PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni »Doberdob« v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni »Slovenija« pod Vojskim pri Idriji, do 8. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi. primora .........hb® 1 ,0Ni ? oO hi 6 - PP 559 35723 ' - ,iiik .uri 28 (0432) 731190 Fax 0432/730462 Poštnina plačana v gotovini Abb. postale 1 gruppo Cena 1.200 lir - Leto XLVIII. št. 252 (14.343) Trt , petek, 30. oktobra 1992 Medtem ko je v Milam zavrnilo Amatove ukrepe 50.000 delavcev Mogočen protest obrtnikov Vlada potrjuje minimum tax Novega davka ne marajo in zahtevajo financiranje sklada Artigiancassa CGIL, CISL in UIL v hudih škripcih zaradi vrenja med delavsko bazo RIM, MILAN V Rimu jih je bilo 40.000, v Milanu pa 50.000. Vsi so protestirali proti vladnim gospodarskim ukrepom, ločuje pa jih okoliščina, da so eni pri delu samostojni, torej delodajalci, drugi pa podrejeni, se pravi delojemalci. Če je kdo želel izzvati razredni boj, ta je že na dobri poti; kajti množica obrtnikov, ki se je zbrala pred Kolosejem, je protestirala proti uvedbi davka minimum tax, s katerim pa odvisni delovni ljudje soglašajo, prav tako tudi industrij ci, čeprav s pridržkom, naj bo to samo začasen ukrep v sili; in celo združenje vršilcev samostojnih poklicev (Associazione liberi professionisti), ki bo priredilo podoben protest jutri v Genovi, je mehkejše od trgovcev in obrtnikov, saj priznava izredno naravo davka, a seveda obenem zahteva, naj se razumno uveljavi in za kratek čas, drugače bo nastopilo trše. Na rimski manifestaciji (Telefoto AP), ki se je je udeležilo tudi 3.000 obrtnikov iz Furlanije-Julijske krajine (kjer jih je vsega skupaj več kot 43.000), med njimi delegacija Slovenskega deželnega gospodarskega združenja, so spregovorili Francesco Bova (predsednik koordinacijskega odbora), Filippo Mi-notti (CNA), Isidoro Platonia (CLAAI), Giorgio Basso (ČASA) in Ivano Spalanzani (Confartigianato); na NADALJEVANJE NA 2. STRANI SKGZ obsoja demagoško protiosimsko kampanjo SOVODNJE Glavni odbor Slovenske kulturno gospodarske zveze je na zasedanju v So-vodnjah obravnaval tudi poslabšani politični položaj na Tržaškem, kjer se je upravno-politično razsulo pokazalo v vsej svoji dramatičnosti ob razpustu pokrajinskega sveta. Vsi poskusi, da bi se oblikovala široka demokratična upravna koalicija, so se izjalovili pod pritiski in izsiljevanji desnice, ki skuša sedaj ponovno dvigniti oblak prahu v zvezi z vprašanjem osimskega sporazuma, oziroma njegovega nasledstva. Povod za ponovno bučno razpihovanje dema-goške kampanje je Italijanski uradni list z dne 8. septembra, v katerem je bilo objavljeno sporočilo zunanjega ministrstva o izjavi Slovenije, da prevzema nasledstvo bivše Jugoslavije glede izvajanja kakih petdesetih pogodb in sporazumov, v preteklosti sklenjenih med Italijo in Jugoslavijo. Na seznamu je tudi osimski sporazum. Kljub temu, da italijanska stran izraža zadovoljstvo nad stališčem Slovenije, češ da prispeva k razjasnitvi nekaterih pomembmnih pravnih vprašanj v odnosih med Italijo in Slovenijo in je takšen postopek tudi po mnenju strokovnjakov NADALJEVANJE NA 2. STRANI Sodnik kršil ustavno določilo o imuniteti Dvomljiv ukrep proti De Lorenzu RIM — Karabinjerji so včeraj zjutraj v Neaplju zaplenili volilni arhiv ministra za zdravstvo Fran-cesca De Lorenza, za kar sta ukaz podpisala neapeljska sodnika Menditto in PisCitelli, ki vodita preiskavo v zvezi s kupovanjem volilnih glasov. Ukrep je povzročil takojšnjo reakcijo parlamenta, saj je De Lorenzo član poslanske zbornice in ima zato parlamentarno imuniteto, ustava pa tudi določa, da ni mogoče, brez posebnega dovoljenja poslanske zbornice, preiskati njegovega stanovanja, kjer so dokumentacijo zaplenili. Podobna ukrepa sta doletela tudi poslanca PSI Susija in Di Donata. Reakcija v parlamentu je bila dokaj ostra, vsi so se strinjali z ugotovitvijo, da so sodniki šli preko svojih pooblastitev, marsikdo pa je bil pri tem mnenja, da je treba ustavo spremeniti in parla- mentarno imuniteto odpraviti. Ostaja pa dejstvo, da je trenutno ta zakon v veljavi in da ga je torej treba spoštovati, kar velja tudi za sodstvo. Popoldne sta se sestala predsednika senata Spadolini in poslanske zbornice Napolitano. Spadolini je izrazil svojo zaskrbljenost ob kaljenju ustavnega ravnovesja , ki pa jih je treba po njegovem mnenju absolutno zaščititi ob spoštovanju ustavnih določil ter obstoječih zakonov. Popoldne je sodstvo na vsak način svoj ukrep preklicalo, tudi ob upoštevanju dejstva, da De Lorenzo ni nikoli bil deležen obvestila o dejstvu, da so o njem uvedli sodno preiskavo. Sicer pa zato da sodstvo lahko ukrepa proti ministru ne zadostuje dovoljenje poslanske zbornice ali senata, temveč se mora o tem izreči svet ministrov. V okrepljeni srbski ofenzivi v BiH sodelujejo tudi 16-letni naborniki Vanče in Owen se trudita da bi Kosovo ostalo mirno LJUBLJANA - V središču včerajšnje pozornosti na tlu nekdanje Jugoslavije je bil obisk sopredsednikov Konference o Jugoslaviji Cyrusa Vancea in lorda Owna na Kosovu, kamor ju je spremljal predsednik vlade Zvezne republike Jugoslavije Milan Panič. Ekstremni Srbi s Kosova so priredili bučne demonstracije, na katerih so Paniča pozvali, naj se vrne v Kalifornijo, od koder je prišel kot ameriški milijonar srbskega rodu za zveznega premiera, Vancea in Owna pa so sicer pozdravili, a ju hkrati opozorili, da je Kosovo v Srbiji. Vanče in Owen sta se na Kosovu ločeno pogovarjala s predstavniki Srbov in Albancev, ki jih je vodil Ibrahim Rugova (na sliki AP), prav tako pa sta poskušala vzpostaviti tudi prvi skupni NADALJEVANJE NA 2. STRANI Danes imenovanje superprokuratorja RIM Imenovanje načelnika vsedržavne direkcije za boj proti btafiji so odložili na danes zjutraj, k° se bo na izrednem zasedanju sestal Višji sodni svet. Tako je odločil podpredsednik tega sveta Galloni, ki je sprejel zahtevo svetovalca Santora. Slednji je menil, oa je odložitev potrebna za bolj Poglobljeno proučitev zadeve. Skoraj gotovo bo izvoljen kandidat večine Bruno Siclari, o kate-^erri je tudi pravosodni minister "lartelli dal povoljno mnenje. Kandidat manjšine je bil Cordova. Siclari se je rodil leta 1925 v Reggio Calabrii, nazadnje pa je služboval v Benetkah, kjer je koordiniral številne preiskave proti °rganiziranemu kriminalu. Ambasador Kosin na obisku v Trstu V okviru svojega obiska v Furlaniji-Julijski krajini se je slovenski veleposlanik v Rimu Marko Kosin včeraj sestal s skupnim predstavništvom Slovencev v Italiji NA 5. STRANI V Sloveniji je včerajšnje neurje povzročilo kar precej nevšečnosti LJUBLJANA — Včeraj popoldne, ko je sicer vremenska napoved po nekajdnevnem močnem deževju napovedovala izboljšanje, so Slovenijo zajela prava neurja z grmenjem in vetrom ter hudimi nalivi. V Ljubljani se je okoli 16. ure povsem stemnilo, ulivalo je kot iz škafa, voda pa je zalila kar nekaj pomembnih cestnih podvozov, tako da je bil promet močno otežkočen. O prometnih in drugih težavah zaradi nalivov so poročali tudi iz številnih drugih krajev po Sloveniji. Tako so morali zaradi poplave zapreti promet na magistrani cesti Ljublja-na-Trojane, neprevozna je bila cesta Kamnik-Tuhinjska dolina, prav tako pa sta bili poplavljeni cesti Zidani most-Celje in Arja vas-Velenje. Ker so bile temperature precej visoke, v glavnem ni snežilo, pač pa so za ponoči in za danes napovedali ohladitve in sneg do nižine 600 metrov. Ohladitev pa bo kratkotrajna, tako da se bo meja sneženja ponovno dvignila na 2.000 metrov. V soboto predvidevajo novo poslabšanje z dežjem in višjimi temperaturami. Ob prehodu fronte bo začela pihati burja. V ponedeljek in torek se bo nadaljevalo nestanovitno vreme. (NIA) Predsednik Bush zaostaja za približno 10 odstotkov, Perot pa je že odrezan MlFtvitl Prednost Billa Clintona se vidno krči v nesreči Volilna kampanja v znamenju negotovosti pri Palmiju WASHINGTON — Tekmovanje med Billom Clintonom in Georgeem Bushem za predsedniško mesto v ZDA se nadaljuje v znamenju čedalje večje negotovosti. Če je bil do prejšnjega tedna demokratski kandidat odločno v prednosti pred dosedanjim predsednikom, pa je slednji prav v zadnjih dneh svoj zaostanek odločno zmanjšal in trenutno niha med 2 in 10 odstotki, kar pomeni, da je razlika premajhna za kakršnokoli resno napoved. Edini, ki je trenutno odrezan, je milijarder Ross Perot, ki se je ljudem baje zameril, ko se je izvedelo, da je za svojo volilno kampanjo potrošil več kot tretja naj večja ameriška tovarna avtomobilov za svojo reklamo. Poleg tega je brez dokazov obtožil Bus- ha, da je obrekoval njegovo družino, kar volilcem ni bilo všeč. Ob zadnjih anketah pa je Bill Clinton nekoliko spremenil svojo predvolilno kampanjo: do sedaj jo je vodil v pozitivnem smislu, tako da je predstavljal svoje predloge in se ni ukvarjal z argumenti svojega tekmeca. Včeraj pa je obtožil predsednika Busha, da je nezanesljiv ter je pri tem citiral ugledni New York Times, ki poroča, kako je Bush pred časom Gorbačova opozoril, naj ne polaga prevelike pozornosti njegovim izjavam med volilno kampanjo, saj gre le za predvolilne manevre, ki z realno politiko nimajo nič skupnega. »Na takega človeka se volilci res ne morejo zanesti,« meni Bill Clinton. Na sliki: Bushev predvolilni shod v Ohiu. PALMI (REGGIO CALABRIA) — Pet mrtvih in osem ranjenih je tragični obračun nesreče na avtocesti A/3 (Salerno-Reggio Calabria), na odseku med obvozi za Palmi in Gioia Tauro. Do nesreče je prišlo na dvosmernem voznem pasu, ki so ga vzpostavili, ker je spomladi na drugem voznem pasu prišlo do prometne nesreče, v kateri je tovornjak z bloki marmorja poškodoval cestišče. Po podatkih prometne policije se je osebni avtomobil zaletel v čakajočo kolono, vanj se je nato zaletelo še nekaj vozil in tovornjak, tako da je bilo v verižno trčenje vpletenih šest vozil. Od osmih ranjenih je le eden v kritičnem stanju in so ga sprejeli na oddelku za intenzivno nego v Palmiju. Nov atentat hezbolahov dvignil napetost v južnem Libanonu JERUZALEM — Po skoraj 48-urnem zatišju so se včeraj na izra-elsko-libanonski meji ponovno oglasile izraelske havbice in topovi dolgega dometa. Ob zori so islamski hezbolahi nedaleč od Dže-zina v varnostnem pasu razstrelili peklenski stroj ob prehodu izvidnice južnolibanonske Lahadove vojske. Eksplozija je ranila štiri vojake, kar je takoj izzvalo odgovor izraelskega topništva, ki je začelo obstreljevati šiitske vasi severno od varnostnega območja. Včerajšnji incident pa ne bi smel povzročiti hujših zapletov, saj je premier Rabin izjavil, da bi lahko že v prihodnjih dneh umaknili vojaške okrepitve z varnostnega območja. Pogojnik je obvezen, saj je vse odvisno od tega, če bodo hezbolahi nadaljevali s svojimi terorističnimi akcijami, ali celo z večcevnimi raketometi bombardirali severni Izrael. Ufe ijjpf f • £ * Izraelski tanki za sedaj mirujejo (Telefoto AP) V Sloveniji zasegli večjo količino orožja LJUBLJANA — Včeraj so slovenski policijski predstavniki sporočili, da so aretirali skupino devetih oseb, ki so jo osumili za nedovoljeno trgovino z orožjem. Pri osumljencih so našli kmalu po aretaciji večje količine različnega orožja, med drugim 14 avtomatskih pušk kalašnikov, več okvirjev za avtomatske puške, 27 malokalibrskih pištol, dve avtomatski brzostrelni pištoli scorpi-on, 7 vžigalnikov za aktiviranje eksplozivnih naprav, večjo količino različnih nabojev in drugo orožje. V akciji, ki je pripeljala na sled tihotapcem orožja, so sodelovale kriminalistične službe ljubljanske, kranjske in koprske policije. Eden izmed tihotapcev z orožjem je bil med aretacijo oborožen, a ni segel po orožju, tako da je vsa akcija potekala brez večjih zapletov. V slovenski policiji menijo, da je bila v Sloveniji aretirana deveterica tihotapcev z orožjem očitno povezana s tihotapci, ki jih je italijanska policija pred dvema tednoma aretirala v Vidmu. Prav tako so italijanski policisti v tem času na mejnem prehodu pri Bazovici prijeli tudi 34-letnega slovenskega državljana, ki je čez mejo tihotapil orožje. Vse to potrjuje domneve in bojazni, da je Slovenija postala pomembno tihotapsko vozlišče, preko katerega se pretaka predvsem orožje, ki ga na ozemlju nekdanje Jugoslavije ne manjka. Prav včeraj je v Zagrebu odgovorni za red na območju pod nadzorstvom Unproforja Thornberry navedel, da v Krajinah vlada »popolna anarhija«, tako da so umori, kraje in ropi na dnevnem redu, prav tako pa tihotapstvo.(NIA) • Protest govorniškem odru so bili v znamenje solidarnosti z obrtniškim svetom tudi predstavniki stanovskih organizacij trgovcev in gostincev Conf-commercio in Confesercenti. Odgovornost za nastale razmere so naprtili politikom, veleindustrijcem in osrednjim trem sindikatom, češ da hočejo spraviti vse proizvodne sile v državi pod nekakšen monopol. Toda »Italija sloni tudi na obrti«, zato jo gre zaščititi. Kako? Paket zahtevkov, ki ga bodo predložili Amatovi vladi, navaja preklic napovedi o uvedbi minimum takse, revizijo premoženjskega davka na podjetja (v primeru malih podjetij se kot kapital upošteva tudi vrednost proizvodne opreme in nepremičnin), odbitek davka ILOR od obdavčljivega dohodka in vnovično financiranje kreditnega sklada Artigiancassa (trenutno je nerešenih kar 80.000 prošenj za posojilo). Statistične podatke o davčnih utajah so preprosto označili kot »potvorbe« parlamentarcem pa kar naravnost zagrozili, češ, pazite, kaj delate. Sami udeleženci so manifestacijo ocenili kot »največjo v zgodovini obrtništva« s pripombo, da ne bo zato potrebna nobena zapora, za kakršno pa se utegnejo ravno danes odločiti pri Confcommerciu, ki se nadeja, da bi nadaljnji boj za preklic minimum takse vodili ramo ob rami z združenji obrtnikov. Trgovci in gostinci iz sklopa Confesercentija so takšno zaporo uprizorili ravno včeraj v vsej Emiliji-Romagni. Med zborovanjem je delegacijo obrtnikov sprejel podtajnik v predsedstvu vlade Fabio Fabbri. Potrdil jim je uvedbo novega davka, v isti sapi pa izrazil pripravljenost na tvorno soočenje v zvezi s financiranjem sklada Artigiancassa. »Utajevalci protestirajo, nazadnje pa bodo le plačali,« je izjavil glavni tajnik CISL Sergio D Antoni, medtem ko je voditelj UIL Pietro Lariz- za stališče sindikatov do minimum takse še jasneje raztolmačil: »Ko bi ena taka manifestacija zadostovala, da se pravično dejanje spremeni v privilegij, potem ne bi bila Italija več vredna Evrope.« Sicer pa imajo osrednji sindikati že svoje hude probleme okrog enotnosti, na kar jih je opozorilo na tisoče delavcev, tehnikov in uradnikov, ki so uprizorili v Milanu dvoje zborovanj v okviru spontane stavke vzporedno z vsedržavno stavko 750.000 delavcev kemične industrije. CGIL je pobudo podprl, CISL in UIL jo grajata, vsem trem pa je potreben globok razmislek: s trga pred milansko stolnico (a tudi iz Bologne, kjer je demonstriralo 10.000 ljudi) je prišel signal, da morajo sindikalni vrhovi spet navezati tesne stike z bazo, z delavci; ti zahtevajo razveljavitev julijskega sporazuma z vlado o ceni dela in odločnejši nastop proti Amatovi politiki, »ki pomeni zasuk na desno«. • SKGZ obsoja in funkcionarjev zunanjega ministrstva nekaj povsem normalnega, so desničarski krogi na Tržaškem izrabili priložnost za ponoven napad na sožitje in sodelovenje ob meji. Uporabljajoč preizkušene demagoške fraze, na podlagi katerih so gradili volilne uspehe pred petnajstimi leti, ponovno zastrupljajo tržaško politično sceno z geslom o »novem Osimu«, napovedujejo manifestacije in ustvarjajo stanje napetosti, ki za razmere na Tržaškem ni nič manj pogubno kot v preteklosti. Kot da petnajst let očitnega strmega propadanja ni služilo ničemur, še najmanj pa zavesti, da je treba v današnjih razmerah prenehati s histerijami in izmišljenimi strahovi. Zaostritev ni slučajna, zanjo so bili verodostojna napoved nedavni napadi na slovenski jezik in pravice Slovencev, pri katerih sta izstopala tržaški župan Staffieri in podminister Camber. Glavni odbor SKGZ je nad temi dogodki izrekel ostro obsodbo in izrazil veliko zaskrbljenost, da ne bi v Trstu ob popolni politični degradaciji zopet prevladalo brezobzirno hujskanje, ki lahko mesto pelje le še v večji propad. Očitno spadajo ti poskusi v bodočo volilno kampanjo in so dovolj jasna znamenja, v kaj se lahko izrodi. Na vseh demokratičnih silah je velika odgovornost, da se trezno in glasno opredelijo do vseh vprašanj, ki so za bodočnost Trsta ključnega pomena, med temi pa je vsekakor temeljno vprašanje sožitja in dobrih odnosov z republiko Slovenijo. Na vsak način je treba preprečiti ponovna umetna zaostrovanja mednarodnih odnosov, kar je že od nekdaj domena tukajšnje desnice, potem ko očitno nima več nikakršnih drugih argumentov, s katerimi bi se obračala na volilce. Žalostno in tragično je, ta takšna manipuliranja in laži lahko še vedno najdejo plodna tla, zato je tembolj nujno, da se jim ves demokratični Trst strnjeno in odločno zoperstavi. • Vanče in Omn dialog med predstavniki Srbov in Albancev s Kosova, vendar jima to ni uspelo. Pač pa je prišlo do ponovnega srečanja med Rugovo in Paničem, čeprav je Rugova tako rekoč do poslednjega trenutka zatrjeval, da se s Paničem ne misli ponovno pogovarjati, ker se v odnosu Srbije oziroma Zvezne republike Jugoslavije do Albancev po njunem zadnjem srečanju na Kosovu ni nič spremenilo na bolje. Kot je bilo pričakovati, sta oba sopredsednika Konference o Jugoslaviji v pogovorih vztrajala na doslednem spoštovanju človekovih in demokratičnih pravic Albancev na Kosovu, zavzela sta se za vzpostavljanje resnične avtonomije, hkrati pa je bilo Albancem s Kosova rečeno, da je Kosovo sestavni del republike Srbije oziroma ZR Jugoslavije in da potemtakem odcepitev, ki je zelo poudar-jana opcija kosovskih Albancev, ne pride v poštev. Po pogovorih v Prištini na Kosovu se bosta Vanče in Owen srečala s predsednikom Albanije Berisho. Predvčerajšnje pogovore z najvišjimi predstavniki Srbije in ZR Jugoslavije sta ocenila kot spodbudne. Lord Owen pa je v nekem intervjuju še dejal, da je predlagana ustavna ureditev v Bosni in Hercegovini poskus, da se zaustavi vojna v BiH, ki sicer grozi, da bo to območje spremenila v drugi Libanon z dolgoletnim vojskovanjem in strašnimi posledicami, ki jih bo čutiti še stoletja. Vodja Srbov v Bosni in Hercegovini Radovan Karadžič je včeraj kategorično izjavil, da pomeni najnovejši dokument o novi ustavni ureditvi Bosne in Hercegovine korak nazaj in kot tak za Srbe ni zavezujoč. Karadžič je dejal, da Srbi ne bodo sprejeli ničesar, kar bi bilo manj kot je predvidel londonski dokument o delitvi Bosne na tri samostojne kantone - na srbskega, muslimanskega in hrvaškega. Karadžič je povedal, da je sedanji predlog o regiolinalizaciji Bosne in Hercegovine znan že dve leti in da je naj bližji težnjam Muslimanov. Vsekakor je zanimivo, da je Karadžič dejal, da takšen predlog ne ustreza niti Hrvatom. Seveda pa je vprašanje, če je to zadnje Karadžičevo mnenje. Ta isti Karadžič je namreč o najnovejšem predlogu ureditve Bosne in Hercegovine še predvčerajšnjim govoril dokaj spravljivo, češ da je vendarle treba videti ali ni morda v njem tudi kaj dobrega... Sicer pa sta se Vanče in Owen predvčerjašnjim v Beogradu sestala tudi s Kradžičem, ki pa je po pogovorih dejal, da se o novi ustavni ureditvi Bosne in Hercegovine niso pogovarjali. Očitno sta Vanče in Owen pri Kradžiču in-sistirala, da spoštuje in izvaja nekatera določila resolucije Varnostnega sveta OZN o prepovedi poletov med ozemljem BiH, ponovno pa je bilo odprto tudi vprašanje premestitve srbskih letal z letališča v Banjaluki v ZR Jugoslavije in o končnem vzpostavljanju opazovalcev OZN na banja-luškem vojaškem letališču. Predsednik predsedstva Bosne in Hercegovine Alija Izetbegovič, ki se mudi na turneji po nekaterih islamskih državah je včeraj izjavil, da bi moral islamski svet bolj podpirati Muslimani v BiH v njihovem boju proti Srbom in to s humanitarno pomočjo, politično in vojaško. Izetbegovič je ob naj novejših nesporazumih med hrvaško vojsko in muslimansko bosansko-hercegovsko vojsko poslal tudi pismo predsedniku Hrvaške Franju Tudjmanu, v katerem ga opozarja na dolgoročno škodljive in tragične posledice takšnega p°' četja, hkrati pa obtožuje hrvaško stran kot glavnega krvica za začetek incidentov. V Sarajevu so včeraj znova obstreljevali vse mestne četrti. Najhuje pa je bilo spet v Jajcu, kjer so potekali ulični boji med srbskimi ehotami in muslimanskimi branilci. Nadaljevali so se napadi na Gradačac in Konjic, napad na Bi-hač pa\so branilci odbili. Iz Bosne in Hercegovine poročajo,da se v najnovejši ofenzivi srbskih sil bojujejo tudi 16-letni fantje, ki so j in vpoklicali v srbsko vojsko na služenje vojaškega roka.