YU ISSN 0040-1978 leto xlii, št. 5 Ptuj, 9. februarja 1989 cena 1500 dinarjev GLASILO SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNEGA LJUDSTVA Spremembe v kolektivni pogodbi (stran 2) Kurentovanje v sliki in besedi (stran 3) Rubikon je samo potoček (stran 4) Iščemo dno (stran 5) Prejemnika velike oljenke (stran 9) Dekleta iz Markovec z bosmani. Spekli so jih v pekarnah Vinka Resa. (Posnetek: Ivo Ciani). 29. PTUJSKO KURENTOVANJE Tudi pust ni več to, kar je bil Vreme je na pustno nedeljo šlo organizator- jem zelo na roke. Dopoldne je bilo sicer obla- čno, zato pa se je popoldne zjasnilo in posijalo je sonce. Kljub veliki množici ljudi — blizu šti- rideset tisoč jih je bilo — pa prireditev vseh slabosti le ni mogla skriti. Folklora, pri kateri ^ je prevzaprav vse začelo, še vztraja, naveli- čanosti ne pozna, in kar je zelo razveseljivo: svoje vrste bogati z mladimi. Pri karnevalu je drugače — že nekaj let zapored je opaziti ne- zainteresiranost in neprizadetost, kot da ne gre za domačo prireditev. Ideje sicer živijo, bolje životarijo, uresničevalcev pa je malo ali skoraj nič. Poleg tega se nočemo in ne moremo spri- jazniti, da je pust čas norčij ter mu je dovolje- no, da kakšno tudi pove, čeprav vsi ne bomo zadovoljni. Ptujčanom pa nikakor ne more biti v ponos, da v prireditvi iščejo samo slabe strani, pri tem pa — razen organizatorjev in redkih drugih — skoraj ničesar ne naredijo za prireditev oziro- ma vsesplošno uveljavitev mesta. Nekaterim je celo odveč, da morajo v pustnih dneh malo bolj prijeti za delo. Člani folklorne skupine iz Markovec so pri- kazali ples z bosmani. Nekdo je hitro ugotovil, da je ta ples za današnje čase zelo aktualen. Časi so že tako kruti, da je postal kruh veliko bogastvo. Ples z bosmani je trajal tako dolgo, da so opravili vsa kmečka dela, ki so potrebna za njegov nastanek: zapreči konje, zapeljati gnoj, zorati, posejati, požeti, omlatiti, zapeljati v mlin in na koncu speči bosman. MG S CANKARJEVIM RECITALOM SMO V PTUJSKI OBČINI POČASTILI 8. FEBRUAR Iz močvirja se je vzdignil . Osrednja prireditev ob slovenskem kulturnem prazniku 8. febru- arju je bila sinoči v ptujskem gledališču. Člani Delavskega prosvetne- ga društva Svoboda — Gledališče Ptuj so pod režiserskim vodstvom Hermine Matjašec izvedli gledališki recital z odlomki iz nekaterih del Ivana Cankarja. Na slovesnosti so bili podeljeni tudi priznanja in diplome za delo na področju kulture najprizadevnejšim in uspešnim posameznikom, skupinam in društvom. Posebna priznanja za delo na področju ljubi- teljske dejavnosti so dobili: Konrad Vela iz Rogoznice, Majda Goz- n>k IZ Ptuja, Jože Čič iz Ptuja, Jože Sotlar iz Ptuja, Srečko Feguš iz odiehnika, Ivanj Vojsk iz Zagojičev, Filip Maučič iz Podlehnika, Ivan Burina z Desternika, Bogomir Jurtela iz Cirkovc, Kulturnoume- inisko društvo Franjo Sert iz SR Hrvaške in ženski pevski zbor pro- sv^nega društva Alojz Arnuša iz Rogoznice. plaketo Zveze kulturnih organizacij občine Ptuj za leto sta prejela: Ladislav Pulko in Marjan Brglez iz Ptuja. Srebrno plaketo sta dobila: Ferdo Lovrec iz Ptuja in Prosvetno dru- štvo Vitomarci. J ^'ata plaketa Zveze kulturnih organizacij pa je za leto 1988 bila po- obsto"^ f^ihalnemu orkestru Ptuj na svečanem koncertu ob 110-letnici Kulturna skupnost občine Ptuja, ki podeljujejo najvišja priznanja za delo na področju kulture, je za leto 1988 podelila oljenko Kultur- noprosvetnemu društvu Staneta Petroviča Hajdina ob 75-letnici dela tega društva. Veliko oljenko pa je prejela dr. Štefka Cobelj za vsestransko in s varjalno delo na najrazličnejših področjih kulturnega življenja. NaV Program ureditve mestnega stolpa Zavod za varstvo naravne in kulturne dediščine Maribor je pripravil projekt ureditve za me- stni stolp, v katerem naj bi bila turistično-informacijski Center in galerija. Usposobitev mestnega stolpa sodi med najzahtevnejše akcije slovenske kulturne skup- nosti, svoj delež pa mora dati tu- di občinska kulturna skupnost. Delež slovenske kulturne skup- nosti za omenjeni objekt je 406 milijonov dinarjev. Sicer pa je v letošnjem programu te skupnosti kar sedem objektov, za katere bo ta zagotovila polovico denarja. Njen delež znaša 997.800 milijo- nov dinarjev. Kot je povedala predsednica komiteja za družbe- ne dejavnosti občine Ptuj Silva Gorjup, so se s slovenskim dele- žem pri sovlaganju v kulturno- zgodovinske objekte v občini v tem letu seznanili že v prejšnjem mesecu, ko so se na pobudo ob- činskega izvršnega sveta in že omenjenega komiteja sestali predstavniki samoupravne stano- vanjske skupnosti občine Ptuj, samoupravne komunalne skup- nosti, kulturne skupnosti in stro- kovne službe sis družbenih de- javnosti, občinskega komiteja za družbenoekonomski razvoj in planiranje. Zavoda za varstvo naravne in kulturne dediščine. Pokrajinskega muzeja ter komi- teja za urbanizem, gradbene in komunalne zadeve. Občinska kulturna skupnost bi na osnovi samoupravnega spora- zuma morala prispevati prav ta- ko petdesetodstotni delež. Zara- di zakonskih omejitev bo potreb- no dobiti denar še iz drugih vi- rov: samoupravne stanovanjske skupnosti, komunalne skupnosti, gospodarskih organizacij in obr- tništva. Občinski delež je nujno zagotoviti, sicer tudi republiške- ga denarja ne bo. Pri mestnem stolpu, katerega usposobitev pomeni bistven ko- rak naprej pri sodobnejši in ka- kovostnejši ptujsHi turistični po- nudbi in siceršnji ponudbi Po- krajinskega muzeja, naj bi z de- narjem pomagala tudi samou- pravna stanovanjska skupnost občine Ptuj. MG UVODNIK Problem kulture je problem napredka človeštva v nekem čudnem, praznem prostoru smo se znašli. Zaprli smo se vase, pozabili, da smo ljudje družabna bitja. Nezaupanje nas spremlja na vsakem koraku. Odstopa vlada, politiki... Če smo še včeraj bili prepričani, da živimo v svobodni deželi, danes o tem dvo- mimo ... Če smo še včeraj prisegali na Prešernove verze:». . . ne vrag, le sosed bo mejak . . .,« tudi o tem dvomimo. Besed,^ rednih in izrednih sej, zgodovinskih in tistih, ki to niso, — priznajte — imamo vrh glave. Če se je letos podražilo že več kot 5000 izdelkov in storitev, če vsak mesec preračunavamo, ali bo kak- šen odstotek več pri plači, nam še zdaleč ni za velike in manj velike, za razdražljive in zajedljive besede o demokraciji, za takšne in dru- gačne »zveze«, za takšne in drugačne stabilizacijske programe . . . Sesul se je mit o nezmotljivosti naše poti v socializem . . . Pesnik, pisatelj, igralec, skladatelj. . . je začutil to že davno prej. Neposlu- šen. uporen, kakršen je že od Trubarja dalje. Pa čeprav smo tudi kulturo .spravili v zakonske predalčke, ji določili širino, dolžino, be- sede . . . Skrajnosti niso zaželene, čeprav se prav iz njih rojeva kul- tura. Kdo zna bolje od umetnika občutiti globino človeške duše, kdo zna začutiti spremembe, nezadovoljstvo, ko še komaj tli, kdo zna preroško zastaviti misel, kije na samem začetku še hudo bogoklet- na, kdo zna to bolje od umetnika ? Še smo narod hlapcev, hlapci svojih predsodkov, zadrege, geo- grafske majhnosti, nezaupanja do domače misli, skromnosti do svoje ustvarjalnosti. . . Zato je problem kulture problem napredka človeštva. Nataša Vodušek Naši kurenti tudi v Ljubljani Mirno lahko rečemo, da je bilo pred letošnjim 29. kurentovanjem narejeno veliko novega, predvsem tudi na področju popularizacije te- ga največjega slovenskega pustnega karnevala. Tako so ptujski in okoliški kurenti opravili svojo demonsko poslanstvo v Benečiji v so- sednji Italiji, v nekaterih avstrijskih mestih ter na vseh večjih sloven- skih pustnih prireditvah. Na poti iz Italija pa so se kurenti in člani Mini štajerske šov godbe ustavili tudi v Ljubljani, kjer so s svojim zvonenjem in igranjem pritegnili veliko pozornost mimoidočih. M. Ozmec Skupina kurentov pod ljubljanskim nebotičnikom med nastopom pred Metalkino stavbo. Ptujčane so lepo sprejeli tudi predstavniki ljubljanskega SMELTA, ki je generalni pokrovitelj naših smučarskih reprezentanc. (Foto: M. Ozmec) TEMEUNE IN OBČINSKA KANDIDACIJSKA KONFERENCA Za Člana predsedstva države in predsednika ptujskega IS Na nedavni seji predsedstva občinske konferen- ce SZDL so med drugim razpravljali tudi o izvaja- nju kandidacijskih postopkov in volitev za sloven- skega člana predsedstva SFRJ in predsednika ptujskega izvršnega sveta. Temeljne kandidacijske konference naj bi v kra- jevnih skupnostih in OZD sklenili do 15. februar- ja, občinska kandidacijska konferenca pa bo 22^ februarja. Konec februarja bo tudi republiška konferenca. V začetku marca bo zvezna konferen- ca, v začetku aprila pa naj bi bilo v Sloveniji splo- šno glasovanje SZDL Slovenije. Kandidati, o katerih se bo odločalo na temelj- nih in občinski kandidacijski konferenci, so Mar- ko Bule, Janez Drnovšek, Tomaž Kalin, Gojko Stanič, Dušan Sinigoj in Vinko Vasle. Kandidat za predsednika ptujskega izvršnega sveta je Tone Čeh, diplomirani ekonomist, ki je trenutno podpredsednik izvršnega sveta. Po občin- ski kandidacijski konferenci bodo o njegovi izvoli- tvi odločali delegati vseh treh zborov občinske skupščine. (j | Še o cesti za Križaja v prejšji številki smo objavili fotografijo in krat- Ko besedilo o vijugastih sredinskih črtah na cesti "ajdina Macelj. Dolžni pa smo pojasnilo: ker da je črte zarisal vzdrževalec ceste, ^ oHi prizadeti v Cestnem podjetju Ptui (v u^stana- vljanju). To podjetje je res vzdrževalec te ceste, vendar šele ko bo v celoti obnovljena in ko jo bo- do prevzeli v upravljanje. Na vozilih, ki so sodelo- vala pri zarisovanju vijugastih črt, pa je pisalo GRADIŠ. JB 2 - DRUŽBA IN GOSPODARSTVO 9. februar 1989 — tednik ^ v PTUJSKI OBČINI 120 OSNOVNIH ORGANIZACU Z 2116 ČLANI ZK Malodušje ali zadrega Hno in drugo bi lahko rekli za trenutno stanje v osnovnih organi- zacijah Zveze komunistov v ptujski občini. Na prvi pogled se sicer zdi, da v osnovnih organizacijah nič ne delajo, da članstvo spi. V luči sedanjih gospodarskih, političnih, nacionalnih in vsakdanjih življenj- skih dogodkov pa seveda odseva ta na prvi pogled nezainteresiranost članstva precej drugačna. Na seji predsedstva OK ZKS Ptuj so opozorili, da pravzaprav ne gre za malodušje, ampak