QlS^Jom t/an.d s-yu&fiCQ... :'7, NO. 211 AM€I^2^ FOREIGN m LAs? iPIRIT )e^na » s h a Seviearj® n BUENOS AIRES, Arg. — S soglasjem in podporo predsednika Juana Perona čistijo konservativni vodniki Peronovega WASHINGTON, D.C. — Posebni pravni svetovalec predsednika Nixona v Beli hiši je včeraj sporočil zveznemu sodniku Johnu Sirici, da od 9 zahtevanih posnetkov razgovorov v Beli hiši dva in to najvažnejša sploh nista nikdar obstojala. Gre za telefonski razgovor predsednika Nixona 20. junija 1972 z J. N. Mitchellom tri dni po vlomu v Watergate in za razgovor Nixona z J. Deanom 15. aprila letos. Z Mitchellom naj bi bil govoril predsednik Nixon preko telefonskega podaljška, pri čemer snemalna naprava ni pravilno delovala in se ni vključila, za neobstoj drugega posnetka še niso navedli točnega tehničnega vzroka. Prav razgovora, o katerih posnetkov, kot trdi Bela hia, ni nikdar bilo, sta bistvene važnosti za razčiščenje celotne Watergate zadeve. Nihče ni doslej niti namignil, da ta dva posnetka ne obstojata, zato je bilo včeraj ob objavi tega izredno iznenadenje in začudenje. Celo znani republikanci zahtevajo točno obrazložitev in dokaz, da ta posnetka dejansko nista bila nikdar napravljena. V Kongresu in v javnosti hočejo vedeti, čemu Bela hiša ni od vsega začetka povedala, da omenjenih posnetkov , ni nikdar bilo, ampak je čakala s tem do Kongres sam postopa počasi, ker čuti, da bi utegnil biti vsak prenagljen ukrep pri tem usoden za celoten postopek, pa tudi hudo nevaren za vso deželo. Iz Clevelanda in okolice Zadnje siovo— Članstvo Kluba slovenskih upokojencev za Holmes Avenue okrožje je vabljeno nocoj, v četrtek, ob 7. v Grdinov pogrebni zavod, da se poslovi od umrlega člana Johna Habata. Zadušnica— V soboto, 3. novembra, bo ob 6.30 zjutraj v cerkvi sv. Vida sv. maša za pok. Frances Champa ob 1. obletnici njene smrti- Avtomobilski sprevod v podporo R. A. Novaku— V soboto dopoldne ob 11. bo krenil skozi 23. vardo velik avtomobilski sprevod v podporo kandidatu R. A. Novaku. Kdor se želi pridružiti, naj bo točno cb 11. uri nayzoč na Grdinovem igrišču. Skupno sv. obhajilo— V nedeljo, 4. novembra ima Svarilo ni zaleglo WASHINGTON, D.C. — No svoje oborožene sile iz Evrope. SibanN Švicarje iz svojih vrst Britanski o b r a m bni minister, Peronistične gverilske skupine, včeraj, ko bi bilo treba posnetke je povedal narav- ki 50 se trdo in Požrtvovalno borile za povratek Perona, so se- Zdravniki začeli nadzirati zdravstveno oskrbo, ceno in kakovost STOCKTON, Kalif. — Ameriški zdravniki so tiho razvili Bankirji, katerim so bila v ” ' se ^rse! svarila sporočena, se niso pre-1 nov sistem nadziranja zdrav- carsk' kretek!e^a meseca v ; strašili, ker so bili prepričani/stvene oskrbe, njene cene in ka-i enevi. j da ^ arabski vodniki ne marajo kovosti, ko je postalo očitno, da -p . ““° _ j škodovati samim sebi. Vsak pa-1 Kongres pod pritiskom javnosti tajska išče boljše stike, dec dolarja in vrednostnih, pa-! pripravlja poseg na to področje. pirjev bi v prvi vrsti prizadel Zvezni zakon, ki bo stopil v tudi nje same. Posledice za nje J veljavo 1. januarja 1974, je res-bi bile občutne takoj, še veliko; no svarilo zdravnikom, naj sami bolj pa bi bili zadeti na dolgo1 poskrbe za red, ker bo sicer to dobo, kajti ZDA, pa tudi ostali storil Kongres tekom prihod-svobodni svet bi jim tega ne po-1 njih dveh let s posebnim zako-zabil kmalu. ! nom. s Kitajsko BANGKOK, Taj. — Nova vla-da Tajske išče boljše odnose s Kitajsko' in s Severnim Vietnamom. Kljub vsemu ne računajo, da bi bilo td mogoče v bližnji bodočnosti bistveno spremeniti. Tajska ne priznava vlade v Pe-bingu in tudi ne vlade Severne-§a Vietnama, z nobeno od njih nirna rednih diplomatskih odnosov. Nova vlada skuša razširiti in izboljšati neuradne in poluradno zveze, zlasti tudi trgovinske. red volitvami, ki jih pričaku-Jel° v kakega pol leta, niso Predvidene v zunanji politiki hobene obsežnejše spremembe. Kot znano, je Tajska povezana z KDa v SEATO, pa tudi s poseb-110 prijateljsko in vojaško po-S°dbo. bremenski prerok MW Bretežno oblačno z verjetnos-'1° dezja. Naj višja temperatura °«oli 5o F (10 c;)i daj v nemilosti. Kot pripadnike marksizma jih potiskajo iz Peronovega gibanja in njegove politične organizacije. Levičarski pokrajinski guvernerji utegnejo biti odstavljeni s svojih met. Celo sam bivši predsednik republike peronist Hector J. Campora, ki je delno sprejel levičarje na važne položaje in v samo vlado, je padel v nemilost. Pravijo, da se je Peron odločil podpreti konservativno sku- izročiti zveznemu sodniku Sirici na temiju sodne odločitve. Načelnik posebnega senatnega odbora za preiskavanje Watergate zadev Sam Ervin je dejal, da se mu je vsa reč zdela “nekam čudna” že od vsega začetka-Sen. James L. Buckley, konser-vatni republikanec iz New Yor-ka, je včeraj po objavi izjavil, da “se je teža dokaznega bremena dramatično premaknila”. Predsednik Nixon naj bi bil dolžan Kongresu in javnosti dokazati, da teh dveh posnetkov res ni nikdar bilo in ne da sta bila pino v svojem gibanju, ko je bil šele kasneje odstranjena ali uni nekaj dni po odlični voiivni zmagi Perona smrtno ustreljen njegov odlični podpornik, najuglednejši delavski vodnik Jose Ruc-ci. Nj egovo smrt naj bi bili za- j ta več. krivili pripadniki Ljudske revo-i Predsednikovi nasprotniki so lucionarne vojske, skrajne levi- j dobili novo sredstvo v svojem cena. Položaj predsednika Nixona v pogledu zaupanja se je toliko poslabšal, da njegova izjava in obrazložitev ne zadošča- čarske skupine gverilcev. | naporu za njegovo odstavitev. SOMACELNIK DELEGACIJE ZDA NA MIROVNEM KONGRESU V MOSKVI ODSTOPIL Zadnje vesti WASHINGTON, D.C. — Mesto posebnega preiskovalca in javnega tožilca za Watergate zadeve je bilo ponudeno nekdanjemu prijatelju predsednika L. B. Johnsona Leonu Jawor-skemu iz Houstona, bivšemu predsedniku Ameriške odvetniške zbornice- Ali bo ponujeno službo sprejel ali ne, bo odločeno verjetno danes v razgovorih z vršilcem dolžnosti Oltarno društvo sv. Vida pri sv. pravosodnega tajnika Borkom, maši ob osmih skupno sv. obha-s sen. Saxbejem, ki bo danes jil0, popoldne ob dveh pa sejo. imenovan za pravosodnega tajnika, in s predsednikovimi Vračata se domov— sodelavci v Beli hiši. j - Danes °Poldne se vrneta v WASHINGTON, D.C. — W. Sax- jdomovino &a Tončka Brulc in g. be je dejal, da je sprejel po- i ^van Blatnik, sestra, odnosno nudbo za imenovanje za pra- i sva^ bolnega g. Ivana Cuglja z vcsodnega tajnika. To bo ob-!Addison ceste' °b te3 P^ožno-javljeno danes, kot napovedu- j se zahvaljujeta sorodnikom, jejo. I Cugljevim sosedom in sploh SAIGON, J. Viet. — ZDA so ^'sem rojakom, ki so jima kakor-protestirale v Hanoiu proti'koli pomagali v času njunega vojnim pripravam Severnega1 cbiska P-K bolnem bratu, odnos-Vietnama, ko so postale tako no sva^u- Srečno pot obsežne, da bi mogli začeti rdeči v Južnem Vietnamu novo ofenzivo, vsaj tako kot leta 1972, in vstrajati v njej do enega leta. Položaj je postal nevaren in Južni Vietnam mora biti pripravljen na vse možnosti. TEL AVSV, Izr. — Ko je bil Republikanski Moshe Dayan 19. oktobra na področju bojišča na afriški strani Sueškega prekopa, je egiptski helikopter vrgel na tla napalm komaj 60 čevljev od njega. Helikopter so Iz- MIAMI; Fla _ Tukajšnji list raelci nato sestrelili, Dayan ni Miami HeraM je včeraj prine_ . * ran3en- | sei sestavek, v katerem trdi, da DUBLIN Ir.