naporu, ki ga pri dttšča aovralne tik beg. Potof pa akibi "Rdeči križ" aa vae ranjence a bojišča. I Vsak nikelj, kl ga kdo daruj« 'Rdečemu krkšu," pomaga omiliti vojae strahote ln grosote. Z denarjem, kl ga nabere r Rde« križ," kupi obleko, živila in druge nujne potrOblčina aa civilno prebivalstvo. Z njim nabavi šarpijo, bato, bolniške srajce, po-voje ln ranoeelnlške InštrumenU n druge reči, kl služIjo sdravnl-kom. Na primer za deaet centov kupi Idealno, za U6e briaečo, sa 50e šarpijo, kl ohrani dostikrat voja. ku življenje, za en dolar bolniške nrajeo, aa $1.75 par brgelj itd. Tako vldlu, da vaak cent, ki ga prejme "Rdeči križ" v dar, gre /a omUjenje človeške bede,! ■Lani je "Amerlftki rdeči križ" nabral $100,000,000 v U namen Denar je večinoma že ladan, kaj ti beda na bojiščih in v deželah, kl ao direktno prisadete od nje, je Uko velika ln atrašne, da ai A ineričanl, kl smo oddaljeni od nje, ne moremo še napraviti prave ali ke o nji. Cilj letošnje kampanje aa Rdeči križ" je, da se aopet a prostovoljnimi prispevki nabere Nto miljonov doUrjev aa omllj* njo bede, kl jo je povzročila voj- Vaak cent, kl je da«9*B "M* /emu krilu," gre v plemenit na-meri, aato ne aaplrajmo avojih že-,m.v, smpak vaak naj daruje, ko-Ukor mu je mogoče darovati po njegovih aredatvlh. Iiondon, 20. maja. Rasen o-blčajnih dnevnih lokalnih bojev na aapadni fronti ni nič novegu. Nemška ofenaiva počiva že tretji teden in topnižko bojevanje, ki je po mnenju opaaovalcev na bojišču oznanjevalo novo bitko še zadnji teden, aa nadaljuje med kratkimi odmori .toda o kaki novi bitki še ni znamenja. Vojni atan poroča danea, da ao Angleži včeraj iavržill lokalni na-md v okolišu Alberta In ujeli ne* caj Nemcev. Sovražnik je nameraval aapaatl aeverno od Hlngeaa, toda angleški topovi so preprečili nakano In povraočlll sovražniku večje iagube. Nemžki topovi so bl-l aktivni vao noč na črti Albert-luequay. ■tPlandriji ae je tudi ponavlja-la topniška bitka In v okolišu Me-terena ao bili lokalni lufanterij-aki boji. Nemški Vojni atan je javil alno-ši, da ao bile nemške baterije včeraj pod ljutim eovražniin ognjem med Arraaom in Albertom. Dalje pravi, da ka niao obnaali angležkl napadi južno od Anere. Vojaški eksperti pravijo, da ae sovrUnlk pripravlja aa ofenzivo od Tpreea do Berry-au-Baca na 160 milj dolgi črti. Glavna ikla- ae naha- _____ ___ _ IttnN dasjs vreme je Izredno lepo za po-novkev ofenzive. Dnevi ao vro^l kakor v juliju in vetrovi vlečejo proti aapadni atrani, kar nudi Nemeem vso ugodnost zarsdi dl* ma ln plinov. Kljub temu še nI paziti ,da hI bU sovražnik priprav-jen aa nov udarec. % amerižke fronU v Plkardljl poročajo o velikih pripravah ao. vrainika aa napad na Amlena. Za. vsznižki avljatikl ao pronažll, da Imajo Nemci vae beUrlje težkih ln lahkih topov na bojni črti, (oda reaervne čete še vedno dohajajo. Po veateh Iz angleškega glavne-ga atana ao angleški avljatikl vrgli na 33 nemških letal v aoboto In nedeljo, Francoal pa 3H. Zaveznl-(kl srečni škvedronl ao ametali na tone bomb na mnoga atrateglčna meste In poetaje aa eovražno fron to. Oblekell ao tudi prlatanižče v Zeebruggu. lbtalbki vajbbbc ubit. DOBOJ BODO •OO.OOOMOt BA VOJABKO BLUtBO CIKLOV UBIL očita 01BOIA. Potapljača kl io notonila "Lfcai-Unijo", laika poškodovana, Madrid, 110. maja. - . Uradno poročilo la Oartagene ae glaal, da Je zadnjo soboto doapela v tamo-Šnjo luko nemška aubmarinka U —21® zelo poškodovana. (U—je t lat a potapljala, kl je torpedlrala In potopila ananl parnik Lusltanljo ,na katerem je 115 Američanov iagubllo Šivljenje.) Nemoi ogrožajo Petrograd. Moskva, 110. maja. — Neiužke dete ao okupirale otok Bjorho, kl se nahaja v Ftnakem aallvu južno od Vlborga ln trideaet milj eever-^ noaapadno od Petrograda. živel-ni položaj v Petrogradu, kakor v drugih večjih meatih Ruaije, je slab. . V Kijevu ln mnogih drugih mestih tfkrajine so nemžke Čete v krvavih bojih a ukrajinskimi re-volucljonarjl. Ukrajinska diktatorska vlada, katero ao naaUvllI Nemd, je proglasila obsedno stanje ln mnogo Ukrajlneev ja ie v zaporu. » I i . ■ H.I l— aL.-U _ . - e— ooiaevua n »urn v ooju. Moakva, .90. maja. — in i urške čete ao v^ • JumSio, df^ohuLS aeb abHlh la KM) ranjenih, del) meata, pted katerimi ao tudi pet aljekl bazarji, ao v plamenu.' Turki In Kurdl prcnllrajo v Par-r.ljo In ao ža okupirali Soujbulak In IIAnii južno od jeaera Urmla> Ix Tabrlaa poročajo, da aa Turki pomlčejo proti Knaeiu, kjer mislijo ustanoviti centralno imao. Ako Jim to posreči, tedaj bodo u-grožane britlška čete v Mezopotamiji. k- T dneh je to pokrajino oblekel «e drugI ciklon In aahtoval dve IrU vl. Bernard H. Hofarud, diatrikt-rd ravnatelj Natlonel Bleeult kompanije, In njegov l«-letni sin Mta aa a avtomobilom vračala domov. Zašla aU v ciklon, kl je pograbil avtomobil, ga dvignil v srak kot lahko pero In ge treščil a vao silo ob tis. Oče In sin sta MU ubite. ameriški avijatik je pa-dal. Z ameriško armado v FrsndJI, 90. maja. — Major Reoul Lmfbery Is Wallingforda, Conn., kateri Je kratki dobi uničil osemnajst nemških eroplenov, je Ml včerej ubit. Psdel Je v okolišu Tmile v boja a nemškim eroplsnom s tre. ml sedeš!. KaplUn David PeUreon, ameriški letalec, je včeraj vrgel na tla peti nemški eroplan vzhodno od Bt. Mlhlele. Oenersl Perahlng je poročal včeraj o nemških lokelnlh napadih v Plkardljl In Urenl, katere ao Američani odbili. Pri teh nepe dih ee Imeli Nemd več isgub. Poročilo omenja tudi uspešna zračne hoje na ravnotl Woevre ln na lo-renski fronti. Ko se Je I WsshUgtan, d. C. - Hodijo, ds "S\iZ iz fsntov, kl se regUtrirs)« ..............