prej zadrego. Kaj lahko člani Zveze komuni- stov v tem trenutku ponudijo boljšega, konkretnejšega . . .? Cas, v ka- terem živimo, terja odgovore, a kdo zna in more odgovoriti na to, kaj bo jutri? Menjamo zvezno vlado, zahtevamo izredni partijski kon- gres . . . Osnovna organizacija nima ne v delovnih organizacijah in ne v krajevnih skupnostih nobenih pristojnosti in tako se člani zapirajo v osnovne organizacije, pozabljajoč, da bi morali delovati v teh okoljih v celoti. Kako preseči ta čas družbene in moralne krize, pa je vpraša- nje, na katero bodo morali odgovoriti komunisti sami tudi in pred- vsem v kontekstu prenove Zveze komunistov. Na osnutek programa občinske konference ZKS, ki je že nekaj časa v razpravi, so imele pripombe le tri osnovne organizacije od 120, To hkrati tudi pomeni, da tudi same osnovne organizacije še nimajo svojih programov, čeprav daje program občinskega komiteja dovolj osnov za oblikovanje konkretnih programov za konkretna okolja. Upoštevati je treba tudi dejstvo, da se danes ljudje v mnogih okoljih ukvarjajo s problemi preživetja in je politično delo drugotnega pome- na. Lani je v ptujski občini izstopilo iz Zveze komunistov 129 članov, 1987. leta 14035 jih ja navedlo osebne razloge za izstop, 12 jih je me- nilo, da je članarina previsoka, pet jih je zajelo malodušje, enajst ne- zadovoljstvo nad splošnim stanjem, 46 članov je kot razlog za izstop navedlo slabo delo v osnovni organizaciji in v partijskih organih v ob- čini, republiki. Dva sta izstopila zaradi slabega odnosa vodilnih de- lavcev v delovni organizaciji, 18 pa je takih, ki so izstopili brez jasnih vzrokov. Na seji predsedstva so razpravljali tudi o gradivu CK ZKS o po- litičnem pluralizmu. Razprava, ki naj bi stekla tudi v osnovnih orga- nizacijah, ne bo lahka, saj gradivo prinaša dileme in vprašanja, o ka- terih še marsikdo ni sposoben razpravljati, saj gre za razpravo o pre- novi družbe kot celote. N. V. Z VLADOM BELŠAKOM O SPREMEMBAH V KOLEKTIVNI POGODBI I Bistvena novost še na rešetu Na letni konferenci osnovne organizacije sindikata delavcev na področju samostojnega oseb- nega dela v občini Ptuj so se naj- več pogovarjali o vsebini kolekti- vne pogodbe in njenem uresniče- vanju. Ob tej priložnosti je tudi nastal pogovor z Vladom Belša- kom, delegatom republiškega odbora delavcev v obrti. SPREMEMBE KOLEKTI- VNE POGODBE NASTAJAJO ŽE TRI LETA. ZAKAJ? »Res je - na spremembe ko- lektivne pogodbe se prijavljamo že tri leta oziroma od trenutka, ko je potekla veljavnost prejšnji. Ne moremo pa reči, da kolekti- vne pogodbe ni, ker velja stara, dokler niso sprejete spremembe. F^oudariti moram, da Zveza obrtnih združenj Slovenije ni imela pravega posluha za dogo- varjanje in uveljavitev spre- memb. Prave taktike pa nismo uporabili tudi v republiškem od- boru sindikata delavcev v obrti. Kaže, da je obema ustrezalo, da s spremembami kolektivne po- godbe zavlačujejo. Takšno stanje pa na nek način ustreza tudi obr- tnikom. Republiški odbor sindikata delavcev obrti je spremembe sprejel v decembru prejšnjega le- ta, v Zvezi obrtnih združenj obljubljamo, da bomo imeli pr- vega marca tako dolgo pričako- vano in spremenjeno kolektivno pogodbo nared.« KATERE SO BISTVENE NOVOSTI NOVE KOLEKTI- VNE POGODBE? »Za bistveno novost še ni so- glasja in to zato, ker gre za naj- nižji osebni dohodek, ki ga opre- deljuje kolektivna pogodba. Ta je v razpravi pri arbitraži repu- bliškega izvršnega sveta že dobro leto. Druge spremembe je zahte- vala spremenjena zakonodaja. Tako so se spremenile osnove za čas bolniškega staleža, druga na- domestila za čas odsotnosti z de- la in podobno.« KATERE SO NAJPOGO- STEJŠE ZLORABE KOLEKTI- VNE POGODBE? »Vprašanje bi spremenil tako, da bi se vprašali, kako dosledno uresničujejo kolektivno pogod- bo. Vemo, da v tistih delih, ko gre za nekatere ustaljene odnose — recimo letni dopust, delovni čas, tedenski počitek in podobno — ni večjih težav. Najhujše pa je v primerih, ko gre za denar, torej za osebne dohodke. Težavi so tudi v primerih, ko gre za disci- plinsko odgovornost delavcev (postopki). Glavni in osrednji problem pa je neuresničevanje poračuna odstotne udeležbe v či- stem dohodku. To pravico delav- cev iz kolektivne pogodbe ures- ničuje zelo malo obrtnikov.« NAJPOGOSTEJE SE LOMI- JO KOPJA PRI OSEBNIH DO- HODKIH. KAKO TO STANJE SPREMENITI? »Osebni dohodek iz kolekti- vne pogodbe je najnižji osebni dohodek — to je osnova, ki omo- goča obrtniku zaposlovanje de- lavcev, poleg regresa za prehra- no med delom in za letni dopust. Ta osebni dohodek je postavljen kot socialna kategorija in ne more biti merilo la delo, kot to dela ve- čina obrtnikov. Pri tem moramo vedeti, da se obrtnik in delavec dogovarjata o osebnem dohodku pri sklepanju delovnega razmerja, pa ne samo takrat; to dogovarjanje bi mora- lo biti stalno. Gre v bistvu za ce- no delovne sile. Ce nekdo delav- ca tako slabo ceni, da ga plača po eksistenčnem minimumu potem je to zelo žalostno, ne mo- rem drugače povedati.« ZAKAJ DRUŽBENOPOLI- TIČNE ORGANIZACIJE IN DRUGI OBČINSKI FORUMI, KO RAZPRAVUAJO O OSEB- NIH DOHODKIH DELAVCEV V ZDRUŽENEM DELU, Ni- KOLI NE RAZPRAVLJAJO O DELAVCIH V OBRTI IN NJI- HOVIH PREJEMKIH? »Pri tem velja zlasti opozoriti na specifičen položaj oziroma urejanje delovnih razmerij prek kolektivne pogodbe. V primeru obrti gre za drugačen pristop v gospodarjenju in delitvi samega osebnega dohodka, delitvi prese- žne vrednosti oziroma ostanka dohodka glede na lastništvo os- novnih sredstev. S tem se bomo v bodoče srečevali v večji meri, saj bo več mešanih podjetij, v kate- rih bodo delovna razmerja ureja- la kolektivne pogodbe. Skratka zakon o podjetjih bo v tem pri- meru marsikaj spremenil.« DELAVCI V OBRTI SO SLA- BO OBVEŠČENI. KLJUB TE- MU DA IMAJO SVOJ LIST (DELAVIiC V SAMOSTOJ- NEM OSEBNEM DELU), SE STANJE NE SPREMINJA. ZA- KAJ? »Obrtniki verjetno želijo, da so njihovi delavci neobveščeni, ker bi jim sicer ta časopis, ki je namenjen njim, izročali. Imamo podatke, da ga delavci v mnogih obratovalnicah ne dobijo, če pa ga dobijo, pa je to z veliko zamu- do. Tudi to se je že zgodilo, da so delavci prejeli časopis, v kate- rem so manjkali listi z objavljeni- mi zneski nadomestil oziroma najnižjega osebnega dohodka. Skratka — delavci bi ta časo- pis morali dobiti, ker je njihov!« MG Vlado Belšak: »O naši zahtevi, da bi najnižji OD, ki ga obrtniki najpo- gosteje uporabljajo kot merilo za delo, zvišali za devetnajst odstotkov, odgovorni še razpravljajo ...«. (Posnetek: M. Ozmec) Govori se... ... da je nek Ptujčan, ki misli, da je velika riba, zagrozil, da bo »razpucal« vse na Tedniku, ker ga tuintam omenimo v zvezi z nelepimi ptujskimi zadevščina- mi. Pa nas ni prav nič strah, kajti tudi mi dobro »pucamo« in smo prijatelji s ptujskimi strelci . . . ... da se direktor neke ptujske delovne organizacije (ne upamo si zapisati »uspešne«, da nas ne bo prihodnost demantirala) vsa- ko nedeljo rekreira — s prijatelji igra nogomet. Mi pa mu priporo- čamo, da prične trenirati vater- polo. Zakaj, pa naj sam uga- ne.. . ... da imajo ptujski funkcio- narji veliko srečo, ker se s politi- ko ne ukvarjajo njihovi zakonski (ali izvenzakonski) partnerji. Sa- mo pomislite, kako bi bilo, če se na primer mati županja (pa naj ne zameri, da smo jo vzeli za pri- mer) ne bi strinjala z očetom žu- panom, pa bi mu na sestanku za- grozila^ »Se bova že doma zme- nila!« Žal pa vsi funkcionarji ni- majo te sreče; zlasti mladinski ne ... ... da so jo organizatorjem ku- rentovanja najbolj »spustili« čla- ni smučarskega kluba, ki so obi- skovalcem svoje priponke proda- jali po 2500 din (»uradna« pri- ponka prireditve je veljala 5000 dinarjev), in še s popustom za večje število. Na ta račun so jih morali poslušati prodajalci »uradnih« priponk in zato so jih prodali veliko manj, kot so priča- kovali. Zakaj so ljudje ene in druge priponke jemali kot »uradne« in se odločali za cenej- še, pa že sodi v področje nelojal- ne konkurence v boju na tržišCu. Razprtije okrog maskote niso bi- le dovolj? OBRTNIKI IN NOVE POSLOVNE KNJIGE Letos še po starem Obrtniki so s svojimi zahteva- mi — tako vse kaže — za letos uspeli. Izvršni svet je na januar- skem zasedanju zborov združe- nega dela in zbora občin SR Slo- venije le-te seznanil s svojimi sta- lišči do pobud skupin delegatov, ki so opozorili na težave v obr- tniških vrstah zaradi novega pra- vilnika republiške uprave za družbene prihodke o vodenju poslovnih knjig. Po njem naj bi obrtniki vodili štiri poslovne knjige. Izvršni svet je sklenil, da bo novi pravilnik pričel veljati pri- hodnje leto. Do takrat pa naj bi ga posebna delovna skupina na- tančno pregledala, spremenila ter dopolnila. V delovni skupini so poleg članov izvršnega sveta predstavniki gospodarske zbor- nice, Zveze obrtnih združenj Slo- venije in nekaterih strokovnih organizacij. Slovenski izvršni svet bo prav tako predložil skupščini dopolni- tev zakona o davkih občanov. Ta bo o tem razpravljala že na zase- djanju zborov, 22. februarja. Zakaj je novi pravilnik repu- bliške uprave za družbene pri- hodke o vodenju poslovnih knjig za obrtnike neprimeren, smo na straneh Tednika že pisali. Pri vsem tem pa lahko obrtniki, če to želijo, vodijo knjige po no- vem. Ta način preverjanja v praksi je zelo zaželen, saj je sa- mo s tem mogoče dokazati pri- mernost ali neprimernost vode- nja novih poslovnih knjig, ki je po mnenju nekaterih strokovnja- kov iz vrst pripravljalcev zelo enostavno in bi ga zmogla sle- herna gospodinja. MG ZLATI NOJ V PREŠERNOVI Malo drugačen pogled v Prešernovi ulici šest delajo nemoteno, zapleti okrog denarja jih ne motijo. V izvršnem svetu z najvežjo odgovornostjo pripravljajo fi- nančno konstrukcijo in zagotavljajo, da hotel bo, denar pa naj bi pri- šel iz domačih logov. MG Gradbišče pri Zlatem noju — pogled z gradu. (Posnetek: M. Ozmec.) PREDSEDSTVO OK ZKS ORMOŽ O TOZD GOSAD V SREDIŠČU Jutri v luči nove zakonodaje TOZD Gosad v Središču seje od leta 1975 hitro razvijala in si s kakovostnimi izdelki ustvarila ugled tako na domačem kot tujem trgu. Zadnji dve leti pa delavce pestijo precejšnje težave, ki jim ni- so kos. Nenehno spreminjajoči