(NIA) Z zasedanja glavnega odbora Slovenske kulturno gospodarske zveze v Sovodnjah Srečno pot novemu Primorskemu dnevniku da bo vsem Slovencem v korist in ponos SOVODNJE — Novi Primorski dnevnik je skupno s svojim »dvojčkom« Republiko tik pred izidom in razumljivo je, da vlada za ta izjemen dogodek tako med Slovenci v Italiji, kot v matični Sloveniji, veliko pričakovanje. Predsednik glavnega odbora SKGZ Viljem Černo je zato že v uvodu v predvčerajšnje zasedanje glavnega odbora v Sovodnjah izrazil prepričanje, da bo nova etapa v zgodovini dnevnika velika pridobitev in izraz ustvarjalnega potenciala naše skupnosti. Predsednik SKGZ Klavdij Palčič je orisal potek projekta, katerega korenine segajo daleč nazaj, v čas ko je vodstvo založniške hiše tudi v drugačnih razmerah iskalo poti za razširitev na slovenski trg, da bi dnevniku zagotovilo trdnejšo gospodarsko osnovo. To je bilo tudi v skladu s prepričanjem, da je treba vezi z matičnim marodom stalno krepiti, sočasno s potrebo po premeščanju meje in nujnostjo vse večje integracije prostora ob njej. Značilno je, da se je načrt začel uresničevati ravno z demokratizacijo in osamosvojitvijo Slovenije, kar je v našem prostoru ustvarilo realnejše in z evropskimi trendi usklajene pogoje za povezovanje. »Naša skupnost ob teh, tudi zanjo odločilnih procesih, ni hotela stati ob strani in ravno okoliščine, ki so pripeljale Primorski dnevnik v globoko krizo, so narekovale pogumno odločitev, da se težave premagajo s pozitivnim korakom, s korakom rasti in zaupanja v bodočnost«, je dejal Palčič in poudaril, da Primorski dnevnik v novi preobleki nesporno ohranja svoj duh in vsebino tudi za bodočnost. Izvor in tradicija sta in bosta časopisu podlaga, da bo izčrpno informativen, nestrankarski, zagovornik demokratičnih načel, državljanskih svoboščin in enakopravnosti. Zagovarjal bo odprtost, sožitje in sodelovanje s sosedi. Osnovno vodilo naj mu bo miselna širina, zato naj mu bo tuje vsako sektaštvo. Palčičevemu izvajanju je sledila Podrobnejša informacija o pripravah ha izid časopisa, ki jo je podal odgovorni za informiranje SKGZ Dušan pdovič. Kot je znano, gre za načrt časopisa v dveh inačicah, kajti pri nas bo izhajal kot Primorski dnev-hik, v osrednji Sloveniji pa kot Republika. Obe izdaji bosta na povprečno 24 straneh dnevno, skupnih ko 13 strani, 11 pa bo različnih in bodo pri nas vsebovale krajevno kroniko. Časopis bo izhajal vsak dan, pri nas tudi ob ponedeljkih, v Sloveniji pa tudi ob nedeljah, kar je novost tako za zamejstvo kot za Slovenijo. Dnevnik bo dejansko vseslovenski, saj ga bodo oblikovale redakcije v Trstu, Gorici, Ljubljani in Celovcu. V teku je delovno srečevanje med redakcijami, da bo časopis dobil usklajeno podobo, zemljepisne razdalje pa dejansko izničuje moderna računalniška tehnika, ki je odločilnega pomena za izvedbo načrta. Samoumevno je, da časopis z načrtovano naklado 45.000 izvodov vzbuja veliko zanimanje oglaševalcev, kar bo zagotovilo primeren reklamni priliv, kot pomemben vir dohodka. Izrednega pomena sta tudi distribucija in prodaja, ki sta bili za Republiko zaupani strokovnemu podjetju v Sloveniji, medtem ko bo distribucija Primorskega dnevnika potekala tako kot doslej, promocijsko reklamno linijo pa je izdelal Graficenter. Udovič se je dotaknil tudi nekaterih reakcij v Sloveniji, kjer se poleg pričakovanja in pozitivnih odzivov pojavljajo tudi negativni, kot je bilo še zlasti razvidno iz neke televizijske oddaje in članka v ljubljanskem Delu, polnega dezinformacij in raznovrstnih nizkotnih podtikanj. »Nazadnje se takšni nizki udarci vselej obračajo proti tistemu, ki zanje daje pobudo«, je zaključil Udovič in dejal, da bo najboljša izkaznica za časopis njegova kakovost. Razprava je pokazala na veliko zavzetost za uspeh projekta, bilo pa je tudi mnogo priporočil glede kakovosti časopisa in izražena je bila splošna želja, da bi bil projekt dejanska priložnost za kakovosten skok in popravljanje starih slabosti. Tako je prišla zavzetost, da časopis ne bi padel na izpitu iz slovenščine, do izraza v posegih Nerine Švab, Evgena Dobrile in Vinka Ozbiča. Slednji je tudi izrrazil željo, da bi bil dnevnik v večjo oporo SDGZ kot doslej. Samo Pahor se je zavzel za odprtost do zunanjih prispevkov in vprašal, ali bo v kolofonu časopisa še pisalo, da je naslednik Partizanskega dnevnika. Dobil je pritrdilen odgovor, kajti lastni častni zgodovini se nikakor ne gre odpovedati. Da gre pri tem načrtu za smelo dejanje, ki mu je treba odločno stra-ti ob strani, je nedvoumno povedal Edvin Švab, saj je bilo treba veliko poguma in odločnosti tudi ob rojstvu nekdanjega Partizanskega dnevnika. Igor Komel se je ob izrazih optimizma v isti sapi zavzel za kadrovsko zasedbo goriške redakcije, Suadam Kapic pa je razvil razmišljanje o velikih spremembah, ki so zaobjele ves svet in tudi naš prostor. Tako tudi našo skupnost čaka drugačna vloga, ta načrt pa za razliko od preteklosti ne išče kvaliteto le znotraj manjšinskih okvirov, gre za ambicijo, da se ustvari kakovosten časopis slovenskega naroda. Prav tako bodrilne so bile besede Borisa Siege. Dejal je, da je za ta načrt beseda izziv več kot primerna, neuspeha si kratkomalo ne moremo dovoliti. Jamstvo za uspešen prodor na tržišče bo vsekakor kakovost, pri čemer je Siega dodal, da je nujno potreben večji poudarek na gospodarstvu. Pritrdil mu je Edi Bukavec, ki vidi pomen pobude tudi v tem, da kot manjšina na izviren in ustvarjalen način kažemo pot v integracijo, medtem ko mnogi pri nas o njej samo govoričijo. Edi Kraus je opozoril na možnosti oglaševanja za slovenske gospodarstvenike, omenil pa je tudi potrebo, da se o telesni kulturi piše bolj tematsko in z jasnimi koncepti. »Dalekovidnost pomeni poslovati na ekonomski računici«, je podčrtal kot eden od ustvarjalcev načrta Silvij Tavčar. Upravni svet je iskal pot ekonomske računice, ker druge dejansko ni. Če bi z izdajanjem časopisa nadaljevali po dosedanji poti, ne bi prišli daleč. Primorski dnevnik bi bil tako obsojen na hiranje in njegov obseg bi bil čedalje skromnejši. Od tu izbira, ki predvideva med drugim tudi dosti bolj dinamično in gospodarno organizacijo poslovanja. Vendar naj nihče ne misli, da pri tem ni tudi precejšnjega tveganja, je dejal Tavčar in še dodatno pojasnil nekatere aspekte načrta, kar je glede na postavljena vprašanja storil tudi aktivno angažirani pri organizaciji načrta Vojko Slavec. Damjana Ota je opozorila na potrebe s področja kulture, ki mora najti v časopisu primerno mesto, kar velja tako za profesionalno kot ljubiteljsko raven kulturnega udejstvovanja, Marino Košuta pa je ob pozivu k aplavzu za srečno pot novemu dnevniku dejal, da je pobuda drzna, enkratna in nas spodbuja k zavesti o tem, kaj vse se dogaja in spreminja okoli nas. Da le ne ostanemo samo pasivni opazovalci sprememb, če se hočemo ohraniti. S tem projektom pa smo lahko protagonisti. Klavdij Palčič je ob zaključku razprave odgovoril na nekatera zastavljena vprašanja in pri tem podčrtal, da načrtovana usmerjenost časopisa popolnoma odgovarja viziji, ki jo zastopa SKGZ. V drugi točki dnevnega reda je Pavel Slamič predlagal glavnemu odboru stališče o skvarjenem krajevnem političnem položaju, s posebnim poudarkom na vzdušje napetosti, ki ga skuša nacionalistična desnica ustvariti s ponovnim dvigovanjem prahu okrog vprašanja revizije osimskih sporazumov. (O tem poročamo na prvi strani). Glavni odbor pa je ob poročanju Žive Gruden z zadoščenjem pozdravil uradno priznanje dvojezične šole v Špetru, kar je za našo skupnost v celoti velik uspeh, posebno zadoščenje pa še zlasti za vse, ki so se dolga leta trudili za rast in uspeh te življenjsko pomembne ustanove v Benečiji. (du) Turistično sodelovanje med F J K in Slovenijo TRST — Furlanija-Julijska Krajina in Slovenija bosta okrepili sodelovanje na turističnem področju. Tako sta se dogovorila deželni odbornik za turizem Gioacchino Francescutto in pristojni slovenski minister Janez Širše v spremstvu konzula Jožeta Šušmelja na sestanku v Trstu in dejansko začela niz »sektorskih zasedanj«, za katerega so se domenili na dvostranskem vrhu v Ljubljani 14. oktobra. Francescutto in Širše sta obravnavala pet specifičnih točk in kot prvo načrt o povezavi turističnih postojank na Nevej-skem sedlu in Bovškem. Študija, ki jo je Dežela FJK zaupala francoski družbi, je praktično končana, novembra bodo predstavniki Promotura in zadolženih dejavnikov v Bovcu preverili tehnične plati projekta, zatem pa bodo ustanovili mešano podjetje, ki bo načrt udejanilo s sredstvi iz zakona za obmejna območja preko družbe Finest. Dalje je bil govor o turističnem ovrednotenju mejnih območij v FJK in Sloveniji po programu Evropske skupnosti In-terreg, ki namenja okoli 2,4 milijarde lir za ureditev planinskih stez in koč. V najkrajšem se bodo sestali zastopniki ustanov, ki pripravljajo študijo o evropskem projektu in o Triglavskem parku, da bi preverili možnosti skupnega nastopanja. Sloveniji bodo dalje orisali pobudo »Istra 2000-Istra prijateljica« krožka Istria za valorizacijo kulturnega in kmečkega turizma, katero so že zaprosili financiranje po italijanskem državnem zakonu 212 o sodelovanju s srednje in vzhodnoevropskim zaledjem. Beseda je bila tudi o prvi izvedbi Srednjeevropske borze turizma, ki bo januarja 1993 v Trstu ob finančni zaslombi rimske vlade, deželnega odbora FJK in Tržaške trgovinske zbornice ter pod pokroviteljstvom Srednjeevropske pobude. Janez Širše je potrdil pristop njegovega ministrstva. Seveda ni bilo mogoče mimo možne priredbe zimskih olimpijskih iger 2002 na tromeji - na Trbižu, v Kranjski gori in Beljaku. Slovenija je svojo uradno kandidaturo že predložila mednarodnemu olimpijskemu odboru, na kandidaturo Trbiža je končno pristal tudi predsednik CONI, vendar bo potrebno zdaj počakati še na soglasje avstrijskega olimpijskega odbora be-ljaški kandidaturi - koroški podpredsednik Peter Ambrozy mora namreč prej »nevtralizirati« možno kandidaturo Tirolske. Tudi letos spominska svečanost v Gonarsu GONARS — Jutri popoldne °b 16. uri bo na pokopališču v Gonarsu komemoracija, ki jo prirejata Zveza slovenske katoliške prosvete iz Gorice in deželna Slovenska skupnost v spomin na slovenske ljudi, ki So tam trpeli in umirali. Zveza slovenske katoliške Prosvete vsako leto obišče nekdanje taborišče ob dnevih sPomina na rajne, Slovenska skupnost pa je želela dogodku dati še večji poudarek, saj je tetos minilo 50 let od ustano-vitve tega fašističnega taborišča. Včeraj pa je bil na pobudo Krožka za družbena vprašanja »Virgil Šček« spominski večer v Peterlinovi dvorani v Trstu. O taborišču v Gonarsu so spregovorili zgodovinarji in pričevalci. V okviru prizadevanj za čimprejšnjo rešitev dramatične krize na ozemlju nekdanje Jugoslavije Mednarodna delegacija veteranov na Slovenskem LJUBLJANA — Včeraj je prispela v Slovenijo na delovni obisk petčlanska delegacija mednarodnih veteranskih organizacij pod okriljem ugledne Svetovne federacije (World Veterans Fede-ration - WVF, Federation Mondiale des Anciens Combattens - FMAC) s sedežem v Parizu. Sklep o njenem obisku na ozemlju bivše Jugoslavije je bil sprejet na zasedanju WWF v Varšavi septembra letos. V stikih s predstavniki vlad in borčevskih organizacij naj bi se delegacija čimbolj seznanila z vzroki jugoslovanske krize in ugotovila, kako lahko prispeva k njenemu mirnemu razreševanju v duhu načel OZN in KVSE. Obisk delegacije na najvišji ravni v bivši Jugoslaviji in seveda republiki Sloveniji so na zasedanju v Varšavi podprli tudi predstavniki borčevske organizacije Slovenije in Hrvaške. ZZB Slovenije sta na zasedanju v Varšavi zastopala predsednik Ivan Dolničar in član IO Marjan Osolnik. Delegacija mednarodnih veteranskih organizacij, ki jo vodi podpredsednik FMAC-WWF norveški general Bjorn Egge in v kateri so še predstavniki Evropske konfederacije vojnih veteranov (CEAC), Mednarodne federacije borcev odporniških gibanj (FIR) in Mednarodne konfederacije bivših vojnih ujetnikov (CIAPG), je že včeraj opravila vrsto uradnih srečanj in pogovorov. Najprej je imela razgovore na sedežu ZZB Slovenije, sledil je obisk pri ministru za zunanje zadeve Dimitriju Ruplu, po kosilu v vili Podrožnik je obiskala begunski center na Roški in se razgovarjala s fukcionarji Urada za begunce. Pod večer je de- legacijo sprejel predsednik predsedstva Slovenije Milan Kučan, sledili so razgovori z ministrico za borčevska in invalidska vprašanja Anko Osterman in z ministrom za zdravstvo in socialno politiko Božidarjem Voljčem. Danes bodo člani delegacije na tiskovni konferenci v vladnem tiskovnem središču predstavili cilje in delovanje teh pomembnih svetovnih veteranskih organizacij, nato pa bodo prišli na Primorsko, kjer bodo obiskali Postojnsko jamo, Zdravilišče Strunjan, kjer se bodo seznanili z možnostjo koriščenja zdravstvenih kapacitet invalidov, borcev, veteranov, tako domačih kot iz inozemstva, po obisku Pirana, Portoroža in Lipice pa bodo dan sklenili z obiskom pri predsedniku skupščine občine Sežana, kjer bodo ob 18. uri v Kulturnem domu odprli razstavo o reševanju zavezniških letalcev med NOB na Slovenskem (bila je že predstavljena ob praznovanju 50-letnice ustanovitve slovenskih partizanskih brigad v Ljubljani), sledil bo še koncert Partizanskega zbora iz Ljubljane. Na to srečanje je ZZB Slovenije povabila tudi predstavnike Vsedržavne zveze partizanov VZPI-ANPI iz dežele Furlanije-Julijske krajine in Združenja aktivistov in vojnih invalidov NOB iz Trsta. Ugledni gostje bodo svoj obisk v Sloveniji sklenili jutri s predvidenim srečanjem s predstavniki borčevske organizacije iz Makedonije, če pa ta iz vojnih razlogov ne bi mogla prispeti v Ljubljano, bodo obiskali še muzej nacističnih zločinov in grobišče ustreljenih talcev v Begunjah in Bled. Svetovna federacija veteranov, ki je bila ustanovljena leta 1950, deluje - tako je zapisano v njenem statutu - v prid mednarodnega sodelovanja in razumevanja, izgradnje pravičnega sveta ter se zavzema za utrditev miru v svetu, še posebej pa se zavzema za pravice vojnih veteranov in žrtev vojne v okviru spoštovanja človekovih pravic in svoboščin. Bila je tudi pobudnik petih mednarodnih konferenc vlad in borčevskih organizacij na temo borčevske zakonodaje, kjer so bila sprejeta pomembna priporočila vladam, ki naj bi predstavljala osnovo za standard sodobne borčevske organizacije v demokratični družbi. Sedež Federacije je v Parizu, njen predsednik je Holandec Van Lanschot. Preko svojih članskih združenj na vseh celinah predstavlja danes 27 milijonov vojnih veteranov, borcev odporniških gibanj, deportirancev in drugih žrtev vojne. Vloga ZZB Slovenije za sprejem med njeno polnopravno članstvo je pravkar v rednem statutarnem postopku. Za ZZB Slovenije je sodelovanje v okviru FMAC-VVVF potrebno in koristno zlasti glede seznanjanja z izkušnjami drugih borčevskih organizacij, kot tudi z zakonodajo in prakso drugih držav glede olajšav in pravic, ki gredo borcem, udeležencem in žrtvam vojne, pripadnikom protifašističnih odporniških gibanj, glede urejanja položaja invalidov vojne, internirancev itd. zato, da bi tudi v samostojni Sloveniji dosegli ustrezno raven takšne zaščite, kakor tudi boljše razumevanje teh vprašanj v javnosti, (j.k.) Devinsko-nabrežinska občina ima plinsko omrežje Metan v Nabrežini S tiskovne konference Demokratične zveze Staffieri naj se umakne če ni sposoben upravljati Droben jesenski dežek je včeraj dopoldne požegnal odprtje plinskega omrežja v devinsko-nabrežinski občini. Ko je ob 11.32 na trgu pred županstvom v Nabrežini župan Vittorino Caldi z baklo prižgal ogenj in je iz cevi, ki so jo postavili tehniki podjetja ACEGA, visoko švignil rdečerumeni plamen (na sliki M. Magajne), so se uresničile več kot desetletne želje domačinov po plinskem omrežju. Ekološko čist plin metan bo odslej grel njihova stanovanja in domove, pa tudi urade in druge strukture v tej najbolj severni občini tržaške pokrajine. Na svečanosti pred županstvom so govorniki (župan Vittorino Caldi, podžupan Martin Brecelj, predsednik podjetja ACEGA Francesco Skodler in tržaški občinski odbornik za industrijske storitve Alessandro Perelli) vsi po vrsti poudarili, da gre za veliko družbeno pridobitev, za velik praznik, pa čeprav se tudi ob tako pomembnem delu, kakršna navsezadnje je metanizacija občine, ni bilo mogoče izogniti polemikam. A o tem pozneje. Od včeraj deluje prvi del plinskega omrežja v devinsko-nabrežinski občini. Z metanom bodo odslej preskrbljene Nabrežina, Naselje sv. Maura, Sesljan in Vižov-lje. Oskrbovala jih bo osrednja sprejemno-distribucijska kabina pri Vižovljah (po predvidevanjih načrta iz leta 1986 je bil zanjo predviden strošek 200 milijonov lir). Ob tej bo delovalo še sedem manjših kabin (strošek 73 milijonov lir). Plinsko omrežje povezuje skoraj 10 km cevi raznih premerov za srednjetlačeni plin (959 milijonov lir) in 27,5 km cevi za nizkotlačen! plin (3 milijarde 480 milijonov lir); za varnostno zaščitne naprave je bil predviden strošek 88 milijonov lir. Predsednik ACEGA Skodler je podčrtal napor, ki ga je podjetje vložilo v novo strukturo; dejal je, da so bila dela opravljena v predvidenem roku; z zadovoljstvom je podčrtal dejstvo, da se ACEGA vse bolj širi po teritoriju, omenil pa je tudi doprinos zavoda za ljudske hiše IACP, ki je samo poskrbelo za plinsko omrežje v Naselju sv. Maura. Skodler se je zaustavil tudi ob vprašanju privatizacije podjetja. Občinski odbornik Perelli mu je pozneje odgovoril, da se Občina dogovarja za delno privatizacijo nekaterih služb podjetja; kljub temu pa bo moral ACEGA vsekakor ohraniti svojo pomembno javno vlogo. Župan Caldi se je v uvodnem posegu obregnil ob polemiko s Tržaško občino, ki je dve dolgi leti zavlačevala s podpisom konvencije z devinsko-nabrežinsko občino. Melonarji takrat niso hoteli, da bi okoliška občina dobila metan; šele po Staffierijevem odhodu je njegov naslednik Richetti podpisal s takratnim devinsko-nabre-žinskim županom Brezigarjem akt, ki je formalno odprl vrata metanu v občino. Ob takem Staffierijevem zadržanju ni bilo nič čudnega, da je občinska sekcija Slovenske skupnosti nasprotovala njegovi prisotnosti na včerajšnji slovesnosti. Tržaška občinska uprava se je izognila morebitnemu »incidentu« s tem, da je namesto Staffi-erija v Nabrežini spregovoril odbornik Perelli. Ce se je pot metana v devinsko-nabrežinski občini začela s polemiko, pa se je tudi iztekla s polemiko. Prva je bila ideološko-politična, druga striktno gospodarska. Izzval jo je konzorcij mladih obrtnikov TEŠI (v katerem delujejo tudi nekateri člani SDGZ), ki naj bi ga podjetje ACEGA »oškodovalo« pri dodeljevanju inštalaterskih del na račun goriške zadruge ICI. Župan Caldi je v svojem govoru med drugim omenil, da je ACEGA prire- dilo za domače obrtnike izpopolnjevalni tečaj z namenom, da bi se le-ti strokovno pripravili za priključevanje gospodinstev na plinsko omrežje. Caldi je pri tem dodal, da je bil odziv domačih obrtnikov maloštevilen, medtem ko so nekateri prisotni obrtniki zatrjevali, da je bila dvorana športnega centra v Vižovljah, kjer je tečaj potekal, vedno polno zasedena... Naj bo kakorkoli že, udeleženci slovesnosti so se — po blagoslovu župnika Breclja in vikarja Uga in po aplavzu, ki je sledil prvemu metanskemu plamenu v občini — zbrali na zakuski, ki jo je priredilo (uganite kdo?) podjetje ICI. Tu je bilo mogoče izvedeti še za ozadje včerajšnje- slovesne ceremonije. Svečanost je na lastno pest priredilo vodstvo ACEGA: razposlalo je lastna vabila (izključno v italijanščini), med povabljenimi govorniki pa ni bilo mesta za slovenski pozdrav. Ta kiks v dvojezični občini je »popravil« podžupan Brecelj, ki je tudi v slovenščini orisal veliko delovno zmago, opozoril pa je tudi, da gre delo dopolniti z dobavo plina tudi v druge vasi v