* T Vao dObe Iz fentov. si » ^T li ll ja ebUšal aa —^ Danea delosas ekučno In k ud no vreme, severosapednl lo aave roVCkodnl vetrovi. d vzhod ob IJi a. m.{ Mhod ek P m. Wsshlngton, 10. msjs. — Voj nI depsrment je danes objsvll II oto 45 imen Iagube ao porszib-lje-uo: Kedem mol ubitih v Iki Ju, e-deti Je umrl zs rsno ^d#n je smrt no ponesrečil In sedem jih je umrlo vaisd bolosnl. 97 mož js težko in dva sta lehko ranjena Včerej objevljene liste vsebuje n lomi. Izgube so porsrdeljene Trije obiti v bojo, trije so umril za ranami In štirje vsled bolezni, pot saož je težko in devet lehfco r so jenih, 14 jih po pogrešaj« Angleži prodrli v nemško lika. Washlngton, 90. maja. — Po uradnih poročilih la l*ndona js angleška potapljača praft nedavnim preplula nevarni paa min v Severnem morju ln ae prikradla naravnost v pristanišče Helgolan-da. nemškega flibrelUrja. Ko je poveljnik aa trenoUk pogledal skoai periskop na površje, ji opazil nemško potapljaču, kl je poča-al plula na površju a moštvom stoječim v vrati na krovu. Hubmarin-ka oe je vaekskpr vrnila a morske kampanje, kajti na obali je bila t Ms j utitožba ljudi, kl ao po* zdravljall pomorščake na krovu potapljale. Tedaj je torned la angleške aubmarinka naenkrat odrezal "slavnostni povratek" In nem-ika etibuierinke a moštvom ns krovu je Izginila pod vodo. Najlepša atren tega drznega čina Angležev Je pe U, ds ao srečno ušli Iz nemškega pristanišča In priŠU brsa nezgode na avojo beao, Poročilo tudi opisuje podrobno, kako so tri angleške poUplJale prodrlo ekosl dansko ošlno ln priŠU v Baltiško morje, kjer ao na. pravile Uk streh nemški trgovski mornarici, da ao vae ladje ebeieie z odprtegs morja v pristanišča. Opisanih js šs mnogo drugih »lučajev, kako eo se angleške podmornice odlikovale a drsnimi aa-padi na nemške bojne ledje v kra. Jih In okolščlnsk, ko js bils vseha varnost absolutno I sključena. Ho-veda eo hltobrl angleški poraoršče-hI tupatam plačali a življenjem ta. ke čine, empak njihova Iagube al Mla zastonj. Angleški s vi j stiki zbtll 19 eropU aov v Italiji. T^onden, 90. maja. — AngUlkl lelald so po urednom poročilo ničill na M mem dnevu. PROSVETA CLAHjO SLOVENSKE NAROPHl PODPORI* E JEDNOTI pišem za prohR>iii-največji prijatelj NmMmi Z#dtnJ.oa #l»w a i.so M »>i UU bifg It.tf m pol uta. ti.ii - y y ^ ožila preje orožja, dokler ne bodo poraženi temeljit« hlapčoni kajzerja. Slovenci v Ameriki atorimo »vojo dolžnost do pike 2Up.n. obfifi« stoft Drink ciijr ki ..»urem Združenim drfevaa v W veliki borbi med demo- > »««» tuk.ji- kT^^na^racijoT. toprej doleti usoda Habsbur-^^^^^"^^ žane in Hohenzollernce, ki jo zaslužijo v polni men za njifc a*, da je še rde< storjene zločine nad narodi. Avtokracija je obsojena, da pade in pasti mora. O.Imrn * eklfj« pr. (Aerfl SO-U) ™i«e« poM.nl, da vaai j« a Um ša*veaa p®t«kU naročalo«. r*M»Ua je peovo-U*no, do aa uh ae aatovl Itat.__ AVTOKRATJE NE ODIDEJO ZASLUŽENI USODI. Nekako pred enim letom je predsednik Wilson deja da je Avstro-Ogrska vazalka Berlina. Povedal je resnico, našli so se nazlic tej resnici ie neverni Tomaži, ki so ski Z. DOPISIe and put this new Slovenian aro in yoar diotionarjr sramota za vao tukajšno slovel-ako naselbino, posebno pa še za .faro av. Komu naj ua- ^JtreŠem? Vsem, pa bo najboljše. Če grem v ggft Drkik fky,pije® ord U javnih lokalih same mehke plJa- Tu je timrl rojak Janko Pflcar- vino; tako dela .. ' . .. ,1. ». Ll_.l 1 A I.. Ll__1____i. CU(t če, na akrivaj pa žganje, pivo in bivale na alcpv ■kriv tvaj »v pno-^ kajti leno. Ka .do. V tej naselbini je biipš 14 let. Rottle Beer Towa, Kokokola. — Večinoma je vee ta čaa prebil v ...