se pogoji gospo- darjenja, odvisnost od vremena in posojil za redno poslovanje so povzročili zmanjšanje izvoza na konvertibilno tržišče. V letih 86 in 87 so že poslo- vali na robu rentabilnosti. Gosadov proizvodni program (vložene kumarice, šampinjoni, olive, aj- var, rdeča pesa itd.) zahteva nenehno obnavljanje in posodabljanje opreme, denarja za to pa ni do- volj. Pričakujejo sicer, da bo letos ta 390-članski kolektiv, ki ima delovno enoto na Vrhniki, bolje posloval. K temi naj bi pripomoglo sodelovanje z avstrijskim partnerjem, ki bo prispeval dovolj de- narja za povečanje enega dela proizvodnje, vendar inorajo v.Gosadju pr«j dokončati predlani začeto investicijo, vrednd cKp ijii^ijai^dj dinarjev — gradi- jo kotlovnko, v načrtih pa je še 400 kvadratnih metrov skladiščnih prostorov. O organizaciji v smislu nove zakonodaje šele razmišljajo, saj ne želijo izgubiti sedanje samostoj- nosti, kakšnih konkretnih predlogov pa še niso iz- delali. Dosedanje sodelovanje z Drogo pa ocenju- jejo kot uspešno. Kot smo slišali na predsedstvu OK ZKS Ormož, ki se je sestalo skupaj s komunisti Gosada, ormo- ški izvršni svet meni, da bi morala TOZD Gosad postati enovita delovna organizacija, v nasprot- nem primeru bodo nazadovali. Če bi temeljna or- ganizacija postala delovna enota Droge, o čemer sedaj še ni nič rečenega, bi izgubili kadre, samo- stojno odločanje in seveda tudi akumulacijo. Zato je izvršni svet predlagal delavskemu svetu Gosada ustanovitev komisije, ki bo proučila možnosti re- organizacije. Predvsem naj bi ocenili, kaj pomeni osamosvojitev v kadrovskem, tehnološkem in raz- vojnem smislu in kaj v nasprotju s tem ustanovitev delovne-enote. NaV Predavanje o nepremoženjski škodi Društvo pravnikov v gospo- darstvu Maribor — podružnica Ptuj —Ormož je za danes (9. fe- bruarja) pripravila predavanje o nepremoženjski škodi. Predaval bo Gvidon Šalamun, sodnik ma- riborskega sodišča — Temeljne enote Ptuj. Predavanje bo ob 18. uri v pro- storih. delavikdga doin» Branca I<;rambrergei'j^'\i Ptuju, O/ganiža- tor p>ričakuje dobro udeležbo. MG tednik — 9. februar 1989 SESTAVKI IN KOMENTARJI - 3 29. PTUJSKO KURENTOVANJE V SUKI IN BESEDI Prihodnje leto tridesetletnica y skoraj treh desetletjih prireditve so Ftujčani in drugi obiskovalci na ptujskih ulicah in trgih pozdravili nešteto mask — skupaj več deset tisoč _ gledalcev pa Je bilo v teh letih več kot milijon. Dolga tradicija pa še ne pomeni zvestobe prireditvi. Tudi to pustno nedeljo so obiskovalci sla- bo kupovali priponke. Dvajset tisoč jih Je bilo na voljo po pet tisoč di- narjev. Organizacijski odbor Je v pričakovanju dobrega nakupa organi- ziral tudi žrebanje. Obiskovalci naj bi si razdelili sto lepih nagrad v vrednosti deset milijonov dinarjev, ki so Jih prispevale ptujske OZD, or- ganizatorji in nekateri drugi. Načrti so izpolnjeni le polovično — obi- skovalci so kupili le polovico priponk. Da so bili slabi kupci. Je sklepati tudi po tem, da Je bilo skoraj tri tisoč priponk prodanih v predprodaji do 20. februarja. v folklornem delu okrog 400 nastopajočih Nedeljska pustna prireditev je bila letos v ospredju priprav, saj je v prejšnjih letih bilo potrebno organizacijsko skrb deliti na več spremljajočih prireditev. Škoda, da se je prireditvena nit iz prejš- njih let prekinila: kmečke gostije ni več, tudi posvetovanje o ma- skah je ostalo le pri svojem za- četku, ljudski pevci, godci in ple- salci pa bodo nastopili ob drugih priložnostih. V ponedeljek so ra- jale naše najmlajše maškare, v torek pred klubom mladih pa mladinci: na šaljiv način so se za letos poslovili od pusta. Pust ni več tako vesel kot je bil nekoč: folklorni nastop na tržni- ci so spremljali gledalci zaskr- bljenih in nič veselih obrazov. Petnajst folklornih skupin je po- kazalo del naše preteklosti; tri- najst jih je bilo s Ptujskega in Dravskega polja. Začeli so pustni pokači iz Pod- lehnika in Markovec, nadaljevali kopjaši iz Markovec, vile iz Za- bovec, orači iz Podlehnika, na- mesto plesačev iz Pobrežja je na- stopila rusa iz Podlehnika in vsaj za nekaj trenutkov zvabila na- smeh na lica gledalcev, orači iz Lancove vasi so s seboj pripeljali tudi mlade orače, saj so orači iz Markovec ostali doma. Sledile so Lucije, kopanjarice iz Stojn- cev so zamenjali člani folklorne skupine iz Markovcev in prika- zali ples z bosmani. Doma so le- tos ostali tudi piceki in kokotiči iz Markovec, nastopili pa so ru- sa, medved in drugi pustni liki iz tega naselja. Ploharji iz Cirkovc pa so končali nastop folklornih skupin s Ptujskega in Dravskega polja. Pustne skupine iz Ruonaca in Matajurja, klada s Spodnje Pol- skave ter vasiličarski babari so nastopili kot gostujoče skupine. Najlepše pa so dopoldanski nastop folklornih skupin končali kurenti. 63 jih je zaplesalo svoj demonski ples in bilo je nepono- vljivo. Njihov nastop je v trenut- ku zbrisal vso nejevoljo, ki so jo do prireditve kazali nekateri za- radi že znane maskote smučar- skega kluba. Njihov nastop je spremljala zadrega, saj ni bilo moč ugotoviti, koga kličejo: ali pomlad, ki že vso zimo napove- duje svoj prihod, ali naposled le zimo, saj nas ta že drugo leto za- pored bolj skopo pozdravlja ali pride ob nepravem času. Tržnica se je po dopoldan- skem nastopu hitro spraznila. Člani folklornih skupin so šli na kosilo, udeleženci karnevalskega dela povorka pa so čas do 14. ure — torej do začetka povorke — izrabili še za zadnje priprave. KARNEVAL JE LVIEL 1000 UDELEŽENCEV... Ob trinajsti uri naj bi se na Muzejskem trgu pričele zbirati skupine na vozilih. Ocenjevalna skupina je bila na trnih, saj je bi- lo do poldruge ure le pol ducata skupin od napovedanih sedem- najstih. Še najbolj hitri sta bili skupini iz Dvorjan — lani je bila le ena, letos sta prišli že dve. Gasilsko društvo Dvorjane je pod pokroviteljstvom gostilne Brumen pripravilo zelo izvirno skupino s prikazom našega pro- grama za združeno Evropo 1992. Martinške gusarje — prav tako iz Dvorjan — že poznamo. Zanje je bil izziv Ante Markovič — nji- hov nastop je omogočil bistro Kocka iz Spodnjega Dupleka. V delovni organizaciji MI P Ptuj so razmišljali o naši svetli prihod- nosti, ki je noče in noče biti. Za Emono-Kmetijski kombinat je bil izziv Zlati noj. Najbolj veseli so bili mladinci iz Slovenje vasi — šli so se šrangarje. V Hiko Ol- ga Meglic so se poskušali z infla- cijo in ukrepi; pri tem so upora- bili nekaj misli in podob iz lan- skega karnevala, kar niti ni sla- bo, saj se od lani letos stanje ni spremenilo in težave se vedno bolj stopnjujejo. V Emoni-Mer- kurju so pometli z nekaterimi ne- uspešnimi politiki in se šli Yu krematorij. Na majhnem traktor- ju je skupina mladih iz novega naselja poskušala prikazati pre- delavo vseh vrst motorjev. Pri občini so dali v precep obljube. Mladinci iz Dražencev so se šli Hollywooda in boljšega jutri. Pe- rutninci so pometli s temeljnimi organizacijami: v enotah bo še boljše. Nastop skupina na vozi- lih pa so končali godbeniki TGA z volilnim golažem. Drugih mask je bilo v povorki malo. Svoje so opravile šolske počitnice in že tradicionalno ignoriranje Ptujčanov, da bi se po sobotnem nastopu v gostin- skih lokalih v nedeljo pokazali še v povorki. Tudi letošnje boga- te nagrade jih niso zdramile. KARNEVALSKIH SKUPIN JE IZ LETA V LETO MANJ Komisija za ocenjevanje z udeležbo ni bila zadovoljna. Ta- ko je ugotovila, da karneval šepa že več let, kar torej ni nič novega. Sodelujoči niso izstopali kar za- deva znane kriterije: vsebino, estetiko, šaljivost, množi- čnost . . . Zato je brez zadržkov odločila, da letos ne bo podelila prve nagrade v znesku 1,5 milijo- na dinarjev. V tem primeru ne gre za nobeno varčevanje, tem- več zgolj za upoštevanje dejstev. Dve drugi nagradi po milijon dinarjev sta prejeli skupini iz Dvorjan in TGA Kidričevo (prva se je kot smo že zapisali, predsta- vila z našim programom za zdru- ženo Evropo 1992, druga z volil- nim golažem). Tretja nagrada v znesku petsto tisoč dinarjev je pripadla Emoni-Kmetijskemu kombinatu Ptuj za Zlati noj. Ide- ja je odlična, škoda le, da jim je zmanjkalo moči do popolne rea- lizacije. Pri drugih maskah je bila naj- boljša skupina klovnov iz Srednje- šolskega centra — lepo in domi- selno se je namaskiral pevski zbor, za kar jim gre vsa pohvala. Takih mask si je v bodoče le žele- ti. Morda so koga navdihnile in jim povedale, kako se je treba ma- skirati. Prava nagrada je vredna petsto ti$>oč dinarjev. Drugo je do- bil faraon Tutankamon — pusto- valec iz Maribora, tretjo v znesku dvesto tisoč dinarjev pa skupina štirih opic. Vsaka druga skupina je za so- delovanje v povorki prejela sto tisoč dinarjev. Organizatorja — folklorno in turistično društvo Ptuj — napro- šata vse udeležence oz. nagrajen- ce, da pridejo po nagrade v turi- stični biro Turističnega društva Ptuj, Trg svobode 4, od 9. do 14. ure. Lahko pa sporočijo tudi šte- vilko svojega žiro računa. Žrebanje priponk — vstopnic za prireditev — je opravil raču- nalnik. Zanimanje je bilo izred- no, saj so obiskovalci nestrpno pričakovali vsako izžrebano šte- vilko in pridno počakali konec žrebanja. Na Trgu mladinskih brigad in v Lackovi ulici 2 a, kjer je bilo moč videti izžrebane šte- vilke, seje trlo ljudi. Seznam sre- čnih številk si lahko ogledate na strani 11. Prva ocena letošnjega kurento- vanja je dobra. Organizacijski odbor bo vtise uredil v prihod- njih dneh in napovedal strategijo za organizacijo 30. — jubilejne prireditve, s katero pa je sloven- ski javnosti potrebno dokazati, da jo neupravičeno potiska na stranski tir in to kljub dolgoletni tradiciji in nekaterim »botrom« v preteklosti. Žal kljub velikim obljubam kurentovanje ostaja ptujska prireditev, četudi so mu včasih napovedovali lepše čase. Še pred nastopom v širši javnosti pa bo potrebno pomesti s sla- bostmi v občinskih mejah. Pred- vsem pa bo potrebno nekatere spomniti, da je za smetano po- trebno tudi kaj narediti. Mesto je bilo letos lepo okrašeno. Pokazalo se je, da se trudijo zasebniki in družbe- ni sektor. Pri trgovinah so se takole potrudili: nagrado v znesku sto tisoč dinarjev prej- me trgovina Oblačila, drugo - v znesku sedemdeset tisoč Elektrotehna, tretjo — v znesku petdeset tisoč dinarjev — pa Blagovnica. Pri zasebni- kih prve nagrade niso podelili. Drugo — v znesku sedemdeset tisoč dinarjev — so prejeli sta- novalci na Trgu svobode 4, tre- tjo — v znesku petdeset tisoč dinarjev — pa v Lackovi 8 — nad trgovino Kemikalija. Pust v obleki, našiti s frfotajočimi In trakovi, v rokah ima škarje in pali- co. Pust ves čas skače in vriska. Skupina iz Ruonaca (Beneška Sloveni- ja). Klada s Spodnje Polskave. ustni sejem je tudi letos spremljal osrednjo prireditev. Stojničarji so ^ojo ponudbo razstavili v Bezjakovi ulici in na Slovenskem trgu. Dan pred prir^itvijo pa so dobesedno podivjali in stojnice namestili, kjerkoli rudt prostor pred blagovnico, ki je bi! rezerviran /a dru- ni bil izjema. Na sliki del ponudbe za naše najmlajše. V Emoni-Merkurju so vzeli na muho odslužene politike. Ptujski godbeniki so slsvlli Mipov jubilej. Kopjaši iz Markovec. Ploharji iz Cirkovc. Rusa iz Podlehnika je še najbolj razveselila obiskovalce, sicer bi dopol- dansko prireditev spremljali še bolj kislega obraza. Na občini so se na šaljiv aačin lotili ^seh obljub Kurenti so letos držali obljubo — prišli so v polni zasedbi, in to kljub temu, da so ^me!; za seboj naporne nastope v drugir slovenskih krajih. Dopoldne js*^ je bilo 63, popoldne čez 120. (Posnetki: Ivo Ciani.) 