občini. V devinsko-nabrežinski občini je od včeraj vsekakor topleje. Za tamkajšnje prebivalstvo je — mimo vseh polemik — zdaj prav to najbolj pomembno. MARJAN KEMPERLE Medtem ko se občinska uprava nahaja pred dramatičnim finančnim stanjem in pred pomembnimi zapadlostmi, kot sta na primer določitev tarif za razne storitve in priprava proračunskega dokumenta, je Staffierijev odbor ubral pot nesoočanja v občinskem svetu; odborniki delujejo v nasprotju z vsemi demokratičnimi pravili in se glede bistvenih izbir ne soočajo s svetovalskimi komisijami. Poleg tega ostaja odprto vprašanje občinskega statuta, ki je povezan s pripravo izvršilnega pravilnika; le-ta se zavlačuje v nedogled, tako da občan ne more razpolagati z demokratičnimi instrumenti za sodelovanje in za aktivni nadzor nad javnim upravljanjem. Občinski svetovalci Demokratične zveze Roberto Treu, Anamarija Kalc in Claudio Mitri niso bili prav mehki do Staffierijevega načina »upravljanja« mesta. Nasprotno: na tiskovni konferenci so podrobno orisali svoje globoko nasprotovanje do takega načina upravljanja, predvsem zato, ker se gospodarski in socilani položaj Trsta stalno slabšata, k čemer je treba dodati tudi Amatove ukrepe, na osnovi katerih bodo občinske blagajne razpolagale z vse manj denarja. Poleg vsega tega občinski odbor še ni odgovoril na 201 svetovalsko vprašanje, občinski svet ni razpravljal o 8 resolucijah in o 5 interpelacijah, ki že dolgo ležijo v predalih občinskih uradov, da ne govorimo o številnih pismih, ki jih je župan prejel v zvezi s hudim gospodarskim položajem v tržaški občini. Odkar je bil izvoljen občinski odbor, se je skupščina sestala samo enkrat, kar pomeni, da so izvoljeni organi praktično paralizirani, ugotavljajo predstavniki Demokratične zveze in dodajajo, da se štiri svetovalske komisije sploh še niso sestale, ostale pa so imele le nekaj sej, kljub temu da občinsko upravo bremenijo (sprejeti jih mora do konca meseca) nujne zapadlosti. Umeščena je bila sicer komisija za »transparentnost«, ki se je tudi že trikrat sestala, vendar gre dodati, da ji predseduje oseba, ki ni iz vrst koalicije. Prireditelji tiskovne konference so tudi pojasnili, s kakšnimi težavami so dosegli, da so se nekateri rajonski sveti sploh sestali, čeprav so razpravljali le o rednih zadevah, ne pa o specifičnih vprašanjih, ki zadevajo posamezne rajone. Sicer pa so se občinski svetovalci Demokratične zveze pisno obrnili na načelnike vseh svetovalskih skupin in jih pozvali, naj bi razpravljali o nujnih in dramatičnih gospodarskih problemih ter sprejeli ustrezne odločitve. Ob tem pa ne izključujejo možnosti, da bi se poslužili tudi pravne poti, saj je Staffierijeva uprava po njihovih besedah naredila vse, da bi onemogočila delovanje občinskega sveta, in to zaradi notranjih lis-tarskih razhajanj. Sedaj pa skuša Lista instrumentalizirati vprašanje Osima in s tem preusmeriti pozornost v drugačno smer, ugotavlja Demokratična zveza, ki ne sprejema upravne paralize in zato vabi občinski odbor, naj se umakne in prepustiti svoje mesto drugim, saj občinski svetovalci ne nameravajo odstopati od svojih institucionalnih dolžnosti. Srečanje z bosanskim pisateljem Stanisičem Krožek 1991 prireja nocoj ob 20. uri v dvorani I. Gruden v Nabrežini srečanje o grozotah v republikah bivše Jugoslavije. Na večeru z naslovom Ob doživljanju vojne: sledovi in spomini bo spregovoril Božidar Stanisič, bosanski pisatelj srbske narodnosti, ki se zavzema za mir in za pospeševanje dialoga med kulturami. Iz njegovega pričevanja bodo izstopali razkoli, ki jih vojna ustvarja med izobraženci na zasebni in na skupinski ravni. Dogovarjanje med Kmečko zvezo in KGS o posegih na teritoriju Delegacija Kraške gorske skupnosti je v preteklih dneh na prošnjo Kmečke zveze sprejela predstavništvo stanovske organizacije slovenskih kmetov, ki so jo so sestavljali predsednik Debeliš, podpredsednik Robert Ota, član odbora A. Križ-mančič in tajnik organizacije Edi Bukavec, medtem ko je delegacijo KGS vodil njen predsednik Širca, v njej pa so bili še podpredsednik in drugi odborniki ustanove. Predstavniki KZ so na srečanju izrazili svoja stališča in poglede v Zvezi z najbolj perečimi problemi, ki zadevajo upravljanje teritorija in kmetijsko problematiko. Najprej je stekel pogovor o sporazumu za izgradnjo sinhrotrona, ki je praktično zaobjet v deželnem zakonu za razvoj Krasa. Predstavniki Kmečke zveze so ob tem podčrtali, da se ta sporazum ne uresničuje, še posebej pa je zaskrbljujoče dejstvo, da deželna uprava še ni pripravila programskega sporazuma, v okviru katerega bi bilo treba uresničiti vse posege na teritoriju, ki so predvideni v sporazumu. Gre predvsem za posege v korist prebivalstva in za izgradnjo infrastruktur. Delegaciji sta nato razpravljali o uporabi 900 milijonov lir, ki jih omenjeni sporazum namenja za razvoj kmetijstva. KGS je v zvezi s tem že pripravila pravilnik za porazdelitev finančnih sredstev, ki so vsekakor dobrodošla, a ne tako visoka, kot je bilo pričakovati. Vsekakor sta se delegaciji strinjali, da je treba finančna sredstva čimprej uporabiti za dejanske potrebe kmetijskih dejavnosti. Predstavniki Kmečke zveze so povrhu izrazili željo in potrebo, da bi se vse pristojne sile zavzele, da bi deželna uprava odobrila načrt za družbeno-gospodarski razvoj Krasa, ki predvideva za kmetijski sektor 15 milijard lir investicij. Predstavniki KZ so nadalje na sestanku sogovornike zaprosili za pomoč, da bi bilo celotno tržaško območje priznano kot gorato. Poleg tega so predstavniki KZ ponovili svoje stališče glede predvidene uresničitve kraškega parka, ki je sicer tudi omenjen v zakonu za razvoj Krasa. Pri tem je KZ ponovila že znano stališče, po katerem se mora izvajati predvsem aktivna zaščita Krasa, ta pa mora spoštovati vse aktivne družbene dejavnosti. Ob koncu so predstavniki KZ še podčrtali, kar je bilo potrjeno na zadnjem občnem zboru organizacije, in sicer, da je KGS prepotrebna vmesna ustanova, ki bi morala po mnenju KZ odigrati važno vlogo za razvoj kraškega teritorija. Zato si morajo vse sile prizadevati - je bilo podčrtano - da KGS v celoti ohrani dosedanje teritorialne pristojnosti. Pri obravnavanju vseh teh vprašanj je predsednik KGS Širca podčrtal zlasti zapleten politični položaj, ki vlada v tržaški pokrajini, kjer prevladuje negativen odnos do problemov, ki zadevajo Slovence. V zvezi z izvajanjem sporazuma o protivrednostih je ugotavljal, da ne samo pri občinski in pokrajinski, ampak tudi pri deželni upravi (v od-borništvu za okolje) prihajajo do izraza drugačne smernice glede določil sporazuma. Dodal je, da bodo sredstva za kmetijstvo odobrena po vsej verjetnosti že v teku letošnjega novembra in izrazil željo, da bi bil ta denar uporabljen za resnične potrebe kmetijstva. Glede kraškega parka pa je predsednik KGS poudaril, da bi si bilo treba glede na današnje razmere zamisliti uresničitev parka »po naši meri«, kar bi lahko privedlo do rešitve v razvojnem smislu, predvsem zato, ker so se doslej večkrat nasprotujoča si stališča med kmeti in naravovarstveniki precej zbližala. BUONI DEL TESORO POLIENNALI Z DESETLETNO ZAPADLOSTJO ■ BTP so obveznice s koriščenjem 1. septembra 1992 in zapadlostjo 1. septembra 2002. ■ Obveznice dajejo letno 12% bruto obresti izplačljive v dveh posticipiranih šestmesečnih obrokih. ■ Obveznice so dodeljene z dražbo, ki je rezervirana bankam in drugim pooblaščenim operaterjem. ■ Dejanski letni donos BTP znaša 10,78%, če bodo obveznice prodane po ponujeni ceni. ■ Cena, ki bo iznešena na dražbi, in efektivni donos bosta objavljena v časopisju. ■ Obveznice se lahko rezervirajo pri okencih Banca dTtalia ali pri bančnih zavodih do 13.30 dne 2. novembra. ■ Obveznice BTP se koristijo s 1. septembrom: ob vplačilu (5. novembra) bo treba doplačati poleg cene, iznešene na dražbi, tudi do takrat dozorele obresti. Te bodo privatniku izplačane ob prvem šestmesečnem obroku. ■ Za rezervacijo in nakup obveznic ni predvidena nikakršna provizija. ■ Obveznice so v ponudbi v svežnjih po minimum 5 milijonov lir. ■ Naknadne informacije nudijo banke. Prvi tržaški dan slovenskega veleposlanika v Rimu Marka Kosina »Dobrososedski odnosi so v korist Italije in Slovenije predvsem obmejnim krajem in njihovemu razvoju« Slovenski veleposlanik v Rimu Marko Kosin je včeraj pričel svoj dvodnevni obisk v Trstu. V dopoldanskih urah se je sestal s predsednikom deželne vlade Viniciom Turellom in s predstavniki slovenskega gospodarskega življenja v FJK, popoldne pa je bilo na sporedu srečanje s skupnim predstavništvom Slovencev v Italiji. Danes bo veleposlanik obiskal deželnega vladnega komisarja Sergia Vitiel-la ter se sestal z vodstvoma Inštituta za raziskovanje Vzhodne Evrope (ISDEE) in Inštituta za zunanjo trgovino (ICE). Na uvodnem srečanju s predsednikom deželne vlade Turellom je Kosin izrazil zadovoljstvo nad Turellovim poročilom na torkovi seji deželnega sveta, v katerem je podrobno in pozitivno ocenil nedavni obisk deželnega odbora v Ljubljani. Sogovornika sta se seveda dotaknila tudi glasnega protestiranja nekaterih tržaških krogov proti potrditvi Osimskih in drugih sporazumov, ki jih je po razpadu Jugoslavije prevzela Slovenija. Turello je potrdil stališče, da bo nedvomno prišlo do novih pogajanj med Slovenijo in Italijo za prilagoditev nekaterih določb spremenjenim razmeram, alarm okrog te zadeve pa je ocenil kot predvolilno manipulacijo. Kosin je obnovil prav tako znano stališče Slovenije o pripravljenosti, da se z novimi dvostranskimi sporazumi ažurirajo nekatera vprašanja, ki jih obravnavajo Osimski in drugi sporazumi. Kot ilustracijo takega pristopa je navedel za november napovedano skupno obravnavo Videmskega sporazuma in urejanje položaja manjšin v posebnih dvostranskih sporazumih. Na sedežu Slovenskega gospodarskega združenja so slovenski gospodarstveniki s predsednikom Borisom Siego dobesedno zasuli veleposlanika Kosina s kopico konkretnih predlogov in pripomb, zadevajočih ali italijansko ali slovensko vlado ter sploh odnose med obema državama na gospodarskem področju. Kot središčno pa so izrekli kritiko, da Slovenija ne izkorišča v celoti za obe strani koristno posredniško vlogo slovenskega gospodarstva v Italiji. Zavzeli so se za ohranitev in oživitev poslovanja po avtonomnih računih, pa tudi za podporo predlogu, da bi čim prej uvedli skupno in zato hitrejše italijansko-sloven-sko carinjenje. Opozorili so, da italijanske oblasti ne izdajajo delovnih dovoljenj slovenskim državljanom, ki na področju ftalije upravljajo družbe z večinskim slovenskim kapitalom, čeprav je zahtevi po recipročnosti v Sloveniji že zadoščeno. Povedali so tudi, da vlada dokajšnja zmeda na področju povezovanja italijanskega in slovenskega gospodarstva, saj se je namesto nekdanje zbornice IT AL JUG pojavilo že nekaj novih zbornic, ki si med seboj konkurirajo, rezultatov pa ni. Veleposlanik Kosin je obljubil podporo nakazanim predlogom in zaprosil za stalno obveščanje. Še posebej pa je svetoval premislek o tistih gospodarskih temah, ki naj bi jih regulirali v bodočih sporazumih med državama. Veleposlanik je nato obiskal Tržaško kreditno banko. Srečanje s skupnim predstavništvom Slovencev v Italiji je potekalo na sedežu slovenskega konzulata v Trstu. Tu so se s Kosinom in konzulom Šušmeljem sešli deželni tajnik SSk Ivo Jevnikar, predsednik SKGZ Klavdij Palčič, načelnik slovenske komisije pri PSI Rudi Pavšič, predstavnik Slovencev pri SKP Sergij Lipovec, predsednik slovenske komponente DSL Miloš Budin, predsednica SSO Marija Ferletič in predstavnik videmskih Slovenev Viljem Černo. Slovenski predstavniki so Kosinu izrazili zaskrbljenost zaradi naj novejše gonje proti Osimu, pri kateri je tarča napadov tudi slovenska manjšina, ter poudarili, da bi Italija morala končno urediti položaj Slovencev v Italiji, tako kot je Slovenija že uredila položaj italijanske manjšine. Pri tem so poudarili zahtevo po zaščitnem zakonu, pa tudi po volilni zakonodaji, ki bi slovenski manjšini zajamčila zastopstvo. Izrazili so tudi željo, da bi Slovenci v Italiji lahko igrali povezovalno vlogo na vseh področjih sodelovanja med Italijo in Slovenijo. Veleposlanik Kosin je zagotovil stalno in odločno podporo prizadevanjem Slovencev v Italiji po enakovpravnem uveljavljanju ter napovedal, da bodo vsi ti problemi prav gotovo v središču pozornosti tudi na obisku predsednika slovenske vlade Drnovška v Rimu, ki bo predvidoma 11. in 12. novembra. M B Na slikijfoto Križmančič) veleposlanik Kosin (desno)pri predsedniku Dežele Turellu. Kosin ocenjuje tržaško gonjo proti »Osimu« Gospod veleposlanik, kateri je glavni namen vašega obiska v Furlaniji-Julijski krajini? Prvič prihajam v Furlanijo-Julijsko krajino kot veleposlanik Republike Slovenije, in sicer na vljudnostni obisk. Gre tudi za prvo italijansko deželo, ki jo obiščem, odkar sem slovenski veleposlanik v Rimu. To je povsem naravno, saj Slovenija meji s to deželo, tu tudi živi slovenska manjšina in sploh se pletejo številne vezi gospodarske in druge narave s Slovenijo. Povedati moram, da sem doslej na splošno naletel na veliko pripravljenost na sodelovanje, tudi kar zadeva nekatere velike projekte za ureditev pomembnih infrastruktur, kot so cestne in železniške prometnice skupnega interesa. Kako pa gledate na najnovejšo gonjo v Trstu proti potrditvi Osimskih in drugih sporazumov s Slovenijo? Kar se v Trstu s tem v zvezi dogaja, je po pravici rečeno žalostno. Očitno nekatere sile tu še vedno niso razumele, da so dobrososedski odnosi v korist Italiji in Sloveniji, pa tudi same-nu Trstu. Presenetljivo je, da se najdejo sile, ki v sedanjem urejanju odnosov med Slovenijo in Italijo vidijo priložnost, da bi izvajali pritiske na Slovenijo, in skušajo celo odpirati vprašanje meja. V resnici tega vprašanja ni. Meje, kakor so bile začrtane po 2. svetovni vojni, so mednarodno priznane in nespremenljive. Kdor bi hotel v tem smislu revidirati Osimo, je v resnici skregan s sedanjo Evropo, skregan z Italijo in s Slovenijo, pa tudi s samim Trstom. Resnično vprašanje našega časa ni spreminjanje meja, ampak njihovo odpiranje. Zavzemati se moramo za evropsko mejo med Italijo in Slovenijo, (mb) Onesnaženost zraka v mestu Zeleni prijavili tržaškega župana sodnim oblastem Federacija Zelenih je včeraj vložila na sodno oblast prijavo v zvezi z mestnim prometom in onesnaževanjem zraka, v kateri obtožuje »najvišjo zdravstveno oblast v pokrajini« - se pravi tržaškega župana Staffierija - »neizpolnjevanja službene dolžnosti«. Zeleni namreč ugotavljajo, da so bile v preteklem tednu prekoračene vse varnostne meje onesnaževanja, odgovorni organi pa v takem položaju niso storili prav ničesar, razen nekaterih besednih pozivov. Predstavniki Zelenih Wehren-fennig, Ferrante in Ghersina so na včerajšnji tiskovni konferenci poudarili, da so v občinskem svetu vložili resolucijo (ki osvaja priporočila ljudske peticije -zbranih je bilo 5.000 podpisov, ki so jih nato izročili Ravalliju), po kateri naj bi mestno središče zaprli za promet in obenem okrepili javni mestni prevoz. Federacija Zelenih zahteva, naj se o tej resoluciji čimprej razpravlja v občinskem svetu, da bi se na tak način podprlo razne pobude v emergenčnem stanju in da bi politični predstavniki ne bili izpostavljeni izsiljevanju nekaterih »aristokracij« in trgovcev. Federacija Zelenih obenem obsoja dejstvo, da občinska uprava še ni pripravila načrta tako za emergenčno stanje, kot za redno »upravljanje« mestnega prometa, medtem ko se reševanja tega problema loteva šele sedaj, kot da bi to bila novost. Ob vsem tem pa imamo opravka še z vprašanjem slabega upravljanja oddelka mestnih redarjev: od 114 jih je namreč kar 50 zaposlenih v uradih, zaradi česar si bodo Zeleni prizadevali, da se bodo ponovno vrnili na ulice. Federacija Zelenih napoveduje tudi vrsto nenasilnih pobud: danes na Korzu Italia, prihodnji teden na Goldonijevem trgu, v ponedeljek, 9. novembra, pa na Borznem trgu; poleg tega je za 27. november predvidena množična manifestacija. Na tretjem srečanju v TKG predstavili hrvaške umetnike V Galeriji Tk je bilo sinoči že tretje srečanje z likovno umetnostjo in Poezijo, posvečeno tokrat hrvaškim ustvarjalcem. O sodobni hrvaški grafiki le spregovoril pesnik Tonko Maroevič, ki se je predstavil kar v dvojni vl°gi, kot literarni avtor in kot umetnostni kritik. Jedrnato pregledno razstavo sodobnih hrvaških grafikov je pripravil Krasimir Trajkov, lastnik in mentor agencije Macedonica Miniatura. Izbral ,e šest likovnikov: Miroslava Šuteja, Dubrovko Babič, Ivico Šiška, Ljubomi-r° Stahova, Lidijo Šeler in Nikolo Kojdla. Kot je poudaril Tonko Maroevič, s° to emblematična imena. Razstavljena dela so izraz različnih teženj, od neogeometričnih in abstraktnih do metafizičnih gledanj kot tudi tradicionalne tehnike. Vsa izražajo duhovno napetost, ki preveva sodobno hrvaško {'kovno umetnost, bodisi da se navezujejo na tuje vplive, bodisi da njihova lzraznost sloni na popolni originalnosti. O pesniškem delu Tonka Maroeviča je spregovoril Marko Kravos. Pomudi] se je predvsem pri njegovi zadnji zbirki Četveroručno, ki je izšla Pred dnevi. Pesnika je seveda predstavil predvsem skozi prizmo njegovega Umetniškega snovanja, z dvema poezijama, s starejšo Po receptu Draga VQniševiča - Tonko Maroevič je opozoril, da se je ta hrvaški pesnik rodil v . rstu 1. 