----, ,,-------„—Mm Preelavno uredništvo našega naj- kn-.Juj rojaka Timoteja Zlatouata, kor hitro te pa kdo opazi, potem priljubi jene jšega lista: PtOfka, Uj«r je podpiral baro, tako so pra- se pa to že ne imepuie vjč "na da ini za gotovo priobčite sle4«še Lj|jf da ee ni nagnila na zunanjo akrivaj," z^to te pa $rted r, w vrstice: Ker že zeio dolgo- ni bHo „trAIL gemintja je šel Janko Pi- neprevidnosti zapro, da ae ob dru-nobenega dopisa la naša napredne ^ardo delati v rov, toda ker ni bil gi priliki lahko bolj paziš, naselbine, primem jaz pero v mo- rojen u teško delo, kot ae je aam p» ai obranim kar največ r.. ,\6 deano roko ln vam napišem ne- vočkrat izrazil, ga ja kmalu puatll. jateljev v Bottfe Beer Totoiu, pitaj novic, da ne bodo rojaki po Vseeno, dobil je ob takih prilikah jem javno pivo in druge pijače, ki drugih naaelbinab mialili, da «m© Lokaj dolarjev plače in'tedaj je I jih smatrajo v Soft Drink Cityju . -----m. _ u----^ e krčmi Timoteja Zlatouata Ua pregrešne. že vai utonili v pivu, ki ae preta- „„„ „ ka po ogromnih pivovarnah Bot- ?Melo. tle Beer Towna.^ Vaa te, prav nič ae mi nI dopad ___ , lo, ko ate imenovali moj zadnji | alkohollČnih plinov, ker dopia, "otrobe. ■■ I I Župnik Grejor Sušnik je za Zdravniki ao iajavili, da je nje- nedeljo sklical ahod, na katerem govo smrt povzročilo udihavanje Le bo uatanovilo krščansko dru se je na-|itvo žlobudravih žensk. Če me bodo pustili na ta uatanovni shod, Kaj pa je potom hajal preblizo sodov. TiatL ki ga ar_.. tisto, kar vi sami napišete f Jaz poznajo še ia starega kraja, pa tr- Tam bom poalal poročilo, ki bo j a mislim, da še slabše kot otrobi, re- dijo, da je umrl največ vsled le- ko zanimivo, seveda le v tem elu-eimo žaganje. V mojem zadnjem not*, ker aa je naveličal dihati. - " J - " BU j« šlan samostojnega pod dopisu sem vam želel skoro pet ti-, v #----------- - - --------- — moč novih naročnikov na vaš liat, pomega društva "Pomoč Starih _:_____ \r Clnvon. I %A_____A .a« /J.Ja.ril « .O.I It 1 ml čaju, ča bo shod zanimiv. Če bo pa shod dolgočasen, bo tudi poro mi v Ameriki organiziramo da ekrajne popolnosti in kot taS moč bomo v staim seznaniti iJ ameriške in tudi tujezemske kZ\ ge o našem vprašanju in o nafck eiljih. Ker je program slovenj republišanskega adrui*Ja tak da mu ne more nasprotovati nol*n resničen demokrat, bi ai v teui slučaju, če bomo dovolj ujočm seznaniti svet z našim pro^a-m^m, pridobili močne zaveznike Ako ae jugoslovansko vpraaa-nje ugpdno reši, ne »memo dopu-stiti, da nam bi poaneje očitala vest da ae je rešilo h,-,, ^ sodelovanja. Čie ae pa ne r^i p« naših željah, tedaj se nam pa tu-di ne bo moglo očitati, da uiKao v odločilnih trenotkih napravili vaa, kar je bilo v naših iiio^-jjm goče. Torej rojaki, Hturimoi dolžnost s tem, da se jak. ker je naš klub zavzel akcija za ustanovite^okalne ^rgauii^ mo- svojo primemo eije SRZ. zs južni Illinois .in im« ta namen že v blagajhi *l2fcf priporočljivo, da vd okolJt] v&okoldkj svf^h pni v j« društva in klubi na si .... r.,IM sejah temeljito razpravljajo o tej zadevi m svoje zaključke sporom tajniku kluba na sledeči naslov Frank fitempihar, R. P. D. Hoi 41 W. Virden, Ul. Simon Kavčič. 1,863 SALUNARJEV NI VZE LO OBLASTVENIH DOVOLJENJ. Iionil DO O® IIIMtllv w J t vu..tv. ' " --- - -------r i UjriC III »uv.»a..v »- —-----. — l----F — »- -----■ - — ------- mavali Z elavo in 80 hote« ie boljie dokaze za vazalstvo, v tej dež.11, n» xoWh M P* tudi M p*. »«v. 30y4 PHmorake Sloven- a »pored »m «l>j«vil r zadnjem ]«. j. For.berg ffrSErara Z^brahu vojne na dan, povem, ie zato ne, ker vfkr« I »k. Totoinak, 8t.ro.er.ke Jedno-1 doplso, kritiko pa vam prtl^m „„ ve^uue, menjam svoljo ataroet. To je meni lahko, ker ni nobene priče, ki so cem naznanjamo vsemu, svet«, da je umrl naš biogopokojni rojak Janko Plkardo, ker je tako zahte-________ ,__________ , vala božja previdnost in pa poste nosili opeko zidarjem, ko so manjkanje njegovega adravja, gradili ljubljansko gimnazijo, da kajti še bi imel dovolj tega, bi on m te se navzeli že vee učenooHf Po- še Vseeno lahko živel. Med roja-glejte mene: Obiskoval em* reat- kl jš btt aUno priljubljen, kar ja ko v Višnji gori, ilvlnozdravni- dokaaal tudi njegov pogreb, ki )tko šolo v Žušcnberku in gimna- stš'■ Prišla je konferenca s kajzerjem in Korl se je še bolj ponižal. Sklenil je carinsko in vojaško pogodbo z Nemčijo in za dobo pet in dvajset let. V Avstriji imajo sicer parlament, ki bi moral sklepati o takih pogodbah. Korl je poslal poslance domov in je na svojo pest proglasil Avstro-Ogrsko za vazalko Nemčije. Korl se boji za svoj prestol, vporni duh se čim dalje bolj širi v Avstro-Ogrski, in tako se je prostovoljno podal v vazalstvo kajzerja. Korl je rajše vazalski knez nemškega kajzerja kot knez brez dežele. Kot vazal kajzerja se zanaša, da mu pride kajzer na pomoč s svojimi hlapci, če ga hočejo razprestoliti njegovi podaniki in mu določiti usodo ruskega carja. Dokler je Avstro-Ogrska samostojna država, se kajzer rte more umešavati v njene notranje razmere. Nekaj drugega je če je Avktro-Ogrska vazalka Nemčije. Tedaj lahko kajzer pošlje svoje hlapce v Avstro-Ogrsko kot na Bavarsko ali Saksonsko, da "pomirijo" ljudstvo z bajoneti in strojnimi puškami, če se hoče odkrižati "vladarja po božji volji". Da pride vazalstvo tudi avstro-ogrskim podanikom bolj v kri in meso, se je Korl zavezal, da se bo germani-zacija