Leto VIII. f šsev. 9. Celfe, torek 26. fatmarja t926- Postnins plačana u gotovini. Haročr-ira Za Jugoslavijo : mesefno 7 Din, letno 84 Din. Za inozemstvo: lHno 240 Din. fo&amczna ötevHka I win. fftfl&t|3l Rectnkcfja in uprsvoi Strossmayerjeva ulica 1, priti Tel.dS.—Rač.p.-Č.zavoda 10.666. Ofllasl po »tain»-jTi ceniku. Shod Samostojne demokratske stranke v soboto, 30. januarja 1926 ob 20. uri zvečer v »Celjskem domu« v Celju. Na shodu tfovori minister n. r. Svetozar Pnbičevič Demokraii in somisijenixi, pridile pol- noStevilno posluSat svoiega voditelja in veiikega borca za edmstvenost in uapredek naroda! ŽelezniŠke zveze za prihod in odhod so ligodne, v Savmjsko dolino pa vozi po shodu poseben vlak. Proti novomu proli- dragiiijskcmu zakonu. (Protest združenih gospodarskih krogov.) V četrtek popoldnc se je vrSila v Zagrebu v prastorih zbornice ankcta fflede naerta o novem zakonu o pobi- janju spokulac je z zi'vljenskuni po- trebščinami. Ankele so se udoležilc po avojitb za.stopniliih skoro vse zbornice ter raziie druge gospodarske korpora- «lje in organizacije. Ankelo je vodil prwisodnik zagrebške zbornice g. V. Arko. Po izčrpnem referatu general- aega tajnika g. dr. A. Guvaja je prišlo na anketi do naslednjega soglasnega zaključka: »Predstavniki gospodarskih kor- poracij in to: zagrebske Trgovske in obrtniske zborni<:o, Zeinaljwkega save- üa industrijalcov, Zvoze trgovcev v Hr- ˇafcski in Slavoniji, Zvuze hrvatskih ©brtnikov, Udruženja obrtnikov, Zvc- z& noveanib in zav. zavodov krafjevine SHS, Jugoslavenskoga savoza nilinov in oslalLh gospodarskih korporacij iz podi'ocja za.grebske zbomi^e in delegi- rani tajniki trgovske in industrijske komorc v Beogradu, trgovsko-obrtni- akih zbornie v Sarajevu, Osijeku, Spli- tu in Dubrovniku, in trgovsko-indu- •trijsko-obrtniskih zbornic v Ljublja- na, Novem Sadu in Vel. Bečkeroku po izvršeni razpravi o naertu zakona za pobi'janjo nedopuseene špekulacije z življenskiini. potrebščinami izjavljajo, da so prejei'i vest o izdaji novega za- kona o pobijanju draginje z nnjvorjim iznenadenjem, ker so bili prepričani, da je tudi nashn merodajnim faktor- jem že znano, da niso cenc ekonomskih dobrin odviwno od volje proizvajalcev in ponudnikov, ampak da so strogo do- ločene po ekonomskih silah na pro- stein tržišeu. Zato je gospodarska vo- da in gospodarsko-politična praksa po celeni svctu prišla do zakljui-ka, da se potom polLcijsko-adininislrativnib mer no moiejo potjubno določevati cene po- trobščinam. Maksimiranje cen kot izo- Urana inera ne more impli noboncga trajnega vpliva na zasiguranje oskrbe po nizkili conah. Maksiiniranje je sa- iiio prva saza h koneni socijalizaciji gospodarstva in opustitvi današnjega družabnega gospodarskega reda (pri- vatne lastnine in proste konkurence), ker maksiiniranje more imcti samo te- daj izglede za katcrikoli uspeh, ako sledi za njism raeijoniranjo potrosnje in prisilna organizacija produkuije. Ta mera je v današnji dobi splošne po- slovno dcpresijc in stagnacije, ko mo- rajo gospodarski krogi prodajati svo- jo robo za minima sen dobirek, a cesto tudi z izgubo, uprav nepojmljiva in zato smalrajo predslavniki gori nave- denih zbornic in organizaeij: 1. da bo tak zakon imel popolno- ma nasprotno rezultate, kakor mu je bila prvotna svriia, kar nam najbolje dokazuje izvajanje zakona o pobijanju. draginje z dnc li(). dccembra 1921, ki je zlasti izpostavil neupravičenim ši- kanam male Jjudv; 2. da krivda, da se kupna moc di- jiarja v državi ni dvignii'a v taki meri, kakor se jo ojačila njegova intorvalu- tarna vrednost, je v ]irvi vrsli države same, ki je naložila gospodarski in kro- gom velika davčna bremena, a je z dru- ge vStrani z raznimi drugimi, v glav- nem lari.fno-železnižkiini in carin.sko- poliiiOnimi merami najtcžje zadela go- spodarski razvoj, a m saina v stanu izvršiti redukcije proračuna sorazmer- no s poveca.no vrednostjo dinarja, am- pak jo nasprolno zadnja leta vedno boi'j zviševala izdatke v državnem pro- računu, in 3. da so slednjic tako mesta, ka- kor tudi občine krive, da cene ne pa- da jo, ker so gospodarski krogi, ki ima- jo v'njih svoje obrate,, obremenjeni z raznimi uvoznimi in izvoznimi dajat- vami in visokhni dokladami, kar gre •očito na škodo razvoja trgovine, obrti in industrije. lz vsoli teb razlogov odklanjajo predstavniki gori navedenili zbornic in gospodarskih organizaeij vladin na- črt o pobijanju nedopuscene špekula- cije z življeiiskimi potrebščinami v ce- loti in zahtcvajo, da se razveljavi za- kon o pobijanju draginje in brezvest- ne išpekulacije in da zavzame kr. vl'ada stalitiče popolne svobode produkcije in dela, ki je že itak zajaračena z ustavo, ker je svobodna konkurenca edini re- gulator cen, osobito v današnji obči paslovni depresiji. Predstavniki gori navedenih go- spodarskih organizaeij Hrvatske na- lagajo trgovski in obrtniski zbornici v Zagrobu, da o tern njihovem stališču obvesti g. ministra socijalne politike, g. ministra trgovine in industrije in g. ministra financ z obrazi'ozeno pred- stavko, v kateri je treba obenein na- vosti vse ugovore proti poedinim do- locbam novega zakonskega načrta o pobijanju nedopušccne špekulacLje z življonskimi potrebščinami in da mo- ra detajlno kritiko vposlati tudi vsein parlanuaitarnim kluboni Narodne skupsčine s prosnjo, da se zavzamejo za to, da ta časom neprimerni in re- akcijonarni načrt ne postane zakon. Oben em se poziva zbornica, da .stopi v stik z organizaeijami, katere zastopa- jo konsumente, da bi se tudi te izjavi- le proti temu načrtu.