1908 - in z novejšo, vzeto iz zadnje knjige. Prisotni so lahko primer-lo.li izvirnik s Kravosovima prevodoma v italijanščino in slovenščino. Kot so sinoči poudarili, je zlasti v sedanjih težkih časih pomembna odi Maroeviča dejavnost v vlogi podpredsednika hrvaškega PEN kluba, odi na sinočnjo predstavitev je prišel naravnost s srečanja s predstavniki okenskega PEN kluba v Ljubljani, (bov) = Na sliki (foto Križmančič) z leve Krasimir Trajkov, Tonko Maroevič ravnatelj TK galerije Franko Vecchiet med sinočnjo otvoritvijo. Razčlenjen predlog tržaškega sindikata CG1L Za davčno pravico Drevi na Opčinah protestni shod članov SDGZ Drevi ob 20. uri bo v Prosvetnem domu na Opčinah protestni shod vseh kategorij samostojnih delavcev - gostincev, obrtnikov, trgovcev - in svobodnih poklicev, včlanjenih v Slovensko deželno gospodarsko združenje. Manifestacijo je Združenje organiziralo z namenom, da bi prispevalo k sensibilizaciji tako svojega članstva kot tudi širše slovenske javnosti o krivičnih in nevarnih vidikih novih vladnih davčnih ukrepov. »Minimum tax« in ostali ukrepi so namreč po mnenju organizatorjev naperjeni zoper samostojno delo in svobodne poklice, zato Združenje toplo vabi svoje člane, naj se njihovi krivičnosti zoperstavijo z množično udeležbo na shodu. Direktor Združenja Vojko Kocjančič nam je pred dreviš-njim shodom na Opčinah posredoval naslednjo izjavo: Člani Slovenskega deželnega gospodarskega združenja odklanjajo generične obtožbe, češ da so samostojni delavci in prosti poklici edini krivci davčnega utajevanja, ki bremeni državo in jo sili, da mora klestiti socialne storitve. Ne sprejemajo demagoš-kega instrumentaliziranja statističnih podatkov in želijo, da se slišijo tudi njihova stališča. So absolutno proti krivičnemu zakonu, ki bo prizadel najšibkejše sloje samostojnih delavcev, prave davčne utaje pa ne bo zatrl, ampak jo bo kvečjemu še stimuliral. Tržaški sindikat CGIL je pripravil razčlenjen predlog za večjo davčno pravičnost, ki ga je včeraj predstavil tisku oziroma posredoval javnosti v razpravo. V uvodu sestavljale! dosjeja o davčni pravičnosti zagotavljajo, da njihov namen ni »izdajati« davčne položaje posameznih davkoplačevalcev, pač pa ustvariti močan in stalen pritisk na finančno in-tendanco, da bi le-ta polno izvajala svoje funkcije. Res je - ugotavlja CGIL - da je davčna zakonodaja nezadostna, razdrobljena in zapletena, kar pomeni, da jo je težko izvajati, toda glavni problem je drugje: v njenem dejanskem neizvajanju, katerega vzroki so v prepletu med pomanjkanjem politične volje in velikimi organizacijskimi pomajkljivos-tmi davčne uprave. Dokument CGIL se v uvodu ustavlja tudi pri protestu samostojnih delavcev proti tim. minimum tax, sicer ne najboljšemu, a nedvomno nujnemu ukrepu. Protest po mnenju sindikata ni upravičen, saj je davkoplačevalec, ki spoštuje predpise zagotovo nad minimumi, ki jih predvideva ta ukrep. Pač pa se CGIL zavzema za uvedbo tim. »kontrasta interesov« po anglosaškem vzoru, ki bi vpeljal možnost odbitka davčnega potrdila (ricevuta) v klientovi prijavi dohodkov. Tako bi se klientova korist avtomatično preselila tudi na samostojnega delavca, ki je potrdilo izdal, saj bi olajšava najbolj učinkovito vplivala na zatiranje konkurence dela na črno. Za večjo davčno pravičnost predvideva CGIL dve ločeni smeri poseganja: v odnosu do finančne intenf-dance in do tributarnih komisij. Prva bi morala opredeliti sektorje, na katere velja osredotočiti nadzor, in redno objavljati rezultate svojih preverjanj, v pomoč pa bi morali ustanoviti »davčni observatorij« s so- delovanjem trgovinske zbornice. Glede tributarnih komisij, 'na katere davkoplačevalci naslavljajo prizive glede izidov davčnih preverjanj, pa CGIL zahteva, naj bodo v njih tudi predstavniki odvisnega dela. Davkoplačevalci, ki izpolnjujejo svojo dolžnost, se ne smejo bati podobnih pobud, zaključuje tržaški CGIL v svojem dokumentu, ki se noče sklicevati na moralo, poklicno etiko in občutek za državo, pač pa želi spodbuditi ustanovitev »zavezništva konvergentnih interesov«, ki je tako v korist odvisnih kot samo-tojnih delavcev. Mlad agent umrl v nesreči Včeraj zjutraj se je na državni cesti 202 v bližini izhoda za Center za znastvene in tehnološke raziskave pri Padričah pripetila prometna nesreča, v kateri se je smrtno ponesrečil 23-letni Angelo De Michele, ki je bil kot agent javne varnosti zaposlen na mejnem prehodu pri Pesku. Mladi agent, ki se je rodil v Palmanovi, stanoval pa je v Cervigna-nu, se je peljal na delovno mesto, ko je - verjetno zaradi mokrega cestišča - izgubil nadzor nad svojim starim avtomobilom fiat 127 in zapeljal na drugo stran ceste. V nasprotni smeri, se pravi proti Opčinam, je takrat pripeljal tovornjak, ki ga je upravljal Tržačan Maurizio Zinga-relli. Angelo De Michele je bil pri priči mrtev, medtem ko se je voznik tovornjaka samo lažje poškodoval. SLOVENSKO Otvoritvena predstava sezone 1992-93 Al do Nicolaj Hamlet v pikantni omaki Režija ŽARKO PETAN Jutri, 31. oktobra, ob 20.30 - Izven abonmaja gledališča STALNO. GLEDALIŠČE Dom Albert Sirk v Križu KUD MAGNET — AMATEATER Nocoj ob 21. uri ponovitev predstave ČARA PROFESSORESSA Ljudmile Ra-zumovskaje v izvedbi gledališke skupine Teatra degli Asinelli iz Trsta. Ponovitev jutri ob 21. uri. Gledališče Rossetti Stalno gledališče F-Jk Gledališka sezona 1992/93: abonmaji pri osrednji blagajni v Galeriji Protti-tel. 630063 (urnik: vsak dan 9.00-12.30, 15.30- 19; tel. 630063) in v gledališču Rossetti (Drevored XX. septembra 45 - tel. 567201 (urnik: vsak dan od 12-15.30, 16.30- 20. Danes ob 20.30 bo na sporedu ponovitev Pirandellovega dela TUTTO PER BENE z Glaucom Maurijem in Silvano De Santis. Režija Guido De Monticelli. V abonmaju odrezek št. 1 (alternativno). Predprodaja vstopnic pri osrednji blagajni in v gledališču Rossetti. Ponovitev jutri ob 20.30 za red II. sobota (zadnja predstava v nedeljo, 1. novembra. V torek, 3. novembra, ob 20.30 bo Teatre Stabile iz Bočna predstavilo delo G.B. Shawa IL MAGGIORE BARBARA z Gianricom Tedeschijem. Režija Marco Bernardi. V abonmaju odrezek št. 2A. Za vstopnice in rezervacije se lahko zglasite pri osrednji blagajni v pasaži Protti in v gledališču Rossetti. Gledališče Cristallo La Contrada Gledališka sezona 1992/93: v gledališču Cristallo, pri osrednji blagajni UTAT v Pasaži Protti, na sedežih sindikatov lahko vpišete abonma za novo gledališko sezono. Nocoj ob 20.30 ponovitev dela Carpin-terija in Faragune PUTEI E PUTELE. Nastopajo A. Reggio, M. Lo Vecchio, G. Saletta, O. Bobbio. Režija F. Macedonio. Jutri ponovitev ob 20.30. razne prireditve ŠKD Cerovlje-Mavhinje priredi danes, 30. oktobra, v OŠ Miroslav Vilhar v Cerovljah s pričetkom ob 20.30 večer diapozitivov Damjana Križmančiča: UTRINKI NARAVE, JAME, KRAŠKI SVET, TO, KAR ŽIVI OKOLI NAS. Vljudno vabljeni. Foto Trst 80 prireja 1. fotografski ex tempore v nedeljo, 8. novembra 1992, na območju tržaškega Krasa. Pravilnik je na razpolago v Tržaški knjigarni ali ob vpisovanju. Za informacije tel. ob petkih od 20.30 do 22. ure na št. 635626. Slovenski kulturni klub. Ul. Donizetti 3, vabi jutri, 31. oktobra, na večer, posvečen skladatelju MARIJU KOGOJU ob 100-letnici rojstva. Njegov lik in delo bo z besedo in glasbo osvetlil prof. Tomaž Simčič. Prisrčno vabljeni vsi, posebno tisti, ki jim je pri srcu glasbena kultura. Začetek ob 18.30. razna obvestila Stranka komunistične prenove - Krožek Kras prireja danes, 30. oktobra, ob 20. uri v Kulturnem domu na Proseku javno razpravo na temo: Protiljudska vladna politika in predlogi komunistov za ustrezen boj. Posegel bo tov. Stojan Spetič. SKD Vigred obvešča, da bo danes, 30. oktobra, ob 20. uri v društvenih prostorih v Šempolaju sestanek z Adrijano Regent za začetek šiviljskega tečaja vseh stopenj. SKD Tabor Opčine - Prosvetni dom. Tudi letos se vsak četrtek srečamo dekleta in žene OB PLETENJU ŠE KAJ od 20. ure dalje. Vabljene! Ludoteka išče raznovrstne, zabavne, poučne, družabne, rabljene in po možnosti še cele IGRE OZ. IGRAČE. Za poklonjena darila so že vnaprej hvaležni vsi sedanji in bodoči prijatelji Ludoteke. Igre in igrače zbiramo do 6. novembra letos na sedežu ZSKD, Ul. sv. Frančiška 20, tel. 635626, vsak dan, razen ob sobotah, od 16. do 18. ure. Občinsko združenje prostovoljnih gasilcev Breg vabi k pristopu nove člane. Vsem, ki želijo podrobnejših informacij, sta v večernih urah na razpolago Fa-usto Di Donato, tel. 382018, in Sergio Bandi, tel. 231891. ŠKD Cerovlje-Mavhinje priredi v nedeljo, 8. novembra, JESENSKI POHOD NA GRMADO IN OKOLICO. Odhod bo od 8. do 9.30 izpred Kohišča (100 m od OŠ v Cerovljah). Poskrbljeno bo za toplo pijačo in jedačo. Vljudno vabljeni vsi ljubitelji narave. Partizani-aktivisti sekcije Opčine-Bani-Ferlugi-Piščanci vabijo v nedeljo, 1. novembra, na počastitev spomina padlih v NOB. Zbirališče ob 9.30 na dvorišču Prosvetnega doma na Opčinah. Najprej bomo počastili padle pri vaškem spomeniku nato na pokopališču. Istočasno bo delegacija položila vence pri spomeniku 71 talcem, pri spomeniku Pinku Tomažiču in tovarišem ter Rozaliji Gulič. Sodeloval bo MoPZ Tabor. Odbor za ponovno vrnitev in uporabo Narodnega doma pri Sv. Ivanu, SKD S. Škamperle, SKD Union Podlonjer in Lega sindikata upokojencev CGIL Sv. Ivan vabijo na počastitev mrtvih v nedeljo, 1. novembra, ob 11. uri pred ploščo padlim pri Sv. Ivanu. Vabimo prebivalstvo, da počasti s cvetjem spomin umrlih. KD Fran Venturini in VZPI Domjo priredita komemoracijo padlih v NOB ob 40-letnici postavitve spomenika pri Domju jutri, 31. oktobra. Zbirališče pred gostilno Vesna-Primavera (ex Čefuta), Domjo št. 36. Ob 15. uri bo sprevod krenil do spomenika, kjer bo slovesnost. Delegacija združenja partizanov ANPI s Proseka-Kontovela bo skupno z delegacijo Občine Sežana počastila padle borce v NOB in umrle v taboriščih s polaganjem vencev pri spomenikih jutri, 31. t. m., ob 14. uri na Proseku in 14.30 na Kontovelu. Odbor za postavitev spomenika padlim v Mačkoljah in sekcija VZPI-ANPI bosta v nedeljo, 1. novembra, ob 10. uri položila venca na spomenik padlim v Mačkoljah. Sodeloval bo MePZ Primor-) sko. Vabimo vaščane k udeležbi. MePZ Igo Gruden iz Nabrežine se bo spominu padlih in umrlih poklonil v nedeljo, 1. novembra, po naslednjem urniku: ob 14.45 pri občinskem spomeniku padlim ter ob 15.00 na pokopališču v Nabrežini, ob 15.20 na pokopališču ter ob 15.30 pri spomeniku padlim v Šempolaju, ob 15.45 pri spomeniku padlim v Praprotu, ob 16.00 pri spomeniku padlim v Prečniku in ob 16.15 na pokopališču v Slivnem. Člani sekcije VZPI Dolina, Mačkolje, Prebeneg obveščajo, da bodo polagali vence na spomenike padlim po naslednjem razporedu: jutri, 31. oktobra, ob 10. uri v Zazidu, v nedeljo, 1. novembra, ob 10. uri v Mačkoljah, ob 14. uri v Prebene-gu in 14.30 v Dolini. Sklad Mitja Čuk se toplo zahvaljuje kantavtorju IZTOKU MLAKARJU za dobrodelni nastop in DRUŠTVENI GOSTILNI z Opčin za odličen kulinarični sprejem. SLOVENSKO DEŽELNO GOSPODARSKO ZDRUŽENJE PRORfift PROTESTNO SREČANJE proti "Minimum TaX“ in ostalim VLADNIM UKREPOM ZOPER SAMOSTOJNO DELO IN SVOBODNE POKLICE ncTPic 303L- prosvetni dom ■E- 1 trv ©b 10.0® NA OPČINAH ČLANI GOSTINSKE, OBRTNE IN TRGOVSKIH SEKCIJ TER SVOBODNIH POKLICEV, ZOPERSTAVIMO SE NOVIM KRIVIČNIM UKREPOM Z MNOŽIČNO UDELEŽBO NA NAŠI MANIFESTACIJI! Združenje borcev NOV Občine Sežana vabi na otvoritev razstave »REŠEVANJE ZAVEZNIŠKIH LETALCEV MED NOB NA SLOVENSKEM«, ki bo danes, 30. 10., ob 18.00 v Kulturnem centru Srečka Kosovela Sežana. V programu sodeluje Partizanski pevski zbor iz Ljubljane. Prispevajte za Dijaški dom Danes praznuje svoj 63. rojstni dan naša draga MARICA PIPAN Vse najboljše ji želijo Franco, Robi, Clara ter mala David in Erik. včeraj - danes Danes, PETEK, 30. oktobra 1992 ALFONZ Sonce vzide ob 6.42 in zatone ob 16.55 - Dolžina dneva 10.13 - Luna vzide ob 11.27 in zatone ob 20.30. Jutri, SOBOTA. 31. oktobra 1992 BOLFENK PLIMOVANJE DANES: ob 0.07 najvišja 22 cm, ob 4.56 najnižja -3 cm, ob 10.36 najvišja 34 cm, ob 17.54 naj nižja -45 cm. VREME VČERAJ: temperatura zraka 19,6 stopinje, zračni tlak 999,6 mb rahlo raste, veter 25 km na uro jugo-vzhodnik, s sunki do 40 km na uro, vlaga 68-odstot-na, nebo oblačno, morje močno razgibano, temperatura morja 17,1 stopinje. ROJSTVA IN SMRTI RODILI SO SE: Shukri Abdalla Mohamed, Rossella Agolini, Stefano Girelli, Lorenzo Carli, Johana Pečar, Nicole Bel-sasso. UMRLI SO: 88-letni Silvio Coltorti, 3 leta star Roberto Solghetto, 65-letni Ma-calle Soravito, 91-letna Carolina Vatovec, 84-letna Noemi Zorzutto, 78-letna Maria Domenica Veneziano, 79-letna Maria Torre, 66-letni Carlo Ljuba, 70-let-ni Luciano Bais, 81-letni Vinicio Bratina, 80-letni Orfeo Doz. SLUŽBA LEKARN Od ponedeljka, 26. oktobra, do nedelje, 1. novembra 1992 Normalen urnik lekarn: od 8.30 do 13.00 in od 16.00 do 19.30 Lekarne odprte od 13.00 do 16.00 Ul. Giulia 1 (tel. 635368), Ul. Zorutti 19 (tel. 766643). ŽAVLJE (tel. 232253). ZGONIK (tel. 229373) - samo po telefonu za najnujnejše primere. Lekarne odprte od 19.30 do 20.30 Ul. Giulia 1, Ul. Zorutti 19, Korzo Italia 14, Žavlje. ZGONIK (tel. 229373) - samo po telefonu za najnujnejše primere. NOČNA SLUŽBA Lekarna odprta od 20.30 do 8.30. Ul. Korzo Italia 14 (tel. 631661). ZA DOSTAVLJANJE ZDRAVIL NA DOM TEL. 350505 - TELEVITA URAD ZA INFORMACIJE KZE Urad za informacije KZE deluje od ponedeljka do petka od 8. do 13. ure - tel. 573012. ZDRAVSTVENA DEŽURNA SLUŽBA Nočna služba od 20. do 8. ure tel. 7761, predpraznična od 14. do 20. ure in praznična od 8. do 20. ure. mali oglasi OSMICA je v Dolini pri Mariu Žerjalu. 30-LETNA gospa, vešča vseh gospodinjskih del, išče tudi začasno zaposlitev pri družinah kot gospodinjska pomočnica ali varuhinja. Klicati ob večernih urah na št. 003867 65685. HIŠNO pomočnico iščem, delo enkrat tedensko, na Goriškem. Resnost in lasten prevoz. Pismene ponudbe na upravo Primorskega dnevnika v Gorici pod šifro »Hišna«. PRODAM domač krompir. Tel. na št. 229554 ali 231975. PRODAM nintendo s 7 igrami za 250.000 lir. Tel. zvečer na št. 211037. PRODAM motor jamaha FZR 600, letnik 92, v odličnem stanju. Tel. na št. 231139. PRODAM majhno gostilno v Trstu. Tel. na št. 228390. V CENTRU mesta prodajamo skladišče za les, premog in kurilno olje ter motorno žago, sekalnico in poltovornjak. Tel. na št. 574395. KUPIM samostojno hišo z vrtom na Opčinah, pri Sv. Ivanu ali Kjadinu. Tel. na št. 722872. IŠČEM v najem ali nakup majhno obdelovalno zemljišče-vrt od Proseka-Kontovela do Repna. Tel. ob jutranjih urah na št. 327091. KMETIJSKA zadruga v Trstu ponuja v novi topli gredi danske in holandske kvalitetne lončnice ter hišno zelenje po ugodnih cenah. Razpolagamo v vseh naših trgovinah s prekrasnimi krizantemami. Obiščite nas, ne bo vam žal. ODDAJAM vpeljan kozmetični salon v Nabrežini. Tel. na št. 220334 ali 212164. ŠTIRIDESETLETNICA z višjo izobrazbo, zaradi službene premestitve brez ustreznih poznanstev, želi spoznati primernega partnerja za trajno vezo. Otroci niso ovira. Ponudbe pošljite na: Fermo posta centrale Trieste, c. i. 91497949. IZGUBILI smo verige za kombi v nedeljo, 25. oktobra, na cesti med Opčinami in Repnom. Poštenega najditelja prosimo, da se oglasi na tel. št. 299573. ŽENITNA SVETOVALNIC/' FORTUNA Dekleta, žene, vam osamljenost življenje? Pokličite nas in pomagali vam poiskati življenjskega partner Posebne ugodnosti nudimo žen osnovno in poklicno izobrazb informacije po telefonu greni bomo /a am z 0 111111111 (0038/61) 61225453 ZVEZA SLOVENSKE KATOLIŠKE PROSVETE iz Gorice in SLOVENSKA SKUPNOST v deželi Furloniji-Julijski krajini sporočata, da bo jutri, 31. oktobra, ob dnevih spomina na rajne in ob 50-letnici postavitve fašističnega taborišča KOMEMORACIJA V GONARSU z začetkom ob 16. uri. Pel bo zbor Rupa-Peč pod vodstvom Zdravka Klanjščka, govoril deželni tajnik SSk Ivo Jevnikar, molitve pa bo vodil dr. Kazimir Humar. Vabljeni! SKD S. Škamperle vabi na večer, posvečen pesnici MARIJI MI JOT danes, 30. t. m., ob 20.30 v društvenih prostorih na Stadionu 1. maj. O pesnici bo spregovorila BOGOMILA KRA VOS. razstave V TK Galeriji je na ogled razstava sodobne hrvaške umetnosti. Razstavljajo Miroslav Šutej, Dubrovka Babič, Ljubomir Spahov in Lidija Šeler. Razstavo si lahko ogledate od torka do sobote od 8.30 do 12.30 in od 15.30 do'19.30. V galeriji Muzeja Revoltella v Ul. Diaz 27 je na ogled razstava "Od Canove do Burrija - Muzej se predstavlja". V zborni dvorani in knjižnici pedagoške fakultete, Ul. Tigor 22 je na ogled do 15. novembra razstava starih zemljevidov Italije in sveta z naslovom "Imago mundi et Italie". V galeriji Rettori Tribbio 2 je še danes na ogled razstava slikarke SILVE FONDA. V palači Costanzi je na ogled fotografska razstava TOPIARIA, ki jo organizira Krožek Jacgues Maritain pod pokroviteljstvom tržaške občine in v sodelovanju z Verde Sgaravatti. V galeriji Nadie Bassanese (Trg Giotti 8/l.nadstr.) je odprta razstava slikarja Francesca Tullia ALTANA do 15. novembra vsak dan od 17. do 20. ure. V galeriji "Laboratorio P" - Ul. S. Ci-lino 16 — Trst, je odprta razstava grafičnih in fotografskih izdelkov slikark Martine Moroder iz Bočna in Giuliane Stefani iz Vidma. V galeriji Arts Room - Ul. della Guar-dia 16, je na ogled do 5. novembra razstava slikarke Grazielle CONTESSI. V občinski galeriji v Miljah bodo jutri, ob 18. uri odprli razstavo slikarja Gio-vannija TALLERIJA. kino ARISTON - 15.30, 17.45, 20.00, 22.15 Arma letale 3, r. Richard Donner, i. Mel Gibson, Danny Glover. EXCELSIOR - 17.00, 18.45, 20.30, 22.15 Prosciutto, prosciutto, r. Bigas Luna, i. Stefania Sandrelli, □ EKCELSIOR AZZURRA - 19.45, 22.00 La peste, i. William Hurt. NAZIONALE I -' 16.30, 18.20, 20.00, 22.15 Doppia personalita, r. Brian De Palma, i. J. Lithgow, L. Davidovich. NAZIONALE II - 15.45, 17.50, 20.00, 22.15 Basic instinct, r. Paul Verhoeven, i. Michael Douglas, Sharon Stone, □ NAZIONALE III - 16.30, 18.20, 20.15, 22.15 Infelici e contenti, i. Renato Poz-zetto, Ezio' Greggio. NAZIONALE IV - 15.45, 17.50, 20.00, 22.15 Taxlsti di notte, r. Jim Jar-musch, i. VVinona Ryder, Gena Rovv-lands. GRATTACIELO - 18.00, 20.00, 22.00 Gi-ochi di potere, i. Harrison Ford. MIGNON - 17.00, 19.30, 22.00 La citU della gioia, i. Patrick Swayze. EDEN - 15.30, 22.10 Goduria infinita. CAPITOL - 16.30, 18.20, 20.10, 22.10 Ali-en III., r. David Fincher, i. Sigourney Weaver. LUMIERE - 17.00, 19.30, 22.00 Indocina, i. C. Denevue. ALCIONE - 16.00, 18.00, 20.00, 22.00 Mor-te di un matematico napoletano, r. Mario Martora, i. Carlo Cecchi. RADIO - 15.30, 21.30 Camera con servi-zio orale, pom., □ □ Prepovedano mladini pod 14. letom □ -18. letom □ □ koncerti Glasbena matica obvešča svoje stare in nove abonente, da lahko potrdijo ali vpišejo nove abonmaje vsak dan, razen sobote, od 10. do 12. ure v tajništvu Glasbene matice, tel. 418605. Gledališče Verdi Simfonična sezona '92 Predprodaja vstopnic za vse koncerte pri blagajni gledališča Verdi na Trgu Unita (zaprta ob ponedeljkih). Avditorij Muzeja Revoltella "Nedelje mlade glasbe" V nedeljo ob 11. uri bo v Avditoriju muzeja Revoltella v Ul. Diaz na sporedu koncert posvečen 300-letnici Tartinijevega in 200-letnici Rossinijevega rojstva. Nastopil bo pianist MASSIMO GON. Izvajal bo Rossinija, Schuberta-Liszta ter Paganinija-Liszta. Koncerti bodo trajali do 13. decembra. Prodaja vstopnic pri blagajni gledališča Verdi na Trgu Unita in v Muzeju Revoltella eno uro pred pričetkom koncerta. Nocoj ob 20.30 bo v Avditoriju Muzeja Revoltella v okvira prireditev v čast Beatlesov na sporedu koncert pevke Shawne FARREL in pianista Raimonda CAMPISIJA, ki sta žela velik uspeh na Festivalu operete '91. Gledališče Miela Tržaški jazzovski krožek V sredo, 25. novembra ob 20.45, bo na sporedu koncert, na katerem bo nastopil pianist RALPH SUTTON. V četrtek, 17. decembra ob 21. uri pa bo na sporedu koncert dua KENNY DREW in NIELS O.PEDERSEN. Milje - Gledališče Verdi Jutri bo na sporedu koncert STEVE WYNN BAND. Večer je organiziralo združenje Globogas. BBC CLUB V ponedeljek, 2. novembra, ob 21. uri nastop glasbene skupine AREA 2. prispevki V spomin na zlato Niko daruje družina Biondi 100.000 lir za kliniko otroške bolnišnice Burlo Garofolo. V spomin na malo Niko darujeta Marta in Boris Zobec 50.000 lir za kliniko otroške bolnišnice Burlo Garofolo. V spomin na malo Niko darujeta Silvio in Sabina 50.000 lir za kliniko otroške bolnišnice Burlo Garofolo. V spomin na 20-letnico mamine smrti daruje Rožica Terčon 100.000 lir za zbor Fantje izpod Grmade. V spomin na bratranca Evgena Kalca darujeta Mirko in Emilija Žagar z družino 40.000 lir za vzdrževanje spomenika NOB na Padričah. V spomin na Rožo Gorela daruje Marija Milič z družino 50.000 lir za SK Kras. Ob plačanju članarine daruje Helena Scaffidi-Damianello 15.000 lir za Društvo slovenskih upokojencev. Gino Carli daruje 5.000 lir in Kosenka Carli daruje 5.000 lir za SKD Primorec -Trebče. Namesto cvetja na grob Cezarja Možine darujeta Anica in Lucijan Malalan 10.000 lir za MePZ Primorec-Tabor in 10.000 lir za VZPI-ANPI Trebče. V spomin na Elso Milič daruje Verica in Marta Križman 20.000 lir za Skupnost družina Opčine. V spomin na pok. starše daruje Lojzka z družino 30.000 lir za Skupnost družina Opčine. Družina Petaros iz Boršta daruje 50.000 lir za Skupnost družina Opčine. V spomin na Olgo Kerševan por. Vale-tič darujeta Pepi in Božica Čuk 50.000 lir za Glasbeno matico. Namesto cvetja na grob Milkota Cibi-ca daruje družina Colja 30.000 lir za popravilo cerkve na Proseku. Namesto cvetja na grob pok. Evgena Kalca daruje Danica Žagar (Padriče 38) 10.000 lir za KD Slovan. V spomin na vse svoje drage pokojne daruje Alojzija Olenik 50.000 lir za KD Primorsko- Mačkolje. V spomin na pok. Ivanko Lukša por. Guštin darujeta Palmira in Stelio Guštin Krmac 30.000 lir za popravilo cerkve na Proseku. V isti namen darujeta Anica in Luciano Bukavec 30.000 za popravilo cerkve na Proseku. V spomin na dragega Evgena Kalca daruje Marica Budin 30.000 lir za pevski zbor Slovan (Padriče). V spomin na Evgena Kalca daruje An-drej-Stanko Starc 50.000 lir za TPPZ Finko Tomažič. V počastitev spomina nepozabnega Evgena Kalca daruje Minka Pahor 30.000 lir za KD Slovan. V spomin na Milkota Cibica daruje sestrična Ivanka Badalič 50.000 lir za Sklad "Mitja Čuk". V spomin na pok. Evgena Kalca daruje bratranec Lojze Žagar z družino 50.000 lir za o.š. Karel Destovnik-Kajuh. V spomin na svoje drage pokojne daruje Lojzka Guštin 15.000 lir za popravilo kontovelske cerkve. V spomin na Niko darujejo družine Dobrinja in Stefančič 50.000 lir ter družina Kraljič 50.000 lir za Sklad Mitja Čuk. menjalnica OPERATIVNI TEČAJI PRI TKB 29. 10. 1992 TUJE VALUTE / NAKUP BANKOVCI _ TRST TUJE VALUTE / NAKUP BANKOVCI _ TRST Ameriški dolar ............ 1310.— Nemška marka .............. 865.— Francoski frank ........... 251.— Holandski gulden........... 762.— Belgijski frank............ 40.— Funt šterling ............. 2070.— Irski šterling............. 2250.— Danska krona............... 223.— Grška drahma............... 6.— Kanadski dolar............. 1010.— Japonski jen................. 10,60 Švicarski frank ............ 