vršila bolj odločno. Pruski avtokratje in junkerji imajo praktične izkušnje, kako se germanizira nenemške narode in se napravi iz ljudi, ki ljubijo svobodo in samostojnost, pokorne nemške hlapce, ki vidijo v kronanem človeku božje bitje. Germanizacija bo torej začela z vsemi brutalnimi sredstvi, ki so vnavadi v Prusiji. To Btran Litve bodoRermaniairali, na drugo stran Litve pa madža-rizirali. Nenemške in nemadžarske narode v Avstro-OgrHki čakajo nova in kruta preganjanja, v primerf s katerimi niso prejšnja preganjaja še senca tega, kar jih zdaj čaka. Za tlačene narode v Avatro-Ogrski ni druge poti, kot da se (is v obode degenerirale habsburške dinastije, ki smatra Avstro-Ogrsko za svoje fevdno posestvo in narode v nji pa za avoje tlačane, če hočejo veljati aa svobodne narode, ki sami odločajo o avoji usodi. Padeciiaba-burške dinastije pa pomeni tudi razpad Avstro-Ogrske, razpad države, v kateri žive razni narodi proti svoji volji. Gibanje za razpad čmožolte monarhije je med narodi, ki žive v nji, v polnem tiru, če sodimo po brzojavkah, ki poročajo o notranjih dogodkih v Avstro-Ogrski. Usoda Avstro-Ogrske dinastije je zapečatena. IH"!i«m Zdaj ostane še hohenzollernaka dinastija, ki je ne- in ne be več draginje, da varna vsemu svetu. Pa tudi zanjo pride ura, da se Ji vzame moč, da ne bo več podjarmljevala narodov in ugrožala demokracije vsega sveta. Tudi hohenzollernako dinastijo u ^ — v— zadene uaoda Habsburžanov, kajti demokracija ne bo od- nje. Kubelka, pleaee, take Kor ae na amatrem za dobrega prihodnjič. Vaš brez poadravov in voščil, ' i n , Kocma Teleban. bile navzoče pri mojem rojatvn, poročevalca, bom kar citiral po-v tej deželi, na zobeh ae pa tudi ne ročHo dopianika "Narodne Zdraž-pozna moja ataroet, ker nkam be" ki piše o pokojnemu rojaku Virden, Ul. — Tudi v Virdenu konj. 0, jaz vem, zakftj ate rekli, ] sledetfe: | amg. priredili domačo zabavo v da ne veate, če aem star ali mlad S tem ste hoteli reči, da aem tre past kakor noč, pa Če sem star ali mlad, le da tega niste kar na ravnost povedali. Kaj mialita, "S tužnim in prežalostnim ar- proslavo mednarodnega delavake- vo4 ja imel pred odhodom i* hiše i - '1 po- Ka- Telebanf Meato, da nik oetel dolžan še kakih par sto nI utegnil plačati. Pokojni Janko jo bil veaten | odboru ni delal nitydar nobenih MW» w»eeev '-»»af K a---— I — —-------Jr vsaj enega naročnika na tedeni. pregiavte ln tbdi na seji ni stresal Verjemi nsm, da bo upravništvo slanosti, ker ee jih ni udeleževal tem mnogo zadovolnejie, kot pa I fflatouat ja plačal zanj vaak meča želiš miljone naročnikov, pošlješ pa nobenega. ---------- Čemu delaš v dopisu Uko uvo- val posmrtnino. Vai drugi aorod-de: "Ker že dolgo čaaa ni bilo nlki pokojnega JaAkota, kot ata dopisa la naše naeelblne . . ."k* riši, bratje la eeetre, etarl Tega ae odvadi. Saj je bil dopia i§ Jemovlnl, valed tega aa jih ama-tvojega nedavnega mesta v listu tra po pravilih društva Pomoč zadnji leden; potem ai na »e u- Starih Pečlarjev za oddaljene SP-paš kričati: "Ker še dolgo la- hodnike, kar društvo na aodišču tudi lahko dokaie. Vemo, da ai ti---- t?in »pojasnilom zopet zamerili, ampak ne moremo pomagati. Saj ml nimamo ničoaar proti, če ai hodil v livinozdravniško šolo v Žuženberitu. Ako al še kako liolehno živinče osdrsvil, ti ns n-apehu častHamo, ker nismo tako aurovl ljudje, če amo prav zidarski pomočniki, kot pa kakšni študentje iz višnjegoreka *aika. Op, ured.). A Delavske raamere aa tukaj Uko kot zadnji teden; raalike je le toliko,' da tisti, ki ao dalaR aadnji teden ponoči, delajo sedaj podao-vu in ot^ratno, kakor po dfagik slovenskih naaeBiinah širom A merike. Draginja je ta taka kakor drugod. Kadar je vaa drago, pra* vimo temu draginja. Kadar je pa vae po eeai, tedaj pa splok rlč no prsvimo, ker nI v slovenskem ja> riku nOl>ene take bsasde. a katera Immo potem rabili besedo nerlja." To je petrehsu> Se zate, da bomo dopisniki lakko perešall o eprrarji. če ne be več dragi Bojakl, tn imate sadoeten va-koristna ao društva sa .„ je. Ne aamudlte nit ___ve«, nego hitite kar naj vo« gtortte k tajniku našega alak Sega dništva tal mu povpjto na vas glas, da šeUte postati naš član prad amrfjo. ' * Pokojnemu Jankotu pe naj *v«A ti večna njegovemu najbliž-njemu aorodniku pa naše sožslje Poročevalec Narodne Edra»e Tako at ja glaallo to poročilo in rečem vam, da je tako lepo, dn lepšega tudi vl ne anate sestavit Ea svojo poročilo je dobil dopis-nik, kl je hlevi! pokojnega Janko-ta v krčmi pri Timotej Elato-aatu par koaarčkov zdravilne pi ječe. Zares, dobro kt lepo je, če popirS nafte talente na čeenikar. akem ia llterarnebi polja. Joa ne primer aa mašim in trudim, za plačilo pa me zmerjajo uredniki In ČHetelji. Kaj pa naj delamf Kako naj pa aišemf A-a-a, tega ml m veda nihče ne zna poved a'l. Pišem naj take. da ee bo dopodlo urednikom in tttateljem, porabitr