4 - SESTAVKI IN KOMENTARJI 9. februar 1989 - tednik Še nekaj utrinkov iz praznične Gorišnice v krajevni skupnosti Gorišnica so proslavili krajevni praznik 28. Januarja, teden dni pred uradnim praznikom. Zbrali so se v Muretincih, kjer so tega dne odprli novo samo- potrežno trgovino. S prazničnim programom pa so počastili tudi slovenski kulturni praznik. Nekaj sobotnih doživetij je v svoj objektiv ujela tudi naša sodelavka Laura iz Gorišnice. Za dobro oskrbo, založenost in postrežbo skrbi osem zaposle- nih. Za »kafetarje« pa je dobrodošel tudi bife. V folklorni skupini iz Stojncev je kratek čas plesal tudi direktor Mipove Maloprodaje Jože Vaupotič. »Ugotovil« je, da je ples boljši kot pa dnevno ubadanje s težavami maloprodajne trgovi- ne. Pred novo samopotrežnico so zapele tudi članice aktiva kmečkih žensk iz Muretincev. Pesmi so same zložile. Tekst: MG Posnetki: Laura, Gorišnica Tudi v Ormožu kmečki zvezi Komisija za kmetijstvo pri občinski konferenci mladih v Ormožu je prevzela pobudo o organiziranju podružnice Slovenske kmečke zveze in kmečke mladine. Kmetje so namreč na različne načine in ob različnih priložnostih že izrazili željo in potrebo po organizaciji samo- stojnih zvez. Tako bo v soboto, 11. februarja, ob 10 uri v dvorani delavske uni- verze (v gradu) kmečka tribuna Ali mora kmet res le ubogati? Ob po- govoru se bodo udeleženci tudi odločili, kako bodo ustanovili zvezi in katere bodo njune poglavitne naloge. d. 1. Razstava grafik v ormoški knjižnici Naravnost dejavnosti boriske kolonije, ki je kot institucija liko- vne dejavnosti ukinjena v prvotnih formalnih okvirih, vendarle živi v novi preobleki. Vsebinski koncept, katerega rezultat je lanska grafi- čna mapa Sandija Cerveka in Marjana Gumilarja, omogoča predsta- vitve v ambientih, ki nimajo lastnosti posebnih razstavišč. Tako so grafike iz mape do sedaj doživele več predstavitev: po lanski v novih razstavnih prostorih na ptujskem gradu še v mariborskem Arsu, LB - Mariborski banki v Ruju ter ob slovenskem kulturnem prazniku sedaj v ormoški knjižnici. Ormož, ki nima stalnih razstavnih prostorov, se na ta način se- znanja z likovno ustvarjalnostjo našega časa, seveda pa je to le utri- nek. Ob tem kaže morda pomisliti na dejstvo, da je to mesto nekako izven dogajanja, vsaj kar se likovnega utripa tiče. Zaradi tega bi bilo še kako upravičeno zagotoviti manjši razstavni prostor (sicer na fre- kventnem mestu), kjer bi tudi ormoški občan kdaj pa kdaj zanstavil svoj-pogled. Razstava grafik Sandija Červeka-in Marjana.Gumilarja bo na ogled do 10. marca, kajpak v času poslovanja ormoške knjižni ce. J. B. PRESTOP V POLITIČNI PLURALIZEM Rubikon je samo potoček Pravica do svobodnega političnega, sindikalne{;a in interesnega združevanja, ki bo različnim družbenim skupinam in interesom dopusti- la, da se bodo organizirali in nastopali v političnem prostoru, je prvi sklep, ki so ga mladi na svoji 3. konferenci minulo sredo soglasno spre- jeli (z enim v/držanim glasom). To, da je med šesturno ra/pravo pravzaprav šlo le za nasprotovanje i/ »načelnih« razlogov, nikakor pa ne /a nestrinjanje z gradivom Za de- mokracijo oziroma njegovimi temeljnimi poudarki, je bilo več kot očit- no. Ali pa vsaj, da tisti, ki se niso strinjali s temeljnimi zahtevami gradi- va, tega niso hoteli javno povedati, da ne bi bili videti »nedemokratični«. Kakorkoli, mladi so pet temeljnih stališč sprejeli, vse drugo pa prepusti- li nadaljnjemu delu in odločitvam na 13. kongresu ZSMS. Da bo imela partija kam sestopiti iz predloga za svobodo politi- čnega, interesnega in sindikalne- ga združevanja sledi, da bodo vse doslej obstoječe in na novo organizirane -- v prvi vrsti poli- tične organizacije (Slovenska de- mokratična zveza. Socialdemo- kratska zveza Slovenije, Zelena lista . . .) imele enako možnost pristopa do oblasti, ki je po tej zamisli prazen prostor in si ga je potrebno vsakokrat znova osvoji- ti. ZSMS torej predlaga enaka pravila igre za vse, ki imajo am- bicije po politični oblasti, in zato se bo morala, kakršnokoli obliko in ime si bo že nadala, boriti za to mesto po enakih pravilih. Za tako enake pogoje so seveda nuj- ne splošne, neposredne, tajne in periodične volitve, kar je vsebina drugega sklepa sredine konferen- ce. Tudi očitek nekaterih mladih komunistov in asistentov na Fa- kulteti za politične vede, sociolo- gijo in novinarstvo v Ljubljani, češ da ZSMS svojo identiteto gradi na antipartijski osnovi, je, vsaj s stališča teh sklepov, iz trte zvita, saj le-ta predlaga, da se ZKS godi enako kot vsem dru- gim, ki bodo nastopili v politi- čnem prostoru. V kaj se bo spremenila ZSMS Izrecnega sklepa, kaj se bo zacija postala zveza mladinskih organizacij in gibanj (kar je predlog Janšove skupine) ali se bo oblikovala v klasično stranko ali samo v zvezo projektov, ki jih je sedaj vodila ZSMS, je stvar odločitve mladih. Zanimiv pa je tudi predlog, da naj bi se ZSMS spremenila v neodvisni politični subjekt z delovnim naslovom Al- ternativae, kar na primer predla- ga Andrej Fištravec v prispevku kalno organiziranje tudi sama očitala. Ko sem že pri tem, naj zapišem, da so ptujski člani ini- ciativne skupine za neodvisne sindikate pripravljali tudi gradi- vo za sredino konferenco. Sku- paj z mariborskimi pobudniki so tudi oblikovali gradivo za tisti del, ki utemeljuje potrebo po sin- dikalnem pluralizmu. O tem, kaj se bo zgodilo z ZSMS, torej še ni nič sklenjene- ga, občutek avtorice tega zapisa pa je, da je mnoge mladinske funkcionarje na nek način tudi strah, kako si bodo v spremenje- nih razmerah zagotovili podpo- ro, članstvo in volilce, če ne bo- do sposobni pripraviti konkre- tnih projektov. V marsikateri ob- činski konferenci namreč še ved- no velja, da mladinski funkcio- narji nimajo kdove kako konkre- tnih in zanimivih projektov in se- ki imajo zanjo predloge, torej, da bo pri njenem oblikovanju politi čni prostor odprt in da bo seveda vpeljala vse prvine politične kon- kurence. To je pravzaprav tudi pot, po kateri želijo mladi vpeljati spre- membo političnega sistema v smeri političnega pluralizma. Številne konkretne predloge: o preobrazbi skupščin na občinski ravni v enodomne, na republiški pa dvodomne, o ločitvi politične scene od gospodarstva z izpraz- njenjem prostora v njem tako, da bo v njem mogoče le sindikalni pluralizem, ne pa tudi politične stranke (ali sedanje DPO), dru- gačna pozicija ZKS in spreme- njena vloga. Socialistične zveze, ki naj po mladinskem predlogu postane mesto registriranja poli- tičnih subjektov in servis za izva- janje demokratičnih volitev bodo torej mladi poskušali vpeljati skozi spremembe slovenske usta- ve. Veliko novosti pa tudi skozi spremenjen zakon o združeva- nju, ki bo zajel politično, intere- sno in sindikalno organiziranje. Vzpostavljanje pogojev se torej ZSMS šele pričenja in pri tem ji bodo prav gotovo pomagale tudi novoustanovljene zveze in stran- ke. Ce torej ti predlogi ne bodo upoštevani v novi slovenski usta- vi ali jih bo kakorkoli kdo one- mogočil, potem seveda za politi- čni pluralizem formalno ne bo osnove. Upati pa je, da bo usta- vna komisija sprevidela, da je politični pluralizem realnost. Po- navadi je tako, da tisto, česar ne priznaš, udari po drugi strani - tam, kjer najmanj pričakuješ, in slovenski oblastniki bi se tega morali zavedati. Ce želimo spro- stiti ustvarjalno energijo nastalih zvez in pobud, je najmodrejša »Poslušajte, Rubikon je potoček »Tudi v potoku je mogoče koga utopiti...« »Slovenci se sprehajamo gor in dol ob bregu Rubikona ...