« Folštikct. p ZOPET AGA STANOJEVIC. Stari radikalvski prvak Aca Stanojevič, ki je te dni prišel v Beograd, je v so- boto dopoldnc konferiral z nekaterimi radikalskiini voditelji, potem pa je prosil za avdijenco na dvoru. Kralj ga je kmalu nato sprejel v posebni avdi- jenci, ki je trajala od 10. do pol 12. ure. Trsg.i^ vL8?r^^i pies se vrši dn& 6. febructsrja 1926 v C«lj&k^m domu v CeSju. Ta vest je izzvala veliko pozornost t političnem življenju in so jo povsod k največjim zaniananjem komentirali. Kaj sta kralj in g. Slanojevie govorila,- se seveda ne ve, vsekakor pa se more e vso gotovostjo vsklepati, da je ta avdi- jenca v neposredni zvezi s kritičnimi dogodki, ki se pripravljajo. Politično življenje v prestolici postaja vedno ži- vahnejše. V vi'adi in Narodni vskupšči- ni se pripravljajo za važne sprememlje in dogodki. Prispelo je v Beograd ž« večje število narodnih poslancev. Pri- hod ministrskega predsodnika g. Paši- ca je bil napovedan za nedeljo zvečer. V \sakem oziru se pripisuje povraUm g. PasiOa izredna važnost. p K0MUN1STE ZAPIRAJ0. Y ospredju zanimanja politične javnosti so še vedno mnogoštevilne aretacij© koinunisličnih voditeljev in agitatorjey v Beogradu in so v nekaterih drugiii važnejšJh mestih države. Aretiranih je več sto oseb. Po informacijah nekate- riJi listov je pork'ija prišla na sled zve- zi med komunisti in inozemstvom. —* Ugotovljeno je baje, da so komunistic- ni agitatorji vršili zelo živahno propa- gando v naši armadi. Preiskava o teni jo poverjena posebnemu polkovniku- sodnijku vojaškega sodišča. Beograjska »Politika« pravi med drugim, da so t novi komunisticni proces vpleteni nmogi voditelji komunisticne stranke, ki so bili že svojedobuo aretirani. Ti so sedaj zopet prijeti. Komunistični agitatorji so deloval'i po navodilih iz Moskve. Iz inozemstva so prihajali ku- rirji, ki so donašali ogromne vsote za boljševiško propagando. Tak kurir je bil prijot in je končno vse priznal. — Koiiiunicsücna afera postaja obenem zelo tajinstvena, ker beograjska polici- ja noče dajati zastopnikom tiska. prav nikakih pojasnil in poročil. Novinarje odstranjajo iz poficijskega poslopja, kakor hitro javijo, da žele pri policij- skem šefu kakih pojasnil o aretaciji komunistov. Naravno, da se z ozirom na tajinstveno afero pojavljajo po Beo- fwtilij Vereščauin. — E. Š.: Stari oskrbhik. (Sl"ika iz ruskega narodnega življenja.) (Konec.) Knez je nazval mojega gospoda oedaka, ker ni vedef, da se v oprostilne «stine ne vpiše nobenih denarnih zne- «icov m mi je izstavil novega. ivo je bila listina gotova, sem ga prosil naj ^ predloži, istočasno pa tu- Ji. naj jo ne izroči mojemu gospodu, ker sem ga dobro poznal: rekel bo pri- aesi denar, potem dobis listmo. Vedel sem, da posestvo ni zadofženo ter da öima od niene ničesar tirjati. Knez je «oöil tudi v teku enega meseca potr- lo'd.a na posostvu ni dolgov. ^istmo sem pustil ležati v oddel_ Ku. Moj gospod je pozvedoval opetova- no, Kaaj prodlozim listino v podpis. >Ta me jenabrLsal^jedejar potem. . Ko jo zapustii Moskvo, sem sei k njegovüinuinlajSeniu bratu in ga pro- sil za podpis. Bil je bolehen. Tudi ta je hotel od mene denar. Spomnil sem ga na svoje zasluge pn rajnem očetu SJu- cajno je bil navzoc neki drugi gospod ki je rekel: »Sram Vas bodi! Mož jo vendar zvesto služil Vašemu očetu in Vam.« To jo pomagalo in gospod ie Podpisal listino. Hilci" sem domov — pri moji go- apodinji so bili gosti in tako sem dal Podpis takoj potrditi. Potem sem šel k ^oolenskemu. »Tako je prav«, je dejal knez, »se- daj si svoboden.« Gospod je bil navihanec, a tudi jaz nisem bil oden zadnjih. * * * Poznal sem njegovo jezo še izza otrožkih let, saj sem se takrat vedno z njim igral. Skusnja me je učila, da se ne sine joznoritih ljudi draiiti. Baj jim jesti in piti, pomiri jih in potem jim povej šele kaj razburljivega, potem so mirnoji in bolje razpoloženi, kajti ,siti so in zado- voljni. Enkrat se je dogodilo še na po- sestvu, da je pregrizel en konj druge- iim nogo, l)il je dragocen ježni konj, gospod ga je kupil na licitaciji za pet- sto rubljev. Kočijaži so se strašno bali, kajti odšli so brez dovoljenja k jedi. Neki kmet, ki je delal blizu hleva, je slLšal' ropol in poklical kočijaže. Ko so ti prestrašeni priliiteli in odprli hlev- ska vrata, je skočil konj besen čez pre- grajo, drugi pa je stal na treh nogah, četrta noga se je držala le še kože. lJr- va žival je bil pi'einenski žrebec, živali so bile ločene po dva metra visoki pre- graji. Z zadnjim delom je strl žrebec pivgrajo in skocil na drugega konja. Poklieali so živinozdravnika, vendar je poginila živaf v osmili dneh. To se jo dogodilo, ko je bil gospod od.solen od doina in gospa me je pro- sila, naj uravnam tako, da gospod ne bo zvodel isti večer, drugače bo ogenj v strehi. Ko se je gospod vrnil zvecer, so vsi molčali na moje prigovarjanje. Spravil sem ga v posteljo, drugi dan sem mu prinesef mrzle pitne vode, ga umil in pripravil kavo. Po tfavi sem mu podal pipo in se kozarec vode. Medtem so se postavili kočijaži v prvi sobi in jaz sem jim de- jal: »i\akor hitro odpre gospod vrata, padite na kolena.