-Pnpadmki Irske |obstoJi tajni sklad preko $300r republikanske armade so ugra: ,000 iz prispevkov gradbenih mli helikopter m v njem rešili „ ,• ... , . . , , • • - j- iu- \ ■ , podjetij, ki pričakujejo naklo-iz ječe sredi Dublina tri glav- . , c injenost Zvezne stanovanjske u- svoje vodnike iz Severne „ ,T . . T 0 j prave. Novinarja James Savage WASHINGTON, D.C. - ZDA so1 in. BaXlef' k! VS° ^ f6' , . . .. , iskujeta, pravita, da je sklad u- vceraj ukimie pripravljenost , ., T ........ , . ... Z, a stan ovil L any E. Williams, biv- svojih sil v Evropi m atlant- _ , ,, , , . x . . j si pomočnik sen. Gumeyja, ki ske note, zadnje enote, ki so! en. E. Gurneyju ečilajo razpolaganje s senator iz Floride, član senatnega odbora za Watergate zasliševanja, naj bi imel na uporabo sklad gradbenih podjetij. ne Irske- V Moskvi se vrši od preteklega tedna . Svetovni mirovni kongres, ki se ga udeležuje o-koli 3,000 delegatov iz 141 držav z vsega sveta. Med njimi je tudi zastopstvo iz Združenih držav, ki šteje preko 150 članov. tSonačelnik ameriške delegacije je bivši duhovnik P. Mayer, ki je bil nekdaj v Clevelandu, pa zapustil duhovniški stan, ko se je povezal s protivojnim gibanjem, in se menda oženil. Kongres poteka na splošno po željah in načrtih sovjetskih prirediteljev in pokroviteljev. Ti nosijo tudi vse stroške bivanja delegacij v Sovjetski zvezi, tudi ameriške. Na njenem sestanku naj bi bilo sklenjeno, da ne bo delegacija stavila nobenega predloga in ne spravila na dnevni red vprašanja, ki bi ne bila po volji prirediteljem. P. Mayer je kljub temu sklepu podal izjavo, ki so jo poleg njega podpisali še David T. Dellinger, rev. Daniel Berrigan, Grace Paley, Noam Chomsky, dr. S. Peck in David McReynolds. V njej je o-stro obsodil postopanje sovjetskih oblasti z ljudmi, ki javno kritizirajo razmere v Sovjetski zvezi, kot sta dr. A. Saharov in pisatelj A. Solže-nicin. Podpisniki izjave, ki so se sami predstavili v njej “kot glasni kritiki zunanje politike Združenih držav, označujejo v izjavi omejevanje pravice govora in pisanja za “popolnoma neznosne” v obeh deželah in pravijo: Mi podpiramo sovjetske odpadnike v njiho- vi zahtevi po svobodnem govoru in .zborovanju. Izjavo je P. Mayer prebral pred odborom za socialni napredek in človeške pravice. Le redki so mu ploskali, vodniki pa so mu skušali preprečiti končanje branja izjave, ki jo je imel napisano, toda Mayer se ni dal ugnati in je izjavo bral do konca. Nastop P. Mayerja je sledil sličnemu nastopu članice belgijske delegacije par dni preje. Njej so po 5 minutah vzeli besedo, da ni mogla končati tega, kar je hotela povedati, pa ji je vendar uspelo javno obsoditi postopanje s Saharo-vim in Solženicinom. Mayerjevo izjavo je napadlo več delegacij, pa tudi več članov same ameriške delegacije. Spor v tej se je zaostril v taki meri, da je P. Mayer odstopil kot njen sonačelnik. Večina je na zborovanju delegacije, ki pa se ga je udeležilo kvečjemu dve tretjini vseh, odstop sprejela in Mayerjevo izjavo obsodila. Delegacijo ZDA na Svetovnem mirovnem kongresu v Moskvi sestavljajo pretežno levičarji najrazličnejših skupin. Slično se sestavljene tudi delegacije ostalih 140 držav, ki se kongresa udeležujejo. Ta bo predvidoma ta teden končan, nakar bodo imeli delegati priložnost ogleda zanimivosti Moskve in morda še kakega drugega kraja. U-deleženci kongresa trdijo, da sp odlično oskrbovani in da so njihovi gostitelji nad vse skrbni in pazljivi, pa tudi širokogrudni, da bi ja tuje delegacije v vsem zadovoljili. bile pozvane v pripravljenost zadnji četrtek, ko je izgledalo, da utegne Sovjetska zveza z lastnimi silami iti reševat egiptsko 3. armado pred uničenjem. BOSTON, Mass. — Tu je včeraj umrl znani zdravnik Paul White, strokovnjak za srčne bolezni, ki je nekdaj zdravil predsednika Eisenhower j a. Zadela ga je srčna kap. Dočakal je 87 let- Bivši predsednik Irske republike v domu za ostarele Eamon de Valera je edini preživeli vodja znamenite velikonočne irske vstaje, poleg tega pa je skoraj pol stoletja vodil državo — najprej kot premier, nato kot predsednik. Ko je odšel s položaja, je to storil brez kakršnekoli slovesnosti. 90-letni bivši predsednik, ki je skoraj slep, je preprosto sedel z ženo v avto in se odpeljal. Njegovi načrti za pokoj se popolnoma ujemajo z odhodom: z je prispevke zbiral osebno v gotovini. i Prispevki, ki niso bili nikdar objavljeni, so služili za kritje stroškov v uradu, za potovanja j in druge izdatke. Republikanski državni strankin načelnik Duke Crittenden je dejal, da je leta 1970 prispeval v sklad po Willi-: amsu manj kot $1000, pa trdil, i da se ne spominja več natančno j tega sklada, ker je od tedaj že dolgo ... V teku je preiskava, poroča Herald, ki naj dožene, če so darovalci dobili v zameno za svoj denar od PHA kake posebne u-sluge. John Priests je pred veliko zvezno poroto izjavil, da je za prispevek Williamsu dobil bogate gradbene pogodbe od PHA. Sen. E. Gurney je zanikal ponovno vse stike z L. E. William-som, pač pa je ponovno obdolžil list Miami Herald, da ga hoče “spodsekati”. dve leti starejšo ženo bo živel v domu za stare in onemogle, ki ga vodijo usmiljenke. gijfl /tMERlSKA POMOVIMA . rajžno s pesmico: Ameriški Slo- WM ^L/VUERie/%'1%1—-HO/ViC 61V7 St. Clair Ave. — 431- 0628 - Cleveland, Ohio 4411« National and international Circulation Published daily except, Saturdays, Sundays, Holidays and 1st week of July Managing Editor: Mary Debevec NAROČNINA: Za Združene države: $18.00 na leto; $9.00 za pol leta; $5.50 za 3 meseca 6a Kanado in dežele izven Združenih držav: $20.00 na leto; $10.00 za pol leta; $6.00 za 3 mesec« Petkova izdaja S6.G0 na leto SUBSCRIPTION RATES: United States: $18.00 per year; $9.00 for 6 months; $5.50 for 3 months Canada and Foreign Countries: $20.00 per year; $10.80 for 6 months; $6.00 for 3 months Friday edition $6.00 for one year. SECOND CLASS POSTAGE PAID AT CLEVELAND, OHIO No. 211 Thursday, Nov. 1, 1973 Na tisto tiho domovanje, kjer mnogi spe nevzdramno spanje, kjer kmalu, kmalu dom bo moj in tvoj. Simon Gregorčič I BESEDA IZ NARODA venci povedali takole: ...................... i i a,-*«,,..-s**-.-. Samo malce sam zardel«. ■ NEW YORK, N.Y. - ..., ko sem štel zadnjo, na tretjo okto-bersko nedeljo, njujorške slovenske srenjčane — tako v cerkvi, tako pri maši ob desetih — kakor po njej v dvorani, ko je bila spet ura nedeljske srenjske prosvete. In ko sem zbrane štel, sem bil spet v zadregi. Ne toliko zaradi tega, ker sem srenjeane v prejšnjem srenjskem tarnanju pozival na lepše obiskovanje slovenskega Cirila na Osmi. V zagati sem bil ob lepši udeležbi maše in prosvetne ure, ker nisem vedel, kdo je spet spravil skupaj naše srenjčane: ali župnik oče Richard ali jaz s svojim jokom in “besednimi otrobi” ali Mati mi odgovori: “Nepošte- nih!” No, ji porečem: “Torej po demokratskem načelu moramo zgubiti!” Pa popolna svoboda je bila tista, ki me je iz očetnjave spet zvabila v rojstno deželo A-meriko. In vrednost prave svobode je dr. Zdravko Kalan pozneje lepo podčrtal. “Bogati so tam vsi ljudje!'’’ Tudi ta stih je ovrgel. Dejal je, samo poglejte okoli sebe, pa boste videli, da temu ni tako. Preveč našega državnega denarja gre vsepovsod po svetu in za vojaški potencial. Jaz bi dodal še to: preveč ga gre tudi v zasebnost in veliko se ga izmakne na vse mogoče poti nepoštenosti. Tam, kjer bogastvo je doma, Mi smo trije mladi fantje, v New Jersey ju doma. Mi smo tudi trije bratje, vsak na Osmi nas pozna. Jaz sem Gaber, jaz sem Miha, v šolo hodiva oba. Jaz, Bernard, sem tudi šolar. Mat’ je pa še kar doma. bodo naši gosti zadovoljni in da med V U.S.A. smo se rodili, pa slovenske smo krvi. Jezik svoj smo ohranili. To nam naš ponos veli. Ker korajže nam ne manjka in ker bistre smo glave, znali bomo dva jezika: slovensko kar mimogrede! Dvorano so vzvalovili v pritrjevanju njim in drugemu skrivnostnemu srenj skemu pesniku, katerega obletavajo dokaj drugačne Muze kot pa Orfeja — SRENJČANA. Po vsej korajži mladih Pucevih nam je Ludvik Burgar ml. se bodo prijetno počutili nami. Tudi za plesalce bo zabava. “Sonet” bo zaigral vesele melodije. Postrežba bo prijazna in hitra. Vljudno vabimo, pridite in razveselite se, saj je razvedrilo pol zdravja! Vsi dobrodošli! Vsi vabi j eni! Preljubi svet Martin, spremeniš mošt v vin! Zapojmo zdravico, popijmo dobro kapljico! Na svidenje v soboto, 3. novembra, ob 7. uri. Drugo soboto, 10. novembra se pa vidimo pri Belokranjcih! Za odbor: Lojzka Feguš Babnik s klobasami in zeljem ah | .~j~. -----^ - --- , , _ . tt-i-i • dr. Zdravko Kalan s svojo ne-j tam sreča najde se srca ” je tudi: Prebfal Narte Veh onje " deljsko prosveto, ki že “v pusto | ovrgel, češ, “ta pa je najbolj bo- Ofačm zbor staršev Slovenske šole prš Sv, Vidu gre", kot pravi skrivni pesnik |sa!” Zgledi rojenih in pozneje “Srenjčan”. In morda pa ima | nastalih milijonarjev nam pripo-vso zaslugo za nedeljsko spet le-‘vedujejo ravno nasprotno. Poro-po udeležbo ravno on, ko nas je čila o ločitvah in ponovnih po-dramil s svojim obupnim kli- rokah v tretjič, četrtič, petič in cem: Zbudi se, zbudi njujorški še v večkrat. . . Ali je to sreča? faran Globoka ljubezen je junaška in ------- i In njujorški faran se je zares požrtvovalna in le-ta se rodi v če nam je večnost kdaj blizu, nam je na Vernih duš zbudil ter kar lepo posedel svo- nesreči, stiski, nikakor pa ne v dan. Z rožami in svečami okrašena pokopališča so vedno |j0 cerkvico sv. Cirila na sloven- j bogastvu. na lep, neviden način zedinila zemsko in večno življenje,: £ki Osmi in po slovenski maši še| Ko je pravilno podal dr. Ka-,govorica src je drugačna kakor ob drugih dneh in dih več- dvoranico pod njo. Tako je vod- lan te negativnosti, ki so mnoge nosti se nam zdi blažji kakor sicer. j ja prosvetne ure dr. Kalan začel in češče v tej ameriški deželi, je Materializem, napredujoča tehnika, preziranje duhov-j s programom nedeljske presvet-1 pravilno lahko ravno na tej o- Vernih duš dan CLEVELAND, O. — Prihod „ m . -i j .-i njo nedeljo, 4. novembra t.L, ol co: Amenkanct. Temu je sledilo, ^ ldne} bo imel 0d nekaj slovenskih pesmi na plo- ^ slovenske šole pr ščah, ker “Fantje z Osme” so še ^ ^ redni ^ ob-n brez pevovodje in zatorej tudi , ^ 0b&ii Zibor bo y 9podnjii nega sveta — ti in še nekateri razlogi so krivi, da smo večnost postavili za vrata. Politični škandali, vrednost unče zlata na svetovnem trgu, horoskopi po dnevnem časopisju, to so stvari, s katerimi se tisoči in tisoči ubadajo bolj kakor s tem, kakšna je resnična vrednost dogodkov in stvari na večnostni vagi. Prav zavoljo tega je Vernih duš dan tako poseben dan. Človek se nehote ustavlja ob satju pokopališč. Doma ob stari cerkvi ali blizu nje, tu na robu mesta ali čisto izven njega. In v tem satju ljudje z velikimi talenti in z velikimi je giišaTv svoji mladosti na Slo-imeni in ljudje, skoraj nepoznani, ki so domala neopaženo venskem; Šli skoz življenje. Tu se pričenja modrost, ki ji nihče ne more ugovarjati. Najpreprostejši človek v tem satju je modrejši od največjega učenjaka na svetu. Duhovni svet mu je odprt v vsej polnosti. Vsako zemsko življenje se enkrat konča. Velika tragi- ne ure že ob tistem skupu srenj-čanov, ki je postal srenjska navada. Nam zbranim je povedal, da je uro določil za nekaj razmiš-Ijevanja o naši novi domovini Ameriki in o ameriških Slovencih. Navedel je nekaj prvih stihov iz preproste pesmice, ki jo Amerika je pač nad vse, bogati tam so vsi ljudje, tam, kjer, bogastvo je doma, tam sreča najde se srca. Prav je bilo, da je sam šel v snovi podčrtal drugo plat resnice, ki je za to deželo tako očitna. Svoboda in pravica za vsakogar v tej deželi. Dejal je, da v nobeni drugi državi, razen v ZDA, nima priseljenec takoj vse pravice kot drugi državljani. Samo voliti in voljen ne more biti takoj spočetka. Ima pa vse druge pravice do življenja, dela in osebnega uveljavljanja. Takoj se lahko spusti v svobodno tekmovanje v vsem. Priklical nam je v spomin, kako je bilo s Slovenci, ko je Hitler priključil Štajersko Nemčiji, kako tretjevrstni državljani ka človeškega življenja je v tem, da si želimo večnost za razlago teh ljudskih stihov o de-!50 sPomnil nas je, kako tisto, kar ustvarjamo, ne toliko za to, za kar smo UStvarje- želi “Indije Koromandije”, kjer imenujejo naše ljudi v Avstriji ni. Priklenjeni na svojo zemsko pot, na svoje načrte, na bonbončki le ne vise raz vsake in Nemčiji sedaj: ‘Auslaenderji’ svoje Cilje odrivamo večnost na rob svojega življenja. , veje. . . Prav je bila njegova in ‘Gastarbeiterji’ — so! Iz svoje razlaga vprav zaradi trenutnih skušnje je povedal, da mu v 24 In vendar, vsak do tega roba na svoji zemski poti pri- notranii,h ameriških homatii. letih še nobeden ni vrgel očitka de. Tisoči in tisoči so že zdrknili čez ta rob in v satju Dej-al je. «Kolikor misiij toiiko v obraz “priseljenec”. Pribil pa mrtvih našli svoje mesto. Stoletja pred nami so polnila to laiži » ’ ’ |je, da so Spanci tvorci izraza satje. Ubogi tlačani, kmečki puntarji, ki so umrli po ječah ! '“Amerika je pač nad vse’” Tu' “grinhom” - “zelenci”. Seveda in na moriščih, duhovniki, ki so učili ljudstvo pisati in bra- 1 „ razl 1; Amerika je iloveko. naši ljudje, slovenski namreč, so t., umetnik, ki so ljubili ljudi in njih besedo. Lakota, ko- a ustanosa N lna kot vsa.' se tudi s to besedo pestili med leta, kuga, Turki m vojske so trgale slovenske ljudi z njih ko nJ, ,,,iv,( ,lt|o In vendar n, seboj. Zares, vsakovrstne delit- hotel iti razbrskavati kup tega.! ve doma in na tujem smo po- zemskega pota in zemlja jih je sprejemala vase. In med nami, koliko jih je že odšlo! Slovenski pionir-1 j;0.del0 zda;i 0Pravljaj° novmar-^znali m jih se zmeraj ustvarja- ji, ki so prišli v Ameriko samo z delavnimi rokami in z že- ^ in komentatorji po časopisju, m°> moj pn i e t v emu. Ijo, da bi se prikopali do majhne sreče. Misijonarji — od|radiu in televiziji- Izrazil pa je . a an je pou an tudi to. Barage, Pirca, Čebula, Andoljška, Škole, Lavtižarja tja do brez pevskih vaj in nepriprav-1 vidovske farne šole Ijem za nastop. . i Na občni zbor so povabljeni vsi Ko so melodije zamrle, je °- stargi ki imaj0 otroke v tej šoli. ne Jenko prebral zanimiv ^-\Povabljeni pa so nanj tudi vs: vek Erika Kovačiča iz Washing-, prijatelji slovenskega šolstva. Buha. ^ In vrste se grobi tja do zadnjih dni. Škof dr. Gregorij Rožman, dr. Miha Krek, Ivan Avsenek, Ivan Prezelj, Matija škerbec, Oman, Anton Grdina, Ivan Zorman — dolga, dolga procesija, v katero je pred nedolgim stopil skromni pater Bernard Ambrožič. Spomeniki, plošče v travi, pri nekaterih le še trava in nič več. In so grobovi doma, ki niso niti grobovi. V pesku podzemnih jam obeljene kosti pred osem in dvajsetimi leti pomorjenih, z mahom in praprotjo pokriti po gmajnah, za katere nihče več ne ve in jih nihče ne vidi razen božjih oči. Čudovito veličastna je večnost na Vernih duš dan. Veličastno je sicer življenje z vso tehniko, hoja po Luni, kjer je človek skoraj brez svoje mnenje, da je verjetno a-meriški pravni sistem tisti, ki “rodi največ zla in nesreč”. “Sistem ščiti zločince in ne ščiti poštene večine,” je pribil dr. Ka- da kolikor je Slovencev na tujem, gre nam v Ameriki