« moralo zgoditi z ZSMS, če bo do politične mnogoterosti prišlo, mladi na konferenci niso mogli sprejeti. Sprejeli so samo sklep, da se bodo o tem še pogovarjali in da ni še nič odločeno. Navse- zadnje bo to tudi naloga 13. kon- gresa ZSMS, ki bo predvidoma oktobra; to je četrti sklep konfe- rence v Cankarjevem domu. Možnosti je seveda več. In ker po mnenju pripravljalcev gradi- va »Za demokracijo« strank ni mogoče niti zapovedati niti pre- povedati, so možnosti precej odprte. Ali bo mladinska organi- V knjižici Boj za oblast, ki sta jo pred nedavnim skupaj izdali štu- dentski časopis Katedra in Re- publiška konferenca ZSMS. Vse to ostaja torej še odprto. Predlog ptujske mladinske organizacije pa je, naj tako republiške kot ob- činske organizacije mladine kon- kretno in izrecno oblikujejo svo- je programe, pridobijo na osnovi programa članstvo, uvedejo ne- posredne volitve vodstva in uki- nejo avtomatizem včlanjevanja v ZSMS, po katerem se prav nič ne razlikuje od sindikata, ki mu je to v pobudi za neodvisno sindi- daj, ko ni več štafete in ko je vse manj mladinskih delovnih akcij, nimajo več kaj početi, radikal- nejših stvari pa nc upajo ali ne znajo narediti. Toda to je zgodba za kdaj drugič, čeprav je res, da je takih občinskih organizacij v Sloveniji vse manj. Kako vzpostaviti politični plurali- zem Kot peti sklep sredine konfe- rence so mladi zapisali tudi, da se bodo zavzemali za tako obli- kovanje nove slovenske ustave, v katero bodo lahko vključeni vsi. poteza pač uvajanje političnega pluralizma. Razen vojaško-policijskih me- tod v primeru, da političnega pluralizma ne bo, ta oblast pač ne more uporabiti ničesar druge- ga predvsem pa ne argumen- tov in ideoloških krilatic, s kate- rimi je dolga leta to na žalost bi- lo mogoče uspevati. Časi so dru- gačni, predvsem pa so drugačne generacije mladih, ki so se ogla- sile, z njimi pa tudi vse potlačene sile, gibanja, pobude in skupine. Darja Lukman Manj vodene zgodbe o mleku Zbiralci mleka v psoameznih zbiralnicah že približno vedo, kdo nosi pravo mleko in kdo ga občasno razredči. Krožijo tudi zgodbice o tem, da se nekaterim, ko zaslutijo kontrolo, »zgodi ne- sreča« in mleko (z dodano vodo) steče v obcestni jarek. Kolikor časa teče organiziran odkup mleka, toliko časa krožijo take zgodbice in toliko časa se kmetje pritožujejo nad rezultati vzorčenja. V ptujski mlekarni so lani kupili napravo za ugotavlja- nje prisotnosti vode v mleku in na osnovi tega poostrili nadzor. Samo novembra in decembra so odkrili vodo v mleku pri 130 kmetovalcih. Zaradi prepovedi oddajanja mleka je tega kar za 10 odstotkov manj, vendar v mle- karni pravijo, da je boljše prede- lati manj kakovostnega mleka, kot pa zapravljati čas in denar za slabo mleko. S takimi ukrepi si mlekarna vrača zaupanje tistih proizvajalcev, ki oddajajo kako- vostno mleko. V posameznih zbi- ralnicah in na nekaterih progah se je skupna vsebnost tolšče po- večala za pol odstotka, kar je v taki količini zelo pomemben re- zultat. V ptujski mlekarni so v letu 1988 poslovali sicer brez izgube, vendar prav na njeni meji. Da so še brez rdečih številk, je nedvom- no rezultat velikih prizadevanj v organizaciji dela in v doseženi produktivnosti. Po podatkih službe družbenega knjigovodstva so med 81 jugoslovanskimi mle- karnami po produktivnosti in ustvarjenem dohodku na delavca prav na vrhu. V mlekarni pritrjujejo nezado- voljstvu proiz^vajalcev mleka,-da odkupna cena. ne sledi stroškom prireje. Vendar poudarjajo, da je tako tudi v hjiViovem primeru. Vse leto so bili njiho\i stroiki mnogo večji kot prodajna cena. Januarja bi morali za liter mleka dobiti že dobrih 1.600 dinarjev. Na drugi strani pa o;>ažajo že manjše zanimanje za njihove proizvode. Tako se tudi v mle- karstvu že pozna manjša kupna moč. Nekatere mlekarne dajejo na trg izdelke iz poceni uvožene- ga mleka v prahu, kot smo sliša- li, pa poskuša država s takimi uvozi vplivati na domače cene. Vse kaže, da prihajajo tudi časi bitke za potrošnika in tu bo po- leg dobre kakovosti pomembna ■tudi cena. JB y Ptujski mlekarni so lani odkupili 20 milijonov 775 tisoč 545 litrov mleka, to je 4.2 odstotka več kot leta 1987. Kljuh .številnim pripombam je torej prireja mleka še vedno zanimiva. Predvsem za večje proizvajalce, saj si z dvema ali tremi kravami pač ni več mo- goče zagotavljati socialne varnosti. Devetdeset kmetij je takih, ki oddajo letno nad 20 tisoč litrov mleka. Pri teh posebej spremljajo kakovost mleka, in če je ta dobra, kar v glavnem je. je tudi plačilo za mleko višje. V letu 1988 so trije kmetovalci oddali več kal 100 tisoč litrov mleka, in sicer'Jože'Na-' fi-ast. Jože Lah in Janez Beranič. Nad 80 tisoč litrov mleka pa .so' oddali Jože Belca. Ivan Vogrinec in Janez Pintarič. Od I. januarja znaša od- kupna cena za liter mleka s 3.6-odstotno tol.ščo 975 dinar- jev. Premija za nižinsko ob- močje zna.ša 57 dinarjev, za vi- šinska območja, pašne in hlev- ske .skupnosti pa 120 dinarjev za liter mleka. tednik ~ 'el^ruar 1989 SESTAVKI IN KOMENTARJI - 5 Filmska predstavitev ormoškega turizma v Jeruzalemu so prejšnji teden predstavili film o turizmu ormo- Leea območja. Film je dolg 20 minut, poleg turističnih zanimi- vosti mesta in okolice predsta- vlja tudi etnološke izvirnosti in tisti del gospodarstva, ki je s tu- rizmom najtesneje povezan. Av- torja filma sta Ptujčana Tinček Ivanuša in Branko Vodušek, na- ročnik pa Kmetijski kombinat Jeruzalem Ormož-TOZl) Gostin- ^^^Film- je bil posnet lani, letos pa naj bi posneli še enega o celotni dejavnosti ormoškega Kmetijskega kombinata. N. V. Montiranje in krpanje zračnic v delavnici Avto-moto društva Ptuj Članstvo v Avto-moto zvezi Slovenije prinaša vrsto ugodno- sti. Ciani so zavarovani v prime- ru smrti in invalidnosti v prome- tnih nesrečah, vsak drug mesec prejmejo Moto revijo, ki prinaša informacije in novosti, ki jih imajo člani, novosti iz zakonoda- je v cestnoprometnih predpisih, teste vozil in najrazličnejše druge zanimivosti. Ciani imajo tudi 10-odstotni popust pri kasko za- varovanju avtomobila, s člansko iskaznico so upravičeni do kupo- na za brezplačno vlečno službo ob prometni nezgodi po vsej Ju- goslaviji in 200 kilometrov v tuji- ni. Poleg tega dobi član tudi ku- pone za brezplačen nasvet pri pooblaščenih odvetnikih. Štirje kuponi za pomoč in informacije so vsak za deset kilometrov vozi- la, ki vam pride na pomoč, oziro- ma za eno uro dela. Tako se s te- mi kuponi najprej poravna kilo- metrina za vozilo, ki jo prišlo na klic. zatem delo in potrebne dele, ki jih je bilo ob popravilu po- trebno zamenjati, pa jih je treba plačati posebej. S člansko izkaz- nico Avto-moto zveze Slovenije pa je mogoče dobiti tudi garant- no pismo za tujino; to so denarni čeki v vrednostni 500 švicarskih frankov, s katerimi je mogoče v tujini poravnati vlečno službo v primeru nesreče, popravilo avto- mobila, rezervne dele, stroške zdravljenja, prenočišče in potne stroške domov. Vse to je mogoče poravnati z dinarji doma, potem ko pridejo računi iz tujine. Avtomoto društvo Ptuj ima tu- di svojo delavnico, ki je zaprtega tipa, kar pomeni, da lahko vanjo pripeljejo na popravilo svoje av- tomobile člani Avto-moto zveze. Cena ure je za okrog 10 odsto- tkov nižja kot v drugih delavni- cah, delo ni normirano, kar po- meni, da vam zaračunajo dejan- sko porabljeni čas za popravilo. V delavnici tudi montirajo, krpa- jo avtomobilske zračnice, pre- montirajo in elektronsko uravno- težijo gume. Avtošolo pri Avto-moto dru- štvu Ptuj je lani obiskovalo 420 kandidatov, ki so se udeležili te- čaja cestnoprometnih predpisov, nekaj več kot 500 kandidatov pa je opravilo praktično vožnjo-voz- niški izpit. Avtošola ima devet avtomobilov, pet rednih in štiri honorarne inštruktorje. Oktobra lani se je spremenil temeljni za- kon o varnosti cestnega prometa, ki je prinesel tudi spremembe za tiste, ki želijo opraviti vozniški izpit. Prej so se kandidati za teo- retični del lahko pripravljali sa- mi in prišli na izpit, po spremem- bi zakona pa je obvezno obisko- vati tečaj iz teorije, ki traja 54 ur. Po tečaju je testiranje, ki pokaže, ali kandidat, cestnoprometne predpise pozna dovolj, da lahko prične praktično vožnjo. V lanskem letu je društvo pri- čelo tudi organizacijo sejma ra- bljenih vozil; začetek je bil kar obetaven in spomladi bo mogoče spet prodati ali kupiti rabljen av- tomobil, kmetijsko mehanizacijo ob nedeljah na parkirišču med avtobusno postajo in Perutnino v Ptuju. NaV Delavnica za montiranje plaščev in krpanje zračnic ter oravnoteženje (Foto: M. Ozmec) ■ W V ■ Iscemo dno ClSTO NA DNU je naslov knjige zahodnonemškega novi- narja Giinterja NValIraffa, ki je zamaskiran v turškega delavda raziskoval življenje tujih delav- cev, ki pogosto neprijavljeni de- lajo v najtežjih pogojih cele dne- ve za bedno plačilo J200—1500 mark na mesec. Vse te ljudi je uvrstil čisto na dno! Tako po dohodkih kot po social- nem in družbenem položaju. Na dnu pa so se znašli iz več razlo- gov. To so namreč nekvalificira- ni delavci iz nerazvitih držav in tudi Jugoslavije, ki ne obvladajo jezika in so zato za marsikaj pri- krajšani. Njihov edini cilj je se- veda čimveč zaslužiti in s tem preživeti družino, v domovini zgraditi hišo ali kaj podobnega. VVallraff je v tej knjigi ostro skritiziral zahodnonemško kapita- listično družbo, ki je odprtih rok sprejemala delovno silo iz neraz- vitih držav Evrope in Severne Afrike, da je opravljala vsa naj- bolj umazana dela, ki jih Nemci niso marali delati. Ker so bili ti ljudje večinoma neizobraženi in brez znanja jezika (ker so pač de- lali — in delajo — cele dneve), seveda niso imeli niti nimajo naj- manjše možnosti za odločanje o svoji usodi in o usodi dohodka, ki ga ustvarijo. A ti ljudje so s svojim položajem povsem zado- voljni, saj zaslužijo znatno več, kot bi v domovini, in veljajo do- ma za prave gospode. Gradijo si lepe hiše, otrokom nosijo lepe igrače »made in Germany«, sladkarije . . ., domov se pripelje- jo v lepih avtomobilih, ki so ti- stim, ki so ostali doma, samo ne- dosegljive sanje. Kje pa so naši delavci? Znano je namreč, da naši delavci ne de- lajo v tujini. Tako seveda nimajo nobenih problemov z jezikom in vsemi drugimi problemi, ki iz te- ga sledijo. Prav tako so dobili delo različno izobraženi ljudje. Od nepismenih do univerzitetnih profesorjev." Hkrati pa imamo — kar je najpomembnejše — pri nas socialistični samoupravni sistem družbenopolitičnega in gospodar- skega upravljanja. Torej sistem, v katerem je človek postavljen v središče življenja in sam odloča o svoji »politični usodi« in o pravični delitvi vsega, kar je ustvaril s svojim delom. Kam bi torej VVallraff postavil jugoslovanske delavce? Iz pove- danega bi lahko sklepali, da »Cisto na vrh«, a da se pre- pričamo, da temu ni tako, nam je dovolj že to, če pogledamo samo jugoslovanske plače in jih (Wall- raffu in nam na ljubo) preraču- namo v DM. To si seveda lahko privoščimo, saj so naše plače pri- čeli preračunavati v DM celo na- ši voditelji v ZK. Pa poglejmo, kakšne so jugo- slovanske povprečne plače. Hja, tu nekje med 150 in 250 markami se gibljejo. Odstopanja so seveda na eno in drugo stran. Tako bi lahko z vso verjetnostjo izsledili posameznike, ki zaslužijo pod 100 mark, po drugi strani pa bi se prav tako našli »tipi« ranga univerzitetnih profesorjev, ki se (pomislite razkošje) približujejo plači 1000 mark na mesec. Svojstven položaj v tej namiš- ljeno — resnični razpredelnici bi seveda dosegli naši upokojenci. a o upokojencih in penzijah v eni od naslednjih številk. Vsi zaposleni, ki prebirajo ptujski Tednik (in s tem te vrsti- ce), pa so vabljeni, da pogledajo svoje najnovejše izplačilne listke, preračunajo vsoto dinarjev v DM (po najnovejšem tečaju, se- veda) in se (samoupravni družbi primerno) uvrstijo na eno izmed naslednjih možnih mest: a) čisto na vrhu (zaposleni z OD nad 2000 DM) b) pri vrhu (OD 1500-2000 DM) C) čisto na dnu (OD 1200-1500 DM) d) postrgano dno (OD 200-500 DM) e) kje je dno? (vsi z OD pod 200 DM) Dragi bralci in bralke — ob- krožite črko pred vsoto vaše pla- če, preračunane v nemške marke, ki jo prejemate za svoje delo. To naredite vsi. Tako za vajo. Vsi tisti, ki pa se ne sramujete svojega nizkega zaslužka, pa pošljite fotokopijo svojega zad- njega listka na uredništvo ptuj- skega Tednika, in tisti, ki bo do- kazal najmanjšo plačo (seveda bomo odšteli bolniško, kre- dit ...), bo dobil v dar knjigo CI- STO NA DNU, ki jo je napisal že poprej omenjeni Giinter Wall- raff. Nikar se ne sramujte, če imate majhno plačo — sram bi moralo biti namreč državo! Svoje odgovore pošljite na na- slov: Radio — Tednik, Vošnja- kova 5, Ptuj, s pripisom: Kje je dno? Fredi ? z (O M > S >N e I e .S >g A O M Si 'C et 3 e •2, (N '5* £ > X X ^ ■b < Z tt u CD > 'Č OS dd O 'e > ■o >■ I/l u « >■ C it .A >N 3 k. .. -O u. a. O. t sc * ^ w >u 2 S o I KT S"® fi- 2 st a: . e u £ i? 