« In res, ko je odprl gospod vrata, so klečali vsi kočijaži. »Kaj je to?« »Prosimo odpuščanja.« »Kaj se je zgodilo?« Sedaj so povedai'i. »Tcpci, neumneži. Kje pa ste bili? Najbrž pri obedu . . .« Potem je stopil sam v hlev, se pre- pričal o nesreči, a ljudem ni rekel ni- česar več. Kako so bili vsi zadovoljni, da sem tako ravnal. Nekateri se razhudi, ker pije; on pa ni pil več kakor po jedi kozam:k madeire. Več vina ni pit, zdravnik mu je prepovedal, ainpanjca se ni smel do- takniti. Ubogal je. Vsak dan smo ga drgnili z ledom in krtat'o . . . Bil je pameten, a nervo- zen. Njegov oče ga je ljubil. Njegov ujec je rekel njegovemu očetu: »Ako bi jaz imel tako modrega sina, kakor je tvoj IMikoi'aj, bi ga posadil na svojo plešasto glavo, kako moder in dalekovi- den bi bil.« Pri Paškovi sem služil od 1851 do 1871. Bila je starejša gospodična^ d vorn a da ma. Tudi ona je bila jeznorita, a pri njej sem šel proč ali mol'cal. Ko se ba pominJa, sem si mishl, jo bom zopet obvladal, in tako je bilo. Tudi tu sein bil točaj in dobival petindvajset rubi'jev place, t. j. sedeia rubljev petnajst kopejk v srebru. Pozneje sem dobil doklado in ko sem hotel iti proč mi je zvišala plačo na deset rubljev. lmela je veliko obiskov, ob praz- nikih se je zglasifo pri njej vckrat nad sto ljudi. Marsikateri je pustil svojo vi- zitko, drugace sem vp^ai vsakega. Nekoč mi je rekla: »Suškov je bil tu in mi ga nisi priglasil.« Odgovoril sem ji, da to ni res in da se pleinic ne sine i'agati. »Kaj si drzneš! Moj vnuk je!« Od- govoril sem ji: »Vseeno, plemic mora ostati . . . .« >Pijan si!« »Ne, ostanem pri svoji besedi. Ko- likokrat ne jem opoldne, da čakam ob- iskov in vi se jezite.« Vsak dan se je poljala v sestvprež- ni kociji z dvema kočijažema na spre- ! hod; vsega skupaj nas je bilo Šestnajst služabnikov. Jaz sem znal brati in pi- sati, biJ" razumen in se prilagodil nje- nemu značaju, zato me je imela rada. lJri njej je stanoval njen brat, no posebno razumen mož, ki je razumel tudi francosko in nemsko. Imel je ene- iStran L H O VA \t l> M A M-.v 9 gradu najalarmantnejše vesti. Beo- grajsko delavstvo je zelo vznemirjeno. Pri nmogih delavcih je policija izvršila stroge hisne preiskave, ki so del'oma ostale broz zeljenega uspeha. Po Beo- gradu je tudi razsirjena govorica, da je odkritje družbe, ki je ponarejala ti- socdmarske bankovce, v tesni zvezi z novo komunistično propagando. p LJAPCEV 0 B0LGARSK1 ZU- NANJ1 PÜL1T1K1. »AdeveruL« priob- čuje razgovor z bolgarskim ministr- skim predsednikom Ljapčevim, ki je izjavil, da inia Bolgarija veliko zaupa- nje v Zvezo narodov in da se je v zu- nanji politiki odrekla svojeinu poseb- neinu stai'iscu. Kar se tiče balkanskega pakta, ima zaupanje v uresnicenje Wil- son oviJi nacül. Glede oduüsajev z Jugo- slavs o je izjavil, da upa na tesnejše vsodelovanje med obenia državama. Pristavil je, da je to misel zastopal že pred 40. leti v Švici. p PR1ZNANJE RUSIJE. Praški Jisti javljajo, da se je pričela v vodstvu českoslovaške socijalne demokracije živaima razprava o vprašanju prizna^ nja sovjetske Rusije de iure od strani republike. Ü tem je razpravljal parla- muntarni kluh socijaln odemokrati.cn ih poslancev, ki so končno predložiii mi- nistrskemu predsedniku vprasanje s prosnjo, da jim pojasni stališče vlade. Socijalni demokratje so zahtevali od ministrskega predsednika ziasti točna pojasnila, koliko je to vprašanje na- predovalo. Min. predsednik dr. Övehta je izjavil socijalnim deinokratom, da se event, izvrši priznanje sovjotskü Rusi- je de iure še pred sestankom narodne skupščine. Vprasanje je nalctolo na delni odpor pri narodnih socijalistih. Prieakuje pa se, da se bodo nesoglasja iizravnalii. — Sporazumno med vl'ada- mi držav Male antante je v bistvu se- stavljen delovni program za blejsko k on Lere nco. Na dnevnem redu so: 1. odnošaji Male antante do Madjarske. Tern el ji to se imajo razpravljati zadnji dogodki na Madjarskein z ozirom na ponarejal.sko afero. 2. Splošna poi'itic- na sjtuacija v Evropi in na Baikanu. Vprasanje bai'kanskega pakta sicer ne pride na tej konforenci na dnovni red, a o razmerju Male antante do sovjet- ske Rusije bo konferenca le neobvezno razpravljala. Trde, da bo Mala antan- ta razmotrivala vprasanje priznanja sovjetske Rusije de iure. Celjska kronika, Članom samostojne demokratske stranke! V sredo, dne 27. t. m. tocno ob 8. zveCer, bo v kiubovi sobi Celjskega donia urednu važen se- stanek, ki je obve^en /a vse Clane organlzacije, zlasll pa še za funkcijo- narje. c SVETOZAR PRIBIČEVIČ V CELJU. V soboto, dne 30. t. m. pride predsednik SDS, minister n, r. Sveto- ga nevoljnika za služabnika. Nekoč mu je rekel: »Ti si tepec!« in služabnik mu je zabrisal: »Ti si sam, kupljeno pa- met imaš, moj razum pa mi je dafa narava!« Gospodična Paškova je želela, da bi mu stregel, za kar bi dobil tri rublje doklade. Povedala mu je in je odgovo- ril: »Dobro, tri rublje mu plačam jaz.