965. Avstrijski šiling ......... 120. Norveška krona ............. 209. Švedska krona............... 227. Portugalski eskudo......... Španska peseta............... 11,50 Avstralski dolar ........... 890- HUF.......................... VI. ECU.............................. " Slovenski tolar ............. 14,25 Hrvaški dinar ................ 2. oTluD BANCA Dl CREDITO Dl TRIESTE Igenc/ja^rnjo4^-^ dLIKd tržaška kreditna banka Prihodnje leto bo 350-letnica rojstva koprskega baročnega skladatelja Priprave na proslavo A. Tarsie V mednarodni muzejski mreži je tudi Slovenija Prihodnje leto bodo v Kopru počastili 350. obletnico rojstva skoraj pozabljenega baročnega skladatelja Antonia Tarsie (1643 - 1993). To je širšemu občinstvu malo znani skladatelj, ki ga mu-zikološka znanost šele sedaj sistematično preučuje in nekateri strokovnjaki ga že postavljajo ob bok slovitemu Giuseppu Tartiniju, dopuščajo pa celo možnost, da ga celo presega. Po besedah predsednice organizacijskega odbora Marije Gombač, je bil projekt »A.Tarsia« zastavljen že v pomladnih mesecih in pred nami so že prvi dokaj konkretni rezultati: v tisku so prvi notni materiali koprskega skladatelja. Antonio Tarsia izhaja iz stare koprske srednjeveške plemiške družine. V koprskih matičnih knjigah je za Tarsijevo rojstno letnico vpisano leto 1643. Na koru koprske stolnice je pel že od leta 1658, skupaj z mladimi minoriti, z 19. letom pa je prejel mesto stolnega organista in se obvezal, da bo poleg orglanja ob praznikih tudi na splošno skrbel za glasbo. Zgodovinarji sodijo, da so ga sodobniki cenili zlasti zaradi širokega znanja in organizacijskih sposobnosti, saj je bil za obdobje njegovega skoraj petdesetletnega delovanja v Kopru značilen močan glasbeni utrip. Sodeč po zapisih v koprskih stol-niških knjigah, je Tarsia umrl 20. oktobra 1722. leta. Tarsia se je že v svojem času uveljavil tudi kot ploden skladatelj. Vokalna in instrumentalna dela, ki jih hrani koprski stolni arhiv, je napisal v letih od 1674 do 1718. Celotni Tarsijev opus pa je še vedno samo v rokopisu, nekaj pomembnejših kompozicij pa je bilo v letih neodgovornega ravnanja s kulturno dediščino odtujenih in so v zasebni lasti posameznikov. Skladateljeva navezanost in povezanost s Koprom ter ohranjena dela v rokopisu, ki so nastajala izključno za potrebe mesta nas opominjajo na pomen obletnice, ki daleč presega lokalne okvire in jo bodo vključili tudi v mednarodni katalog glasbenih prireditev oziroma v program Alpe-Jadran. Predvidene Tarsijeve prireditve naj bi se pričele v maju 1993. leta (15. maja praznuje mesto Koper občinski praznik) in se razpotegnile v pozno jesen. V sodelovanju s Pokrajinskim muzejem iz Kopra in s Slovensko akademijo znanosti in umetnosti iz Ljubljane (sodelavec bo mag. Tomaž Faganel), bodo katalogizirali rokopise ter jih pripravili za ustrezno predstavitev. Projektu se je pridružil tudi znani italijanski muzikolog A. Cavallini. Zanimiva bo tudi razstava, ki jo bodo postavili strokovnjaki koprskega muzeja in na ta način javno predstavili najpomembnejše dokumente iz zapuščine Antonia Tarsie. Razstavo bo spremljal priložnostni katalog z biografijo, bibliografijo in slikovno opremo, vzporedno pa bodo potekale predstavitve in obrazložitve razstavljenega gradiva. Veliko je pričakovati tudi od kolokvija o Tarsii, na katerem bodo z avtorskimi prispevki sodelovali uveljavljeni muzikologi in umetnostni zgodoviranji iz Slovenije in Italije. Osnovni smoter tega mednarodnega znanstvenega srečanja bo osvetlitev osebnosti skadate-lja Tarsie, prikaz njegove ustvarjalne povezanosti z rojstnim krajem ter opredelitev njegovega pomena na slovenskem in mednarodnem kulturnem zemljevidu. Na ta način bo končno celotno ovrednoten pomen koprskega skladatelja, ki ga kljub veliki časovni odmaknjenosti šele sedaj pobliže spoznavamo. Najprivlačnejši del prireditev ob obletnici pa bodo nedvomno koncerti v koprski stolnici, kjer bodo priznani poustvarjalni glasbeni umetniki izvajali Tarsijeva dela. Pričakovati je tudi aktivno sodelovanje sredstev javnega obveščanja, tako bosta radio in televizija v svoje programe vključila posebne oddaje o Tarsii in neposredno prenašala koncerte. Ob obletnici bodo aktivno sodelovale Primorske novice in revija Primorska srečanja s pripravo posebnih prilog na temo Tarsia. Obujanje starih in pozabljenih stvaritev je doslej vedno poželo pozornost poslušalcev. Obletnica nas zavezuje, da počastimo in obudimo spomin na velikega koprskega skladatelja A. Tarsio, saj nedvomno sodi v širše promocijske smotre tako Kopra kot Primorske in Slovenije v celoti. S tem bomo tudi dokazali, da smo zavedni dediči kulturne zapuščine, ki se nam žal marsikdaj tako-rekoč iz rok »skotali« v brezna večne pozabe. SLAVKO GABERC Na današnjem Muzeoforumu, edinem v letošnji jeseni, so slovenski muzealci predstavili delo 16. generalne konference ICOM-a, ki je bila med 19. in 23. septembrom v kanadskem Ouebecu. Konference se je udeležilo več kot 200 ICOMo-vih aktivnih članov. ICOM je mednarodna nevladna organizacija, ki pod Unescovim okriljem združuje ves muzejski svet. Ustanovili so jo že leta 1946, danes pa v njej deluje 25 mednarodnih komitejev, ki so si svoje delo razdelili predvsem resorsko. ICOM je letos sprejel tri nove člane: Slovenijo, Hrvaško in Swazi-land. Slovenski nacionalni komite so zastopali dr. Jure Mikuž, Grega Moder, Marjeta Mikuž, Alenka Si-mikič in Ralf Čeplak. V slovenski depandansi ICOMa je trenutno 77 individualnih članov in 4 kolektivni, se pravi štirje muzeji. Marjeta Mikuž je podrobneje predstavila delo ICOMovega komiteja za dokumentacijo SIDAC. Slovenija se sooča z velikimi tehničnimi in koordinacijskimi problemi, vendar je vključitev v mednarodno muzejsko mrežo postala eden od ključnih pogojev za vključitev Slovenije v Evropo in svet. Sredi prihodnjega septembra bo v Ljubljani V tržaški Galeriji Rettori Tribbio 2 v Ul. delle Becche-rie 7/1 bodo jutri, ob 18. uri odprli razstavo najnovejših olj znanega slikarja Livia Ro-signana. Razstava bo odprta do 13. novembra. Na ogled bo vsak dan (razen ob ponedeljkih), od 10.30 do 12.30 in od 17.30 do 19.30. V prazničnih dneh bo odprta od 11. do 13. ure. svetovna konferenca CIDOC, ki se bo osredotočila na probleme kraj in vandalizma v muzejih, ki so na prostoru bivše Vzhodne Evrope še kako aktualni. Na koncu so pokazali še nekaj diapozitivov mesta Ouebec in se opravičili, ker Muzeoforum zaradi finančnih težav do pomladi ne bo prirejal nobenih predavanj. (NIA) Jorg Immendorf razstavlja v Kopru V Obalnih galerijah, galeriji Loža v Kopru, odpirajo danes, ob 20. uri samostojno razstavo slik nemškega slikarja Jorga Immen-dorfa. Predstavljena bodo dela iz obdobja •1988-1992. S to razastavo bo zaključen ciklus sodobnega nemškega slikarstva, ki so ga pripravili v sodelovanju z galerijo M. Wer-ner iz Kolna,- v zadnjih letih smo že videli dela G. Baselitza, M. Lii-pertza in A. Pencka. Immendorf je slikarstvo študiral v Diisseldorfu pri Josephu Beuysu, razstavljati je začel v začetku šestdesetih let, dvakrat je sodeloval na kasselski Documenti in beneškem Bienalu. S Penckom je pisal manifeste in sklenil akcionistični pakt, katerega posledica je bila vrsta skupnih akcij in razstav. Konec sedemdesetih leti začne slikati serijo podob Cafe Deutschland, ki jo prvič predstavi v Wernerjevi galeriji, s katero odtlej redno sodeluje. Značilnost Immendorffovih del je skoraj »realistična«, narativnost, ki je v trenutnih prizorih transcen-dentirana v zgodovinske, filozofske teme. Razstavljena dela bodo na ogled do 20. novembra. 1 MU ■Silim 1 1 lil’ n rai i____________________ 6.50 Aktualno: Unomattina, vmes (7.00, 8.00, 9.00) 10.00) dnevnik 1 10.05 Rubrika o gospodarstvu 10.15 Nad.: L'eterna giovinez-za, vmes (11.00) dnevnik U.55 Vremenska napoved 12.00 Variete: Servizio a do-micilio, vmes (12.30) dnevnik 1 iz Milana 13.30 Dnevnik in Tri minute 14.00 Variete: Prove e provini a Scommettiamo che...? 14.30 Aktualno: Italijanske kronike 14.45 Film: Šansone (pust., It. 1961, i. Brad Harris) 16.30 Ris. film: Scooby Doo incontra i fratelli Boo 17.55 Iz Parlamenta in vesti 18.10 Nan.: Mio zio Buck 18.45 Variete: Ci siamo!?!, vmes Almanah 19.50 Vreme in dnevnik 30.40 Aktualno: Potovanje na Jug (zadnji del) 43.00 Dnevnik 1 43.15 Aktualno: II cinema gio-vane 44.00 Dnevnik in vreme 0.30 Danes v Parlamentu 0- 40 Rubrika opolnoči 1- 20 Film: Provaci ancora mamma (kom., ZDA) ^ RAI 2 6.50 Variete: Videocomic 7.00 Otroški variete 9.35 Aktualno: Ristorante Italia (vodi A. Clerici) 9.50 Film: La pendolare (kom., Fr. 1973) 11.25 Nanizanka: Lassie 11.50 Kratke vesti 11.55 Variete: I fatti vostri 13.00 Dnevnik - ob trinajstih 13.20 Rubriki o gospodarstvu, medicini, nato vreme 13.45 Aktualno: 100 ključev za Evropo 13.50 Nad.: Ouando si ama, 14.25 Santa Barbara 15.20 Film: L arciere di fuoco (pust., It. 1971, i. Giulia-no Gemma, M. Damon) 17.00 Vesti in iz Parlamenta 17.10 Nan.: Un caso per due 18.10 Športne vesti 18.20 Nan.: Hunter - Un caso difficile, nato vreme 19.15 Nad.: Beautiful 19.45 Dnevnik in šport 20.30 Variete: I fatti vostri (vodi Alberto Castagna) 23.15 Dnevnik in vreme 23.35 Nan.: Reporter 0.20 Boks: Aiello-Guidelli (IP v lahko-težki kat.) 2.00 Film: Mercenari delFa-pocalisse (vojni, It. 1988) RAI 3_____________ 7.00 Sat News, Televideo 11.35 Tečaj angleščine ZDA 12.00 Kratke vesti iz Milana 12.10 Krožek ob dvanajstih 13.30 Izobr. odd.: Dottore in... 14.00 Deželne vesti 14.10 Popoldanski dnevnik 14.25 Glasba: Figaro qua, Fi-garo la 15.15 Dok. DSE: Šola se posodablja 15.45 Šport: IP v balinanju, 16.05 badminton, 16.25 biljard 17.00 Rubrika o košarki 17.20 Športna rubrika: Derby 17.30 Nanizanka: I mostri 17.55 Dok.: 11 bello, il buono, il cattivo 18.50 Vreme in dnevnik 19.30 Deželne vesti 19.45 Telegiornale Zero 20.05 Variete: Blob 20.25 Aktualno: Una cartolina 20.30 Film: Masguerade (krim., ZDA 1988, r. Bob Swaim, i. Rob Lowe) 22.30 Dnevnik ob 22.30 22.45 Aktualno: Milano Italia 23.40 Nan. Perry Mason: Sue Ellen (i. R. Burr) 0.30 Dnevnik in vreme 0.55 Variete: Fuori orario 1.25 Film: Tokyo Ga (dram.) 10.30 Spored za otroke: nad. Moja družina in ostale živali, 11.00 lutkovna igrica Zverinice iz Rezije 11.20 Alpe-Donava-Jadran 11.50 Poslovna borza (pon.) 12.00 Poročila 12.05 Video strani 15.05 Napovednik 15.10 Umetniški večer: Cecil B. De Mille (pon.) 16.20 Gospodarska oddaja: R & R (pon.) 16.55 Poslovne informacije 17.00 Dnevnik 17.10 Spored za mladostnike: Tok Tok 19.10 Risanka 19.20 Napovednik 19.30 Dnevnik, vreme in šport 20.00 Forum 20.30 Nad.: Odloženi raj 21.25 Sova, vmes nan. Bagdad Cafe (ZDA 1990, i. VVoo-py Goldberg) 21.50 Dnevnik, vreme in šport 22.15 Napovednik 22.25 Sova, vmes nan. Večerna zarja in film Želvin dnevnik (VB 1985, r. John Irvin, i. Glenda Jackson, Ben Kingsley, Harriet Walter) 0.50 Video strani TV Koper 13.20 Nan.: Crime Story 14.10 Glasb, odd.: Juke box (vodi Alex Bini) 16.00 TV novice - Oresedici 16.05 Spored za otroke 17.00 Nan.: Projekt NLP 18.00 Primorska kronika in Primorski forum 19.00 Vsedanes - TV dnevnik 19.30 Nadaljevanka: Ryan 19.55 Nan.: Crime story 20.45 Koncert simfoničnega orkestra RTV Slovenija 21.35 Glasbeni utrinek: Fin-landija (J. Sibelius) 21.45 Vsedanes - TV dnevnik 21.55 Aktualno: Globus 22.55 Nan.: Projekt NLP TV Slovenija 2 16.45 Sova, vmes nan. Dragi John in nad. Večerna zarja 18.00 Slovenska kronika 18.10 Regionalni programi 19.00 Jazz in blues 19.30 TV dnevnik RAI 3 20.00 TV igrica: Besede... 20.30 Nan.: Gozdarska hiša Falkenau (26. epizoda) 21.00 Večerni gost 21.50 Studio City 23.20 Koncert Bergenske filh. RADIO TRST A 7.00, 13.00, 19.00 Dnevnik; 8.00, 10.00, 14.00, 17:00 Poročila; 7.20 Dobro jutro po naše, vmes Koledar in Pravljica; ; 8.00 Deželna kronika; 8.10 Razglednice iz Španije; 8.35 Slovenska lahka glasba; 9.15 Pesmi nove dobe New Age; 10.00 Pregled tiska; 10.10 Stereofonski koncert; 11.30 Odprta knjiga: Most na Drini (I. AndriČ, r. Marko Sosič, 29. del); 11.45 Kantavtorji in šansonieji; 12.00 Halo, dober dan! Tu 362875, vmes (13.00) dnevnik; 14.00 Deželna kronika; 14.10 Otroški kotiček; 14.30 Krajevne stvarnosti: Od Milj do Devina; 15.00 Orkestri; 15.30 Mladi val; 17.00 Kulturna kronika; 17.10 Mi in glasba: antologija slov. glasbe za klavirski trio-Trio Lorenz; 18.00 Kulturni dogodki; 18.35 Orkestri; 19.20 Zaključek. RADIO SLOVENIJA 5.00, 6.00, 6.30, 7.30, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 13.00, 14.00, 18.00, 19.00, 21.00, 23.00 Poročila; 6.50 Dobro jutro, otroci; 7.00 Kronika; 8.05 Radio Ga-Ga; 10.30 Pregled domačega tiska; 11.05 Petkovo srečanje; 12.05 Na današnji dan; 12.30 Kmetijski nasveti; 13.20 Obvestila; 13.45 Iz tujega tiska; 15.00 Radio danes, radio jutri; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.15 Radijska tribuna; 17.05 Studio ob 17.; 18.30 Ekološki kotiček; 19.45 Lahko noč, otroci; 20.00 Oddaja za pomorščake; 20.30 Slovencem po svetu; 22.00 Zrcalo dneva; 23.05 Lit. nokturno; 23.15 Nočni program. RADIO KOPER (slovenski program) C CANALE5 6.30 Aktualno: Na prvi strani 8-35 Variete: Maurizio Co- stanzo Show (pon.) 0-30 Nanizanka: La časa nella prateria 1.30 Variete: Ore 12 13.00 Dnevnik TG 5 3-25 Aktualno: Sgarbi guoti-. diani (vodi V. Sgarbi) *3.35 Variete: Non e la RAI . (vodi Paolo Bonolis) ’-45 Aktualno: Forum (vodi j Rita Dalla Chiesa) M5 Aktualno: Agenzia ma-trimoniale, 15.45 Ti amo . parliamone ■00 Otroški variete: vmes ri-1fin sanke in kviz ■00 Kviza: OK il prezzo e giusto, 19.00 La ruota 0ri dellafortuna 40.00 Dnevnik TG 5 '45 Variete: Striscia la notico Variete: La grande sfida _ (vodiGerry Scotti) 0 Nan.: I Robinson - Con-5, trollo a distanza 0 Variete: Maurizio Co-stanzo Show, vmes 1 m 1^4.00) Dnevnik TG 5 2 on ^triscia la notizia 0 Spored non stop RETE 4 ITALIA 1 ODEON 6.55 10.05 11.00 11.40 12.50 13.30 13.55 14.00 15.15 15.25 17.30 17.40 18.00 18.55 19.30 22.30 23.15 23.30 1.35 Aktualno: Telesveglia, vmes od 7.00 dalje vsakih 30 min. TG 4 vesti Nadaljevanki: Marcelli-na, 10.30 Ines Variete: A časa nostra TG 4 vesti Nadaljevanka: Sentieri TG 4 vesti Variete: Buon pomerig-gio (vodi P. Rossetti) Nadaljevanki: Sentieri, 14.25 Maria Rubrika o lepoti Nad.: La storia di Aman-da, 16.25 Celeste, 17.00 Febbre damore TG 4 vesti Aktualno: Ceravamo tanto amati Kviz: La cena e servita TG 4 večerne vesti Nadaljevanki: Gloria, 20.30 Manuela Kviz: Io, tu e mamma TG 4 vesti Film: Missouri (vestern, ZDA 1976, r. Arthur Penn, i. Marlon Brando, Jack Nicholson, Randy Ouaid) Nan.: Sulle strade della California 6.30 Pregled tiska 6.40 Otroška oddaja: Ciao ciao in risanke 9.15 Nanizanke: Baby Sitter, 9.45 Segni particolari ge-nio, 10.15 Genitori in blue jeans, 10.45 Chips, 11.45 La donna bionica -Per le strade di Parigi, 12.45 Magnum P.I. 13.45 Otroški spored: Ciao ciao in risanke 16.00 Variete: Unomania 16.05 Nan.: Happy Days - Una macchina sospetta 16.35 Variete: E'pericoloso šport, 16.50 Twin Clips 17.25 Nan.: Agli ordini papa 17.55 Aktualno: Lo dici tu, 18.00 Mitico 18.25 Nanizanka: MacGyver -La pištola maledetta 19.30 Odprti studio in šport 19.45 Varieteja: Benny Hill Show, 19.55 Karaoke 20.30 Film: Sotto shock (fant., ZDA 1989, r. Wes Craven, i. Michael Murphy, Mitch Pileggi) 22.40 Aktualno: LTstruttoria (vodi Giuliano Ferrara) 1.00 Odprti studio, pregled tiska in Studio šport 13.00 14.00 14.30 15.30 16.15 18.00 19.00 19.30 20.00 20.30 22.30 22.45 23.15 Nad.: Colorina Deželne vesti Risanke TV film: Ivanhoe (i. Ro-ger Moore, A. Dawson) Film: Buon viaggio, po-ver uomo (kom., It. 1951, r. G. Pastina) Nadaljevanka: Mariana Deželne vesti Risanke: He Man Zanimivosti: Telefacts Film: Come una rosa al našo (kom., It. 1976, r. Franco Rossi, i. Ornella Muti, V. Gassman) Deželne vesti Imago Film: Il piatto piange (kom., It. 1974, r. Paolo Nuzzi, i. Aldo Maccione), nato Rally Faraonov TMC 8.30 Tečaj angleščine 8.45 Nad.: Doppio imbroglio, 9.30 Potere 10.00 Rubrika: Ženska TV 11.40 Nan.: Doris Day Show 12.10 Variete: Kosilo z Vilmo 13.00 TMC News in šport 14.00 Film: La pensione (kom., ZDA 1987, r. Stuart Mar-golin, i. Sam VVaterson) 15.50 Risanke: Snack 16.15 Variete: Amici mostri 17.15 Rubrika: Ženska TV 19.30 Dnevnik TMC News 19.55 Otroški variete: Le favo-le di »Amici mostri« 20.00 Nanizanki: Maguy, 20.35 Matlock 21.35 Aktualno: Tre donne in-torno al cor 22.35 Nad.: La Certosa di Parma (zgod., It. 1982, 6. del) 23.35 TMC Nevvs 23.55 Film: La virtu sdraiata (dram., ZDA 1969, r. Sid-ney Lumet, i. Omar Sha-rif, Anouk Aimee) 2.00 Aktualno: CNN News TELEFRIULI____________ 15.30 Fantasylandia 16.55 Kratke vesti 17.00 Starlandia 18.00 Nan.: Mago Merlino 18.30 Nad.: Destini 19.00 Večerne vesti 19.30 Rubrika: Občina 20.30 Rubrike: Diagnosi, 21.30 Na prostem, 22.00 Motorji non stop 22.30 Nočne vesti 23.00 Rubrika TELE 4_______________ (Se povezuje s sporedi Italia 1) Lastne oddaje: 19.30 Dogodki in odmevi 8.30, 9.30, 10.30, 13.30, 14.30 Poročila; 12.30 Dnevnik; 6.00 Glasba, koledar; 6.30 Jutranjik; 7.00 Jutranja kronika; 7.30 Pregled tiska; 7.45 Evergren; 8.00 Modri val; 8.45 Informacije; 9.00 Pesem tedna; 10.30 Primorski val; 11.00 Hladno-Toplo-Vroče; 12.30 Opoldnevnik; 13.00 Jagode in podoknice; 15.15 Hit dneva; 15.30 Dogodki in odmevi - prenos RS; 16.00 Glasbeni desert; 16.30 Aktualna tema; 17.00 Glasba po željah; 17.30 Primorski dnevnik; 18.00 Kogoj med besedo in zvokom; 19.00 Dnevnik - prenos Radia Slovenija. RADIO KOPER (italijanski program) 6.15, 8.30, 9.30, 10.30, 13.30, 14.30, 16.30, 17.30, 18.30 Poročila; 7.15, 12.30, 15.30, 19.30 Dnevnik; 6.07 Almanah; 6.30 Zgodovinski utrinki; 6.45 Kulturni koledarček; 7.45 Jutranjik; 7.50 Astrološki kotiček; 8.20 Block notes; 8.25 Pesem tedna; 8.45 Uganka; 9.00 Glasbene turneje; 9.20 Glasbene želje; 9.45 Edig Galletti; 10.00 Pregled tiska; 10.40 Svet družine; 11.00 politika in aktualnosti; 12.00 Glasba po željah; 13.35 Pesem tedna; 14.00 Želja po glasbi; 14.45 Diskoidni zvoki; 16.00 Ob štirih; 16.05 Promocija plošče; 16.20 Kulturni koledarček; 16.35 Boutigue Gallus vam predlaga...; 16.50 Rock slovar; 17.20 Single tedna; 17.35 Zgodovina rocka; 18.00 Souvenir d'Italy; 18.45 Folk studio; 20.00 Nočni program. RADIO OPČINE 11.30, 15.30, 17.30 Poročila; 10.00 Matineja z obvestili; 20.00 Mix time. -• Gostje iz Španije in Nemčije so te dni na obisku na zavodu Cankar Naša šola v koraku z Evropo Skupaj bodo oblikovali načrt ”evropskega“ poklicnega usposabljanja Petra II Slovenski poklicni trgovski zavod Ivan Cankar je včeraj obiskala skupina šolnikov iz Španije skupaj s funkcionarjem nemškega Zveznega inštituta za poklicno zaposlovanje. Srečali so se z ravnateljem Vladimirjem Šturmom in profesorji, imeli učno uro z dijaki in nekaj srečanj v okviru tridnevnega obiska v Gorici, ki se bo zaključil jutri. Obisk sodi v »Projekt Petra II«, zanimivo pobudo Evropske skupnosti, ki ima za cilj izdelavo skupnih učnih načrtov med strokovnimi šolami. »V načrt smo se vključili skoraj po naključju«, pravi njegova koordinatorka na zavodu Cankar prof. Violeta Rosanda. »Januarja sem nekaj o tem prebrala v časopisju. Ko smo nato dobili na šolo vabilo na srečanje v Trst, smo že vedeli za kaj gre. Udeležili smo se srečanja in nato v naglici izdelali svoj načrt, saj smo časa imeli le 4 dni«. Načrt je nato uspešno prestal selekcijo v Rimu, posredovali so ga v Bruselj, maja pa so bili predstavniki šole Cankar vabljeni v Lisbono na srečanje okrog 50 evropskih šol. Tam so se spletle vezi, ki so privedle do sodelovanja z »Institute politecnico de for-macion profesional Tirant Lo Blanc« s sedežema v Valencii in Gandii v Španiji ter z »Bundesin-stitut fur Berufsbildung« iz Berlina. Delno bo isti načrt zajel še šoli iz Nizozemske in Danske. Namen načrta je poklicno usposabljanje osebja za avtoprevozniške dejavnosti in trgovanje z ev- ropskimi državami, ki niso članice ES. Cilji predvidevajo izpopolnitev poklicne usposobitve dijakov na področju mednarodne trgovine, špedicij in prevozov blaga. S tujimi partnerji bodo izdelali skupne učne sklope poklicnega usposabljanja na osnovi skupno določenih tem, izmenjali si bodo strokovne in didaktične izkušnje, dijakom bodo omogočili delovno prakso v tujih podjetjih. Gre torej za zahteven a obenem zelo obetajoč podvig. Dijaki zavoda Cankar bodo skupaj s španskimi