'ŠT e 'B >s "o ■o o v p ^ o šl o i cn s H S. U > C/2 « 2 ^ 4» ogli I -lil 1 iM 1 I -il i-S-| šs > C aoJ2 > C N C w > S ^^ o-a « -O H "V J5o > -o = c- I I I Silili p. p ifsS iiis ^ ii i II ^ : I imPBUUi sit Ii -^il 112! ■ " ^^l^lilll ' 33 - ' ifE -Pižl i |l ■I ^^ t s' = 11° 1= I lHl.^^.Ulg t si&i^Mfpi II =111 i !|:f - niiia^i:-! ^l^^ljili^l i!l|l!l "lil iliitliltil.ilfif 1 lllpii f Iti iilliiiiiiiililli? iiii|ii:lil|liitii|i J iillll |iii|l|i|U!. I!tii|ili;l^il illliltllliiiiil i! |l| >t'' 1' I' I ^ ' r I I'H' I' i i'i 'I'' 11' JlFulfl ^ t I š i l-i-^ 11 'i |i | I Ig. fl lil II fi -i = I? ^illillC^lls I |l| 11 aj |i s Usmili I = i II II ii ll-i#||g sl^iigl Ii g iiiiiiii iitfiiii ntii|i niii. I i t anf! 7|7i7i? i niiif^i uimmm mnmiuim^ N C. C C 3 a^ ŽOD > o -ONiiCuiTSN D.-o C-Ec/iO-O c£S_L t3N-.^>>>oJ2ii>KJIMr-COC 6 - IZ NAŠIH KRAJEV 9. februar 1989 - tednik F^ust je za nami, vendar so ostale skrbi, kako oprati in očistiti pu- stna oblačila ter jih spraviti za naslednje leto, kajti na njih so ostali najrazličnejši madeži. In kako so nekoč čistili oblačila? Madeži od kave. Z raznega blaga se dajo kavni madeži odstraniti tako, da jih izperemo z vodo in z milom. Ce ne izginejo, jih izperemo v slani vodi. Potni madeži. Potne madeže izperemo iz svilnatega, pravolnatega ali pa volnenega blaga z zmesjo enega dela amonijaka, dveh delov špirita in treh delov žveplenega etra. S to /mesjo moramo madeže previdno zbrisati. Madeže od krvi z raznega blaga lahko izperemo v vodi, kjer smo bili raztopili nekolikko beneškega mila. Ce še kaj ostane, operemo madeže z vodo, ki smo ji dodali na 30 gramov vode 1 gram ščavne ki- sline. Čeprav je za ptujsko območje znano, da ni dobre pustne veselice, kjer ne bi prišlo do pretepa, pa kljub temu upam, da je bilo malo krvi ter le-te ne bo potrebno čistiti iz oblačil. Pranje svilenih rut. Svilnate rute se ne namakajo, prati se morajo posamezno druga za drugo. V dve posodi se pripravi deževnica in v vsako izmed obeh se vlije nekoliko špirita. Ruta se naglo namili z do- brim milom ter lahko opere v obeh za to pripravljenih vodah. Potem se uravna v belo, čisto ruto, se malo pusti in lahko zlika z ne prevro- čim železom. Svilnate rute pa se pero tudi na drug način; V liter mrzle vode se vmešata dva rumenjaka. Ruta se v tej vodi izpere in dobro v čisti vodi preplakne. Uravna se v čisto ruti in se zlika. Seveda pa je potem, ko smo oblačila oprali, jih zlikali, potrebno lepo shraniti, da bodo pripravljene za naslednje pustovanje. Preprečiti pa moramo, da nam jih molji uničijo. ZB TURNIR y MALEM NOGOMETU Novoustanovljeni Klub malega nogometa Ptuj v začetku lanskega leta je bila samo ideja, sedaj pa je KMN Ptuj že ustanovljen in prva večja akcija bo turnir v malem nogometu v ne- deljo, 19. februarja, ob pol deveti uri v hali Mladika v Ptuju. V Ptuju imamo že nekaj klubov malega nogometa, vendar je to še veliko premalo, saj se z aktivnim igranjem malega nogometa ukvarja najmanj 20 ekip. Te pa s težavo pridobivajo finančna sredstva za iz- vedbo svojih programov. Enako je tudi z registriranimi klubi, kjer še vedno ni rešeno vprašanje financiranja in malega nogometa nasploh, zato se klubi obračajo na raznorazne sponzorje z več ali manj uspeha. Po eni strani je čutiti zaviranje, po drugi pa se obeta razvoj malega nogometa, vendar je verjetno osnovni problem lahko samo v organi- zaciji in usklajevanju med nogometom in malim nogometom. Janko Marčič Srečko ni več nesrečko Človek bi verjel, da je Srečko srečen, ko pa ima tako srečno ime. Saj je nemogoče, da ne bi bilo tako. Srečko ne more biti ne- srečko. F'a je bilo vse obratno. Doma pri njih težav na kupe: prepiri med staršema, trpinčenje otrok, prezgodaj noseča sestra, duševno zaostali bratec. Srečko slab učenec. Bil je molčeč, ubogljiv, nikoli ni rekel ne. Ce česa ni zmogel, je molčal in me gledal, da sem kmalu spoznala, da tak- šna reakcija v resnici pomeni ne- mi ne. Vrstila so se ustna prever- janja in moj Srečko je redkokdaj staknil usmiljeno dvojko, pa še to le pod pogojem, če sem prila- godila vprašanja njegovim spo- sobnostim, znižala kriterij zah- tevnosti, drugim učencem pa ra- zložila, da (ne)Srečka ocenjujem z drugačnimi merili. Nekega dne sem mu dobro- hotno prišepnila: »Vidim, da tvoji nareki ne bodo nikoli pozi- tivni, zato ti bo do pozitivne oce- ne pripomoglo ustno znanje. Na- uči se lekcije in slovnico, pa bo- va zvozila to šolsko leto.« Seveda je naslednji narek spet pisal nezadostno. Imelo me je, da bi mu bila vse skupaj prečrta- la, ne pa da se prebijem od bese- de do besede kot skozi goščavo brez pomoči, saj je njegova an- gleščina spominjala na grozen skupek besed po načelu »kracaj kot govoriš« v simbiozi sloven- ščine in angleščine. Ko smo pisali naslednji narek, sem ga želela spet motivirati, da so drugi učenci zazijali od prese- nečenega ogorčenja. Rekla sem mu: »Dovolim ti pisati narek s pomočjo učbenika.« Nemo me je gledal, ne da bi se zdrznil, pa bi človek pričakoval, da se bo odbil v /rak od veselja nad mojo dobroto. »No. daj knjigo na mizo«, sem ponovila, misleč, da verjetno ni verjel svojim ušesom in mojim besedam. »To pa ne. Svinglal ne bom.« »Ni švinglanje, če ti jaz dovo- lim.« »Hvala, raje ne bi.« Ko smo se naslednjo učno uro .spet srečali, sem osorno vpraša- la: »Srečko, kako ti je uspelo švinglati? Kje si imel pripomoč- ke?« Prestrašeno meje gledal. Bil je ves zbegan. »Nisem švinglal,« je ponižno zatrdil. »Kako da nisi? Tvoj narek bi morali oceniti z odlično, to pa je nemogoče!« »Tovarišica, nisem švinglal. Znal sem, ker sem se učil.« Vzelo mi je sapo. Da bi se bil tako dobro naučil? Srečko, ki je doslej vozil s samimi nezadostni- mi? On, ki smo mu prizanašali s popuščanjem in smešno lahkimi vprašanji? On, ki smo ga imeli za manj sposobnega, tako rekoč mejnega?! Poklicala sem ga pred tablo. na zagovor pred vse oči. Nareko- vala sem mu stavek. Srečko je znal. Narekovala sem mu več stavkov. Srečko je znal! Vse je prav zapisal. Resnično, Srečko menda res ni goljufal, kajti pred tablo bi ga bilo goljufanje izdalo. Zapisala sem mu petico. Nje- govo prvo petico v vsem osnov- nem šolanju. V klop se je vračal kot zmagovit bojevnik. Sošolci so mu spontano zaploskali. Pri- jetno presenečena sem priznala poraz z besedami: »Ja, Srečko, če bo šlo tako naprej. . .« in je šlo tako naprej. Nekoč Nesrečko je res postal Srečko. Nisem se več smešila v vlogi po- licaja in zasliševalca. Dvom v Srečkovo sposobnost je izginil s tisto prvo petico. Menda je zdaj res srečen, ta Srečko. Pa saj bi bilo neverjetno, da bi mu bile vile sojenice dode- lile povsem nasprotno ime. Sonja Votolen Domislice Ognja ni moč uničiti z ognjem, pač pa z vodo. Vendar obstaja pri tem nevarnost, da bo uničena tudi voda. Vode ni moč uničiti z vodo, pač pa z ognjem. Vendar obstaja pri tem nevarnost, da bo uničen tudi ogenj. • - V pametnem okolju se lahko ve- deš pametno, da dosežeš pametne cilje. Čim bolj neumno je okolje, bolj neumno se moraš vesti, če že- liš doseči pametne cilje. - • - V pametnih okoljih se ljudje iz .sosednjih .sob vsedejo, se pogovore in dogovore. V neumnih okoljih si pišejo o tem interna obvestila. Dol/i Žižek S priprav kolesarjev Ob koncu tedna so se z zimskih priprav vrnili mladi ptujski kole- sarji, ki so vse dni svojih počitnic preživeli v Vrsarju. Vsak dan so mlajši pionirji prevozili 40 km, starejši pa 80 km. Popoldne so trenira- li ciklokros, eno najtežjih kolesarskih disciplin, ki je prvi na sporedu kolesarskih tekmovanj. Upajmo, da jim bo trening ob morju koristil in da bodo sledili tudi ustrezni rezultati. Čaka jih naporna kolesarska sezona. Pal (Zadaj z leve) Elčnik, Petrovič, Kavčevič, Pernat, Cajič, Polanec; (spre- daj) Černenšek, Lačen, Mahorič, Kelner, Križanič. (Foto: Glavnik.) Šahisti za krajevni praznik v počastitev praznika KS Gorišnica je šahovska sekcija TVD Partizan Gorišnica organizirala v soboto, 28. januarja, ekipni šahov- ski turnir. Udeležilo se ga je osem ekip. Po napetih večurnih bojih je bil končni vrstni red naslednji: I. TVD Partizan Gorišnica I. (J. Vrbančič, M. Vrbančič, J. Krajnc, M. Toplak) 20 točk, 2. TVD Partizan - mladi (A. Ličina, T. Kralj, A. Voršič, N. Fošnarič) 17, 3. Gerečja vas 16,5, 4. Spuhlja 14, 5. Dornava 13,5, 6. Moškanjci 13,5, 7. OŠ Gorišnica 10,5, 8. TVD Parti- zan II 7. Srečanje je potekalo v prijetnem vzdušju. Vsi udeleženci so se strinjali v ugotovitvi, da je takih in podobnih turnirjev premalo. Mo- rali bi najti način za organizacijo turnirjev s še večjim številom ekip. S tem bi omogočili igranje velikemu številu mladih igralcev, za kar so zaradi oddaljenosti od večjih šahovskih centrov prikrajšani. Srečanja bi tudi širila krog ljubiteljev šaha in še povečala zanimanje mladih za to plemenito in vzgojno bogato