« Pfcičal pa ni. Pretekel je mesec — dva, celo leto, nie se ni zinenil. Veliki teden je vprašal, če sem jezen nanj. Kot pa- meten elovek sem mu rekel: >Oprosti- te. prosim Vas!« Povedal sem njegovemu vnuku, nič ni izdalo. Umrl je, jaz pa sem büf ob denar. Njegovemu sinn, vnuku in kumi- ču moje gospe sem pisal pozneje iz si>- rotišnice in jih prosil naj pošljejo dve- stopetinosemdeset rubljov, ki mi jib dolguje rajni za postrežbo. Sin mi je poslal pismo nazaj s pri- stavkom, da o tem nič ne ve. In ven- dar, pomislite, je podedovaf po teti sto- tisoč rubljev. Služil sem tudi pri Vizi- nu in Smirnovu, pozneje pri Selivano- ˇu — pet let! Dobra služba je bila. Si- cer je bil vrocekrven in jeznorit, veu- dar dober. »Vidi se mu«, mi je dejal, »da ima soso, popolnoma drugacen shižabnik, drug nastop.« Služil sem vendar od osmega leta in že oče je bil lakaj. Razširjajte „Novo Dobo"! zar Pribicevic v Celje, kjer priredi v Celjskein domu ob 8. zvečcr v vei'iki dvorani SamosLojna demokratska stranka velik manifostacijski shod. Za zborovanje vlada v Gelju in v vsej bližnji in daljni okolici velikansko za- nimanje. Pričakovati je naravnost ogromne udeležbe. Železniške zveze so za poset manifestacijskega zbora iz- redno ugodno. Vi'ak proti Mariboru odliaja ob 1.2(5, proti, Trbovljam ob 0.49 ponoc'j. V Savinjsko dolino, od koder je priglašona obilica posetnikov, pa bo vozil celo posebni vlak ob 23.30. Za ugodnost zborovalcev je poskrblje- no v vsakem oziru. Geljski dorn bo od- prt preko ure, da bodo mogi'i zboro- valci pričakovati vlake. Poselniki do- be za savinjski vlak v Gelju pravočas- no in brez prerivanja tudi vozne listke, dočim returke za ta vlak ne veljajo. c VPRASANJE GRADNJE OS- NOViN'E OKOLIŠKE SOLE V CELJU. Že nekaj tednov sem so vrstijo v »Slo- vencu« notice, ki zasledujejo prozoren nainen, ki gro za tem, da bi so vpra- sanje zidanja te sole — ki so ga skozi 50 let urneli tako spretno zavlačevatt celjwki Nemci in stajerski deželni od- bor — zopet zavleklo in sicer na iskre- no željo gotovih nazadnjakov, katerim žai tudi nekateri ncpoučenl narodni Ijiidje vsled lokalnih nesoglasij, kjc naj sola stoji, nasedajo. Za nas je šol- sko vprasanje celjske okoliške občine samo principielnega narodno-kul'tur- nega znacaja Ler nas pri tem niso vo- dili in nas ne morejo voditi nikaki ne- stvarni vidiki. Naš namen, da pisemo te vrslice, ni polemičen, mi tudi nismo iioteli nikdar reagirati na razne ne- stvarne notice onih krogov, ki v Oko- liški obcJni gospodarijo in ki v pere- čem šolskem vprašanju še niso prišli preko besed. Vstvarjali so sicer vsak dan nove nacrte, ki so se odlikovali po tem, da niso vodisi računa o bistvu vprašanja, kaka naj bo sola in kje se naj gradi, da bo odgovarjala potre- bam tako velike in važne občine ,s svo- jiint .1200 soloobveznimi otroci, za ko- je obstoji danes še tista podrtija, ki že pred 25 leti uradno ni odgovarjala. Dekliške sole pa ta občina sploh nima! Tzmed vseli doscdanjilr slavbi«c je brezdvomno najprikladnejše ono, ki je od vseh merodajnjh cinitei'jev v šol- skem, zdravstvenem in gradbenem po- gledu odobreno, ki sta ga krajni šolski svet in obeina v ta namen odobrila in kupila in ki leži na Dolgem polju, ki je za šoJske nainene pač najprikladnejši prostor, ker je v centru občine, ki men- da ne misli iz strahu pred vodo zidati soso na Miklavskem hribu ali na Sta- rem gradu. Glede tega načrta se vrši, kakor smo informirani, v četrtek 28. t. m. stavbenopolicijska komisija, ki naj zakljuei ta no has častni 50-letni boj za šolo ali pa nanovo odpre vrata nadaljnjim brezkončnim prerekanjem v pogledu sole. Mi mislimo in z nami je iste misi'i vse, kar zua ceniti pomen sole za napredek in zdravje mladinc, da je že davno pri sei čas, da o šoli rie- ha debata, da se prične delo in gradi- tev iste, ko so za to tudi vse^priprave končane. Upamo, da je na tem stališču tudi šolska oblast, ki ima monda že tndi dovolj tozadevnih sej in prc-dlo- gov in dovofj težak akt, ki kriči po re- šitvi in končni izvedbi. — ek__ c V0L1TVE V DELAVSKO ZBOR- NIGO. Zadnji dan za dviganje glaso- valnih kuvert za volitvo v delavsko zbornico je v sredo, dne 27. t. in. Kdor se kuverte ni dvignil, naj to gotovo stori najpozneje to sredo. Bat a so elegartini in t**pež ', dob jo ©e »amo js« i tw dl>i A. Orof enik, Gl vnl «rg c NEČUVENO LAIIK0M1SELN0 POKONCEVANJE RIB V NAŠIH VO- DAH. Dne 14. t; m. je spustila tovarna Woscbnagg v Šoštanju neko kernirno tekočino po novih napravah v J/ako. Učinek je bis strahovit. Takoj v ncpo- sredni bližini iztoka so se pojavile na površju zastrupljene ribe, katere je dal poslovodja g. Mravljak z grabljami spravMi v neko kad, kjer so kmalu kljub sveži vodi poginile. Zastrupl'jenje se razteza po vsej Paki in kakor so nam poroča, daleč doli po Savinji in Strugi. Zaeetkoma omotene ribe so dr- žale gobce iz vode, a so kmalu na to poginile. Rib je bilo na tisoee in tiso- ce, toliko. da so pri Paški vasi ob neki žagi in mli.nu na grabl'jah zajezile vo- do in da so jih morali ljudje kar z lo- patami odstranjevati, da je voda nor- malno odtekla. Med ribaini je bilo vi- dcti po 3 do 4 kg težke postrvi, do 5 kg težke karpe in rarene. V torek nmerava baje tovarna Wosclinagg zopet spusti- ti enako tekocino v Pako. Škoda je ne- precenljiva, znaša že sedaj