ter z vrstniki iz drugih evropskih držav imeli že takoj možnost prakticiranja združene Evrope in skupnih vzorcev poklicnega usposabljanja. V naši deželi bodo skupaj z videmsko šolo Malignani edini. Prof. Dietrisch Krischok iz Berlina, ravnatelj Jose Miguel Rivas s sodelavci iz Valencie in Gandie so te dni v Gorici z namenom, da se začrtajo smernice skupnega načrta, ki se bo izvajal v treh letih, kot nam je povedal prof. Jožko Prinčič. Sledil bo obisk slovenskih šolnikov v Španiji, letos poleti pa predvidoma tudi stage za pet naših dijakov v Berlinu. Gostje so včeraj poleg zavoda Cankar obiskali še podjetji Pri-mex in Imsa ter zadružno klet v Krminu. Danes bodo imeli delovno srečanje, nato obisk pristanišča v Tržiču, jutri pa še razne obiske. Na slikah (foto Marinčič) gostje in dijaki med včerajšnjim srečanjem na zavodu Cankar Sejem in tekmovanja Motor Expo ponuja v nedeljo 6. rallystar Na razstavišču pri ločniškem mostu je še do nedelje odprt 12. Motor Expo Racing, avtomobil-sko-motoristični sejem, ki ponuja poleg serijske produkcije bogat pregled športnih vozil od dirkalnih bolidov formule 1 do raznih prototipov in drugih tekmovalnih vozil, ponuja pa tudi pester spored tekmovanj. Sejem je nocoj odprt od 17. do 21. ure, jutri in v nedeljo pa nepretrgano od 10. do 21. ure. Prav zaključni konec tedna bo ponudil nekatera med najbolj atraktivnimi tekmovanji, kot sta 6. mednarodni rallystar in 3. rally in-door evropskih policij. Finalni del prvega od navedenih tekmovanj-bo v nedeljo od 13. ure dalje (kvalifikacije bodo v soboto od 14. ure dalje), najboljši policijski piloti pa se bodo pomerili v nedeljo ob 10.30. Tekmovanji bosta potekali na 600 metrov dolgi progi (tretjina je makadama, ostalo je asfalt) s sistemom zasledovalne vožnje med dvema avtomobiloma. Med tekmovalci bodo razni vsedržavni prvaki in drugi mednarodno uveljavljeni rallysti. V sejemskem programu teh treh dni so tudi akrobatske predstave francoskega stuntmana Jeana Pi-erreja Charassija "camion loo-ping", jutri popoldne pa bo ob 16. uri v konferenčni dvorani Expo-mego posvet v organizaciji avtomobilskega kluba ACI na temo Od otroka do avtomobilskega voznika: prometna vzgoja, varnost v prometu in v mestu. Sodelovanje z italijansko policijo omogoča uspešno zatiranje kriminala Na sedežu UNZ v Novi Gorici je načelnik službe Stane Bačar s sodelavci včeraj priredil srečanje z novinarji, kjer je tekla beseda o varnostnih razmerah na novogoriškem področju ter o nekaterih pomembnejših uspehih policije v zadnjem obdobju, zlasti kar zadeva kriminalno dejavnost, ki ima tudi mednarodne razsežnosti in veze. Ob tem je načelnik novogoriške UNZ Stane Bačar poudaril pomen dobrega sodelovanja z goriško kvesturo, poveljstvom mejne policije in v zadnjem času tudi s poveljstvom finančne straže. Gre za utečene stike in sodelovanje, ki so zlasti v zadnjih mesecih prinesli nekaj pomembnih uspehov kar zadeva preprečevanje kriminala. Uspeh takega sodelovanja je recimo izsleditev skupine razpečevalcev ponarejenega denarja (letos so bili v Novi Gorici glede tega še posebej uspešni), dalje presekanje mednarodne tihotapske poti za prodajo ukradenih avtomobilov, tihotapstva mamil itd. Zgleda, da so tihotapci ukradenih avtomobilov, potem ko so ugotovili, da je pot z ukradenimi avtomobili, ki se po navadi preprodajajo v države vzhodne Evrope, ali pa še dlje, preko mednarodnih mejnih prehodov preveč rizična, so poiskali drugačne rešitve: prehod zelene meje na za to primernih in seveda manj nadzorovanih območjih. V zadnjih mesecih so tako zasegli štiri ukradene mercedese z odlično ponarejenimi tablicami in dokumenti. Tri so že vrnili zakonitim lastnikom, četrti, vreden okrog 200 milijonov lir pa je še parkiran pred poslopjem UNZ in ga bodo v prihodnjih tednih vrnili lastniku. Voznika je izdalo deževje, oziroma razmočena tla. Nekje pri Mirnu je avtomobil obtičal v blatu. Stane Bačar je glede sodelovanja z italijanskimi obmejnimi organi omenil tudi predlog, da bi se dogovorili za izmenično nadzorovanje meje. Na tiskovni konferenci so novinarjem posredovali tudi ugotovit- ve policije glede ilegalnega odkopa posmrtnih ostankov šestih pripadnikov X mas, ki so bili pokopani pri kapelici na pokopališču v Šempasu. Na informativno zaslišanje so povabili dva domačina iz Šempasa in osebo iz Šempetra, ki so sodelovali pri odkopavanju. Zadevo je policija prepustila pristojnemu medobčinskemu inšpektoratu. Domnevati je mogoče, da bo le ta ustanova, vložila ovadbo pri sodniku za prekrške v kolikor bo ugotovila kršitev sanitarnih predpisov in pravilnik o pogojih in načinih izkopov in prevoza posmrtnih ostankov. Glede domnevne poizvedovalne akcije, ki naj bi jo skupina tujih državljanov opravila nekje na Tolminskem in menda odkrila grobišče okrog 130 vojakov saloj-ske republike, o čemer so poročali časopisi, policija nima nobenih ugotovitev oziroma potrditev, je bilo slišati na tiskovni konferenci. Dogajanje vsekakor zelo budno spremljajo. Po pogovoru so novinarjem pokazali še novi operativno komandni center. Na srečanju odbornice Di Dat o s tajniki CGIL, CISL in UIL Soglasje o vlogi Pokrajine v gospodarskem usklajevanju Pokrajina mora prevzeti novo vlogo y usklajevanju gospodarskega načrtovanja na svojem ozemlju, s čemer naj bi presegli ozka municipalistična gledanja. To skupno ugotovitev so na srečanju osvojili pokrajinska odbornica za načrtovanje Maria Rosaria Di Dato in tajniki zveznih sindikatov Giulian Bon, Flavio Snidero in Vittorio Brancati. Sindikalisti so opozorili na razdrobljenost industrijskih območij na Goriškem, na potrebo po usklajevanju poklicnega usmerjanja, upravljanja industrijskih konzorcijev in con ter druge naloge pokrajine. Ugodna odskočna deska za novo politiko bi lahko bila pokrajinska ekonomska konferenca vendar pod pogojem, da ne bo zgolj fasadna pobuda temveč delovno srečanje za usklajevanje konkretnih projetkov krajevnih uprav. Odbornica Di Dato je soglašala s to željo in obljubila, da se bo zavzela v tej smeri, četudi ima sedanja uprava v mesecih do izteka mandata možnost, da postavi le zametke bodočega delovanja. Odbornica je tudi poudarila pomen programskih dogovorov, s pomočjo katerih lahko zasebniki in javne ustanove uspešno sodelujejo pri skupnih projektih. Do 31. t.m. poskrbeti za kolek na vozniško Domnevati je mogoče, da je velika večina avtomobilistov, oziroma imetnikov vozniških dovoljenj, že poskrbela za nabavo dodatnega kolka, v smislu določila vlade, pred skoraj tremi meseci. Ne bo odveč, če bralce kljub temu opozorimo na zapadlost, kajti po 31. oktobru menda ne bo več mogoče nabaviti omenjenih kolkov. Do konca oktobra, torej še danes in jutri, pa je treba urediti, oziroma doplačati tudi kolek na potni list. razna obvestila Včeraj protest obrtnikov in delavcev Na Opčinah nocoj zborovanje SDGZ Včeraj smo poročali o dokaj težavnem obdobju, ki ga preživljajo sindikalne zveze CGIL/CISL/UIL spričo razlik, ki so se pojavile v vsedržavnih vodstvih. Znano je, da je del vodstva CGIL z glavnim tajnikom Trentinom podprl stavkovne in protestne pobude, ki so jih samostojno oklicali delavci številnih podjetij v državi, medtem ko sta vodstvi CISL in UIL zavzeli drugačno stališče. Spontane protestne akcije so včeraj zabeležili tudi v nekaterih podjetjih na Goriškem. Tako so v podjetju Eaton est priredili sindikalno skupščino, sindikat FIOM v podjetju Ansaldo pa je proglasil polurno protestno stavko ob koncu vsake izmene. Protestne akcije so bile tudi v nekaterih drugih podjetjih na Goriškem. Včeraj pa so svoje nezadovoljstvo nad omejevalnimi ukrepi vlade in zlasti nad uvedbo takoimenovane minimum tax izražali obrtniki in predstavniki prostih poklicev, v okviru vsedržavne akcije. Poziv na zaprtje trgovin, oziroma delavnic, v kolikor smo lahko ugotovili, v Gorici ni naletel na prevelik odziv. Na koordinacijskem sestanku trgovinskih in gostinskih operaterjev z območja Treh Benečij, pa so sprejeli daljši dokument in ga poslali združenja Confcommercio Colucciju. V njem napovedujejo smisel in smer novih prizadevanj da se spremeni ukrep vlade. V ta prizadevanja se je vključilo tudi Slovensko deželno gospodarsko združenje, ki danes, v Prosvetnem domu na Opčinah, prireja Protestni shod vseh samostojnih delavcev, gostincev, obrtnikov, trgovcev in svobodnih poklicev. "Protestno srečanje” proti minimum tax bo ob 20. uri. V tržiški luki prvič pošiljka japonskih avtomobilov Suzuki Kar šestdeset tržiških pristaniščnikov je včeraj ves dan raztovarjalo pošiljko 1133 japonskih avtomobilov (indijske izdelave) suzuki maruti 800. Za tržiško luko res nenavadni tovor so raztovorili z ladje »Le Cas-tellet«, ki je priplula do Tržiča s prvo pošiljko japonskih avtomobilov za nekega nemškega uvoznika. Vozila so začasno parkirali na prostorni ploščadi industrijskega konzorcija, v Nemčijo pa jih bodo prepeljali s tovornjaki. Pošiljka za Tržič ni le nenavadna, temveč tudi zanimiva in obetavna, saj si nadejajo, da bo - kot napoveduje uvoznik, nemško podjetje Altmann s podružnico v Rovatu pri Brescii - le prva od dolge vrste pošilj japonskih avtomobilov. Nabirka za begunce v Štandrežu V Štandrežu poteka te dni - trajala bo do nedelje, 1. novembra -nabiralna akcija v hrani in obleki za begunce, nastanjene v Sloveniji. Pobudniki priporočajo krajanom, ki želijo pri tej humanitarni akciji sodelovati, naj na zbirno mesto v župnijski dvorani A. Gregorčič prinesejo nepokvarljivo oziroma konzervirano hrano. Župnijski dom bo v ta namen danes in jutri odprt od 18. do 20. ure, v nedeljo pa od 11.30 do 13. ure. ■ Nocoj ob 20. uri je sklicana seja občinskega sveta v Števerja-nu. Na dnevnem redu zasedanja so predvsem vprašanja povezana s finančnim poslovanjem občine. SKRD Jadro toplo vabi na kramljanje o slovenskem šolstvu v Laškem v povojnem času. Srečanje bo danes, 30. oktobra 1992 ob 18. uri na sedežu društva v Rom-janu. Sodelovala bo prof. Krasulja Simoniti iz Trsta, nekdanja učiteljica v teh krajih. MPZ Podgora bo drevi ob 20. uri nastopil na pevski reviji v Dornberku. Prl' reditev bo v prostorih osnovne šole. PŠD Naš Prapor priredi v soboto, l4-novembra martinovanje na agriturizrm1 Radikon. Rezervacije sprejema Anica Primožič tel. 34623. kino Gorica VITTORIA 19.40-22.00 »Taxisti di notte«-R. Jim Jarmush, igrajo: Roberto Benin-gi, G. Rowlands, B. Dalle.. CORSO 17.30-22.00 »Anni 90«. VERDI 17.30-22.00 »Arma letale 3«. Tržič COMUNALE 16.30-22.00 »Legge 627«. EKCELSIOR Zaprto. Nova Gorica 18.00-20.00 »Od- SOČA (Kulturni dom) delek za umore«. SVOBODA Šempeter 20.00 22.00 »Vroče ustnice«.. DESKLE 20.00 »Batman se vrača«. Gladiator«. DEŽURNA LEKARNA V GORICI Bassi Rita - Don Boscova ulica l'3 tel. 32515. - . DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU San Nicolo - ul. Prvega maja 94 - te -790338. Ob izidu druge knjige zgodb o Šavrinkah Marije Franca Štorije in zgodbe iz Istre Marija Franca: Šavrinske zgodbe - II. del, uredil in spremno besedo napisal Marjan Tomšič, Fontana, Koper 1992, str. 87. Kmalu po velikem uspehu prve knjige zgodb, štorij , pravljic in pripovedk o življenju Savrink, je ljudska pisateljica Marija Franca iz Gradišča v Istri napisala novo knjigo s podobno vsebino. Delo je nastalo v sodelovanju s pisateljem Marjanom Tomšičem, ki je Francine rokopise uredil in pripravil za tisk. Založba Fontana je tako še enkrat »zadela v črno«, saj so Šavrinske zgodbe pravi literarno-etnološki biser, avtentična pripoved o preteklem in sedanjem življenju ljudi Slovenske Istre. Marija Franca, ki ji je že petinosemdeset let, je, kot pravi sama, »doživela skoraj vso zgodovino«. Rodila se je v času Franca Jožefa, »ko davki še niso bili veliki in se je živelo skromno, brez pravega napredka«, na stara leta pa je doživela še rojstvo nove države Slovenije. Po razpadu monarhije so prišli nepoklicani Italijani, ki so preganjali vse slovensko, nato so prišli partizani, pa Nemci, za njimi ponovno Italijani, nazadnje pa je le »prišla svoboda, ki je prinesla veliko dobrega, a tudi veliko razočaranja«. Ko je že kazalo, da se bo življenje nekoliko stabiliziralo, je Marijo Franco dohitela še tretja vojna. Takole pravi: »Zdaj se spet zbirajo črni oblaki. In kaj sem doživela pri petinosemdesetih! Niti sanjalo se mi ni, da bom doživela še tretjo vojno. Po tolikem gorju, ki smo ga prestali mi starejši, bi pričakovali mir in srečo, pa je vse drugače. Spet je polno sovraštva, a narava je zastrupljena. Svojim vnukom in vsem drugim povem, da je samo ena beseda zares zlata. To je MIR.« V Šavrinskih zgodbah se plete neizmerna življenjska trdnost in radoživost, lahko bi celo rekli, da zgodbe govorijo o izredno pgumni, duhovno bogati »pravljični« deželi, kjer ljudje živijo v spravljivem sožitju tako z naravo, kot tudi s samim seboj. Gledano tako od daleč se zdi, kot da gre za nekakšno mitsko deželo, ki ni od tega sveta, a je takšna oznaka v bistvu cinična in neustrezna, kajti prav Istrani so »ta svet« izkusili z vseh plati: doživeli so mnoga raz-seljevanja, revščino, izkoriščanje, za cel koš okupatorjev vseh barv, skopo zemljo, trmaste muše, nadležne turistične »osvajalce«, v zadnjem času pa še udarec novih konfinov... a vse to ni porušilo njihove vere v življenje, v svetost bivanja in upanja, nasprotno, združilo jih je v svojsko ljudstvo, ki še vedno kljubuje konfekcionizmu. Zgodbe se neobremenjeno lotevajo vsakršne snovi. Franca pač izpisuje svoje življenje, običaje, šege in navade, ki jih je doživljala v mladosti, pa tudi štorije, ki jih je slišala praviti od drugih Istranov. Njeno pisanje ima čar pristnega, ljudskega doživlja- nja sveta; vse je napisano tako neposredno in prisrčno in vre na dan kot čist, neomadeževan izvir iz bogate duhovne globine večno mlade Šavrinke. Poleg literarnih kvalitet - marsikatera zgodba se spogleduje z genijalnostjo - ima knjiga tudi neizmerno etnološko vrednost, saj opisuje nekatere že skoraj pozabljene običaje in šege Istranov. Predvsem pa je pisanje izredno duhovito in polno modrosti. Za pokušino vsem ljubiteljem »bukovniške« literature naj bo naslednja štorija: Dve dekleti sta nesli vsaka svoj plenjer. Prva je nosila breme bolj potrpežljivo, druga je vseskozi nergala in se jezila, da ji je plenjer pretežek. Nato vpraša prva: »Kako moreš ti tako potrpežljivo prenašat vse to težo?« Druga ji odgovori: »Zato ker imam v jerbasu zlato zelje.« Prva jo prosi: »Daj tudi meni malo zlatega zelja.« Druga jo pouči: »Veš, draga moja, zlato zelje ni nič drugega ko potrpljenje.« JOŽEK ŠTUCIN _____portreti književnikov_ Ace Mermolja Ace Mermolja, Goričan in Tržačan, piše pesmi in eseje. Naslovi njegovih pesniških zbirk so doslej: Pesniški list št. 3, Nova pesmarica, Med kaktusi kuham kavo, Z zvezdami v žepu, Igra v matu (skupaj z Marijem Čukom) ter elegije in basni. Mermolja je nagnjen k refleksiji o človeku in družbi, zato se njegove pesmi večkrat združujejo v cikle, kar mu omogoča obširnejše razpredanje motivov. V svojih pesmih in ciklih večkrat obravnava mitične ali zgodovinske osebe, kakršne so Diogen, Galilej, Robinzon in Hektor - Torej skeptiki, empiristi, racionalisti, ljudje brez iluzij. Tej svoji obliki klasicizma - nanašanju na kulturne reminiscence - se tudi v svoji zadnji zbirki Elegije in basni ni odrekel in je celo postavil na prvo mesto razmeroma dolg ciklus variacij na Katulove teme s skupnim naslovom Klo-dija. To so seveda ljubezenske pesmi, a ljubezen, o kateri govorijo, je manj strastna in nenasitna kot Katulova. Zdi se, kot da je Mermolja že presegel stadij Katulovega »odi et amo« in dosegel neko umirjenost, neko spravljivost z nečimrno, izzivalno in muhasto Klodijo. Poseben višek zadnje Mer-moljeve pesniške zbirke je ciklus Svatba, v katerem je z ekspresivnimi in vznemirljivimi podobami prikazana drama usodnega odtujevanja in odmiranja ljubezni v zakonu in družini. Gre za objektivizacijo ljubezenskega motiva, v ospredju sta ženin in nevesta - zdaj v podobi popotnikov, ki sta postala za svojo družino tujca, zdaj v trenutku, ko se odpeljeta od svatbe na usodno življenjsko pot, zdaj se grejeta ob ognju, ki simbolično izgoreva, laže bi jima bilo, »ko bi se srečala kje drugje«, namesto vnuka bodo stari starši imeli samoto. V ostalih elegijah je ob drugih motivih močno prisotna misel na staranje in smrt in po pravici je kritik Štucin v svoji oceni zbirke poudaril razmišljanje o minevanju kot skupni imenovalec teh pesmi. To so torej Mermoljeve »elegije«: ne žalostinke ali pesmi za slovo, kar nam beseda elegija danes pomeni, ampak razmišljajoče pesmi o človekovi usodi in ljubezni, v pomenu, ki ga je beseda elegija imela v grški in rimski antiki. Bolj enigmatične so Mermoljeve basni. Tudi basen v verzih je že starodavna pesniška oblika, ki vsebuje pesnikovo razmišljanje o človeku. Mermoljeve basni so izvirno zastavljene, na videz nimajo neke naravnost izražene »morale«, ki jo pri tovrstnih besedilih pričakujemo. Iz paradoksalnih situacij, ki jih te basni prikazujejo, je mogoče sklepati le, da je na tem svetu vse relativno, da »pravil resnično ni« in, seveda, za življenje koristnih naukov tudi ne... MARIJA CENDA Frane Tomšič - Akacijev cvet Frane Tomšič se je rodil leta 1924 v Ilirski Bistrici, danes pa živi v Novi Gorici. Z literaturo se je začel ukvarjati dokaj pozno, saj je prvo kratko zgodbo objavil v Primorskih srečanjih šele pred dvanajstimi leti, toda prikrit pisateljski talent je navsezadnje le privrel na dan in kmalu po prvi objavi mu je izšla tudi prva knjiga realistični roman Kolobar, ki ga je izdala Prešernova družba. V zbirki psihofantastičnih zgtodb, ki so letos izšle pri Dolenjski založbi ob izdatni podpori sponzorjev (Občina Nova Gorica, Hit Nova Gorica, Zavarovalnica Croatia, Zavarovalnica Triglav in Ljubljanska komercialna banka Nova Gorica) se avtor vrača k svojim pisateljskim začetkom, k fantastičnemu, celo znanstvenofantastičnemu žanru, kjer je očitno tudi »doma« njegov pisateljski agens. Za pokušino objavljamo najkrajšo zgodbo v zbirki.