najbolje, potem pa pridejo oni, ki žive v Angliji in Avstraliji. Dr. Kalan je pa tudi poudaril lan v razlagi prvega stiha. Moje dejstvo, ki ga ne smemo nikdar mnenje pa je že kmalu bilo u- pozabiti: da “Amerika ni nas potrjeno po vrnitvi v to mojo roj- trebovala, ampak mi smo potre-stno deželo — Ameriko, da je bovali Ameriko!” In zares prav v njej popolna svoboda za vse tako ves svet še danes potrebuje ljudi: za poštene in za nepošte- Ameriko, up sveta, da na njem ne. ne bo ugasnila luč človekove Tu bi rad nekaj zapisal o svo- svobode, za katero je človek v ji življenjski tragiki v nateza- zgodovini toliko trpel in žrtvo-nju za nekimi ideali in ob spo- val in katere ne uživa v tolikšni minu na svojo še živečo mater, meri še nikjer morda kot na A-j ki je postala dvakrat žrtev te meriškem. , - ------ ------,------težje, stroji, ki upravljajo človeško, . , delo — toda vse to reže in cefra mir, po katerem človeško moje 1,:)0r 0 ~ tabo smo bili v In poklical je pred nas Rudija srce vendarle hrepeni ' i vsem P°vezani: mati, oče in jaz, Vecerina, ki nam je s sestavkom Mir je večnost. Utihnejo bolečine, minejo 1>0s‘anea,in novinaria minejo naspfotstva, minejo zavisti. In kar je najieoše________o-*-1? L'37 p°d st°ladinovic-Noro- potrdR, kaj Amerika se zmeraj stane samo še ljubezen. Iz nje smo bili rojeni, toda trdo živ-!£C+evem re;zimcm (Pa oba ne no- pomeni v svetu. 1 jen j e Zagreba to čudovito iskro V nas, da V živlienin tflkniSlta neP°sredne krivde za to j Prav zaradi tega moramo biti malokdaj resnično sveti bila v človeku prižgana. V večnosti sveti tako, kakor je življenju tako , . . f , ouJ krivico) ter vojnem času, ko dobri Amerikanci, toda takšni smo bili vsi trije pregnani z do- 1 ker nam to ameriška dežela Zavoljo tega je lep Vernih duš dan. Ko bomo romali! nemčur-iih in 'Gestapu. svojim ustrojem dovoljujete sem moral navrh vsega te- smemo nikdar pozabiti, da “smo ne morejo doseči, se nikar ne vrnimo prazni. Prinesimo s i ^ en° leto 1945 in 1946 dovenske9a r^u in da se v na-...................... to; l„ isk0Z1 komunistično ječo. Pa na pokopališča, z duhom tudi na tista, ki jih naše stopinje ne morejo doseči, se nikar ne vrnimo prazni. Prinesimo s seboj vsaj nekaj večnosti in prižgimo v sebi vsaj toliko lu- mi ših žilah pretaka slovenska kri!” či, da bomo videli, da smo iz‘telesa in duha. V ljubezni, ki |je mati enkrat rekla' ko sem se' 0švrk je'bila moja ug°tovitev jo vsak izmed nas v duhu nosi, bomo potlej v zemskem živ- > pnpiaydal, “a, odhod v rojstno, v AD glede angleščine in slo- i. . . . - .. . - . „ J I r: cvy* t c* lz* /-J t /-\ 1 . • c C nr*.— Z — i _ T t t vs vi r- ^ __t -i • -i . Ijenju znali boljše tako hoditi, da ne bomo ranjali ljudi o-krog sebe. Naše veliko poslanstvo je — ustvarjati, boljši svet in ne koneavati tistega, ki ga je Bog ustvaril. ameriško deželo: “Tonček, dru-1 venščine pri naših mladih in tona, D.C. O prvih Slovencih v ] Ameriki. Morda bi bilo učinko-1 vitejše na začetku ure in od tu prehod v Ameriko samo ter na kraju poziv: In tudi v njej — ostanimo Slovenci! Kovačičev spis je zgodovinski izsledek o življenju in delovanju jezuitskega patra Marka Kapusa, ki je prišel na Ameriško pred Friderikom Barago. Seveda za prosvetno uro malce predolg, toda zanimivost in dobro branje — avtor bi ga bil vesel, če bi slišal — sta ta nedostatek dokaj zabrisala. To je povedal tudi plosk cb koncu. Dr. Kalan je bil zadovoljen in je nas vse povabil k naslednji prosvetni uri, za katero si je izbral: S pesmijo sprehod po slovenski zemlji ... Povedal nam je, da pesmi bodo peli gostje iz Fairfielda-Bridgeporta, Conn. Osebno povabim Orfeja pesnika — SRENJČANA na to petje, ki pa zagotovo ne bo slabo, povabim ga tudi na zelje in klobase ter ‘v pusto kisle prosvete’. To troje po svoji izpovedi ima še zmeraj rad. Izogne pa naj se vseh tistih, ki se jih je najedel . .. Tudi to je prava Orfej ska modrost in veščina. S to svojo veščino pa, če hoče ostati skrit kot Siegfried, naj ostane tako, a nikakor ne v molku. Molk bi pomenil slabo zanj in za vse nas. Kot vsem — tako tudi njemu kličem — na svidenje na prihodnji prosvetni srenjski uri: V NEDELJO. 18. NOVEMBRA 1973! Še prej pa bomo napolnili cerkev prihodnjo nedeljo, 4. novembra, ko bo 40-urna pobožnost in katero bo vodil p. Ven-delin Spendov. V soboto, 10. novembra, bomo napolnili dvorano zaradi narodne navade greha in bomo župniku očetu Richardu obrali njegov vinograd in se skazali vsaj v tem kot dobri delavci slovenske njujorške srenje . .. Slovensko šolo pri Sv. Vidu obiskuje letos nekaj več učencev, kakor pa jo je v lanskeir šolskem letu, kar je gotovo lepe spričevalo za slovenske starše Večina slovenskih staršev se zaveda izrednega pomena, katerega ima slovenska šola odnosne znanje materinščine za njihove otroke. V Ameriški Domovini od 22 okt. t.L, smo v “Premišljevanju o slovenski šoli”, katero je napisala ga. Anica Kralj, znana prijateljica slovenskega šol st v? med nami v zdomstvu, tudi te-le besede: “Ohranitev materinščine je zs vsakega človeka stvar vesti ir ponosa; brez ponosa pa noben narod ne more dolgo 'živeti. — Šola v materinem jeziku je bla-godat; pomaga nam ohranjevati predragocen dar jezika in z njim tudi duha naših dedov in pradedov. Naj lepše in tudi najbolj žalostne občutke moremo izraziti le v materinščini in na!1 način, ki je vsakemu narodu svojstven!” Slovenski starši in prijatelji slovenske šole, na svidenje prihodnjo nedeljo popoldne ob pol štirih na občnem zboru Odbora staršev Slovenske šole pri Sv Vidu! Odbor staršev Slovenske šole pri Sv. Vidu nik v tem odboru; “Councilman-at-Large” 1970-1972, namestni nadzornik pri Slovenskem domu za ostarele. Prostovoljni javni pravniški branitelj v občinski sodniji v Euclidu. Med drugim je član American Legion Nr. 343 — Katolišiki vojni veterani pri Sv. Vidu, Društva sv. Ane št. 4 Ameriške dobrodelne zveze. Sedaj je uslužbe-n nad 16 let pri Fisher Body — je višji inženir za nadzor kakovosti. Kot poseben advokat ima dovoljenje zastopanja pri U.S. Supreme Court. Za Councilman-at-Large s o predlagani: FRANK CHUKAYNE — sedanji Councilman-at-Large iu vodja demokratske stranke v Euclidu. Kandidira za ponovno izvolitev. Je po rodu Slovenec n služi že četrti rok na tem po-.ožaju. Razumljivo je, da je izkušen in vreden naše podpore. Jslužben je pri General Motors cot izdelovalec orodja in mode-iov že nad 20 let. EDWARD ECKART — bivši Councilman-at-Large, po rodu tudi Slovenec, je izkušen za ta urad. Pri Inter-County Title podjetju je podpredsednik listin o pravici in lastništvu in bivši načelnik finančnega odbora. K° je bil zastopnik, je sponzoriral predloge, kateri so bili odobreni ui so koristili vsem prebivalcem in davkoplačevalcem. LUCILLE KUCHARSKI - je aktivna že več kot deset let v ženskem demokratskem klubu v okraju in Euclidu, zaposlena koi-prodajalka zemljišč. Graduirala je na Uršulinski akademiji, U spada k fari sv. Pavla. PATRICK E. TALTY — 26 let stari nečak Francis Talty-ja s Probate Court-a. Rojen je bil v Euclidu in živi s soprogo na L670 E. 243 St. Po župnijski šoli pri Sv. Viljemu je šel na Cathe-Iral Latin in kasneje na Dayton univerzo, kjer je 1. 