igro. Ivan Voršič C/5 H > Z oo C po > O z < m on H Z ^ o DO n< o JO o N< Z C H ON o S" 5 VO« ® f 2 = i 5 i a Š' ^ S-' S TT o 3 tt N< • g — C N - a =• 2 f 3 » ? tt 2. o < cr ? «="• o< o 0» 3B 2. o JT 0) o jr o« sn — S" H ® ~ « O- O 3 CA< 5'2. S" » s TJ « 2 o OlO i' * a KULTURA IN IZOBRAŽEVANJE - 7 85-letnica Piškovega Jožeta z Zg. Hajdine v prvih januarskih dneh je bi- lo pri Piškovih na Zgornji Hajdi- ni veselo. Njihov ata, stari ata in pradedek Jože jc tiste dni spreje- mna! obiske in bil v središču po- zornosti. Kako tudi ne, saj je praznoval pomemben življenjski jubilej, 85-letnico rojstva. Vseh in vsakega posebej je bil vesel, a ko so na vrata potrkali predstav- niki Gasilskega društva s Hajdi- ne, se mu je kar malce orosilo oko. Za hip smo zmotili slavljenca v pogovoru z njepvimi mlajšimi gasilskimi somišljeniki in naredi- li nekaj posnetkov v spomin na ta slovesni dogodek. Z zanima- njem je poslušal, kaj so pripove- dovali Stanko, Ivan, Franci in Jože, gonilne sile hajdinskega gasilstva. Ob tem se je nehote vr- nil v leta, ko je kot mlad gasilec tudi sam, poln elana, ure in ure preživel v svojem drugem domu. Spomnil se je časov, ko je s prija- telji začenjal graditi nov gasilski dom, ko je hodil od hiše do hiše in iskal udarnike za pomoč pri gradnji. Piskov Pepi, kot ga kličejo Hajdinčani, je bil leta in leta tudi predsednik gasilskega društva. Jože Pišek med svojimi gasilci po- zabi na 85 let in se spet počuti enak med enakimi. Mešani pevski zbor upokojencev iz Ptuja ob 20-let niči Mešani pevski zbor upokojencev iz Ptuja, ki deluje pri Delavskem pro- svetnem društvu Svoboda, pripravlja jubilejni koncert ob 20-letnici dela te- ga zbora, ki je bil najprej moški, od leta 198.1 pa so se vanj vključile tudi ženske. Jubilejni koncert bo v petek, 17. februarja, ob 17,30 uri v Narod- nem domu. 40 pevk in pevcev bo v ce- lovečernem koncertu zapelo 18 pesmi iz slovenske zborovske zakladnice. NaV Monografija akademskega slikarja Albina Lugariča »Ja, takrat je bilo še vse druga- če,« sta pred leti ob 80-letnici modrovala z najboljšim prijate- ljem Janezom Lipavškom, s kate- rim sta bila do Janezove smrti poslednja najstarejša častna čla- na, Jože pa tudi častni predsed- nik sedanjega društva. Rada sta prihajala na vse gasilske priredi- tve in skupaj sta se veselila uspe- hov mlajših. Sedaj je Jože ostal sam in zelo rad se spomni svoje- ga prijatelja. Ce le more, se spre- hodi po vasi in obišče katero od svojih zidarskih strank. Poleg ga- silstva je bil naš jubilant tudi pri- znan zidarski mojster in je še dolgo po tem, ko si je nadel upo- kojenski znak, rad vzel v roke zi- darsko žlico. Gasilskemu veteranu in čast- nemu predsedniku želimo še mnogo zdravih let med njegovi- mi domačini. V ponedeljek sta Tovarna gli- nice in aluminija Boris Kidrič Kidričevo in Umetnostna galeri- ja Maribor v viteški dvorani v Mariboru predstavila monografi- jo Albina Lugariča, ptujskega akademskega slikarja. Na pred- stavitvi je govorila avtorica, umetnostna zgodovinarka Mar- jeta Ciglenečki. N. V. Foto: Kerbler Informacije do leta 2000 Nepoklicani (.M in tehnično neposvečeni i smo člani JR »prcstregli poti- skano polo kvalitetnega papirja (i/delek tiskarne v Kadi/elu pri Mariboru), ki jo je kot okrožnico podjetjem in ustanovam po Jugoslaviji in Shneniji razposlal Računalniški cenler Univerze v Mariboru. Ta center je bil na javnem natečaju Zveznega komiteja za znanost, tehnologijo in informatiko septembra 1988 iz- bran za glavnega izvajalca pri postavitvi sistema znanstvenih in tehnoloških in- formacij Jugoslavije (SZUJ) v njegovi prvi fazi (do leta 1991). »Promatram kao infrastruktura SNUJ čine institucije, organizacije i sred- stva, koji podržavaju protok, rukovanje i isporuku informacija od stvaralaca in- formacija do njihovih korisnika, uključujuči i prikupljanje, obradu, prenošenje i prezentiranje informacija. (. . .) bez SNI IJi se ne može ostvariti integracija ju- goslovenskih naučnoistraživačkih aktivnosti, efikasna naučna suradnja, a na drugoj strani koordiniran i racionalan transfer tehnologije iz inozemstva.« Biti glavni izvajalec projekta SZTIJ (ali po srbohrvaško SNTIJi je za ekipo strokovnjakov iz Maribora vsekakor veliko priznanje; opozoriti pa jih moramo, da s srb4)hr>aškini besedilom, poslanim slovenskim podjetjem in ustanovam, kr- šijo ustavno določilo o rabi slovenščine na slovenskem ozemlju in nasprotujejo splošnemu gibanju samozavedajočih se Slovencev. Zato Računalniškemu centru mariborske univerze predlagamo, da svojim programskim točkam, naštetim v okrožnici (» organiziranje specijaliziranih sistema i centara za pojedine naučne oblasti i izgradnju specijaliziranih baza podataka; posebne programe i projekte od zajedničkog značaja za SNTIJ (centralni katalozi, medubibliotečna posudba i drugo); izgradnju i održava- nje neophodne tehničko-tehnološke osnove; organiziranje informacijskog servisa SNTIJ, koji če osigurati online koristenje domačih i stranih baza poda- taka.«), pridružijo še reševanje jeziko\nopolitičnega vprašanja v SZTI.J (pri jeziku programov skupnega pomena, izobraževanje kadrov in uporabnikov sistema idr). Lojze Kovačič in Najmočnejši fantek na svetu na obisku v knjižnici Junije bil star pet let. Bilje najmočnejši jdntek ne samo doma in v otroškem vrtcu, ampak tudi na v.sem svetu. Nihče ga ni mogel premagali. Vsi so se ga bali in bežali pred njim. kakor hitro so ga zagledaU. Cicibani in malo večji gotovo poznate vso zgodbo O NAJMO- CNEJSFM FANTKU. Lojzeta Kovačiča ste si vtisnili v spomin tudi z nepozabnimi ZGODBAMI IZ MHSTA RIČ RAČ. Ta pisatelj je ti- sti, s katerim ste POTOVALI ZA NOSOM, njegova sta tudi DVA ZMFRJALCA in mnoge druge zgodbe za otroke. Pisatelja poznamo iz njegovih del, poznamo ga po fotografijah. LOJZETA KOVACIČA pa boste lahko spoznali tudi zares: PRIDITE V PETEK, 10. februarja. OB 17. URI V KNJIŽNICO, kjer bo svečana otvoritev razstave, posvečene pisateljevi 60-letnici. Spremljal ga bo »najmočnejši fantek na svetu«, pisateljev sin (glasbe- nik) JANI KOVAČlC. Like Soodvisnost strokovnega znanja in moralnih ciljev Vprašanja poklicne morale pri posameznih stro- kah so bila v preteklosti zelo pomembna v okviru etike kot znanosti o morali človeka, katerega cilj je iskanje človekove sreče. Kot smo v našem povojnem razvoju zanemarili pomen osebne in družbene morale, tako smo na področju strokovnega izobraževanja v celoti poza- bili na poklicno moralo. Strokovnjaki vseh poklicev s svojim poklicnim delom sodelujejo pri oblikovanju medčloveških odnosov in postopkov, ki morajo biti vrednoteni kot dobri ali slabi z vidika ocene, ali so v skladu oziroma v nasprotju z nekaterimi pogledi in oce- nami moralnih vrednot v družbi. Morala je oblika družbene zavesti in oblika praktičnega odnosa člo- veka do samega sebe, drugih ljudi in do okolja. Morala omogoča, da se določi kakovost nekega obnašanja in postopkov človeka^v skladu z mne- njem ljudi, kaj je dobro, pošteno, racionalno, hu- mano in častno. Temeljna elementa moralnosti sta zavest o ob- stoju moralnih vrednot in moralna odgovornost za spoštovanje moralnih norm, bodisi da gre za oseb- ne, družbene ali pa poklicne moralne norme. Od strokovnjaka se pričakuje, da bona področju poklicnega dela spoštoval temeljna moralna nače- la kot posebne oblike družbene zavesti in načela s področja svoje stroke. Doslej se je posvečala po- zornost različnim oblikam odgovornosti, vendar se je v celoti zanemarjala moralna odgovornost. Več poudarka je bilo danega razvijanju odgovornosti za vestno delo, obnašanju in ravnanju in preprečiti pojava »zaspanih vesti« in »moralnega idiotiz- ma«, ki se izraža v brezobzirnem obnašanju in rav- nanju ter izkoriščanju strokovnega znanja v nega- tivnem pomenu. Razvoj moralne odgovornosti strokovnjaka pri- speva k razvoju družbene zavesti, k spoštovanju prava in kulture. Veliko cenene demogogije se prodaja v-vsako- dnevnem življenju. Zgodi se lahko, da bo dodobra zameglila razum in da ji naseda prevelika večina ljudi, posebno ti- stih, ki jih kriza najbolj prizadeva. Največ škode povzročajo številni veliki načrto- valci z »jezikom«, ki nikoli niso videli svoje »veli- ke ideje« s konkretno strategijo. Moti predvsem to, da se pojavljajo tisti, ki so re- volucijo in čas po njej dodobra izkoristili (vpraša- nje je, ali so njej tudi toliko koristnega dali), danes pa se ne »smilijo« le samemu sebi, temveč za to prosijo tudi druge. Najhujše pa je, da v to svojo »hinavščino« vlečejo tudi mlajše in da si z njimi hočejo odkupiti svojo ravnodušnost. Nič boljši ni- so njihovi potomci. Skupaj z njimi so želi sadove privilegijev, izkoristili vsako najmanjšo priložnost, da so bili več in boljši od drugih. Danes pa so sku- paj z očeti najostrejši »kritiki« preteklosti. VSEBINO IZBIRA SŠ Pisatelj Lojze Kovačič in rockovski pevec Jani Kovačič v Ptuju Konec lanskega leta (9. nov.) je praznoval 60-le- tnico slovenski pisatelj Lojze Kovačič. Ptujska Ljudska in študijska knjižnica ga je ob tej priliki povabila v Ptuj na srečanje, ki naj bi ga pripravil skupaj s sinom, znanim rockovskim pevcem Jani- jem Kovačičem. Žal sta bila oba takrat zasedena, zato smo pripravili njun nastop sedaj, blizu slo- venskega kulturnega praznika, in sicer v petek, 10. februarja, ob 19. uri v kleti ptujskega gledališča. O Lojzetu Kovačiču je pisanje lahko hvaležno ali nehvaležno, saj je med tipičnimi slovenskimi iz- povedniki, katerih dela so tako rekoč v temeljih avtobiografska, pa naj se skrivajo v ne vem kakš- nih preoblekah. Tako bi bilo naše navajanje bio- grafskih podatkov le bledo paberkovanje po avtor- jevih delih. Človek bi zavoljo tega mislil, da posta- ja sleherna nova knjiga bolj ali manj dolgočasno ponavljanje, čeprav nosijo v resnici na videz nedi- namična dela, podobno kot pri Solženicinu, tih, včasih simbolni tok aktivne pripovedi, skoraj bi re- kel napetega branja. Pa tudi sama snov, ne pozabi- mo, da je začel Kovačič pisati v rosnih letih naše države, novega pogleda na svet, v času socialreali- stične mentalitete, ob plejadi piscev — od Ingoli- ča, Potrča, Kranjca, Kosmača, prek Smoleta in mlajših, da omenim le nekaj najtipičnejših; - ta