(jošt) Za hip ga je obšla rahla nelagod-n°st, potem je pognal avto in kmalu zaplaval v brezskrbno sprostitev. v°zil je lahkotno. Redko drevje ob Cesti. Skoraj vodoravni prameni sončnih žarkov so se vtihotapljali Ine(l borovce na obronku. . Jutranja svežina se je spajala z Njegovim dobrim razpoloženjem, ki je stopnjevalo ob vsakem prevo-enem kilometru in naposled doseg-0 evforičen občutek osvobajanja: Pfavo nasprotje prejšnje utesnjenosti Resnične stiske? sir mejitve' nestrPnosti. trenja... Na-‘Je, ki se v duševnosti razrašča iz aJhne pike v raztezajoči madež, se enomer širi, preplavlja, razjeda, še pika, je že madež? Kdo bi qj el- Resnica? Jo meriti s čim? *eoaš piko, pa se počasi razliva, in slutiš kot rakasto tvorbo, ki te ^aja s hladnim objemom. e to meja nečesa? Tv; gostitev prometa ga zdrami in e isili k počasnejši vožnji. Bliža se mestu. Kam neki se zliva ves ta promet? Počasi se premika v koloni vozil. Za hip si zaželi ljudi, rad bi se pomešal v mestni vrvež: toda kolona je že pospešila vožnjo in on ne utegne zbežati iz nje. Sedaj je ves zaposlen z vozilom: rahel pritisk na plin in zavest, da mu sila motorja ubogljivo sledi. Mesto je že daleč za njim. Nezadržen pospešek; avto drvi po široki cesti, kot bi bil brez teže in on zraš-čen z njim. Po komaj zaznavnem ovinku se cesta rahlo vzpenja. Doda plin in kmalu zagleda cestni predor. Nenadoma ga zajame silno vznemirjenje. Tunelski obok drvi proti njemu kot zevajoča pošast; v prsih ga stiska, groza pronica v vsako vlakno telesa. Črna odprtina se mu bliskovito približuje. Ko je že blizu vhoda, se mu zamegli pred očmi; poslednji trenutek začuden spozna, da je predor še daleč. Razburjen po- speši vožnjo, da bi ga dosegel. V mišicah ostra bolečina. Še malo pomisli, le še nekaj metrov... Nenadoma silen udrec in strašen pok. Avto sedaj drvi kot izstrelek v temnem predoru. Mišice se sprostijo, nobenega neugodja več, le neslišno drvenje vozila. Neslišno, zakaj? Vprašanja se mu porajajo v curku; odgovora nobenega, le hitrost v popolni tihoti, ki moti možgane, vajene mestnega hrupa. Predoru ni konca. Krmila ne čuti več. Vozilo se začne vzpenjati po steni in v spirali zaide v strahoten vrtinec. Se vrti on ali je predor ena sama, neskončna vrteča se spirala? To je zadnje, kar še lahlo pomisli, nato se pogrezne v nič. Omama se stopnjuje, osvaja ga bolj in bolj, nedoločena, a vendar jo čuti z vsem bitjem. Leži v travi in z globokimi vdihi vsrkava vase vonj po cvetoči akaciji. Kot bi se prebudil iz globokega spanca, odpre oči. Vse naokoli sočna trava; ob robu travnika griči, polni cvetoče akacije. Usede se in začuden strmi v bujno pomladno rast. Čakaj, si reče, lepo po vrsti premisli... jesen je, ne pomlad, ne more biti pomlad... Tedaj ga zdrami truma razigranih golih deklet in fantov, ki se lovijo po travniku. Ko ga zagledajo, presenečeni ostrmijo, nato ga zasujejo s cvetjem in stečejo dalje. Z obema rokama si stiska glavo, da bi iz nje prišla kakršnakoli razlaga, pa brez uspeha. In ko ga prešine, da se mu je nemara zmešalo, ga za hrbtom nekdo nežno poboža po vratu, nato p oklene predenj in sproščeno položi njegovo glavo na svoje za- gorele dojke. Globoko je prevzet od nje in ves omamljen od tega silnega, preprostega dotika. Vonj po akaciji se združi z nežnim vonjem mladega telesa, ki se spaja z njim v popolni predanosti. Prebuja se počasi. Boleče mišice in dež, ki z vso silo udarja po avtomobilu. Po steklu se lepijo porumeneli listi, ki jih je veter strgal z dr-vesa ob parkirnem prostoru pri cesti. Kaj neki počne tu? Je zaspal, ne da bi se tega spomnil? Misli se nenadoma vrnejo na travnik... Ne, le sanjal sem. Pa vendar se čuti očiščenega, bogatejšega, kot bi zajel v sebi vse melodije stvarstva, kar prekipeva od tega silnega čustva. Jesenski naliv ne pojenja. Avto ustavi pri motelu, da bi se pomiril, uredil misli, ki ga begajo. Pa se spomni obljube in pokliče v službo. - Ja, kje za vraga tičiš, že tri dni te iščemo, zasliši direktorjev glas v slušalki. Žal mi je, toda v podjetju so se stvari zaostrile, prekini dopust, hočem, da si zraven. Usede se k prozorni steni, popije kavo in se zazre v okno. Po steklu se debele kaplje kar naprej zlivajo v vijugaste curke. Kot njegove misli. Nazaj torej. Malodušje se nezadržno razliva v njem. Vrne se v avto, požene motor. Preden odpelje, se ozre in zagleda na zadnjem sedežu bel grozd akacijevega cveta. S tresočo se roko ga ponese k obrazu. Njegov vonj je pomešan z nežnim vojnem mladega telesa. pismo uredništvu Dragi prijatelj Jožek Štucin, sourednik Primorskih književnih razgledov - v prvi vrsti bi ti rad izrekel vse priznanje za tvoje uredniško delo, saj iz lastne izkušnje vem, kako težko in odgovorno početje je, napolniti časopisno stran, še posebno, če moraš podvig opraviti sam, ali skoraj. Vendar z zadnjo številko Primorskih književnih razgledov (25. septembra 1992) nisem ničkaj zadovoljen. Primorske književne razglede si zamišljam kot prilogo, ki naj bi se odzivala na pisateljsko ustvarjanje primorskih književnikov, ki je dokaj živo in razmahnje-no; to pa iz PKR ni vedno razvidno. Osebno si literarno prilogo pred- stavljam kot niz informacij, s kakšno daljšo kritiko, umetniškim besedilom in drugim tovrstnim gradivom, ki ga ni malo. Predlagam, da bi se občasno pokukalo tudi v primorske knjigarne, knjižnice, k literarnim klubom, v uredništva revij, h kateremu od pisateljev na dom in podobno. Predlagal bi tudi, da bi se uredništvi Primorskega dnevnika in Primorskih novic (mogoče bi se dalo pritegniti tudi uredništvo Novega Matajurja) dogovorili za skupno izdajanje literarne priloge, ki bi tako res prišla v sleherno primorsko hišo ne glede na državno mejo. Še naprej ostajam tvoj zvesti sodelavec! Boris Pangerc Varčevanje z energijo s smotrnim ogrevalnim sistemom Sistemi ogrevanja Toploto moramo do prostorov pripeljati in jo porazdeliti. Prenašamo jo do prostorov po ceveh, v katerih se pretaka voda. Toplotni vir je v osrednjem delu hiše. Cevi moramo dobro izolirati, posebno v prostorih, ki niso ogrevani. Tako prihranimo veliko energije. Načini oddajanja toplote Grelna telesa oddajajo toploto v prostor na različne načine. Ločimo: B konvekcijsko ogrevanje (radiatorji, konvektorji), B sevalno ogrevanje (talno, stensko), B ogrevanje s toplim zrakom. Konvekcijsko ogrevanje Konvekcijsko ogrevanje je ogrevanje z ogrevali. Ogrevalo se segreje, topel zrak od njem se prične dvigati in ob kroženju ogrevati prostor. Žal se ob tem poveča tudi kroženje prahu in zraku, kar lahko pri občutljivih ljudeh povzroči obolenje dihal. Čim višja je temperatura ogrevala, močnejše je. kroženje. Zato moramo poskrbeti za redno čiščenje ogreval. Sevalno ogrevanje Dober primer sevalnega ogrevanja je lončena peč: drugi primer je ploskovno ogrevanje. Za to ogrevanje morajobiti površine, ki toploto sevajo v prostor, velike (npr. podno, stensko ogrevanje), ker so površinske temperature ogreval nizke, se zrak manj giblje, manj je tudi dvigajočega se prahu, kar je dobro za človekovo počutje. Sevalno ogrevanje je primerno zlasti tam, kjer toploto črpamo iz okolja s toplotno črpalko. Ogrevanje s toplim zrakom Topel zrak vpihujemo v prostore s pomočjo kanalov in ventilatorja. Gibanje zraka je izrazito, zato potrebujemo naprave za kvalitetno pripravo zraka. Za bivalne prostore je tak način ogrevanja manj primeren. Visoko in nizkotemperaturni sistemi ogrevanja Ogrevanja lahko delimo tudi na podlagi temperature vode, ki ogreva ogrevala. Ločimo: B visokotemperaturni sistem, v katerem doseže temperatura ogrevne vode 90C, B nizkotemperaturni sistem, v katerem je temperature ogrevne vode od 45 do 55C. Nizkotemperaturni sistemi so boljši, ker so toplotne izgube v napravah za pripravo toplote in v sistemih za prenos toplote manjše, kar pomeni prihranek energije. Nanje je možno LA COMBUSTIBILE S.R.L. 34100 TRST - Domjo 38 - Tel. 820331 - 810252 • PLINSKO OLJE ZA OGREVANJE. • KURILNO OLJE FLUIDNOST 3/5 • PETROLEJ ZA OGREVANJE • MOTORNA OLJA • KOVINSKI REZERVOARJI • DIESEL GORIVA • LES ZA KURJAVO • RAZNE VRSTE PREMOGA • BRIKETI • ARTIKLI ZA KAMPIRANJE • ŽAR (BARBECUES) • PEČI Shell Pooblaščeni prodajalec za tržaško pokrajino Lubrificanti Izkušenost najboljšega na svetu LIMA STENSKI GORILNIKI IN PEČI BALTUR Kdor sedaj naroči, ERVICE /f/flčfl šele čez 6 mesecev DEVIN - Državna cesta 14, št. 78/D - Tel. 208047 G. A™ & C. s. n. c. kovaštvo - inštalaterstvo - vodovodne, termo, električne in klimatske naprave - izolacije - gradbena dela - industrijski kontrolni panoji POVERJENI VARILCI ZA peči @aiA5l BIKLIM T6flaomECC&nci s,a MILJE (TS) Ul. Martinelli 8/a - Ind. cona pri Orehu Tel. urad (040) 232307 - Fax 232550 Vidraulica S.C1.C. Camasso Antonio in Zacchigna Diagio Inštalacije - vzdrževanje in popravilo vodovodnih ogrevalnih in klimatskih noprov. TRST - Andr. della Ferriera 1 - Tel. 040/768614 zolliaimpianti Claudio Coloni vodovodne in plinske inštalacije • sanitarije in ogrevanje kleparstvo • izolacije • gradbena popravila Ul. Zovenzoni 6 — TRST — Tel. 040/636927 — Fax 040/636307 Decorti Glauco s.a.s. INŠTALACIJSKE NAPRAVE ZA STANOVANJA IN INDUSTRIJSKE OBJEKTE TRST - Ul. Capodistria 35 - Tel. 820089 tudi kasneje priključiti toplotne črpalke ali sprejemnike sončne energije. Naprave za regulacijo Najboljši dosežek predstavlja v ogrevalnem sistemu regulacija. Napravam te vrste namenjamo vse premalo pozornosti. Če izberemo najugodnejšo nastavitev in primerno regulacijo temperature vstopne vode in temperature v prostorih, lahko prihranimo veliko energije. Ločimo centralno, prostorsko in lokalno regulacijo. Centralna regulacija Pravimo ji tudi groba regulacija. Uravnava temperaturo vstopne vode v ogrevalnem sistemu že pri kotlu. Največkrat uporabljamo regulacijo temperature vstopne vode glede na temperaturo zunanjega zraka. Za to skrbi avtomatika, ki s pomočjo regulirnega mešalnega ventila uravnava, koliko toplote je potrebno ogrevanje prostorov glede na zuna: temperaturo. Prostorska regulacija Imenujemo jo tudi fina" regulacija. Opravlja jo prostorski termostat, s kate- B * jr s v u J* / ■ | □ Oglase zbral I® in pripravil PUBLIEST sn TRST - Ul. dei Montecchi 6 Tel. 725877 - Fax 768697 B načrtovati kvalitetno regulacijo, B naprave za pripravo toplote, oddajanje toplote in regulacijo skrbno nastaviti in jih med seboj uskladiti, B poskrbeti za izračune gospodarnosti posameznih rešitev glede na vrste energije. Pri načrtovanju moramo mislitina to, da je življenjska doba ogrevalnega sistema okoli 25 let. Današnje odločitve torej veljajo že za naslednje stoletje, kobo primanjkovalo energije. OBNOVA NAPRAV Če so vaši izdatki za ogrevanje veliko večji od povprečnih stroškov v Sloveniji (glej poglavje "Kratko energetsko poročilo"), morate ukrepati. Možnosti je veli- ra vnanje ko. izp glavje "Smotrno energijo". Toplotna zaščita zgradbe Primerna oziroma optimalna toplotna zaščita naj bo, prvi korak pri varčevanju z energijo. Če boste najprej reševali ogrevanje in šele nato dodatno zaščitili zgradbo, bo sistem za ogrevanje prevelik in izkoristek vložene energije slab. Toplota, ki jo potrebujemo in ogrevalna moč naprave za ogrevanje, morata biti natančno usklajeni. Izračun toplotnih izgub Izdela naj ga strokovnjak za ogrevanje. Posvetujte se tudi z vašim energetskim svetovalcem. Sele nato se odločite za rešitev, ki bo ustrezala vašim željam, potrebam in možnostim. za zunanjo rim nastavljamo temperaturo vstopne ogrevne vode glede na temperaturo v glavnem bivalnem prostoru. Termostat moramo vgraditi na ustrezno mesto, da bo dobro uravnaval temperaturo v prostoru. Po njej se namreč ravnajo tudi temperature v ostalih prostorih. Lokalna regulacija To je najnatančnejša regulacija. S ter-mostatskimi ventili na ogrevalih nastavljamo temperaturo v vsakem prostoru posebej. Tak ventil ogrevalo odpira in zapira in tako vzdržuje v prostoru temperaturo, kakršno smo nastavili. Prihodnost z mikroračunalniki Sodobne tehnologije z mikroračunalniki že omogočajo popoln nadzor nad porabo energije v posameznih prostorih. Opozarjajo nas na previsoke temperature v prostorih, na okna, odprta pone-potrebnem... Temperaturo lahko nastavimo tudi po vnaprejšnjem programu (nočno, dnevno, tedensko). NAPOTKI V prejšnjih poglavjih smo opisali številne možnosti in načine za ogrevanje zgradb in stanovanj. Veliko je idealnih posameznih rešitev, a takih, ki bi veljale za vse, ni. Zato je potrebno takrat, ko iščemo ustrezen način ogrevanja, poiskati nasvet strokovnjaka, kaj moramo upoštevati pri načrtovanju ogrevanja za hišo, da bo energijsko varčna: POMEMBNO JE: B zgradbo optimalno zaščititi, B natančno izračunati toplotne izgube, B izbrati kotel glede na izračunano toplotno moč, B natančno dimenzionirati ogrevala in cevno mrežo, B po možnosti izbirati nizkotemperatur-ne sisteme ogrevanja, OCEAN,,, ASTEC sne Hidroklima Ul. Pecenco 4 klimatske naprave TRST POVERJENI Tel. 040/568944 CENTER Fax 040/577923 Brez skrbi. 1 otem, ko se je posvetil celo življenje delu, ima vsakdo pravico do zasluženega počitka, novega brezskrbnega življenja in novih interesov. TRŽAŠKA KREDITNA BANKA Vam pomaga zaživeti ta trenutek z novim pakteom storitev AURA, izrecno namenjenim reševanju zdravstvenih problemov (brezplačni specialistični pregledi ali brezplačna dostava zdravil) ali vsakdanjih problemov na domu (brezplačno delo kovača, električarja, vodovodnega inštalaterja) in ki nudi še celo vrsto ugodnosti. Paket AURA je namenjen vsem tistim, ki bodo nakazali pokojnino na račun TRŽAŠKI KREDITNI BANKI. Osebje banke je na razpolago za vsakršno pojasnilo v zvezi z novo pobudo AURA in vsemi ostalimi storitvami, ki so strankam na voljo. Auin Filo diretto DrJ./D BANCA Dl CREDITO Dl TRIESTE DLIKu tržaška kreditna banka TRST - Ul. Filzi. 10 ■ Tel. 040/6700341 • DOMJO - Tel. 040/831131 - Rojan - Tel. 040/411611 B, RINI IRGILIO VIB TRST - Ul. Commerciale 26 Tel. (040) 421808 - fax (040) 44860 TEHNOLOŠKE NAPRAVE ZA CIVILNE IN INDUSTRIJSKE GRADNJE e NAPRAVE ZA: METAN IN VTEKOČINJEN PLIN, OGREVANJE, HLAJENJE, VENTILACIJO « HIDROTERMO SANITARIJE. načrtovanje in predračuni s. n. c. SPLOŠNA GRADBENA DELA NOTRANJA IN ZUNANJA POPRAVILA PRODAJA RAZNIH MATERIALOV IN GORIV KRIŽ 470/b — Tel. 220755 - 220779 Jutri se za tri naše ekipe začenja prvenstveni ples v odbojkarski C1 ligi Na start z zmernim optimizmom Valprapor Imsa: Društvo je zastavilo vse sile da ne bi bilo nobenih težav glede obstanka Tokratno napredovanje uvod v nov ciklus uspehov Čeprav za Odbojkarski klub Valprapor nastopanje v državni C-l ligi ni absolutna novost (moštvo je v tej ligi igralo že pred petimi leti), se zdi, da vlada v štandreškem taboru za letošnji nastop ekipe drugačno, veliko bolj mrzlično pričakovanje. Razlogov je več. Za ekipo veteranov, ki je s svojo temperamentnostjo in navsezdanje tudi s svojimi rezultati ob koncu prejšnjega desetletja prvič opozorila, da v Štandrežu mislijo z moško odbojko resno, je bilo napredovanje v C-l ligo pravcati labodji spev. Takratni igralci, zdajšnji odborniki, so prepričani, da za njihove naslednike to ne velja. Če je bilo namreč prejšnje napredovanje sad volje in požrtvovalnosti skupine prijateljev, je tokratno rezultat programiranja in trdega dela v klubu na mladinskem področju in široko zastavljenega delovanja odbornikov. Zato so lahko v društvu upravičeno ponosni nad svojim delom (OK Valprapor je prvo društvo v goriški pokrajini in eno vodilnih v deželi glede mladih) in lahko upajo, da bo letošnje prvenstvo le uvod v nov, bolj uspešen ciklus, saj imajo mlade igralce, za njimi pa rasejo še novi. Drugo mesto na končnem vrstnem redu lanskega prvenstva C-2 lige je OK Valprapor prineslo toliko pričakovan in skrbno načrtovan povratek v državno treteligaško konkurenco. Društvo tudi med poletjem ni stalo križem rok. Okrepilo je svoj strokovni štab, na lastno pobudo uredilo štandreško telovadnico, navezalo trdenjše stike s številnimi društvi, nazadnje pa še okrepilo ekipo s prihodom prekaljenega veterana Stabileja in perspektivnega Rigonata. O položaju v klubu, željah in načrtih smo se pogovorili s predsednikom društva Aleksandrom Corvo. Pred petimi sezonami ste že igrali v C-l ligi. Kakšna je razlika med takratno in sedanjo izkušnjo? Razlika je velika. Takratno napredovanje je bilo sad trde volje igralcev in odbornikov, ki pa so bili brez sleherne izkušnje, brez pravega strokovnega in organizacijskega zaledja, brez dobrih trenerjev. So pa bili zelo navezani na društvo in vaško stvarnost. To napredovanje pa je rezultat dolgoletnega dela. Ponosni smo, da so fantje zrasli v društvu, da smo jih »naredili mi«. Letos se jim je pridružil izkušeni Stabile, ki je diamantna konica ekipe, pravi športnik in odličen človek, zato bo njegov doprinos za nas verjetno zelo pomemben. Nastopanje v državni ligi nalaga društvu veliko odgovornosti. Kako ste se pripravili na prvenstvo? To je bila za nas velika obremenitev, zlasti s finančnega vidika. Znano je, da smo z najemom posojil sami postavili nov pod v štan-dreški telovadnici. To smo mogli narediti, ker v Kulturnem domu ne bi več dobili dovoljenja za obisk gledalcev, teh pa je na naših tekmah vedno zelo veliko. Ustrezno smo opremili tudi trim kabinet za uteži. Svojega delovanja si brez pomoči sponsorja Imsa ne bi mogli niti predstavljati, iščemo pa še druge sponsorje, tudi v italijanskih krogih, ker v naših krogih ni dovolj denarja, včasih se zdi, da tudi ni pravega razumevanja. Letos smo sklenili tudi dogovor o sodelovanju s Sočo na mladinski ravni in to na enakopravni bazi. Z njimi delimo vse naše strukture, da bi skupno čim bolj predvsem obstanka. Upamo, da nam ne bo treba trepetati do zadnjega kola. Ste optimisti? Na začetku osebno nisem bil, zdaj pa sem vsak dan bolj optimist in prepričan sem, da se problem obstanka sploh ne bo postavljal. Kakšni pa so vaši dolgoročnejši cilji? Nastopanje v C-l ligi za nas ne sme biti cilj, ampak odskočna deska. Hočemo iti še naprej. Upam si trditi, da je s tehničnega in organizacijskega vidika B liga v našem dometu, vse pa je odvisno od tega, ali bomo za takšen nivo imeli tudi ustrezna sredstva. okrepili mladinski sektor. Kaj pa cilji v ligi? Kot novinci si želimo Bor Tombolini Drinks: Pomlajena ekipa bo svoje pravo lice menda pokazala v drugem delu O tem, kako na prvenstveno sezono v C-l ligi gledajo pri Boru, smo se pogovorili s tehničnim direktorjem ženskega sektorja Igorjem Možetom, ki nas je najprej seznanil z nekaj najnovejšimi vestmi. Ekipa bo tudi v prihodnji sezoni imela na majicah napis Tombolini drinks, društvo pa je sprejelo ponudbo tržaške OMA, da Boru posodi svojo mlado igralko Rossano Benevol, ki bo tako 11. igralka Borove članske ekipe. Po lanskem izpadu iz lige ste korenito spremenili in pomladili ekipo. Je šlo za zavestno izbiro? Pomlajena ekipa predstavlja realizacijo večletnih prizadevanj društva na mladinskem področju, v katerega smo vložili in še vlagamo veliko napora, imeli pa smo in še imamo tudi veliko zadoščenj. Glede na oceno strokovnega štaba, da so mlade igralsko dovolj zrele za igranje na višjem nivoju in da jih nastopanje na ndadinski ravni in v D ligi zavira pri njihovem razvoju, smo se odločili, da gremo v to programirano tveganje, tudi zato, ker še vedno lahko računamo na pomoč nekaterih zelo kvalitetnih starejših igralk. Mislim, da to, da imamo ekipo sestavljeno praktično samo iz svojih igralk, najbolje potrjuje kakovost našega delovanja, čeprav je to pot, za katero se danes odloči vse manj društev in je seveda tudi težje dosegati Uspehe. Ste prepričani, da lahko tako neizkušena ekipa obdrži status državnega tretjeligaša? Seveda se dobro zavedamo, da nas čaka težek boj za obstanek. Ne poznamo čisto vseh nasprotnikov. To je velika neznanka, še večja pa smo mi sami. Pripravljeni smo na to, da bo težak zlasti začetek. Če bo ekipa kolikor toliko prebrodila obdobje do novega leta, naj bi šlo v nadaljevanju lažje. Upravljanje društva s tolikšnim številom ekip in prvenstev zahteva danes ogromno časa. O vse bolj potrebni profesionalizaciji kadrov verjetno v društvu že razmišljate, zdi pa se, da za zdaj niste prišli daleč. Na primer, ni vam uspelo obdržati že uveljavljenega trenerja, kakršen je Marko Kalc, ki zdaj trenira pri klubu A-l lige iz Firenc. Tu se prepletata dve vprašanji. V konkren-tem primeru Kalca je šlo tudi za njegovo življenjsko izbiro. Po drugi strani pa je res, da je to zdaj ključno vprašanje v našem društvu in zamejskem športu sploh. Zdi se mi, da bi se morala tega vprašanja lotiti naša skupnost bolj resno, dosedanja praksa ni namreč najbolj spodbudna. Vsekakor to vprašanje presega finančne zmogljivosti našega društva. Na ženskem mladinskem področju ste vsekakor velesila... Za zdaj nimamo velikih skrbi, ker je zanimanje za odbojko pri dekletih zelo veliko. Seveda, vsaka generacija ne more biti zlata, vsekakor se tja do letnika 1980 že vidijo perspektivne posameznice, ki bi lahko z dobrim strokovnim delom lahko v prihodnjih letih zapolnile mesta v članskih vrstah. Skok v neznano? Ne, ampak »programirano tveganje« V deželni odbojkarski stvarnosti si le malokate-ro društvo lahko privošči takšno tveganje, kakršnega si je letos privoščil Bor pri izoblikovanju svoje članske ženske odbojkarske ekipe za letošnje prvenstvo C-l lige, namreč to, da je v ogenj poslal skupino, v kateri tri četrtine igralske zasedbe sestavljajo mladinke, natančneje igralke, rojene v letih 1976 in 1977. Če pa pri tem pomislimo, da gre v bistvu za žetev izključno domačega pridelka in da ima ekipa tudi neko svojo trdno tehnično podlago (če ji bo potem tveganje uspelo ali ne, je drugo vprašanje, dejstvo pa je, da jih ekipa ne dobi po glavi od kogar koli), lahko mirne duše zapišemo -kaj takega si v FJK ta čas ne more privoščiti nobeno društvo. Skratka, ne gre za popolen skok v neznano, temveč za programiran riziko, ki ga je omogočilo uspešno delo na mladinskem področju, po katerem je Bor po rezultatih v tržaški pokrajini, in ne samo v njej, precej pred ostalimi. Pri tem pa se je težko izogniti grenki ugotovitvi, da je taisti Bor še lani nastopal celo v težko pridobljeni B-2 ligi, ki pa si jo je dokaj poceni tudi zapravil. (ak) Skrbno sestavljen mozaik za katerim stoji čvrsto društvo Čeprav je od vseh treh naših ekip, ki bodo sodelovale v državnih prvenstvih, zanesljivo najbolj izkušena in najmočnejša, se Koimpexu letos obeta težka sezona. Vzhodnokraška ekipa se bo težko izo-9nila stalno vžganim reflektorjem, saj jo rezultati v Preteklih dveh sezonah, odbojkarska javnost in strokoynjaki silijo v ospredje in ji za cilj dobesedno vsiljujejo napredovanje, tako