povedati, kako in kaj naj pl- ga pravnika prvega maja. V prt \ o današnjih raamer in ogromne {fo vojnega pripravljanja je na-niso v direktni zveri z vojnimi pripravami, nekako aatcmnetl in vršiti v omenjeni krogu. Kljub temu je naša prireditev imela vseeno povoljen uspeh. U-delešili so ee jo tudi okoliški so-drugi. Springficldalji sodrugi so ae poeebno odlikovali s svojo ude-ešbo ln nam a tam pripomogli V boljšemu uspehu, aa kar zasluži jo vse naše priznanje. Klub štev. 50, JBZ. je še pred prireditvijo namenU morebitni dobiček v podporo Proleiarcu in SRZ. Proletareu amo namenjeni delež še poolall, namreč eno trot jino čistega dobička, kar je zne slo $1130. ^ . Na redni aeji našega kluba dne 12. t. m. je Manatvo eeglaeno a-doptlralo načelo Blovenakega repu bJičanakega adnrfmja ln sklenilo pod vzeti akcijo za uatanovitev lo kalne organizacije SRZ. za oared-nji, aU bolje rečeno, južni Illinois Ker v tem daln naše države ek*i atlrajo le male alovonake naaelbl-ne, je po naSem mnenju najprimernejše, če ae vae el*venake naselbine , na primer od Sprlng-fielda, pa do »t. Loniaa, ah pa magari še dalj, adruiijo v eno lokalno organizacijo Slovenakega re pnbličanskega zdrirženja. To bi bila najiatpcdnejša pot ; če se kaj takega podv«ame, bi ae morali za stvar zavzeti vai Slovenci, ki se smatrajo priataši prave demokracije glede na veidko aU politično prepričanje. Imeti moramo na vtdikft, da gre pri tam aa rešitev jugoslovans. vprašanja, kl Je internacionalno vprašanje, f inte- reeu nsleS« tudl svetovne demokracije je, da ee to vprašanje mil po načUu, kot g« zastopa Slovensko rtp«Wmarmko rdruženje. Zato bl ne smelo v or-gsnizaelji SRZ. manjkati nobenega Slovenca, ki ma jo demokracija hi poštena isSRev lega vprašanje tudi pri srcu, no pa samo na jeziku. Balkanski RTohlem se nahaja danea v takem štetju, da mo-ra biu rešen. *ako bo rešen je pa zopet drugo vprašaj* Odvisno j? procej cd harodov samih, se bodo dovolj Ittavo zavzeli sa Ohioago, IU. — Kolektor Chai ea J. Foraberg naznanja, da u pHH-keterih butnili niao plačali licence. Pred prvim majem je bilo v m« stu 6,053 licenziranih satanov, i sedanji aestmeseČni ('»* je pa pla čanih le 4,700 licenc. Kolektor Fordberg je bil obn ,ščen, da nekateri salunarji /očijo opojne pijače, čeprav si ni ao nabavili potrebnega oblastni ga dovoljenja. Vsled odredb kolektorja, bolo sedaj mno( salunarji plačali licenco, kija temu pa sodi mr. For*b«r| da se število salunov zniža od 6C do 1,000. svojo svobodo, ako ne, ae prav 1 a-hVb zgoS, da Jik bodo centralne sHe Ig bolj zasnlujif % I Se glejmo samo od etranl te gi-gantno borbo Jttgoalovanov; ostanimo indiferentnl, nego loti 1Mo se aktivnega doU. W insamo danee vae P^irte de- lovanje. kajti držav aaatopa stališče -moodlo-čevanja sarodov in proti anekei-, m « trm, da se Je p^tavia aa tako stališče, Imamo debrojpo-mol; ker bodo Eedlnjena drša-ve igra^ P* mlrovnRi m vodilno vlogo, je »ateAee. da sa UMOR m SAMOMOR. Muakegon, Mlch. - Paul Ui rence je a "kladivom pobil m, svakinjo mrs. A. Anderson in l izvršenem zločinu ibežal t ium Tu si je nastavil lovsko pu*ko i srce ln sprožil. Nalili so ?a mi vega pod velikim hrastom. P« cija sodi, da se je Lavrrencu m šalo. __ ZADNJE VESTI bivši oar bi lahko m* bivališče. Eanava,30. nmja.--Po««" karakih poročilih « D^M1 hko bivši maki oar i ivojo drt ao Ubere, ča hoče živetiia * munakem ali v fivid OdločU * da pojde v Švico. SovJatsto^ da ja dovolila to koncesijo poi I tovlmipogoji. OlavnipogojK aa napravi nobanega poiiw» povrnitev v Rnaljo. BOLŠftVIKI OSVOJILI V* nun Amsterdam, 30. 'J?! aojavki ia Carigrada *o bo\» Im Čete osvojila ma^ P^ la 0 jorentkapoj na aapadna® ■ ga KaapIŠkaga morja. ameriški"~vojak UME A MEHIŠKI«^ IfoOaDen, Tex-, 20. maja.-j so Hidalga je bil natrelj«0 "J* dsTkOisb^ ^ i •ŠSSE^Sf? B«LOWI ^ kC1' PROjVRT* B. JUNIJA. Ohioago, Dl. - Lokalne uebor- n« komisije .o dobile inltrukcije, dt vae Pri|>rtve u reguliranje, ki se vrli dne 5. junij«. Be-gistrirali ae bodo fantje, ki so po-Jtah.tari 21 let po 5. jj£ . Mil ler, ki je sdo seintereelren y orčjereji. f Odbor bl morel gledati ne to, de odde evet v najem malim farmarjem in v manjftih parcelah. Zgodilo se j« narol* Svet je bil oddan v ne jem po ulski ceni, v velikih, reč tieoč akrov obeegejočih pereelah kt bogatim, premožnim oeebatn. Uradne knjige iakaaujejo, da je dobilo fteatnajet oseb in tvrdk 329,7% akrov sveta aa $24,011,43 v najem. Povprečuo anale najemnine nekaj nad eedem centov ua aker in na leto. 329,769 akrov je enakih 510 fttirjalkim miljam. Ta avet bi lahko služil tisočem malih farmar-je v v podporo. Okraji Den ver, Oilpin, Clear Creek, Lake in San, Juan merijo manj kot svet, ki je bil oddan v najem llvinorejeklm baronom. Svet, ki ga je vael v najem N. M. Tabor in ae nahaja večinoma v okrajih Poeblo I* KI Paao, meri več kot okraj Den ver. Denverski okraj meri 87,120 n-krov, Tabor je pa vael v najem 46,960 akrov. Za ta avet plača Ta-bor na leto #4,696 najemnine, ali 10 oentov od ekre. Naalednja leetviee pokaauje, kako Je bil avet oddan v najem iife^ftftt »a 'KH« rJ^Tf•!!