na umrlih ribah gotovo nad 100.000 Din ne glede na to, da je voda za najmanj 10 let uničena. Pristojna oblast se poziva, da ustavi eventuelno v tovarni tudi obrat in stori vsc korake, da se kaj tekega ne bo voc zgodilo, ,saj razpolaga tvrdka Woschnagg s tezkimi miljoni in lahko riskira par tisocakov, da postavi ci- slilne naprave, ter s tem omogoči kljub obratovanjn ribam zivljenje, lastnike riboi'ovnih pravic pa obvaruje skode. Ribarsko društvo v Gelju je ze podvzelo vse korake, ter bo kategorično vztra- jalo na torn, da tvrdka WosehiMgg vso nastalo skodo poravna, ter da se tudi prunerno kaznuje. — A. Z. c KOLIKO KOVANEGA DROBI- ŽA JE STRANKA UOLŽNA NAEN-- KRAT SPREJET1? Dei'egacija mini- strstva I'inanc v Ljubljani razglaša uradno: Po cl. 8. »Pravi.lnika o kova- iiju uradnega zlatega denarja in o ko- vanju drobiža« z dne 18. nov. 1924, J. br. 34.010 niso ne državne ne samo- upravne blagajne in tudi ne drugi ve- zani, sprejemati ob eneui izpi'acilu nad 100 Din v uovcili po 0.50 Din, nad 200 dinarjov v novcih po en dinar in nad 500 J)in v novcih po 2 Din. Po cl. 5. »Zakona o kovanju drobiža iz nikla in game« z dne 30. deccmbra 1921 niso primorani sprejemati ne posamezniki ne državne bi'agajne ob istem izplačilu drobiia po 10 dinarskih par več nego za 10 Dki in drobiža po 5-dinarskih par ne več nego za 5 Din. c za Clane trgovökega ure- MLJA. Prejeli smo in objavljamo: Gre- mij trgovcev v (]elju opozarja svoje ci'ane, da lastniki delikatesnih trgovin, okrepcevalnic in podobniJi obratov, v katei'jii se točijo tudi alkoholne pijače, morajo svoje lokale prijaviti srezkemu poglava.rstvu. Po čl. 105. pravilnika o gostilnali itd. CUr. 1. z dne 3. septem- bra 1925. štev. 83) izgubi pravico to- čiti pijače v i'okalu, kdor v teku 6 ine- secov po razglasilvi pravilnika (3. ju- lija 1925) ni spravil lokalov v sklad s prodpisi čl. 82 do 85. Ker ta rok poteco z 31. januarjem t. 1., se opozarja, če člani, ki točijo ai'koholne pijače, svojih lokalov se niso prijavili, da takoj to nadoknadijo ter odpošljejo srezkemu poglavarju prijavo morebiti naslednjo vseJjine: »Podpisani izvršujem v svo- jem trgovskem lokalu v......na pod- lagi koncesije z dne......tocenje al- koiioluih p;jac. Ker sem svöje lokale urodil, kakor to predpisuje 01. 105 pra- vilniku o gostilnali, kavarnah in osta- lih obi'atih z alkohoi'ninii pijačami, pro.sim, da se vzame ta pri Java na zilei- nje in da so mi izda potrdilo v stthslu čl. 84, točka 2, navedencga pravilnika. — Prijava se kolekujo s takso 25 Dm.« c REVIZIJA OBRTNIH OBRA- TOV. inspekcija dela v Ljubljani je prejela poročilo, da se sumljivi tipi prijavljajo v raznih obratih kot odpo- slanci Inspekcije dela radi revizijo. Ker se to godi morda tudi drugje, se opozarjajo vsi podjetniki in vsi astali, ki iruajo shržberii opravek z organi In- spekcije dei'a, da je vsak organ Inspek- cije dela, ki mu jc poverjena revizija obratov, oskrbljen s službeno legitima- cijo, ki je oprcmljena s fotografijo. Ce se organ inspokcije dela, ki bi zolel prp- gledati obratne prostore tovarn, delav- nic itd. p!-: vHtopu v podjetje ne bi mq- gei" legit iuiirati s službeno uradno lo- gitirnacijo, naj ;se mu vstop v podjotje pn^pove. Proti osuniljcncu pa je po- dali ovadbo. c SADJARSKO IN VRTNARSKO DRUÖTVO. Dne 24. t. m. se je vršil v Colju ustanovni občni zbor »Sadjar- skega in vrtnarskega društva« v Olju. Predsednikom je bil izvoljen veleza- služni sad jar Milos Lcvstik, podprcd- sodiukom MiJielčič Ai'ojz, tainikom Ivo ObPtnišhi pies dne I februarja 1926 u HurodiiEm dorau. Petrak in blagajnikom Gaberšek Jože. Nadejamo se, da nas bodo meščani in okoličani kar najbolje podpirali v na- šem streuiljenju za povzdigo «adjar- stva in vrtnarstva. — k. c SKLEP PRVEGA TEČAJA V ŠOLAII. Sklep prvega tečaja v tukaja- njih osnovnih šolah bi imel biti že v -sol)oto, dne 23. t. m., naenkrat pa je prises brzojav, da se tečaj zakljuei še le to soboto, dne 30. t. m. Sicer pa je bilo za sklep s spričevali vrwl vse pri- pravljeno. c OBČN.I ZBOR GODBENEGA DRUŠTVA ZELEZM1ÜARJEV V GE- LJU, ki je bil svojeas naznanjen za 25. t. in., se preloži na poznejo. Čas in kraj zbora sporočimo. c NOV MOST GEZ VOGLAJNO? Kakor znano je zadnja velika povo- denj odnewla brv čez Vogi'ajno za že- lezniško kurilnico. Čujemo, da se ta brv ne namerava več zgraditi, temveč se razmislja o novein beton.skwn mo- stu, ki bi se zgradil pri izliivu Voglajne v Savinjo. Ta most bi bil namenjen tu- di vozilom. Ce bi se to uresnicilo, bi hrie-l'o prebivalstvo, ki stanuje za gra- dom in v tistem delu okolice sploh, ze- lo skrajšano pot do mesta. Želeti bL bilo, da se ta nameravani most res tu- di zgradi in da bi ne astalo samo pri razmišljanju in zabavljanju. c KAVAL1R S l^RANGOSKEGA. Te dm je tukajšnji policiji prižel v pest «'^0 let slari potepuh Feliks Zupan iz Vac pri Litiji, ki se je tri leta klatil po -Kraiusoskem s potnun listorn na ime Jean Kri&ta iz Gorice. Brez dvoma je to ponarejen dokument. Kaj je vodilo tega pustolovskega moža po svetu in kako je zivei', se ni dognano. Pri njera. so našli več fotografij, ki ga predstav- ljajo kot delavca v delovni obleki, na- vadnega meščana in druge pa zopet kot najvecjega kavalirja. Mož je mesar in jo