1988 prejel iiptomo Trgovske administracije. Nato je študiral na Case Western univerzi in leta 1972 prejel Masters Degree. Vsi omenjeni kandidat j e imajo skušnje in sposobnosti; vredni so naše pomoči in podpore. Oddajte glas za vseh pet na votivni dan 6. novembra 1973. Joseph Gornick I vditwasi ¥ Euclidu Tone Osovnik Štajerci vaSišp m ^ariiievauje CLEVELAND, O. — Štajerski klub vabi svoje člane, njih družine, rojake in prijatelje kluba na svoje vsakoletno “Martinovanje” v soboto, 3. novembra, ob 7. uri zvečer v avditoriju sv. Vida. Obnovimo to našo veselje, katero nas spominja domovine, srečajmo se s prijatelji in roja- EUCLID, O. — Na dan volitev 6. novembra letos bodo volivci izvolili po enega zastopnika v mestni svet v vsakem votivnem okraju. Prav tako bodo volili predsednika za mestni svet in štiri “Councilman-at-Large”. Važno je, da izberete sposobne in poštene kandidate. Člani izvršnega odbora demokratske stranke v Euclidu so predlagali naslednje: MILAN A. JAKŠIC je kandidat za predsednika v mestni svet. Po rodu je Slovenec, pc poklicu advokat. Rojen je bil 1. maja 1919 v slovenski senkler-ski naselbini v Clevelandu. S svojo ženo Albino in dvema o-trokoma živi na 2116 Algonquin Rd. v četrtem okrožju v Euclidu. Kot mladenič je začel svoje študije v East Madison javni šoli, jih nadaljeval na Wilson Jr. in East High ter na Kent State univerzi prejel “Bachelor of Arts and Sciences”. Vpisal se je na Cleveland Marshall Law šolo in leta 1952 graduiral. Sluzil je v armadi od julija 1942 do februarja 1946. Kot stavbni Karel Mauser i gače nisi preveč zabit, a zmeraj starših ter s kratkim nastopom | ki, razveselimo se ob dobri in H na^ tisti strani, ki zgubi!” ^ sinov Milene in Janeza Pucajkusni večerji in dobri kapljici.! narednik je bil v strateški voja-i Vprašajoč sem jo pogledal: “Ma- pokazal, po kateri poti moramo j Naš odbor je pridno na delu.'ški službi. Izvoljen je bil v šolama, ali je več poštenjakov na .hoditi; da, še več, njemu in nam Štajerci, Štajerke, Prekmurci in ski odbor v Euclidu za dobo i svetu ali je več nepoštenih?”, so Pucevi fantje odločno in ko- Prekmurke, vsi bodo skrbeli, da 1966-1970; eno leto je bil načel- Za kri prosijo CHICAGO, 111. - Medvedova družina iz Minnesote je dobr° poznana med Slovenci v Ameriki. Franci in Bine Medved sta bila med glavnimi ustanovitelji slovenskega akademskega društva SAVA. Nobene Savine konvencije še ni bilo brez sodelovanja Medvedovih. Sedaj je njihova mama Kristina hudo zbolela in potrebuje veliko krvi. Obračamo se na Savane in vse Slovence, ki Medvedove poznajo, s prošnjo, da bi darovali kri za njihovo mamo. Kličite najbližjo bolnišnico ali Blood Bank. Povejte, da bi radi dali kri za Kristino Medved, soba 152, Masonic Memorial Hospital) University of Minnesota, Mb1' neapolis. Nič drugega Vas ne bo stalo kakor malo časa, prijatelju boste pa neizmerno pomagali. Čikaški Savani c Neprodani diamant Deseti naj večji diamant ua svetu, tako imenovani “rdeči križ”, ki ima 205 karatov, spremenil lastnika na dražbi, M je bila v Tokiu. Ponujena cena 820.000 funtov je bila namr®1 daleč manjša od naj nižjega zneska, ki ga terja anonimni last' nik diamanta, sicer ameriški podjetnik. Tako so bili razočarani organizatorji dražbe kot tudi lastniki ki so pričakovali, da bodo ta dragi kamen prodali za pribliš' no 2 milijona funtov. Nenavadno ime diamanta, ki so ga našli v Južni Ameriki, iz' haja iz njegove prodaje za 50.000 dolarjev v korist britanskega Rdečega križa. To je bil° leta 1918. ilP Jurčič: CVET IN SAD Izviren roman “Q je . Vas že imam; če veste, da 2(jaS0llet, potem ste se udali-p aJ boste pa še drugo povedali, n J e> ta dva ne smeta slišati. a laz znam skrivnosti hra- ga potegne seboj. Moral ; nJo. Kakor sem zvedel, dr-;ai se spraševanju. . be0n Se je hrabro proti ostremu morda sam ni vedel, da Žive''iC° svo^e tovarišice malo !e ievico kor ■>ux- ^ pazduho stisnil, ka- [ kjej’'6 na gladki cesti treba, Varu"10 ' Leon njeno roko izpod pazduhe, gotovo bode nam vsaka čitalka potrdila, da je bilo to negalant-no, kakor tudi to, da je do vrha ž njo šel, ne da bi bil črhnil je-dne besede. Tam je stal voz. Deklici sta posedli, gospod Komplez si je zraven kočijaža sedež ubral. “Lehko noč!” To poslovilo je bilo od Leona denes tako kratko, suho in poluglasno in poklon tako površen in odhod po stran- skem potu tako nagel, da je Ma-Tjena nožiča ni bila v ne-[tilda, ko je voz po cesti zdrdral, izpotekniti se. Ubogi j vprašala Pavlino: ^ ; Tako nekaj tesnečega se j “Kaj mu pa je?” Ugl^bilo vleglo okrog srca, da- “Jaz ne vem,” odgovori Pav-Ip ^ ^asa niti govoriti ni mogel, j, lina. J hudobnem grlu je bilo tudi j Pač praviš brez premisleka aJ Nepravilnega, tako, da niti tako, deklica, sicer bi vedela, da ^k; sapa »ay hotela iti lepo po stari j ne govoriš resnice, in zardela bi, v pljuča in iz pljuč niti [ker bi te bilo sram laži, ki ti je ki jih je na navadna j sicer tuja. bili vPra?anja odgovarjal, niso | “Morda si ga ti razjezila?” kj 2aJosti dolgi niti povoljni-[ vpraša Matilda. Hgj^dar je bil dovolj star in je s Ja bi dejal neumen. Sicer {ij.a^eilJar še vedel včasi kako trw ° besedo na pravo mesto Staviti. čudno! Mislim, da ne,” j odgovori sestrična- “Kaj sta pa govorila zdaj nazadnje?” vpraša Matilda. “No, najzadnje sem mu zato- bolj % 7vaj reče Pavlina med prav, da te baron Bremern snu- eTe, kako lepo se vaš dom [ žila tebe, da se možiš, ali ;gim; ^ies lepo, ' ^pu, odgovori on. t6gaesebje mora biti za delav b°- 171 ora povzdigniti. In vi ehko tako rekli. Ali niste veseli?” bodem srečen in vesel, Ali .^ora nekdo drugi določiti,” ipe°N z mehkejšim glasom “^Pugleda v obraz- ^avli° °^a ie gotova,” pravi “n Ila' 1 v dtp , " vpraša Leon z neka-‘'yavas»nim veseljem. bi. Saj menda ne bodeš huda zato, tem menj, ker ravno tvojega imena nisem imenovala, dU rno^a> ko tako stoji in okoli! temuč je sam uganil, da bi mo-Sebe vidi lepo rodovitno : gla biti ti.” VSe ^ lehko reče: to je moje. i “Da ne moreš ti molčati?” daj. ar tod rodi mati narava, “Napak je bilo, da sem govoru 6 rnenk Tako se človek! rila, to spoznam; zatorej ne za-b „ ^°sPodarja na tem svetu; meri. Saj bi bil tako v teh dneh barona pri nas dobil in bi bil zvedel.” “Pa to se meni vendar čudno zdi,” — pravi Matilda. —- “Nekaj nevoljen je šel od nas. Ko bi bil slišal, da se bodeš ti mo-žila, potlej bi si jaz to lehko razlagala.” “Prosim te, bodi tiho-” Deklici nekaj časa molčita. “Kaj ne, Pavliha, da se bodeš potlej k meni preselila, če jaz barona vzamem — kar ni še tako gotovo. Brez tebe bi moji sreči nekaj manjkalo. Najlepšo sobo v gradu boš imela in vsak teden dvakrat bova obiskali očeta, včasi se bodemo na Zabrezje peljali, po zimi poj demo skupaj v mesto—” “Ne, ne, to ne more tako biti. Kadar ti zapustiš hišo svojega očeta, vrnem se jaz v mesto in poiščem svojo staro teto. Kadar boš srečna, domisli se včasi mene, ki nisem in ne upam, da bi še kedaj bila.” “Tako ne bode, potem se rajše jaz ne možim,” pravi Matilda ter stisne svoji sestrični roko. “Če me imaš rada, ne govo-tem,” reče Pav- dr PUstij,, i ^ernu svojega imetja 0cje “ »eta komtesa gotovo ne a kot Su-oT Vam “Ni Vsaj ljudje ne ^ se e’ ^ me nis^e razumeli. ^lj0 Niislil, da bi bilo to vse »6g0 To in še neizrečeno lepše, 6 vi dejali, ko bi vlastnik ^ itpejarri P1’7 razgledovanju, ko Sebe 4 ^ubljeno družico zraven To 11 hriž z ženskim svetom. 0veka nečejo umeti, ne- hflg Ta §e izgovoriti ne dado. ^6tičn’ 'Cah° lepo, navdušeno- A k4 7° P°dcbo sreče na kmeti k?,1 bh L ! tila p J“eon razvil, ko mu ne % j avlina govora prestrigla W ° besedo: “To je gotovo, 2 »»»Zlo V —“ g^vuj-c ^ Pr .beseJ°: “To je guiuvu, hobi ^Nitašk ega očeta.’ j breezeway, priključena garaža, biI= Pavlina pričenši teN ta > “aulo LeovT510 ^“ikno zardela, te-. °st ^ kil opazil. Navad- NELA PARK OKOLICA Colonial hiša z petimi spalnica- ^ pa ^ uuazn. i\d.Vcia- ^ »Nla n Shatero mu je govorila, j mi, rekreacijska soba, formalna ^°slecLa. ^ Prav zelo. Ko pa je jedilna soba, obložena Ha H stavel: s pane- čul, obide ga Mami v kleti, centralna klimati-z drugačnim gla-Jzacija, karpetirana, zavese in še Sf1 in Hša- H govoril do zdaj, i dosti drugih dodatkih. Se proda tisti Au bi se smelo vedeti' GL Her° h-.»eh^ernenitaške hčerke, riHH snubi? Meni se zdi, aiec °d tukaj _ od me- J^°rda Ta od a res ne.” h6Trijet^0V°r ie Leona več kot S ba,° ZadeL Tedaj tako je! ast°rij 0ri. 3° snubi in on je Nt^ii-®0^1 npanje. Ah kako . 6stve 110 človeka usod(a meče aekeSa kateri bi rad pleza! a Sv°je sreče. Vede ali nehote spustil EASTLAKE split level, krasni dom, z aluminij am obita, rekreacijska soba, velik lot. Dvojna garaža. Še drugi dodatki. Pridite pogledat da se prepričate. Kličite nas za dve družinske hiše. mm REALTY 499 E. 260 st. 731-1070 Odprto od 9 do 9. (212) _ Slovenske srednje šole v Gorici Slovenska manjšina v goriški pokrajini ima na voljo štiri srednje šole. ki so vse v Gorici, in sicer: enotno srednjo šolo “I. Trinko” v ul. Randaccio, trgovsko petletno šoio, ki je sedaj v ul. Garzarolli, učiteljišče “S. Gregorčič” v ul. Croce in gimnazij o-licej “P. Trubar”, prav tako v ulici Croce. Enotno srednjo šolo vodi že več let prof. Rožica Simčič Loj-kova, na ostalih srednjih šolah pa se je letos vodstvo zamenjalo. Na učiteljišče je prišel za rednega ravnatelja prof. Jože Seražin iz Trsta, na gimnazij o-licej pa prof. Boris Tomažič, ki je prav tako do sedaj poučeval v Trstu. S tem sta o-be ti dve srednji šoli dobili vsaka svojega rednega ravnatelja, dočim je do letos bil vedno en ravnatelj za obe šoli. Spremembe so tudi na trgovski šoli. Ravnateljico Lojkovo je nadomestil prof. M. Rožič, ki je lansko1 leto vodil obe višji slovenski srednji šoli v Gorici in še gimnazij o-licej ‘Stellini” v Vidmu. Letos je bil uradno dcde-[rici se uspešno razvijajo, ker Ijen za ravnatelja slovenske' število dijakov raste. Vendar je trgovske šole. Tako imajo prvič za prave uspehe še veliko pro-v povojnih letih slovenske sred- blemov: potreba novih šolskih nje šole v Gorici vsaka svojega! zgradb, ker so sedanje dotraja- Trgovska šola ima letos 53 di-j akov, lani 44. število dij akov in dijakinj na tej šoli je letos občutno narastlo predvsem zaradi izredno velikega števila v 1. razredu; vpisalo se je 23 novih dijakov. To šola je lansko leto postala petrazredna trgovska šola in je letos dobila prvič tudi peti razred in je s tem popolna petrazredna šola. Vendar je število dijakov, ki nadaljujejo študij po tretjem letniku, majhno: v 4. razredu sta samo dva, v petem pa trije dijaki. Učiteljišče obiskuje letos 31 dijakov in dijakinj, lani 29. Na tej šoli prevladujejo dekleta, čeprav se razmerje v zadnjih letih izboljšuje; prav tako raste zanimanje za to šolo, saj je letos v 1. razredu 8 učencev, v drugem jih je pa 13. Gimnazija-licej je klasičnega tipa, to se pravi, da se poučujeta latinščina in grščina poleg italijanščine, slovenščine in drugih predpisanih predmetov. Številčno stanje je zadovoljivo posebno v prvih razredih. Vpisanih je 41 dijakov in dijakinj, lani 31. Slovenske srednje šole v Go- preganjan med fašizmom, po vojni pa med prvimi ustanovitelji demokratične slovenske politične organizacije, ki je zagovarjala samostojen volivni nastop. Že pri prvih volitvah je bil izvoljen v občinski svet občine Devin-Nabrežina. V hudih časih nasilnega raznarodovanja devinsko-nabrežinske občine se je zoperstavil načrtom za graditev novih umetnih naselij in stanovanjskih blokov in se uprl postavitvi samo italijanskih javnih napisov v devinsko-nabre-žinski občini. Vsestransko razgledan je pametno vodil občinsko upravo celo vrsto let. Zato se ga izvršni odbor Slovenske skupnosti hvaležno spominja za opravljeno narodnostno in politično delo ter se mu klanja kot neustrašenemu Slovencu in poštenemu borcu za boljšo bodočnost našega prebivalstva. Dennis Sušnik kandidira ¥ mmfm edfear ¥ 32, vari ravnatelja. Mnenja smo, da je to lepa pridobitev za slovensko šolstvo v Gorici, kajti ni dvoma, da vsaka srednja šola potrebuje ravnatelja, ki naj se ji ves posveti. Za uspeh šole ni prav, da je ravnatelj “razdvojen”, kot se je dogajalo do sedaj. Ravnatelje imamo, nimamo pa še r e d nega profesorskega zbora; posebno se čuti pomanjkanje usposobljenih profesorjev. Zaradi tega se v nekaterih razredih ni še začel reden pouk, ker niso še imenovani profesorji suplenti, ki bodo morali tudi letos nadomestiti manjkajoče redne profesorje. Upanje je, da bodo še v tem tednu imenovani vsi profesorji in da bo s prihodnjim tednom lahko stekel reden pouk na vseh srednjih šolah. Stevilb dijakov je naslednje: enotna srednja šola 288 dijakov (lani 285). Razdeljeni so na 13 razredov, kar je preveč, saj je v L in 2. letniku do 27 dijakov v enem razredu. To je absolutno preveč in bi bilo potrebno take razrede razpoloviti, kakor delajo na osnovnih šolah. Kajti enotna srednja šola je obvezna šola. Zato bi morali veljati enaki predpisi glede števila dijakov, kakor veljajo na osnovnih šolah. ne in povrhu primanjkuje večje število prostorov zlasti za kabinete, petje, risanje, telovadbo. Manjka tudi stalen profesorski kader, ki bi bil tudi strokovno na primerni višini. Čuti se pomanjkanje učbenikov in še marsikaj drugega. V rimskem parlamentu je bil sprejet zakon Škerk-Belci o slovenskih šolah v Italiji. Ta zakon bi Dennis Sušnik CLEVELAND, O. — Mladi rojak Dennis Sušnik, ki kandidira za mestnega odbornika v 32. vardi, je zmožen, podjeten in poln delovne vneme. Graduiral je na St. Joseph višji šoli, študiral na John Carroll univerzi in International Accountants Society BA, BS. Vse svoje življenje je v 32. vardi. Dennis Sušnik se je pokazal s svojim delom v raznih odborih, se udejstvoval in gledal za koristi domače 32. varde, da bi bil lahko vsak njen prebivalec na njo res ponosen. Župan Ralph J. Perk je Den- naj bi vsaj delno rešil nekatere ^ njsa gusnika imenoval v Cleve-nakazane probleme, ki se tičej o - iancj Consumers Advisory tudi višjega vodstva slovenskih; ko je v njem spoznal šol (šolski nadzorniki, šolski in-: sposobnega, bistrega in za javno spektorji). rudi v tem oziru sojookro vnetega mladega moža. Dennis Sušnik je pokazal s naše šole zapostavljene, odkar se je vrnila Gorica pod Italijo leta 1947. Upajmo, da bodo z novim zakonom, ko bo stopil v ve- je svojim delom, da mu je 32. var-da pri srcu, da se prizadeva za I razumevanje njenih težav, da Ijavo, rešeni najhujši problemi,'išče rešitve njenih vprašanj. Taki še zmeraj ovirajo bolj uspe-,ko se je za svojo kandidaturo sen razvoj slovenskega manj-[dobro pripravil in ga vsem vo-šinskega šolstva v Italiji. pivcem toplo priporočamo v gla- —— _ jsovanje pri volitvah 6. novem- Počastitev spomina 1 bra pok. Josipa Terčona ‘ Glenn Knific, Pat Krall in Izvršni odbor Slovenske skup- Dale Crottv, trije kandidatje pri nosti se je sešel v sredo, 10. ok- primarnih volitvah, podpirajo tobra, na žalno sejo, na kateri sedaj Dennisa Sušnika, je počastil spomin ravnokar pre- j Glasujte v torek 6. novembra minulega Josipa Terčona, bivše-! 1973, v 32. vardi za Dennisa Sus-ga župana devinsko-nabrežinske nika, kandidata za mestni od-občine. | bor! Pokojni Josip Terčon je bil Frank Šuštaršič VESOLJSKI JUNAK — Šimpanz ‘Ham’, M je poletel kot prvo živo bitje v. vesolje v o-kviru programa ZDA januarja 1961, je v pokoju v živalskem vrtu v Washingtonu, D.C. Na sliki ga vidimo, ko pokuša koncentrirani sok citrusov, namenjen rabi v vesoljskih ladjah. Gostota prebivalstva Velika Britanija je med naj-gostejše naseljenimi deželami na svetu. Povprečno živi tam na kvadratni milji 756 ljudi. Carst Memorials Kraška kamnoseška obrt EDINA SLOVENSKA IZDELOVAL-NICA NAGROBNIH SPOMENIKOV 15425 Waterloo Rd. 481-223' MALI OGLAŠI Open Sunday 2-5 461 E- 147 St. off Lake Shore Blvd. $600 down. 6-room single, excellent. 