•?« »!* ».HM! olavvi graji i m» » sa lawndalb ati, gbioabo, llub< uvmarm mam ' P»eaasealki Jaka vogru, boa NO, u SaUe, U. L hlpilidihi j. Bretkevift, A. F. D. 4, baa St, OtiaH. S*»a. tl Pedpeedaedalki j el*/ kehelj, n« Barteg Ave., Sa OUeage, ib. injalki Jefce ve»4erber, I7M e*. Lewe4afte Ave« Ofcleegs. ul h^)dk> Aatea j. Tarbeeee, f. a Bes 1, "lun. ol ■eet—thsri Jeka M otok, eoss W. lisi nt, "Tifiigr. m Jakeb MikteHI«, U Bea t, f. i. Ksr«, m. a, ete« gt okit nniMi. ona ▼SI DBNABNB KADKVI » 8TVAJU, M M Mleis sL te S M. P. J. ««J se poliljajo se ««stevi JOHN vnDliBAl, ssir^es Be. Lsw#slt Ave, GMs iadbtb PBSPZBUITS T8BBDTB, m m« gS ee, se pstUJaje «e aestevi ANTON hba8t, be« 140, Os»eesb«f|. P«, vgl DOPISI, vespieve, Iteaki,---t~Ti ma m UBBONIATVO "PBOiVBTB", SSST—4 VBB UPBATNlSu BTTABI, ee** UPBAVNliTVO "PBOBVBTI", SSST fM*»kiss lotejMU I Si ljiiio Farmarji in semljUčnl trgovci, ki počnejo razmer« v državi, pravijo, da bi as fsrrasftkl produkti silno pomnolili in drlavnl ftolskl sklsd bi ss pomnolll ss lepo vsoto, < I« bi dobili svet v najem mali farmarji meeto bogati livinorejei. RAD UI IZVEDEL aa mojega prijatelja John Pro* pudulka, doma je ls Luča, Savlu-ska dolina, Spodnje štajersko, Dne tretpega marca ae je sadnjl-krat oglasil tukaj ns Sublet, Wyo. In od tedsj ns vem kje ss nahaja, Cenjeni rojaki in člaul M. N. P. J., če kdo ve kje se nahaja sedaj, gs prosim, da ml naananl njegov naslov. Os bo pa sam čttal oglaa, naj so ml prijavi sam, ker sem sploh radoveden, če je le-živ. * Moj naaiov je: Frank Jssh, P, 0. Bos 03. Sublst, Wyo. PR0PITAR ARETIRAN- OBBtha, Veb. — Tukaj so aretl. rsli Ilenry O. Welndhei»na, semen, skegn itrgoves, ki je vrgel 700 bu-Sijev debulčka na etnetlftčf, da obdrži visoko osno. NAZNANILO. Veliko rojskov ss J« le oglasi-lo, ksters na nimajo DRŽAVNA SBMUliOA v Kooekfohlng County, Mlnneso-ta, kstsrih esns js I7J0ASB1. To js bil prej močvlrsn svst f st vlsds gs je lasiiKtla « tem, da Je nsprsvlls ns mitjs dolgs kanale, kt so 13 čevljev llrokj. Ob vsa, kam nanalu je tndi Is pot nsprs?« Ijena. Prst js črns kot gnftj » Kaj le« rodi? Tu so nekateri pridelki i sslsns (eelerjrf seljs, čebuls; vsi gomo-IJnstl pridelki i krompir ed SttO do 500 bulljev na aker, kolorah« In peaa od 1,000 do 1,900 bulljev, detelja od 8 do I ton In detaljno seme od T do 9 btiKjev. Ovsa 65 bulljev In tem rsamerju vse mala lita. 6aa aa nakup je de IS. Jnlijs. Vsi rojsk Skuliia ee odpelji is Oiieega v Hamlet te ob 10. url sve* čer 20. meje In «etsne tem Jieksj dni In Vsm bo v pomoč pri Isbc. H tek vladnih semljUč. Predite svoj« stvari tako, da pridete ob Čaau v Chieago sli ps v llsudetts, kjer boate dobili rojsks Mkublvs ns Res flotsln. w»Jindd diktator je slepar, l0Dj(m. 20. majs. — Broižičnn »J»»ks iz Moakve ss glssl, dp fneral Skoropadski, ki se je wno proglasil sa hetmana v gfW, navadni slepar, ki si je "drugo ime in kateri ni bil ** IBurtl [mnogih krajih Ukrajine ao zaključili na tajnih sbo-■JR da bodo požgali kslče in drugimi živili preden penijo Nemei. Dežela trpi f Pomanjkanje, bedo in suž-' M tujim eovražnikom *«» Avstrijci). Prebivalci V^.^Hko Rusijo in sežigajo T,8, u Bres malega FWMvaUtvo j« oboroženo in pannajo lahkega del« s r«s-'»njein ho vraž ne mase. Nem-• •bnaiajo kakor pravi ropar pridejo, ugrabijo žito, k«r ae jim sdi ko-"Peljejo t Nemčijo, ^u so Nemci uprli večje «snov revolucionarnih od-• »«»do poetavljsni pred Prlnesits seboj svoje drlsvljsn-sks papirje (tudi prvi fieplr j« dober), Ze nsdsljna pojasnlls o teh semljllčlh ss obmlti na ^ WRST * SK UBITO Reoni 111S-11S Wsst dams Sir. OMIOAO, OL. jo upognila niatir 'r,U"1- 20. maja. — Av-vl; je zdravil v okolščlnah, kakršne eo pač bile, toda niti ladaleč nI šlo t*o gladko, kot je aahte-val zdravnik. Martina je noš In dan klela telka misel, da adravljmje na ta način ne bo pomagalo ln da zopet zaatonj daje denar. (Nadaljevanje olodl.) Kraljica Dagmar. Zgodovinski romaa. Spisal Trebizakj. . (Nadaljevanje.) Kako je zrsstla, kako je racvete-la in kako neizrekljivo bujen cvet ae je rezvil na njenih licih! In vendar ae je našla roka, ki ga hoče streti, in vendar je oko, kl bi na teh licih najrajše zrlo pogrebne cvete! V rodno deželo je tako daleč ! Oče in mati ne moreta pomagati in nimata niti alutnje, kake paetl eo nastavljene njuni Dra-guški. Ko bi imeli ti trije bratje orlovska krila, kako bi poleteU v •eško deželo, kako bi klicali na pomoč hčeri iz Premislovega rodu mlade junake od gradu do gradu, od dvorca do dvorca . . . Potem bi ji z mečem v svojih rokah pri borili pot do prestola, z lastnimi rokami bi jo poaadili na preetol in jo vnovič po celem Danskem o-klicall za kraljico . . . Stric škof je čakal od večera do svitanja ... Po avatovekem spremstvu ni bilo nikjer niti ele-du. Tudi ladjice, ki ao bile na vse atrani poalane poizvedovat, niao mogle povedati ničeaar Samo tujci ae niao vrnili . . . Morebiti ae jim je torej vendar le posrečila -zvijača . . . Vetrovi jih niso mogli zanoati, ker je bilo morje mirno in je vel samo poldanak vetrič. Stric je vztrajno čakal tudi prihodnje dni . . . Na obrežjih je bilo vedno, bol; in bolj živo. . . Brodniki ao skrbeli bolj za svoj dobiček nego ,so se brigali za škofove namene, ltoparatvo jim je šlo neizrečeno srečno izpod rok. Vsak hip ao privlekli kako kupčijsko ladijo katero so zasačili, ln pred koča mi je bilo cele gromade dragocenega blaga. . . Valdemar je sicer postaja mračen, toda kaj je pomagalo Če se kdo zapiše hudemu duhu, mora delati vse po njegovi volji, in oproščenja ni nikakega. [;, I^alandsko obrežje se je te kom nekaj dni izpremenilo tako d/a ga več ni bilo spoznati. vj£lelo ae je, da ao se ppoolnoma vrnili nekdanji časi, ko tukaj ni Ufvkren življenja niti ptič, če b letel še bolj viaoko v zraku. Dansko kiraljeatvo je živelo tedaj vraštvu z vsemi sosedi. , Ne nosi brodnikov na obrežjih Hšls vladarjem zelo prav. andski ribiči ao poatall lu ni in ibodrekim bregovom no strašilo. . . In ta nebrz-danoat je vnovič vzplapolala vse lej, če se je nudila ugodna prill ka. . . K Škofu Vatdemaru je prišlo poslanstvo iz Luticke dežele od nemških grofov, da bi se na Dan zkem sam polastil vlade. . Po-alanci ao mu zagotavljali ailno pomoč, če bi vstal, da Ispremen sedanje razmere. . . Za neka, čaaa na Danekem ne bodo ve< vladali Danci, ampak Slovan Neverjetno je, kako ae v Polab-ju vse giblje in dviga. V bo dreki dešell je zastopnik danske ga kralja pol Slovan in pol Da nec, baje je posredoval tudi pri Valdemarovi zvezi s hčerjo češkega vojvode; po Širnem kraju se razgrne proti morju slovanska mreža, kl zadrgne vratove Dan cem. . . In zato se je nujno treba zavarovati, kar ae je zgodilo pozabiti, podati si prijateljako roko in pokončati atrupenega zmaja, dokler je še v avojem brlogu. . . Zlaati od tega čaaa je nemško goapodatvo v Polebskih deželah v nevamoati, odkar so se Bodrei večjldel aami odrekli poganstvu in sprejeli kril. .V Slovanski duhovnik nekje is Češkega je v poalednjem času med njimi delal čudeše. . In baje ae mu pripravlja na pomoč bt njegove domovine tovarišev, kolikor jih bo Itotel. .. In ta je tadi blagoslovit v Bukovcu kraljevska zaročenca. . .Bukovtki škof je ra Zjarjen la razdražen vsled t postopanja, ki ne pozna nikakih obairov. . .Sicer pa pridejo tudi od njege natančnejša poročila. . Tudi med Slovani aamimi niso val zadovoljni a novo vlado . . Zlaati rvcrvr ae plazijo od vaai do vaai čudne poeta ve tn razvnemajo, ščuvajo in podpihujejo, kjer jih hočejo poslušati le trenotek. . . To ao alušabnlkl zapuščenih bogov. , . Tudi e temi bi aa bilo d.v bro zvezatl V tem čaaa je dober in lakan vaakdo, ki ponudi potno-čno roko k dela, kl je v eneki meri vašno aa Danee In Nemce. . Stric Vald-mar bi se bil zveaal Hie vem a kom, da M dsssgel, pa čemur je hrepenel že sa mladih let in o čemur je sanjal dolgih štirinajst let podnevu in ponoči Ponudba nemških grofov ga ni mogla bolj razveseliti. . . Tako ae je vae najarečnejše obračalo v njegov prospeh. Samo, da še vedno ni bilo ui\j sluha, če in ko je so se vrnili od poroke na Dansko. Mogoče tudi , da ae še niti niso vrnili. . . Ta dan je pregledoval škof Valdemar čete avojHi zvestih. Ž njimi bi se že lahko postavil >ran tudi mnogoštevilni vojski. Sicer so bili slabo oboroženi; .toda nedostatek navadnega orožja je nado mest ovala osebna moč. Upornike vitežkega stanu bi »il mogel sešteti na prste. Izmed meščanov ni bilo med množicami videti nikogar. Valmarova vojska je sestajala iz brodnikov in ribičev, katerim pa bo vojakova-nje na kopnem pač težko prijalo. Neznani vitez v jekleni opravi s prodrtim srcem na oklepu ai je vendar obljubljal od teh čet najboljše uspehe. To so bili možje kakor viki in vsak izmed njih močan kakor lev. Needen je s samimi rokami zlomil konjsko podkev in puščico, ki je bila izstreljena proti njemu ,vjel v dlan, ue da bi ga ranila. In napadalec bi ae moral že močno zagnati, da bi predrl kožnato brodarsko oble ko. . . "Videl boš, da tile podero kraljevski prestol kgkor veter strohnelo drevo.. "Bodem ti dolžan neskončno hvalo. . . " Pomoči, katero ti ponujajo Nemci, ne boš potreboval. . . Si cer pa itak ne mislijo odkritosrčno. . > "In zakajt" Škof Valdemar je stopil za dva koraka naaaj. Naenkrat se mu je porodilo v glavi nezaupanje na pram temu tujcu. . . "Ti vprašaš zakaj in si te dežele rodni ain t — Odgovori mi škof: aH ao bili kdaj Nemci Dan cem resnični prijatelji! — Ali ste imeli iz njihovega prijateljstva koriat vi ali oni T — Odgovori po pravici, škof!" Tujec ,je govoril preveč smelo