sedaj nagovarjal in nabiral de- kleta z,a neko goatilno al'i nekaj slicnö- gu v Koprivnici na lirvatskem, kjer bi se jini baje zelo dobro godilo. Sedaj i'Zpra.suje policija. kavalirju kosmato vest. c DlJAŠKl PLESNI VENČEK se bo vršil delinitivno v nedeljo, dne 31. januarja ob 8. uri zvečer v Gefj- skern domu pod pokroviteljstvom ge. Olge dr. Božičeve. Plese aranžira pred- sednik kluha plesovodij g. Cerne. Svi- ra orkester Sokola I. iz Ljubljane pod sprelnim vodstvom g. Negodeta. Pri- čakujemo vkljub neprjkladnemu dne- vu, ki ga pa nismo sami krivi, obilo udei'ezbe vyeh prijateljev dijaštval Va- bila so razpošiljajo te dni. Ako bi ga kdo pomotoma ne prejel, naj nam oprosti — vkljub temu je prisreno vab- ljen! c SOKOLSKA MAŠKERADA so bo vršila ka,kor že javljeno na pustno nedeljo, 14. iebruarja 1926 v vseh spodnjih prostorih »Geljskega doma«. Bo to prvič, ko prestopi »Geljski So- kol« prag bivše nemške trdnjave. Pri- šel je vendar tudi za nas Sokole čas, da smatramo skupno z drugimi nacijo- nai'nimi organizacijami to hišo za na- še zavetišče in nas dom, vTtaterem se naj odslej zbirajo vsa ona društva, ka- terim leži srečna bodočnost našega na- roda in naše države na srcu. Prilike so nanesle, da bo prva sokolska priro- dilev v »Coljskoin domu« zabavna, to- da toj zabuvi bodo sledile tudi priredit- ve, pri katerih homo inieli dovolj pri«- 1'ike pokazati tudi naše delo v tolovad- nici. Priprave za veliko sokolsko ma- skerado so v polnem teku. Pri mašk^- radi bo sodeloval znani orkester »Slo- ga« iz Ljubljane. Vstopnina za člane je določena na 10 Din za osebo, za ne~ clane 15 Din. Ci'ani dobe znižano vs- topnino le proti legitimaciji, ki jo ima- jo pokazati pri blagajni. Podrobnosti o pripravah za maskerado in glede pri- red.tvo same, bodo v kratkem objav- ljone. — Tajnik. c 0BRTN1SKI PLES. Kakor ze ponovno objavljono se bo vršil obrtni- žki pies 1. iebruarja v Narodmmi do- mu. Veselični odbor z našimi damami na čelu je s pripravami končal. Iz njo- govega porociia snio povzeli, da bo ie- to.šnji pics v v.sakem oziru nadkrilju- val dosedanje. Vsi, ki želijo preživeti - ¦ . (I »NOVA D 0 B A « Stran 3 ptu vuseliii uric, naj pohitijo 1. febru- arja na veliko obrtniško prireditev. Ple.saželjni bodo našli v okusuo ozalj- šani dvorani več ko dosti razvedrita, na svoj račun pridejo seveda tudi oni, ki jih sicer pies ne mice. Ob sviranju mariborske vojaske godbe bodo pri do- bri, ceneni postrežbi, kakor jo to vsik- dar na obrtniskih prireditvab, pozCeljskega doma« bodo v so- boto 0. -sobruarja zbirališče starih in mfadih Triglavanov in vseh prijateljev atarcslaynoga »Triglava«. V'si prostori bodo okustio okrašeni, slavne stare ku- eo pa opozai'jaiuo, da jo zanjo priprav- Ijen poseben pros to i', kjer se bodo p.o žolji lahko nemotono spominjali lepili akademskih lot . . . Vabila se bodo to dni razpošiljala. Kor je pri ogronineni šlevihi povabljencov iiomogočo inioti vse v evidenci, prosi prireditveni od- bor najvljudneje, da se vsi, ki vabila pomotoma no bi prejeli.. all pa, ki zele na ta dan v Celju prenočišče, obrnojo na g. Mirka Hoeovarja, not. kandidata v Colju. Prošernova ul. 24. 66 c LJUBLJANSKA DRAMA V UEI.JU. V Ijubljan skill listih napove- dana prodstava Jjubljanske drame se v Gelju v sredo, due 27. t. m. radi za-% pi'ok ne bo mogla vrsiti. Predstava so bo vršila pozneje. c KONCERT »LJUBLJANSKE- 'iA ZVONA« V CELJU. Due 2. febru- iirja (na Svečuieo) ob štirih popoldne priredi pevsko drustvo »Ljubi'janski Zvon« svoj koncevt v voliki dvorani- Celjskega doma. Vsa društva in priro- diteljL so prosi jo, da bi ta dan ne dali «vojih prireditev. Koncert obsega kra- gen sporod, ki bo za Celje nokaj posob- "ga. Podrobnosti še priobčimo. v NAMESTO CVETLIC NA KR- *>T0 pokojnega visjega sotlnijskega oncijala g. Ivana Žmaharja v St. Jur- iu ob juž. žol. sta naklonila 100 dinar- jo v Dijaški kuhinji v Colju viadni svet- fiik Em. Lilek in soproga. ' c GOSPODINJSK1 KOLEDARJI JUGOSLOV. MATJCE. Jugoslovenska Matica v Celju je prejela večjo število gospodinj.skih koledarjev za leto 1926 v prodajo. Vsebina koledarja je zelo praktična in bo dobro osi'uzila v.saki gospodinji. Z ozirom na dejstvo, da je eisti dobioek namenjen našim bratom oust ran granic, se nakup prav lepo pri p or oca. KolodarjL se dobijo v trgo- vini Ludovik Pefek na Cankarjevi costi. Cianin v kapsulah, ¦¦¦¦¦¦¦¦¦¦¦ ¦¦¦¦¦¦¦ Strihnin original Merck vsL' sveže na zalogi v Drogeriji „SANITAS", Celie. T Slfom domovine. /M BLA/LNEGA? Kakor je porocal -Wovenec«, je lavanlinski «kof g. dr. PÄ-P^lagal S P°dPoro nuncija Hüiegrniottija vatikanski cerkveni ku- skofaWa^e proces za Proglasitev ?NAPT a" :Slom«ek^ blazenim. NAT] I A ^RT GLAVNEGA RAV- BF ctL fA1)RANSKE PL0VID- Lid^SöS^^^-^a^e wld je glavnenni ravnatelju m-išln no nadoma slabo ter se je zgruLi n? h" l^efieii v prostoro hoteta, je „"to«; uinrj. Zadoia ga je srena kap s MUČNA AFERA S SOLSKTMT ^f'lUOEVALI. Kakor doznava Vju- larnji list«, so v Nažicah prišli na sled Wönarejanju šolskih spričeval. Ravna- lü'J tanikaJHiije meščanske sole Fran j'utkovic je za denar izdajal izpričeva- «lo dovršeni meščanski šofi na ta na- inv5 ^1,^ Ponarejal podpise profesor- Zl i> a 8Pric'evilla Je Jurkovič izda- -di «irzaviura uradnikom, ki so s taki- mi spricevali dosegli ein uradnika IIJ. katogorije. Š TAKÖE ZA 1ZPITE PRI VA- TI STOV. Ministrstvo prasvete je Ma- lo odlok, s katorim se dosedanje visoke takso za privatne izpite v srednjih šo- lah znižajo za pofovico. s S0K0LSK0 J3RUŠTV0 NA VIIANSKEM. Pri nadaljevanju obene- ga zbora due 17. januarja se je izvolil nov odbor. ki se je naslednje konstitu- irai': ytarosta Franc Schwentner, pod- starosta in obenem načelnik Franc Go- lob, načelnica sestra. Draga Podboj, prosvetar, niatricar in knjižnicar Ju- lij Sevnik. tajnica sestra Justa Jarh, blagajnik Gregor Šašol, odborniki Ivan Brinovc, Simon Pečovnik, Avgust Jur- jevc, namestnika Simon Železnik, Fr. iiožanc, rač. pregl. König Josip in De- bolak Franc. — Žolimo mnogo nspeha! š ÖOKÜLSKO DRUŠTV0 NA POL- ZEL1 priredi v soboto, due C. febru- arja veliko maškerado s pestrim spo- riHloin v drustvoni dvorani. 54—3 š V1NSK1 SEJEM IN RAZSTA- VA V GORNJI RADG0NI. Vinarsko društvo za gornjeradgonski okraj pri- redi 7. in 8. februarja t. 1. v proslorih posojilnice tik kolodvora v Gornji Rad- goni svoj prvi vinski sejem, zvezan z vinsko razstavo. Zanimanje za naso priroditev je izvenredno voliko, posob- no v krogih gostilničarjev in vinskih trgoveev. Za prodajo je prijavljeno približno 200 raznih vrst z več tisoči hektolitrov. Vecinoma pridojo v postev vina iz gornjeradgonskega okraja, ka- tera so odlikujejo z dobrim okusom in i'epo harmonijo. Urožaj leta 1925. je bil v tukajšnjem okraju po kakovosti in rnnožini sodeč proti drugim krajeni Slovenije zelo dober; za to se se danes ponujajo interesentom dobre kvalitete v velikih množinah po mnogo nižjib eon ah nogo v drugih krajih. š OBČNL ZB0R 0RGAN1ZAC1- JE SD« V VOJNIKU. Tu se je vrštf v potek 22. t. m. v prostorih g. Vrečarja v zvozi z obenim zborom krajevne or- gunizaeije SDS shod poslanca g. dr. Pivka, kojega so se polnoštevilno ude- ltjzili strankini pristaši iz Vojnika in okolice ter delegati iz Novecerkve in Škofji vasi. Po izvršenih organizacij- ¦skih zadevah, ki so bile predmet raz- prave obč. zbora, je podal g. poslanec obširno in stvarno poroeii'o o delu skupščine in danasnjein političnem po- Jožaju ter je odgovarjal na razna vpra- šanja, ki so jili stavili nanj zborovalci. Tako obeni zbor kakor shod je potekel v najlepši harmoniji. Zborovalci so se g. poslancu zahvaljovai'i za poročilo ter um ob burnem pritrjevanju izrokli za- upanje in zahvalo. Upamo, da bo shod rodil lepe uspehe ter tudi organizaeiji pripomogel do lopšili uspohov v slož- nem delu vseh sii, ki jiin je na sreu napredck naroda v našein kraju. s JÜSTIFIKACIJA BOLGARSKE- GA ČETAŠA. Na starega leta dan se je izvršila v Skoplju smrtna obsodba nad bolgarskim četašem Radkoni Kr- stičem, ki je bil obsojen na smrt radi raznih hudodelstev, ziasti radi dezer- taeije, kor je kot srbski vojak pobegni) s fronte na Bolgarsko ter se pridružil makodonski komitski organizaeiji. Kr- stiča so poljali 12 km dalec iz mesta in ga tarn v gozdu ustrelili. c SAMOPllOüAJO PISALNEGA STROJA »CONTINENTAL« — izde- I'ek »Wanderwerke« -- si jo pridobila tvrdka Ivan Legat, Maribor, Velrinj- ska ulica 30 za Slovenijo in obmejne kraje IJrvatske. Tovarniško novi stroji »Continental« se dobijo samo pri gor- nji tvrdki in njonih zastopnikih. 78 mmsi Novo otvorjeno! Zelo ugodne cene! V hiši Ljubljan- ske kreditne banke, podružn. celje I KINO GABER JE. Program je spremenjen in se predvaja v pondeljok j 25., torek 26., sredo 27. in cetrtek 28. | januarja krasni film »Fijaker Brat- j fksch« ali: Tajnost dunajskega dvora. j lgrajo Eugen Neufeld kot prostolona- slediiik, Georg Kunders in Reneta Re- nee. Spletke dunajskega dvora, borba med ljubavjo in prestoi'om. Fijaker Bratfisch pozna vse tajnosti dvora, pa jih proda proti svoji volji amerikan- skemu novinarju. Film je jako zani- miv in je imel najvecji uspeh, kjerkoli so ga predvajali. — Predstava ob de- lavnikih ob 8. uri, nedeljali in prazni- kih ob pol 4., pol 6. in 8. uri. MKSTNI KINO. V pondei'jek 25., torek 26. in sredo 27. jan. vidimo film »Moc tomo«. Tragedi ja najvecjega ru- skega pisatelja in filozofa Lera Tolsle- (ja v 5 dej. Vse vloge so zasedene od najboljših članov Moskovskega hudo- žestvenega teatra. — Cenjeno obein- stvo, ki gotovo pozna veliko dramo Tol- stega, opozarjamo, da je ta film no- sebno izbran s svojimi vetikimi, sve- tovno znanimi igralci, ogromno insco- naeijo in spretno režijo. — Predstavc vsak dan ob 8. uri zvečer. Pfiij iz usßfi rudniftov dobaulja in dossdv- fja na dom Fa. JOSt, CüLJE, Aleksandrova öl. 4 FMačilo tudi na obroke. Ljudska p*«osveia. J PROSLAVA A. DANIL0VE 50- LETN1CE GLEDALIŠKEGA 13EL0- VANJA. Sredi februarja t. 1. bo slavil g. Anton Cerar-Üanilo 50-letnico, od- kar deluje kot igralec pri slovenskem gledališču v Ljubi'jani. Prireditev pro- slave je prevzelo Dramatično drustvo, pokroviteljstvo pa gospa Fran ja dr. Tavčarjeva na čelu narodnega žen- stva. 1 REF0RMA GLEDALIŠC. Na pristojnih mostih proucujejo vprašanje o preosnovi gledališč, ki kljub velikim materijalnim žrtvam dosezajo noza- dostne us])ehe. Pred vsem prideta pri reformi na vrsto beograjsko in zagreb- ško gi'edalisce. 