da bo vsak poraz odmeval bolj kot zmaga. Seveda je takšen položaj za igralke in trenerje najtežji, tudi zato, ker se pri tem premalo upošteva, da v prvenstvu sodelujejo tudi ostala moštva, neka-tera od teh pa so, sodeč po informacijah s katerimi razpolagamo, tudi zelo močna, saj si je na primer videmski Pav v tekmovanju za zvezni pokal pred anim tednom kar sredi Pordenona privoščil tamkaj-snjega B-l ligaša. Kakorkoli že, Koimpex ostaja skrbno sestavljen mozaik, ki iz leta v leto pridobiva nove koščke, okrog ekipe pa vztrajno in čvrsto rase tudi društvo, m je lahko po organizacijski in strokovni plati za vzgled vsem, ne samo odbojkarskim sredinam. Zato P° Sloge tudi ne moremo in ne smemo ocenjevati Samo po rezultatih članske ženske ekipe... (ak) Ekipa Koimpexa štarta v letošnje tretjeligaško prvenstvo v precej spremenjeni postavi. Glavna sprememba je v tem, da v ekipi ni več Mire Grgič, ki je skozi dolga leta igranja postala nekakšen »zaščitni znak« slogine ekipe. K društvu so pristopile nekatere nove igralke in prav o tem, nam je največ povedal trener Ivan Peterlin, ki bo tudi letos vodil ekipo. Sprememb je letos veliko... Res je. Povsem nepričakovano se je Grgičeva odločila, da našo sredino zapusti in poišče nove izkušnje v italijanski odbojkarski sredini. Priznam, da nas je njena usmeritev presenetila, mogoče tudi razočarala: vendar je tudi res, da nas je časovna stiska prisilila, da nastalo situacijo takoj prebrodimo in skušamo ustvariti »team«, ki naj bo determinan-ten in vsaj približno tako uspešen kot lanski. Naše vrste bo tako letos branila napadalka Pittonijeva in ta prihod spada v operacijo tržne izmenjave odhoda Mire Grgič. Pomembna novost je tudi prihod dveh mladih igralk, Erike Brisco in Viviane Zotti iz vrst goriške 01ympie. V tem primru gre za realizacijo tehničnih dogovorov in že nekajletnega sodelovanja z goriškim klubom in našim društvom. Problem reši-serja smo poiskali in upam rešili v krogu lastnega izbora igralk. Dodatna in nepričakovana novost pa je vključitev v izbor prve ekipe in to v zadnjem trenutku tudi veteranke tržaške odbojke Silvie Magnaldi. Z njeno vključitvijo računamo predvsem na povišanje stopnje izkustva ekipe. Dodati moram še, da bo Erika Skerk zaradi delovnih obveznosti v letošnji sezoni igrala z drugo postavo v D ligi. Od- stotnost njenih centrimetrov pa se bo prav gotovo poznala. Kar precej novosti torej. Kaj pričakujete od letošnje sezone? Letošnje konkurence zaenkrat ne poznam v detajlih in zato nimam še jasne slike o tem, kakšno vlogo bomo odigrali v letošnjem prvenstvu. Lahko le rečem, da smo vseskozi dobro delali, zmanjkalo pa mi je časa, da bi tako prenovljeno ekipo že zdaj zlil v homogeno celoto. Morebitne večje ambicije so poovezane tudi s precejšnjimi finančnimi bremeni... Tudi to je res, vendar zaenkrat naša sredina še ni sposobna stopiti na tako stopničko. Ostajamo amaterji in zadovoljiti se je pač treba s pizzo in cocacolo po tekmi. Vendar moram tudi pripomniti, da s strani igralk nimamo nikakršnih pretenzij, kar nam omogoča, da društvo sploh lahko nastopa v tako široki pahljači prvenstev, tako v ženskem kot v moškem sektorju, ki kajpak ogromno stanejo že sama na sebi. Pri Slogi ste poskrbeli za lasten trenerski kader. Kako vam je to uspelo, če vemo, da pri večini društev trenerjev primanjkuje? Vzgajanje lastnih kadrov ni stvar, o kateri bi lahko rekel, da se razvija po nekem avtomatizmu. Temu sektorju smo in še posvečamo veliko srkb. V sektor veliko investiramo in če je danes naš strokovni kader širok in strokovno razgledan, moram tudi povedati, je to sad dolgega obdobja dela. To pa je tudi edino področje, kjer se je društvo problema lotevalo profesionalno: dober pedagog je namreč po našem alfa in omega vsake športne sredine. Koimpex: Zaradi številnih novosti v ekipi ni bilo dovolj časa za popolno uigranost VALPRAPOR IMSA FLORENIN Igor 1975 191 t BERZACOLA Gabriele 1971 185 P RIGONAT Stefano 1975 191 P LUTMAN Damjan 1969 186 c PRINČIČ VValter 1969 188 c PAOLETTI Robert 1975 192 c BUZZINELLI Marino 1970 195 c FERI Aleš 1971 185 t FERI Mitja 1972 184 t STABILE Maurizio 1956 189 t SUPERGA Maurizio 1970 184 t PETEJAN Diego 1972 186 t POMOŽNI TRENER: MAKUC Robert TRENER: Lorenzo Zamo BOR TOMBOLINI DRINKS NACINOVI Betty 1962 171 t MAVER Elena 1964 181 C GRBEC Nataša 1973 167 p GREGORI Paola 1976 170 p AŽMAN Aleksandra 1976 176 c ČOK Breda 1976 168 t GUŠTINI Raffaella 1976 176 c VODOPIVEC Katja 1976 171 t' FLEGO Martina 1977 180 t/c PITACCO Tanja 1977 178 t BENEVOL Rossana 1976 178 t TRENER: Christian Sorč KOIMPEX BRISCO Erika 1975 175 u CIOCCHI Daniela 1976 163 p FABRIZI Katja 1972 175 c GARBINI Erika 1968 176 c GREGORI Barbara 1970 178 c MAGNALDI Silvia 1958 180 c MIOT Jana 1971 168 u PERTOT Irina 1973 170 t PITTONI Michela 1964 177 t SOSIČ Alenka 1970 167 p STARC Karin 1975 170 p UKMAR Martina 1968 170 t ZOTTI Viviana 1974 182 c POM. TRENERJA: MILIČ Bruno in BLAHUTA Dušan TRENER: Ivan Peterlin Naročnina: za Italijo mesečna 23.000 Lir - Letna naročnina za 1992 znaša 276.000 lir. Poštni tekoči račun Založništva tržaškega tiska, Trst 13512348; za Slovenijo: mesečna 450 SIT (dnevna 22 SIT). Letna prednaročnina 5.000 SIT za tiste, ki jo poravnajo do 29. 2. 1992. Žiro računa 51420 - 601 -27926 DISTRIEST Sežana - Partizanska 75 a, telefon 067/73373; Fax 067/37202. Oglasi:1 trgovski modul (šir. 1 stolpec viš. 23 mm) 80.000 lir; finančni in legalni 120.000 lir; ob praznikih povišek 20%; mali oglasi 850 lir beseda; osmrtnice, zahvale in sožalja po formatu. Iva 19%. Naročila sprejemajo; iz dežele Furlanije-Julijske krajine agencija PUBLIEST Srl (vsak dan od 8.30 do 12.30), Trst, ul. Montecchi 6 - Tel. 7796-611 - Fax 768697; iz drugih dežel v Italiji podružnice SPI; iz Slovenije in Hrvaške STUDIO VISTA d.o.o., Ljubljana, tel.-fax 216155 vsak dan od 9. do 13. ure razen sobote. primorski M. dnevnik petek, 30. oktobra 1992 TRST - Ul. Montecchi 6 - PP 559 Tel. (040) 7796-600 - Tlx 460894 PD I Fax 040/772418 GORICA - Drevored 24 maggio 1 Tel. (0481) 533382 - 535723 - Fax 0481/532958 ČEDAD - Ul. Ristori 28 Tel. (0432) 731190 - FAX 0432/730462 Odgovorni urednik Vojimir Tavčar Izdaja ZTT Tiska EDIGRAF Član italijanske zveze časopisnih založnikov FIEG Sinoči v evropskem klubskem košarkarskem pokalu Bolonjčani visoko izgubili v Zagrebu, Scavolini uspešen Včeraj v Parizu Predstavili Tour 1993 PARIZ — Včeraj so v Parizu predstavili 80. izvedbo največje etapne kolesarske dirke na svetu, Tour 1993. Start bo s prologom v kraju Puy du Fond 3. julija, kot običajno pa se bo dirka končala v Parizu na Elizejskih poljanah, 25. julija 1993. Skupno bo proga dolga 3.800 km, etap pa bo 21. Udeleženci bodo imeli dva dni počitka. Na tem touru bodo kolesarji samo enkrat vozili preko francoskih meja, in to v Španijo, da bi počastili letošnjega zmagovalca, Španca Induraina. Tour 93 bo tudi dokaj naporen, saj bo kar 20 gorskih vzponov (devet z vrhom na 2000 m). Verjetno najnapornejša etapa bo 16. od Andore do Saint Lary Soulana, ko bodo morali kolesarji prevoziti kar pet gorskih vzponov v komaj 228 km. V 1. kolu osmine finala A skupine evropskega košarkarskega klubsekga pokala je zagrebška Gibona doma presen-tljivo visoko premagala bolonjski Knorr z 82:66 (44:29). Scavolini pa je vedno v isti skupini doma odpravil solunski Paok z 80:70 (40:42). Pri gostiteljih sta bila najboljša strelca novi Američan P. Myers (20 točk) in Magnifico (18), pri gostih pa Leving-ston (19) in Prelevič (18). OSTALI IZID A SKUPINE: Makabi Tel Aviv - Joventut Badalona 87:82. SKUPINA B. IZIDI 1. KOLA: Zadar - Be-netton Treviso 73:77: Real Madrid - Ba-yer Leverkusen 79:75; Orthez - Malines 107:103: 01ympiakos - Estudiantes 73:66. CARISPARMIO DRUGI SPONSOR STEFANELA TRST — V prostorih tržaške hranilnice so včeraj predstavili drugega sponsor-ja tržaškega košarkarskega prvoligaša Stefanela, to je »Cassa di Risparmio«. VENEZIA - PARMA 1:1 BENETKE - V zaostalem povratnem srečanju osmine finala italijasnkega no- goemtnega pokala sta včeraj Venezia in parma igrali neodločeno 1:1 (1:0). Gsoti-telji so povedli v 22. min. z Bonaldije, izenačil pa je Minotti v 80. min. V četrtfinale se je uvrstila Parma, ki je na prvi tekmi zmagala z 1:0 in v le-tem se bo pomerila z Juventusom. Z MARADONO VSE V REDU ZUERICH — Za mednarodno nogometno zvezo (FIFA) »problema Marado-ne« ni več. Po izjavi Rutha Huppija, ki je pri FIFA odgovoren za transferje nogometašev, je vse v redu glede dokumentacije v zvezi Maradone in je tako demantiral vest, češ da ima Sevilla težave z izplačevanjem odškodnine Napoliju. DISCIPLINSKI UKREPI BERN — Disciplinska komisija evropske nogometne zveze (UEFA) je za eno kolo med drugimi izključila Albertinija (Milan), Gruna (Parma), Policana (Napoli) in Dina Baggia (Juventus). Tile nogometaši ne bodo mogli igrati v sredo na pokalnih tekmah. V prepolni Gregorčičevi dvorani v Trstu Včeraj uradno predstavili smučarske selekcije ZSŠDI V Gregorčičevi dvorani v Trstu je bila včeraj ob veliki udeležbi tekmovalcev, staršev in odbornikov uradna predstavitev smučarskih selekcij ZSŠDI in programa za to sezono. O včerajšnji predstavitvi bomo še poročali. (Foto Križmančič) Mladinska odbojkarska prvenstva na Goriškem Vatovci v vodstvu Slovenske košarkarske ekipe v D in promocijski ligi na Tržaškem Borovci tokrat pred težko nalogo MLADINCI Oba slovenska predstavnika 01ym-pia in OK Val sta brez težav opravila svojo nalogo in zmagala brez izgubljenega seta. Valovci po treh kolih vodijo, vendar skupaj z Mosso, ki kakor Standježci doslej še ni izgubila niti seta. Že v prihodnjem kolu pa se bosta obe ekipi pomerili med seboj. IZIDI 3. KOLA: Lib. Tujak - OK Val 0:3; 01ympia - Grado 3:0; Mossa Can-dolini - Intrepida 3:0. LESTVICA: OK Val, Mossa 6, OLympia 4, Intrepida 2, Lib. Turjak in Grado 0. MLADINKE Tudi v 3. kolu sta obe slovenski še-sterki izgubili. Sovodnje so na domačih tleh klonile Staranzanu, 01ympia pa je v gosteh pri Torriani izgubila šele po petem setu igre. IZIDI 3. KOLA: Torriana - 01ympia 3:2; Sagrado - Fincantieri 3:0; S. Luigi -Lib. Capriva 0:3; Sovodnje - Staranza-no 0:3; Monfalcone - Lib. Gorizia 3:0. LESTVICA: Monfalcone, Sagrado, Staranzano 6, Fincantieri, Lib. Capriva 4, Lib. Gorizia, Torriana 2, Sovodnje, 01ympia, S. Luigi 0 točk. Začela so se tudi prvenstva deklic in dečkov. Deklice so razdeljene na dve skupini, v vsaki pa je sedem ekip. V skupini A nastopa ekipa Soče, v skupini B pa Sodvodnje. DEKLICE SKUPINA A IZIDI 1. KOLA: Lib. Villesse - Soča 3:1; Acli Ronke - Azzurra 1:3; ARCO Monfalcone - VBL Cormons 3:0. Počivala je ekipa Pro Romans. LESTVICA: ARCO Monfalcone, Azzurra, Villesse 2, Soča, Acli Ronke, Cormons in Pro Romans 0 točk. SKUPINA B Dom Imsa - Šanson Ločnik 3:2 (15:13, 12:15, 14:16, 15:12, 15:7) DOM IMSA: Mikulus, Zavadlav, Černič, Lutman, Kočina, Lovisoni, Kovic, Koršič, Humar, Tomšič. obvestila ŠPORTNA ŠOLA TRST sporoča, da bo v Borovem športnem centru tudi letos potekala telovadba za najmljaše. Prva vadbena ura bo v četrtek, 7. 11. z začetkom ob 16. uri za učence vrtcev in ob 17. uri za skupino mater in otrok. Interesenti bodo takrat dobili vse potrebne podatke. Vadeči naj prinesejo s seboj vadbeno oblačilo. ŠD BREG ODBOJKARSKA SEKCIJA obvešča, da so treningi za mladinke letnikov 1979, 80 in 81 ob ponedeljkih od 17.45 do 19.00, ob sredah od 18.00 do 19.30 in ob četrtkih od 18.00 do 19.15. Toplo vabljene! ŠD BREG ODBOJKARSKA SEKCIJA obvešča, da so treningi minivolle-ya za deklice letnikov 82 in 83 ob ponedeljkih od 17.00 do 17.45 in ob sredah od 17.00 do 18.00 Predstavnice goriškega Doma, ki jih v letošnjem prvenstvu sponsorizira podjetje Imsa, so v uvodni tekmi premagale ekipo iz Ločnika. Zmago so si zagotovile šele po petih setih igre in pokazale tudi zadovoljivo stopnjo uigranosti. Ob dejstvu, da ekipo sestavljajo igralke, ki so v svoji kategoriji za leto ali dve mlajši, je zmaga toliko bolj dobrodošla. (Joško Prinčič) IZIDI 1. KOLA: Dom Imsa - Šanson Ločnik 3:2; Intrepida - Mossa Candoli-ni 3:0; Grado - Staranzano 3:2. Počivala je ekipa Monfalcona. LESTVICA: Sovodnje, Grado, Intrepida 2, Monfalcone, Mossa, Šanson in Staranzano 0 točk. DEČKI V prvenstvu nastopa le pet ekip. Že vrsto let skromno število vpisanih ekip predstavlja problem za sam razpis tekmovanja, poleg tega pa v okrnjeni konkurenci sploh ne pridejo do pravega izraza realne moči ekip. Prekratko prvenstvo je tudi pomenilo premalo igranja za to kategorijo igralcev, ki je bila praktično večino sezone pravzaprav ustavljena. Letos bodo na sporedu dve fazi prvenstva. Prva se bo odvijala od 22.10 (1. kolo) do 14.01.93 (zadnje povratno kolo), nato bo stekla druga faza. V prvenstvu bosta nastopili slovenski ekipi OK Vala in Soče Valpraporja, ki bi se morali brez dvoma potegovati za končno zmago. IZID 1. KOLA: Torriana - Soča Val-prapor 0:3; Počival je OK Val. LESTVICA: Soča Valprapor 2, OK Val, Acli Ronke, Cormons in Torriana 0 točk. MJ Valprapor Imsa - Volley Pordenone 3:1 (15:12, 15:11, 3:15, 15:11) V tekmi za zvezni odbojkarski pokal so odbojkarji Valprapor Imse potrdili dobro formo, ki so jo pokazali z zamgo na močnem turnirju v Trstu, in v sredo premagali še ambiciozno ekipo Volleyja iz Pordenona. Valovci so tokrat nastopili s popolno postavo in razen v tretjem setu zaigrali zelo dobro in tudi zasluženo slavili. Slovenska četrtoligaša bosta ponovno zaigrala pred lastnim občinstvom, vsaj po dosedanjih rezultatih pa bi moral tokrat imeti lažjo nalogo Konto-vel, ki se bo srečal z videmsko peterko Udinese Basket. Bor pa bo zaposlen z ekipo z Portogruara, ki je pred dvema tednoma kar v gosteh visoko "pokopala" Kontovelovo moštvo in je trenutno še nepremagana na zavidljivem prvem mestu. Trener Sancin lahko ponovno računa na Ivana Bajca, ki je bil nekaj tednov poškodovan. Kontovelci imajo tokrat lepo priložnost, da si priborijo novo zmago, saj je Udinese Basket doslej zmagal le enkrat, v prejšnjem kolu pa je visoko izgubil proti SGT. Upati je, da bodo Sosič in ostali ponovili učinkovito igro z zadnje tekme tudi proti šibkejšemu nasprotniku. V promocijskem prvenstvu bodo naše ekipe pred izredno zahtevno nalogo, saj so vsi trije nasprotniki naših ekip favoriti. Pred skoraj nemogočo nalogo je Breg, ki v gosteh z Barcolano lahko kvečjemu računa na blag poraz, zlasti če sodimo po dosedanji skromni prikazani igri Brežanov. Sokol ima priložnost, da nadoknadi zamujeno in da v gosteh premaga Stello Azzurro, ki je v prejšnjem kolu utrpela pravi polom (- 22 proti šibkemu Libertasu). Po našem mnenju imajo Starc in ostali možnost, da presenetijo tudi tradicionalno izredno neugodne nasprotnike. Motivacij gotovo ne manjka Cicibo-ni, ki ima pred sabo dvoboj proti Fer-roviariu. Želežničarji so se z dosedanjimi presenetljivimi uspehi takoj prebili v ospredje in računajo seveda na nov uspeh, ki bi jim omogočil, da obdržijo prvo mesto. Enake načrte seveda ima Cicibona, ki pa mora dokazati, da lahko konkurira tudi z boljšimi ekipami te kategorije. Marijevi fantje morajo zlasti paziti na boj pod košema, kjer ima Ferroviario svoje najboljše orožje, ob tem pa bo seveda pomembna učinkovita skupinska igra. Nekaj vprašanj in napovedi smo postavili Niku Pertotu, ki je že vrsto let Sokolov odbornik. Kako to, da si se že v mladih letih odrekel aktivnemu igranju ? »Primerno se mi je zdelo prepustiti mesto mlajšim igralcem, ob tem pa nisem imel več ustreznih motivacij.« Že letos ima članska ekipa Sokola precejšnje število igralcev, v prihod- njih letih pa bodo še mnogi mlajši posamezniki končali aktivnost v mladinskih kategorijah. Kakšna bo glede tega politika vašega društva ? »v članski ekipi bo igral tisti, ki si bo to najbolj zaslužil. Društvo ne bo odslavljalo posameznikov, mesto v prvi postavi pa si bo vsakdo lahko priboril na igrišču, pri tem pa ima seveda tgrener glavno besedo. Ne smemo pa pozabiti, da se bo v teku nekaj let marsikdo tudi sam oločil, da preneha z igranjem.« Kako to, da iz vrst vašega društva še ni zrasel noben trener? »Pri tem naj povem, da Sokol ni samo športno, temveč tudi kulturno društvo in zato potrebujemo veliko število odbornikov. Problematiki pomanjkanja trenerjev pa smo povsetili premalo pozornosti, našim košarkarjem. pa je zanimanje do treniranja povsem tuje.« NAPOVEDI Jadran Tkb - Montegranaro +5 Matchvvinner: David Pregare. Najboljši strelec: Sandi Rauber. Presenečenje: Dean Oberdan. Bor Radenska - Portogruaro -7 Matchwinner: Marko Debeljuh. Najboljši strelec: Robi Smotlak. Presenečenje: Mauro Simonič. Kontovel - Udinese Basket +10 Matchwinner: Robi Paulina. Najboljši strelec: Ivo Grilanc. Presenečenje: Marko Hmeljak. Cicibona Plasteredilizia - Ferroviario + 6 Matchwinner: Štefan Semen. Najboljši strelec: Andrej Cupin. Presenečenje: Branko Jankovič. St. Azzurra - Sokol Warm -3 Matchvvinner: Damir Starc. Najboljši strelec: Martin Ušaj. Presenečenje: Aljoša Terčon. Barcolana - Breg -10 Matchvvinner: Igor Corbatti. Najboljši strelec: Dario Kovačič. Presenečenje: Martin Krevatin. VANJA KOVAČIČ Borovi naraščajniki uspešni BOR - USK PRAGA A 71:68 (38:28) BOR: Colja, Kovač, Jogan 8 (0:1), Sancin 13 (3:8), Uršič 14, Miralem 12, Požar 5 (1:1), Štokelj 0 (0:2), Lapelj 3 (1:2), Oberdan 16 (4:6), Jagodic, trener: Krečič. Borovi naraščajniki so včeraj na košarkarskem turnirju zasluženo premagali praško ekipo USK in bodo v današanjem finalu igrali proti ekipi USK Praga B, ki je včeraj odpravila Latte Carso s 86:47 (46:25). DANAŠNJI SPORED: 18.00 finale za 3. mesto, 19.30 finale za 1. mesto. Obe tekmi bosta v škedenjski telovadnici, Ul. M. Praga. (M. Jogan) Jutri in v nedeljo Poletov turnir dečkov Jutri in v nedeljo bo v repenski telovadnici, v organizaciji Košarkarkse sekcije ŠD Polet, zanimiv košarkarski turnir za kategorijo dečkov (letnik 1979), ki se ga bodo poleg Poletove udeležile še ekipe Saluzza iz Piemonta, Kraškega zidarja iz Sežane in Servolane Latte Carso. SPORED. JUTRI, 31.10: 16.00 Servolana Latte Carso - Kraški zidar; 18.00 Saluzzo - Polet. NEDELJA, 1.11.: 9.30 finale za 3. mesto; 11.00 finale za 1. mesto. Vse tekme bodo v repenski telovadnici. danes igra za vas - danes igra za vas konjske dirke - konjske dirke Aleks Smotlak Atalanta - Napoli X Cagliari - Fiorentina 1 Foggia - Parma 1 X Juventus - Ancona 1 Milan - Torino 1 Pescara - Inter 1X2 Roma - Brescia 1 X Sampdoria - Genoa 1X2 Udinese - Lazio X Cremonese - Ascoli 1 X Piša - Bologna 1 Avellino - Acireale 1 Monopoli - Catanzaro X 2 Aleks Smotlak (letnik 1971) je že tretje leto standardni član Jadranove ekipe, s katero je lani napredoval v B ligo. Aleks je s košarko pričel v kategoriji naraščajnikov pri Boru, kjer je tudi igral v vseh mladinskih kategorijah, s člansko ekipo pa je leta 1987 napredoval v D ligo. Pri Boru je ostal do leta 1990, zatem pa je prestopil k Jadranu, kjer je igral tako z mladinci kot s člani. V prostem času Aleks rad igra tenis. Prejšnji teden je Borut Pahor pravilno napovedal 6 izidov. Imperfection (skupina 1), ki je v nedeljo zmagal v ZDA, je v Milanu glavni favorit za VN Orsi Mangelli. Največja konkurenta mu bosta Offen LB (skupina X) in Baltic Striker (skupina 2). V Milanu ima velike možnosti za uspešen nastop Oxa Om (skupina 1). Od skupine X naj omenimo Onastar-ja FC, od skupine 2 pa utegne biti zelo nevaren Oyster Bi. Zelo tvegana je napoved v Neaplju za skupino X, v kateri naj navedeno Meno Gius. Od skupine 1 velja slediti nastopu Nekerja Air, medtem ko ima Neligno Ben (skupina 2) zelo ugoden startni izhodiščni položaj. Mercano Sand (skupina 2) je v Firencah eden od glavnih favoritov. Od skupine 1 naj omenimo Iollija, od skupine X pa Mamija Ks. V Padovi je kar nekaj kandidatov za zmago na tej tekmi. Indulto (skupina 1) je, po našem mnenju, eden od glavnih favoritov. Od skupine X bi omenili Meraviglio, ki je trenut- no v zelo dobri formi, od skupine * pa Frastuona. Bautta (skupina 1) je v Rimu nesporni favorit. Od skupine X bi otae' nili Simona Maga, od skupine 2 Pa Adolphea Pegouda. DIRKA TRIS Naši favoriti: št. 22 Money Matters, št. 7 Ergo Ba, št. 29 Bolivar Cosmos. Za sistemiste: št. 14 Izzina, št. 23 Me lis del Rio, št. 16 Grifo di Sitam. J totip 1. — prvi drugi 2. — prvi drugi 3. — prvi drugi 4. — prvi drugi 5. — prvi drugi 6. — prvi drugi 1 X 1 X X 1 2 X 1 X 1 X