brez vsega spoštovanja do bodočega kralja. Njegovo nallčje je bilo opuščeno, in goli meč se mu je za več prstov globoko žariva v tla. "Ali je bila vaša zaveza z Nem cl trajna t — Spomni se pokojnega svojega strica. . ." M Govoriš, kakor da si Slovan — In kako vendar poznaš našo preteklost f" "Za moj rod ti ni nič, škof, on-ljubll ai mi, da ne boš poizvedoval po njem. . . Glej, da oztaneš pri avoji besedi. . . Ce ne maraš, me. povedo moja pot naprej. "Tako hitro se razburiš. .Tvoja alužba mi je predragoeena. "Torej poslušaj dalje. . . Komu jo bilo največ na tem, da b Danako oslabelo, oaamelo, da bi se alovanakl kraji vzdignili, ae o-proatili danake vlade ln v neona kem boju izkrvaveli t In kdo bi ao potem vrgel na Izkrvavele, kdo bi imel od vaega potem dobiček Nemci — —Nemci — Neme Kkof — tvoji zavezniki. . . In ko bi ne imeli'odpora nikjer več alovanakih deželah, proti komu b se obrnili potem f — Meniš, da bi se zadovoljili z mejami, katere tvori Severno morje! — Proti vam — proti tebi škof. . .O, ne posnaš jih, ne poznaš. . "Moram ti pritrditi!" Se je o-glasll Valdemar. . . Imel je še tudi pripravljenega konja, da bi ae dvignil v sedlo. "Nepisko pomoč odkloniš, škof. . .! Z njimi bi ae šli niti tile. . ." Tuji vites je pokazal na vrate brodnikov s dvignenimi vceli, 'sekirami, aidri in vzvodi. "Ali ai upaš aamf. . Rea, tud meni bi bilo ljubše. . Vaaj bi ra zun tebe. . ." , ' "In to ljudatvo. . ." "Da. . . to ljudatvo — bi ne bilo nikomur dolžno hvale. . ." Tuji vitez je dal nato znamenje k pohodu. . . Vrate eo ae apuatlle proti polnoči. . . Rdeč žar gorečih mestec jim je svetil na pot pe žalostni lsalandakl pokrajini. . ftkof Valdemar je premišljeval beeede neznanega zaveznika in mu v duhu pritrjeval heeedo ae beeede. Tods neaaupanje, ki se je porodilo v njegovi duši, ga ni več aapoatilo. Sama, da ae mn je zdela, da je tujec govoril preveč odkritoarčno, kakor M varali m znal, kaj šel. hotel vprašanj«. Ali ta. po po ni tud "Dovoli Skof je zadržal konja Vitez je tudi potegnil „ojeJ vranca za brzde, in «Jelo Jt da je vprl skozi naličje na vJ! Wca oči kar Zakaj aovražiš Valdemarat-sta ae poznala, »li * ^ "Ali aem j«z vprašal tebe?" Saj aem ti povedal vi® J atovoljno. . * "Ni li bilo treba. . jfc ^ Čaa imej potrpljenje . jn tem se prepričsš, zakaj sem ti nudil svojo pomoč in da seru J Imel . . ,prav" Tujec je govoril z (D glasom in vsako izmed poslednji! besed izgovarjal s posebnim m darilom. . ftkof Valdemar je umolknil vprašal po ničemur več«. Tu vitez na njegovi strani je molčal. . . Čete upornikov so pospefcv^ korak, konji Valdemarove drui ne so morali teči, in nid glaviL irodnikov ao letele nočne ptj, ter jim kričale * najstrašneji glasovi: "arečno pot — arečn oot — bi še srečnejšo izvršitev X Kralj Valdemar j« stal 18Voj mi zveatimi v Ringstedu. Najboi ši junaki, cvet danskega viteitvi so bili zbrani okoli svojega v darja. Prišli so celo z Aalborg in VHiorga. Ta dan, ko sta prišla kralj« ska poročenca v ataroslavni Ki»( sted, so pridirjali na konjih pJ slancl sporočit, da je stric baj s prvim naskokom zavzel Orinf burg, svojo nedavno ječo. . N gčvi brodniki se baje razliva po ravnini, kakor da je mor preatopilo bregove in hoč$ ote popolnoma zaplaviti. Na feln bičev je. tujec, baje že mlad d ves obmčen v železo, s čudni znamenjem na prsih. . . Nik ne ve, kje je njegova domovin nikdo ga ne pozna niti po imam .Med brodniki vzdržuje železen red, da jim je to že nept jetno. Začeli so požigati vaai, i čltl neoboroženo prebivalstvo, da tuji poveljnik ravna a kriv najstrožje. . . Stric Škof njim o vsem natanko posvetuje Bivata y enem šotoru, jesta ix sklede, pljeta lz ene čaše, in ve dar ne ve o njem nič več, kak navaden brodnik ali ribič Med uporniki se širijo o čudot tem tujcu najneverjetnejie vorice, da baje ril niti ia člo klh kostij, da je poslan od »Uf davnih danakih kraljev, da bi novil nekdanje čase, vrnil ob plovbe po morju kamorkoli bi jim zahotelo. . .Njegove poalušajo slepo; če bi jim I naj se vržejo v morje, bi tal vsi storili tako. Mladi kralj je dal takoj uki naj ae njegovi zvesti pripravi na pohod. . . Po številu vitezov ni bilo go, vendar ao se z ribiči in nikl lahko merili, če bi jih vodil sam hudi duh. . . ■ Nekateri ao svetovali kralj naj še nekaj dni počaka, ker viteštvo od vseh strsnij na p< proti Ringstedu. . Potem di I mandrajo upornike konji a ava mi kopiti in ne bo niti treba t tegnitl meča. . Mladi kralj je bil vendar k strpen. . . In še nemirnejša je bils kia ca. . . "Za Boga, Draguška moja, hodi z nami.. .Bitka bo krva«aj Puščice ae ne Izogibljejo - i ne pozna razločka. .. P0*1 me. . . „ "Ne morem, Valdemar.; • "Če te zaprlsežem. .. w "Niti potem bi ne mofis • "In zakaj. . . Vn-^ f Mladi kralj Je svoje objel. "Tega vse rs edino jaz. . .0* W prosila, bi ti danes ac bilsjm JU proti njemu v hoj-ae t njim pred bitko, src« ne