1 50-LETNICA TRŽAŠKE »EDI- NOSTI«. Začotkom t. in. je slavila tr- žaška »Edinost« 50-i'etnico svojega iz- hajanja. Ob tej priliki je izšla slovesna številka. Ni treba posebej povdarjati, kakšne zasluge ima »Edinost« za pro- bujanjo ter za politično in kulturno or- ganizaeijo tržaških Slovoneev in naših goriških primorskih rojakov sploh. Potdoset let »Edinosti« znaci petdeset set globoko preživijene zgodovine na- sega naroda. Kljub nozaslišanemu pre- ganjanju slovonsko manj.sine v Italijr in zlasti še nefašistovskoga tiska, vz~ traja »Edinost« krepko na svojem me- stu v znak, da se naš narod ob obalah Adrijo noco ukloniti, noče dati svojo (luso! »Edino^ti« žolimo tudi mi so dolga leta svetega dei'a za zatirano slo- vonsko ljudstvo pod Italijo! Meblovana soba event, s solidno hrano išČe mlajši gc- spod zt\ 1- ffbruar. Ponudbe na upravo lista pod »Red«. 2—1 Razgied po svetu. r TEŽKA EKSPLOZTJA V BER- LIN LF. V noki berlinski tovarni svile so je vnel sod bencina. Nastafa je straš- na eksplozija. ki je pretresla vse oko- lisko iii.se in nekatore razdejala. Več ljudi je ubitiJi, mnogo pa težko ra- njenih. r ITALIJANSKA DRŽAVA Kü- PILA VILO ALTOBRANDJNI V RI- MU. Rimska »Tribuna« poroča, da jo italijanska država na podlagi kraljo- voga dokreta kupila vii'o Altobrandini, ki stoji v ulici Nazionale. Vila je prišla pred kratkim v roke treh denarnih špokulantov, ki so jo hoteli preurediti v velik hotel. V zadnjem liipu so je po- sročilo to nakano preprečiti. Vil'a je znamonita po svoji pretoklosti. Deli njonc arhitekture izvirajo namreč iz (Irugega stolctja po Kristu, iz dobo fe'optima Sevora. r ODKRITJE VELIKEGA IZVO- RA HELJJA. V Jngi'ewoodu v Kanadi so odkrili velik izvor helijevega plina. Kakor je znano, je helij lažji in na^- redkojši od vseh znanih plinov. Koli- čina, ki jo ta izvor more dati, je oce- njena na 100.000 kubienih metrov letno. r 3989 OSEB JE REŠTL SMRTI. (iOiitralni izvršilni odbor v Moskvi je odlikoval z rodom rdece za.stave naj- starejšega mornarja rošilne postaje, ki jo vzdržujo agžaristanski odbor Dru- stva za roševanjo utopljencev. Najsta- rejai mornar, Momed Bajrana, je te- kom 40 let rešil iz valov 3.989 oseb. Ekonosnija svcllobe nas uči 'S///, '% na kateri način se izkoriščajo v svetlobi se nahajajoče kulfurne in gos- §ri podarske süe. Ona kaže, kako se z dobro uporabo svetlobe poveeava Pf t produkeija. prodaja in sigurnost promefa. OSRAM Stran 4 > N O V A D 0 B A « Stev. o. Pupilarnovaren in javnokoristen denai»ni zawod celjskega mesta Mestna hranilnica celjska Ust&novljenu let» 1864. — /W trßjnim drtavalm aadMorStvoa. V iastni palači ]px»i kolodvopu. V«I itranllnlCnl posll «e lrvrftu|e)o naf Kulans nele. Us fro in tot* Bo. Ugodno obroatovanje. Po)a*nlla In n*«veli brezplatno. Vrednost rezervnfh zaktedov Bad ttron 25.OOOOOO*—. I Za hranilne vloge jamB mesto Celje 8 celim svojim premoženjem in z vso svojo davčno močjo, STEFAN STRAŠEK CELIE, KOVAŠHA ULICA priporoča svojo veliko zalogo vseh vr&t čevljev od najfincjSe do najenostavnejše izdelave po znižanih cenali. Izdeluje tudi po meri. Popravila se izvršujejo najhitreje. Oddaja tudi na obroke. Odda se meblovano sobo na ulico pri g. Konrad Gorenjak, Celje, Qosposka ulica štev. 28/1. Prodnm svetlo, dobro ohranjeno spalnico radi selitve po nizki ceni. Naslov v upravi. Dekle, stara 21 let, ki je liospitirala eno leto na drž. Ženskctn učiteljiŠČu v otroškem vrtcu v Ljubljarii, Želi mesta kot vasgr o j it> © 1 j ica pri otrocih k boljši družini. Tozadevne po- nudbe je poslati: Verhovšek Amalija, Dre- šinjavas p. Petrovče. 2—1 Skladišče suho z dovozorn v sredini mcsta se vzame v najem. Ponudbe na upravo Iista pod »Skladišče 26«. TroousftTioiruffl me§. stroke, mlajša moč, se sprejme. Oferti pod »Agilen 1453* na upravo »Nove Dobe«. P otnik agilen za prodajo vpeljanih predmetov, eventuelno proti proviziji, se sprejme takoj. Podatke in naslov na upravo »Nove Dobe« pod šifro »Agilen 150«. Proda se: pisalna miza, omara za knjige, decimalna tehtnica 500 kg in vozno pogrinjalo. — Naslov v upravi Iista. 2—2 na Kralia Petra cesti Sr. 27, Celje je dobra in čisln postrežba. Striženje , Boškovioeva ulica 4O. e ! Brzojavi: TAURIA ZAGREB. Telefon štev. 13-89. I i * Zahvala. Za mnogobrojne izkaze sočuvstvovanja | in za spremstvo na zadnji poti naše nepozabne I mame, stare mame, tete, gospe I se iskreno zahvaljujejo I žsBujooi ostaSi. CELJE, dne 25. januarja 1926. : Delaj, n^biraj in hrani! -4-T (A O C c > *- •— i_. O •^ CL . "O \ % > ~ fr- ee i. Popolnoma varno naložite denarne prihranke pri zadrugi LflSTNI DOM stavb. In kr.editni zadr.zom. zavczo v Gabcrju pri Cclju O t» i ¦ e s t Li i p hranilne vlo^e pn 6%. Večj> stalne vloge po dogovoru naiugodnoje. ffSSf Pri naložbi zneska po 20 Din se clobi tafr* nabiralnik na dom. "^ßH ^ßü -^| Jamstvo ?.a vloc^v nnd 1 million 2S0 0«»r) Dm. Pisarna v C«j1ju, Prešernova uliea št. 15. )__ ^_________ ____ __. ____ __ 3 w ? < | (];^. je di'tiii! ! BELAK & INKRET Celje, Pnešepnova ulica ste^sr. 3 ^ Zgradba električ«iih central, elekt^ična in&tala- cijaf tefefonski signali in z«ončne napp^ve. Po- pr»avita elektri niti motorj^v, tienoratorjev in tr^^sforitiätorjev. Voduvodna inštatacija, topBo« yod e n«pr*ave, na,icav& kopa^ih »obt klusetov __ in sesalk. Popr«a«il