448 E. 149 St., off Lake Shore Blvd. 5-5 double, very good condition. Owner must sell. 16318 Huntmere, 2-family, copper plumbing. Make offer. GEORGE KNAUS REALTY 481-9300 (212) Open Sunday 900 E. 237 St. off Babbitt, Euclid, O. 6-room single, front porch, big kitchen, 2-car garage. Deep lot. (212) House For Sale Well kept 2 family income property. 2 car garage. Immediate possession. Mid 20’s- Grovewood area. — Call 562-6889. — (215) V najem 5 lepih čistih sob se odda na 970 E. 76 St, blizu St. Clair. Svoj furnez, lepa kopalnica, morda tudi garaža- Starejšim ljudem, nič živali. —(1,5 noV) REPA NAPRODAJ Debela repa ža ribanje. ALOIS FILIPČIČ 4620 River Rd. E. Geneva, Ohio 44041 Tel. 466-1061 SOBE SE ODDA pet sob, zgoraj, v bližini cerkve Marije Vnebovzete za srednje starosti dvojico. Kličite po 6. uri 681-4629 (213) V najem Oddamo 3 opremljene sobe v fari sv. Vida. Kličite 481-6073 1 ' (212) For rent Slovene area, nice 5 rooms down, 1086 E. 77 St., 2 bedrooms, basement, carpeting, adults, one child, no pets, after 6 431-8579 or 943-1670. —(212) V najem Pet-sobno stanovanje se odda v Euclidu na E. 225 bl izu sv. Kristine šole, cerkve in busa. Lepa naselbina. Garaža. 731-2678 od 5. do 11. ure zveber. —(30,1,2,5,6,8,9nov) HELP WANTED Help Wanted Persons to perform janitorial work, including mopping, dusting and vacuuming. Hours 1 am to 9 am, Monday thru Saturday. Pay-$3-35 to $3.50 an hour. HONEYWELL INC. 1001 E. 55 St. Call 881-0300, Ext. 254 Equal opportunity employer (213) Custodian To work 20 hours or more per week in new building at 30th and Payne. Call Mr- Safran, 241-0474 for interview. Must understand English. BROWN OPTICAL CO. 1549 E. 30 St. (214) Help Wanted Male Help Wanted Male PUNCH PRESS & BRAKE OPERATORS Day & night shift openings. Overtime. Company paid fringe benefits. REX & HINGE CO. 1540 Coit Ave- (218) Help Wanted Male SHEET METAL LAYOUT MAN PUNCH PRESS OPERATOR TURRET PRESS OPERATOR Must be able to read blueprint. PROTO METAL CO. 1473 E. 361 St. Eastlake, Ohio ask for Mr. White (215) PUNCH PRESS OPERATORS and GRINDERS SHEET METAL MECHANICS to work on sheet metal fabrications and electrical cabinets Steady work. Company paid benefits. Interviewing 8 AM to 11 AM. FORMWELD PRODUCTS CO. 1530 Coit Ave. go south on E. 152 St. to end of St. (x) FACTORY LABOR SPOT WELDERS PACKING - SHIPPING Day Shift — Hourly rate with overtime and Sat. work. References needed. Would be willing to teach someone who has steady record of employment. CALL — JOHN M. VRATARIC 391-8272 Shiloh Metal Products Co. 4400 Superior Ave. Cleveland, Ohio 44103 (211) Gradbeni delavci Izkušeni v gradnji kanalov in drugega dela pod zemljo, najmanj 3 leta izkušnje Dobra plača in obrobne koristi. Javite se prosim na: Box 123, American Home, 6117 St. Clair Ave., Cleveland, Ohio 44103. (x) JANITOR WANTED Janitor needed at St. Mary’s Church. Anyone interested call 761-7740. Living quarters available. (x) Help Wanted — Female PART TIME HELP NEEDED Cook, 2 days a week, dishwasher 2 or 3 days a week; grill work 2 days a week. Call before 11 am 261-1933 FANNIE’S RESTAURANT 353 E. 156 St. (x) CLEANING LADY WANTED 1 DAY A WEEK Beachwood Area 831-3342 (212) General Office Work Typing, Knowledge of Slovenian. Short hours. Call 431-0628 (x) ŠIVILJE Izkušene ali Vas izučimo. Stalno delo. Prijazna soseščina. Visoko plača od ure ali kosa-Plačani prazniki in počitnice, več dobrih koristi. WORK WEAR CORP. 1768 E. 25 St. južno od Payne Equal opportunity employer (212) Help Wanted Female GENERAL OFFICE previous office experience necessary.'Accurate typist- Call for appointment, 361-3400, Ext. 38. JACO PRODUCTS CO. (212) iSOMO URADNIŠKO MOCl Ameriška Domovina išče zanesljivo uradniško moč, moškega ali žensko, z znanjem slovenščine, angleščine in tipkanja. Nastop službe takoj. Oglasite se osebno ali pismeno. AMERIŠKA DOMOVINA 6117 St Clair Avenue Cleveland, Ohio 44103 431-0628 ------------------------------------- Približa se Olu Vatneju, temu vražjemu fantu, in ga mora prav lokavo, da ga gospodična ne sliši, vprašati: “Ali polkovnik ve za to?” Ola mu z lahnim nasmehom potihem odgovori: “Ne ve, on gotovo misli, da je v Nor-dlandu. Ampak zdaj boš seveda brž pisal domov o vsem tem.” Tam stoji Ana zraven Pera ob ograji in strmi s tujimi začudenimi očmi v bleščeči solnčni trak. Ne veruje, da je res- Rada bi se vsaj malo zasmejala, ali zajokala, ali pa zaprla oči in zaspala. Pogleda na Pera — ne, saj je vse samo prikazen. Ali vendar je zagledala, da ima Ola Vatne vijolino s seboj. Zraven nje stoji Morten Kvidal. On vso vožnjo pač še ni z nobenim iz-pregovoril. Spodaj iz kajut že kričijo mali otroci. Krmar pride mimo, oglasijo se vprašanja: “Ali mislite da bo vihar? Ali veste kako zdravilo zoper morsko bolezen?”' Elza je bila spodaj, da pogleda, kje bo spala. Pet drugih je v istem prostoru in kakšen je zrak! Vzdihne, vendar se poskusi nasmehniti- Da, da, zdaj se začenja novo življenje. Razvajena gospodična se bo morala privaditi na drugačne stvari. Poseben občutek prevzame vse na krovu, ko se pričenja tam daleč zadaj rob gora počasi spuščati v morje. Kopna zemlja se jim odmika, pred njimi je ocean. Domovina ostaja za njimi, zdaj plovejo v negotovost. Ali se spominjaš na dom, na mater in očeta? Celo učitelj Jo Berg je v tem trenotku ves zamišljen-On, ki se drugače tako rad postavlja s tem, da obrača hrbet tej ničvredni zemlji — naj vrag vzame vse, kar se imenuje Norveško. Zdaj pa mu je pipa ugasnila in pozabil j c je na novo prižgati. Ali misli na svoje starše, na svojo malo, zgubano mater, na svojega velikega belobradega očeta? Spremila sta ga k pristanišču in sta bila žalostna, ko sta se morala ločiti od njega. In vendar jim ni delal nikoli nič drugega kakor same težave. Še je videti en sam skalnat otok iznad morske površine. Ali kmalu bo izginil. Kdaj boš spet videl suho zemljo? Ljudje strmijo, se vzpenjajo, kamor se morejo, da lahko dalje vidijo, Matere dvigajo svoje otroke. “Poglejte — Norveška izginja!” Marsikomu se stisne grlo. Težko je bilo posloviti se od matere in očeta, ali to je še skoraj težje- Tedaj zaigra godba na krovu norveško narodno himno: “Ja vi elsker”. Nekateri pričnejo peti in kmalu poje vsa ladja. Težko odmevajo glasovi, kakor v psalmu. Kal ni trden v nobeni pes-i mi, ali nekaj mora vendarle po-j četi. “Pst!” pravi otrokom, čeprav stojijo čisto tiho. “Pst, ali ne slišite, da pojejo!” In da jih umiri, čeprav so tihi kakor miške, izvleče in jim razdeli nekoliko rogljičev, s katerimi si je napolnil žepe, ko je bil v Bergenu na. kopnem. Tako utone zadnji skalnati j otok stare domovine. Ladja z . neštetimi čudnimi usodami na 'krovu pluje dalje preko večer-nje rumenega morja, medtem ko se na zahodu skriva solnce. Ali že se je zbralo nekoliko kmetov iz Jaera k večerni molitvi- Pojejo psalm, debelušen mož z bledim obrazom in vlažnimi očmi pridiga in moli, znova pojejo. Veliko jih mirno stoji in posluša. Vendar jim je nekam v tolažbo, ko slišijo božjo besedo na ladji. Neke noči je pihala precejšnja burja in ladja se je zibala tako, da Morten nikakor ni mogel spati. V ozki, prenapolnjeni kajuti se od težkega zraka ni dalo dihati. Neki kmet iz Hallingdala, ki še nikoli poprej ni bil na ladji, je že bljuval zaradi morske bolezni. Komarji so neprestano nagajali. Žene in otroci so stokali v drugih kajutah; kako bo šele, če bo res vihar. Oblekel se je in odšel na krov-Sveži morski zrak je dobro del, noč je bila temna in redke svetilke med žicami so delale krov še skoraj temnejši. Dobro je, počutiti se trenotek samega. Sprehajal se je sem in tja po prostoru, ki je bil oddeljen za tretji razred. Sem pa tja se je naslonil na ograjo in gledal ven na sivo belo peneče se valove, ki so se zgrinjali v temo. Kakšni usodi je šel nasproti? čemu je bil tu? V glavo se mu je bila zarila misel in kljuvala in kljuvala od jutra do večera: Zakaj ni šel in se spodobno poslovil od Helene in njenih staršev, ko je stal na obali in je bil na tem, da odpotuje? Ni imelo smisla, dati jim prav ob odhodu tako zaušnico. Ampak tistikrat je bil tako čudno razdražen. Zdelo se mu je, kakor da ga domači kraj podi, in Helena in njeni starši so bili tudi tega krivi. Da, da, zdaj je bilo prepozno. “Helena, ali spiš? Kaj pa, če mogoče vendarle sanjaš o meni?” Približala se mu je neka postava; bil je človek z naočniki, nizko čepico in v plašču- Mor- ŽENINI IN NEVESTE! NASA SLOVENSKA UNIJSKA TISKARNA VAM TISKA KRASNA POROČNA VABILA PO JAKO ZMERNI CENI PRIDITE K NAM IN SI IZBERITE VZOREC PAPIRJA IN ČRK Ameriška Domovina S117 St. Clair Avenue 431-0628 ten si ga je bil že od prej zapomnil. Parkrat je bil dvignil silen krik zaradi cen in prostorov, kjer so spali, in imenoval vse skupaj sramoto. Kaj je hotel spet? “Samotni nočni popotnik,” ga je nagovoril. “Mlad človek ste, zapomnil sem si vaš obraz. Imate svojo usodo, kakor mi drugi. Zdaj pa stojite in sanjate.” Morten , je rekel “hm” in se spet obrnil k morju. “Nimate veliko preko dvajset let, ampak po duhu ste starejši. Jaz se bližam šestdesetim. Vi me ne poznate in jaz ne poznam vas. V enem pa sva si tovariša in brata — cba sva na poti do prihodnjega postajališča.” Morten se je obrnil in ga pogledal- “Brez dvoma sanjate o tem, kako plujemo po sledi Leifa Eriksona. Ne, ne, on je plul pač malo bolj severno, pa kaj zato? Napravil je cesto za nas pred tisoč leti. Od tedaj smo napisali velik sago na morje, ampak kaj, ko pišemo na vodo. Vedel je, da smo obsojeni ostati majhen narod, da moramo presežek, ki bi nas napravil velike in mogočne, darovati drugim. Da, da. Da, da. Tako pač je! Za njegovih časov smo izvažali poglavarje in uvažali sužnje, in prav isto delamo danes. Pošiljamo od doma mlade ljudi, ki bi mogli napraviti kaj koristnega in pridržujemo politike in učitelje. Da, da, da! In tako bo zmeraj. In tako bo zmeraj.” “To je pa slabo,” je rekel na koncu Morten, da bi sploh nekaj rekel. jDalje prihodnjič) ELIOT Paid Political Advertisement X SHIRLEY ft NURMI EUCLID BOARD Of EDUCATION DEDICATED - to further community involvement in the Euclid School System. EXPERIENCED - participated in latest revision of Euclid Public Schools Policy Manual- KNOWLEDGEABLE - actively involved in community affairs. BACKGROUND - 21 years of PTA volunteer service within the Euclid Public School System. Regular attendance at school board meetings over the past five years. ZA SLOVENSKI NAPREDEK PROFESSOR WM- J. KENNICK Priporoča sledeče slovenske kandidate V EUCLIDU ZA COUNCILMEN AT LARGE FRANK J. CHUKAYNE EDWARD J. ECKART MILAN A. JAKSIC EDWARD ŠUŠTARŠIČ V 32. VARDI VOLITE DENNIS SUSNIK KAM BOMO PA SLOVENCI PRIŠLI, ČE NE BOMO VOLI--SVOJE LASTNE SLOVENSKE KANDIDATE Prof. Wm. J. Kennick, 2675 Rockefeller Rd., Wickiiffe, O. (Owners Should Pay Taxes On Present Value of Their ^ I lands not on future speculative value VOTE YES on umiiEmESiumnnumniimiiLJimmmmiiiiiiiiiimiUHmmimnismimmmHmr.; 1 JOS. ZELE IN SINOVI 1 POGREBNI 6502 ST. CLAIR AVENUE ZAVOD Tel.: 361-0583 ~ : CO L L INWOOD SKI URAD “ = 452 E. 152nd STREET Tel.: 481-3118 5 E Avtomobili in bolniški vez redno in ob vsaki uri na razpolago ^ E Mi smo vedno pripravljeni z najboljšo postrežbo H EUCLID POULTRY V zalogi imamo vedno očiščene piščance, na kose zrezane, popolnoma sveža jaica ter vseh vrst perutnino. Pridite in si izberite! HOWARD BAKE R 549 East 185 Street, Euclid 531-8187 1005 1973 NAZNANILO !N ZAHVALA Z žalostnim srcem naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, da nam je nepričakovano umrl, previden z zakramenti, naš ljubljeni mož in brat s j. mm m i' ■II! ¥ BLAG SPOMIN PRVE OBLETNICE SMRTI NAŠE DRAGE MATERE, STARE IN PRASTARE MATERE IN TAŠČE FHMOES OHAMPA ki je umrla 1. novembra 1972 Eno leto je že minilo, odkar si nas zapustila. Ko se na Tebe spomnimo, naše se oči solzijo. Žalujoči: Frank, sin Jean, poročena Slogar, Dorothy, poročena Sain, hčeri snahe in zetje, vnuki in vnukinje, pravnuki in ostalo sorodstvo. Cleveland, O. 1. novembra 1973. :v|;'.f L. t v; ' - L*? :■ j v Rojen je bil 25. julija 1905 v Clevelandu. Umrl je 27. septembra 1973. Pokopali smo ga 1. oktobra 1973 v družinski grobnici na pokopališču Kalvarija- Iz globoko hvaležnega srca se zahvaljujemo č. g. Jožetu Bcžnarju, kaplanu pri Sv. Vidu, za opravilo pogrebnih obredov in daritev sv. maše ter č.g. Juliju Slap-šaku za' spremljavo- na pokopališče. Bog plačaj vsem, ki so ranjkega prišli kropit in molit za blagor njegove duše, posebno še č-g. Jožetu Božnarju. Bog plačaj prijateljem za olepšanje krste v pogrebnem zavodu z cvetjem in venci. Bog plačaj darovalcem za maše in druge dobre namene. Bog plačaj udeležencem pri pogrebni maši in ki so ranjkega spremili do njegovega zadnjega počivališča na pokopališču. Bog plačaj nosilcem krste. Svojo zahvalo smo sporočili vsem z posebnimi karticami, če smo koga zgrešili, ker nismo naslova vedeli, velja ta naša zahvala, kot posebej njemu namenjena. Zahvaljujemo se osebju Grdinovega pogrebnega zavoda -za vso postrežbo in skrbno vedenje pogreba. Kako smo srčno Te ljubili, Spominjamo se srečnih dni, bil naš največji si zaklad, ko živel Ti med nami si, prezgodaj smo Te izgubili, sedaj vse prazno je pri nas, Bilo je konec lepih nad. na sliši Tvoj se ljubi glas. Žalujoči : SOPHIE, rojena Rozman — žena, CAROLINE - sestra, v Californiji, Svaki in svakinje ter ostalo sorodstvo. Cleveland, O- 1. novembra 1973. ZA VSAKOČASNO ZASTOPANJE ELECT DAVID 1 TRENTON (TRENTA) ZA KONCILMANA VARDE Graduate of Collinwood High School • Gradual ol Cleveland State University Degree: Bachelor of Business Administration 0 Stn-*e-of Political Science ® Teacher Educator Secondary^ Certification at Glenville High School ® Board of DL6'-for Ohio Driver Safety Education Association ° Precinct Committeeman Endorsed By: Citizens League, United Auto Workers, AFL-ClO) 32nd Ward Club, 32nd Warn Precinct Committeerna11 Cuyahoga County Democratic Party DVOŽIVKA — S Volkswagenom se običajno vozijo ljudje po cestah, Mike Gehrke pa ga je priredil tudi za potovanje po vodi. Z njim upa spomladi preplavati Rokavski preliv med Francijo in Veliko Britanijo. Na uro bo “brzel” preko preliva s po 6 miljami. Za BOLJŠA SODIŠČA ¥©!l!e H SCAKOSBATI PRIPOROČANI 99 TISTIH. KI NAJBOLJE POZNAJO SODNIKE... NA P0DLSEI ISIffiK« «i OKRAJNIH eiMIMSS*'- I ANN L X I'ffiMMSN . Candidal®, Olsveland Itaigipa! O** JOHN J. X PRINCE Candidate, Cleveland fcisipal CLARENCE L X GAINES Jfdgs, Cleveland !tt«ieigjd Csnrf SALVATORE i. X OklMiMh Judge, Cleveland Mioildpal Ooarl X ISSUE 3 2a vešj® učinkovitost sodišč, dovdl^ več prožnosti v rali razpoložljive sodniške delovne sile, THE BAR ASSOCIATION llitl Of GREATER CLEVELAND 1044 TERMINAL TOWER NORMAN W. SHIBLEY, President