snov, ki jo je pričel prav on ter ji ostal v nekem smislu zvest do danes, snov prišlekov, tujcev, ki so postavljeni, vrženi v novo okolje, je bila pri nas nekaj novega, izvirnega in vsaj v domači slovenski literaturi nekaj posebnega. Ti prišleki, tak naslov nosi tudi njegova romaneskna trilogija, prihajajo v naš svet, se z njim spopadajo,, se mu podrejajo, včasih zelo tragično in jim je, še najblažje rečeno, tuj. In v teh ljudeh, ki so na dnu cankarjansko do- bri in ponižani, vidi Kovačič tiste skrite lepote, do- broto in protislovnosti, ki se lomijo ob vsakodnev- nem življenju. A zanimivo, da je ta pisatelj, na prvi pogled poln temnega, umazanega dna, opisovalec človeškega lumpen proletariata, ki ostane to tudi v socializmu, hkrati dolgoletni mladinski pisatelj ter dober interpret slovenskega lutkarstva. Ob literarnem nastopu Lojzeta Kovačiča, ki ga bo spremljal s svojimi pesmimi sin Jani Kovačič, kar bo, kot upamo, svojevrstno doživetje, je pri- pravila Ljudska in študijska knjižnica razstavo njegovih del za odrasle in mladino ter poglavitno literaturo o njem. Razstava bo odprta ob pisatelje- vi navzočnosti v petek, 10. februarja, ob 17. uri v prostorih študijskega oddelka, nato pa bo, kot smo omenili, ob 19. uri v kleti gledališča literarno- glasbeno srečanje z obema Kovačičema. Karte so naprodaj v študijskem oddelku na Trgu svobode I ter v ljudskem oddelku v Krempljevi 2 že nekaj dni prej in kakšno uro pred predstavo tudi v gle- dališču. Za samo razstavo, ki bo odprta kak mesec dni, bo vstop prost. E. J. Včasih moram na Vinski vrh, da pomagam pri delu v zadružnem vrtcu. Tam imajo vinogradniško zadrugo, njen predsednik je Peter StrucI, eden najbolj razglednih viničarjev. Danes sem tu že od jutra. K.O se v mraku poslavljam od njih, kuharico zaskrbi: »Boste našli pravo pot skozi gozd?« Pomirim jo, saj ne grem prvič od njih. Pot me kmalu pripelje v gost bukov gozd. Držim se smeri proti vzhodu, a kmalu poti ne vidim več, na slepo zavijem bolj na jug. Debele, visoke bukve šumijo v lah- nem vetru, stopam hitro, kolikor morem, a gozdu ni konca. Zaidem nied gosto robidovje zavpije, samo odmev mi odgovori. Vidim svetle lučke zdaj tu. zdaj tam . . . Pred Kejžarji se nekako izmotam iz gozda, pridem na jaso, na jasi je koča. Oddahnem si, stečem do nje in potrkam, a vrata so odprta. Stopim čez prga v vežo in glasno pozdra- vim. Nihče mi ne odgovori. Pritipljem se skozi vežo do sobnih vrat, odrinem jih in se zgrozim: v temi se zasvetijo grozljive lučke. Kaj je to.'! Nisem strahopetna, a zdaj čutim, kako se mi lasje ježijo, hočem se naglo umakniti, a se spotaknem ob prag, tedaj pa nekaj orjaškega strfota nad menoj. Zavem se: znašla sem se v zapuščeni bajti, polni ^"^v . . . Vrnem se na jaso in kličem, ne da bi mi kdo odgovoril. A že me doseže klopotanje jeruzalemskega klopotca! Oddahnem si zdaj ^em, kje sem, kod moram naprej. Kmalu sem pred hišami, doseže me petje. Približam se in vpra- šam za pot do vrtca. Prijazno me napotijo: »Le tu po jamici gor pojte, pa ste včasi tan!« Previdno stopam naprej in navzgor, na vsem lepem pa skoči iz teme velik pes, me vrže na tla in mi začne trgati obleko. Vpijem, kar najbolj morem, nekako se otresem psa, tedaj pa že slišim našega ku- rirja, kako me kliče: »Tovarišica Mara!. . . Kje ste?« Ta me naposled spravi domov in šele tu, na svetlem, vidim, da sem po rokah in nogah do krvi opraskana. Vsi se zberejo okoli mene in me gledajo: »Kdo te je tako zdelal. Mara'.'. . . Kakšna pa si?« Ji« pa se zasmejem: »Ce me niso nocoj coprnice dobile v oblast . ..« Pa vendar, sem se zadnjič zmotila? Kurir nam je prinsel iz šole časnik z rdečo obrobljenim člankom: "Kaj sem videl v naših domovih igre in dela.<> Vsi se sklanjamo nad člankom, vsi hlastno beremo, kako je nad- zornik, ki je bil pred nekaj dnevi tu, opisal naše delo. Sedel je tam pri 36. nadaljevanje oknu na videz neprizadeto, a je videl sleherni moj gib — videl je v meni delavko, mater, dekle, vdovo, žensko »žensko, ki prekipeva od sreče med otroki.« Iz Maribora pa je prišla tudi ovojnica z nagrado in obvestilom, da tovariši z oblastnega odbora želijo priti v Jeruzalem na nedeljski izlet. Prihodnjo nedeljo, kakšnih dvanajst ljudi . . . Za dan nam ta dogodek zasenči Lahova babica. Kadar le moremo, na sprehodu zavijemo mimo Lahove domači- je. Babica sedi na podstenju in nas radovedno gleda. Ustavimo se pri njej in jo vabimo, naj nas obišče. »Bon že enkrat prišla,« obljublja. Tudi Ivek, njen vnuk, nam jo jc že napovedal. O. Lahova babica, kakšen dan so doživele gorice! Obleka se je v široko, črno poročno krilo in poročno belo spod- njico, si zavezala nedeljsko ruto in nedeljski predpasnik, vpregla pred mali voz junca z mogočnima rogovoma, zavila v papir klobaso in sed- la na voz. Ta dan se ljudje po vrheh radovedno ozirajo za kmečkim vozom, ki ga vleče junec, na njem pa sedi zravnana osemdesetletna babica. Spogledujejo se in sprašujejo: »Kon se te štora Lahovka pela?« Oblečena v poročno obleko in s klobaso, zavito v papir, seje La- hova babica, ki tako dolgo ni imela dobre besede za vrtec, odpravila na pot, kot so se v dolgem človekovem razvoju odpravljali mnogi dru- gi, ki jih je radovednost gnala na vsakovrstne raziskovalne poti. Na- posled je le hotela videti, kaj in kakšno je torej to, kar ji njen vnuk ta- ko navdušeno popisuje . . . Junec je zamukal pred našim domom, otroci tečejo na dvorišče. Ivek je spoznal babico. Vsivprek mi kličejo: »Mamica, mamica!... Lahova babica so se prpelali!« Pomagamo ji z voza, v nogah je še trdna, kljub temu se opira ob palico in si najprej ogleda peskovnik, gugalnico, rože, vse kar imamo na dvorišču. Vse si radovedno ogleda, miga z brado, premika brezzo- ba usta. Otroci jo držijo za roke in ji pomagajo čez vežni prag. Iz veže vodijo stopnice v igralnico. S palico potrka po stopnicah in potoži: »Tu pa nemren gor ... po štengah nemren ...« Primemo jo pod roko in ji pomagamo, od stopnice do stopnice navzgor. V igralnici si ogleda vse, kar imamo. Pokažemo ji spalnico, umivalnico, njej se zdi vse to kakor v pravljici o palčkih. Ne more se načuditi, kaj vse imajo otroci v tej hiši. S kratkovidnimi očmi išče med kodrolasimi glavicami, in ko zagleda svojega vnuka, ga prime za roko in vpraša: »Ke pa mate te tistega Cipeka-Capeka, o kerem ti znoš telko po- vedati?« Ah, Cipek-Capek!. . . Položimo ga na tla, babica sede na stolček in se začne igrati z njim; otroci stoje v polkrogu okoli nje in so tihi kot miške. Babica pa do večera ne odide od nas. Na vsem lepem je vrtec poln ljudi. Z visoko naloženega tovornjaka vlačijo velike omote, vsa spalnica jih je že polna. Grmadi se lepenka, grmadijo se deske, kladiva pojejo, smeh, vzkliki ... Do večera je vse opravljeno. V spalnici stojita dve vrsti ličnih otroških posteljic, pogr- njenih z novimi rjuhami in odejami; na vsaki^osteljici nova pižama. Naš Did je dobil splanico! Ne moremo se je nagledati . . . Kaj šele otroci! Z Danico jim pomagava, da si oblečejo pižame in zlezejo pod odejice. Povem jim pravljico, jih poljubim na lička, na- to zaprem polknice in potihem ukažem: »Rokice gor! Sladko zaspite . ..« A preden je pravljice konec, večina otrok že mirno diha. In sredi poobedne tišine po prstih stopajo čez vežni prag matere, ki delajo v bližini Doma, in sem jih povabila, naj pridejo in pogleda- jo, kako njihovi otroci po obedu počivajo. Prihajajo bose, prašnih nog, z rafijo za pasom, postojijo pred na- pol odprtimi vrati spalnice. Na obrazih se jim zazrcali presunjenost, nepopisno začudenje. Ne upajo se premakniti, ne upajo se dihati, ka- kor zamaknjene strmijo v bele posteljice s čistimi belimi rjuhani — pogledajo druga drugo, zmajejo z glavo in komaj slišno zavzdihnejo: »Jaaaj... spijo ...« Nadaljevanje prihodnjič 8 - ZA KRATEK ČAS 9. februar 1989 - tednik Dober den! Fašenka smo pokopali, se na pepelnico s pepe- lom posipali, se pred tem v Beogradi na partijskem sestanki ma- lo razkokodakali in živleje teče dale, cene pa tudi vsoki den rose- jo kak glbaje po deži. Joj, ne gučte mi o deži, saj smo na našen Suhen Bregi zavolo suše že čista doj posušeni. Jebal ga na gori- čni kol, dugo sen že na toten ouklasten sveti, pa skoro ne punim tokšne zime, kak je letošja. Že od jeseni nega provega deža, ne- ga snega, suhe so vse nilake in cisterne, edino v kleti še je nekaj mokrega v polovjokih. Žal Je drgoč priša do veljove tisti stori pre- govor, da je v naših krajih, ki so v Slovenskih goricah in Halo- zah na breg poslujeni, lajži dobiti dobro vino kak pa dobro pitno vodo. Žejni smo Udje, živina in tudi polja. Skoro vsem, ki še ne- majo vaserlajtnge z Drovskega polja, vozijo zdaj pitno vodo ga- silci s cisternami. Vidite, tak se nam godi tistim, ki smo malo boj bogeci za hrbtom duma. Pa tudi v totih krajih more nešče živeti. Zavolo vodne žeje se je moj sosid Juža to ovi den že poheca, da zameja po liter vina za 50 litrov vode. Interesenti naj se mu jovi- jo. Seveda pa Juža ne pije dosti vode, saj se boji, da bi vodeniko doba. Saj vete, to je tokšni beteg. Enkrat je že pri dohtari bija in se mu potoža, da se malo vodenično počuti. Po tihem se je že ve- selija, da bo mu dohtar prepoveda vodo piti, namesto toga pa mu je prepoveda vse alkoholne napitke, seveda z vinom vred. Ju- ža mu je na vse načine pripovedova, da nema vinike pač pa vode- niko, pa se nesta mogla zgučati o vinski prepovedi. Vidite, tak van je to: eni maja težove z vodo, drugi z vinom, tretji pa z obojnim, ker obojnega nemajo. To sen vam misla gnes povedati, pravzaprav napisati. Prosite, molite in preklinjajte, da bomo malo deža dobili. Pa če bode kaj hasnolo ali ne. Provijo, da sta sneg in dež že na carini, samo nemarno deviz, da bi cari- no pločali. Pa srečno. Vaš brezcarinski LUJZEK. tednik — 9. februar 1989 IZ NAŠIH KRAJEV - 9 : ZA DELO V KULTURI. VELIKA OUENKA KULTURNE SKUPNOSTI ŠTEFKI COBEU Vsega se ne da uresničiti, četudi se rodiš v oblakih Tako pravi dr. ŠtetTca Cobelj, dobitnica najvišjega priznanja Kulturne skupnosti občine Ptuj za delo v kulturi. Čeprav je to ži- vljenjska resnica, pa Štefki Co- belj skoraj ne morete verjeti, da ni uresničila vseh svojih hotenj, iskanj... Sama pravi, da ji je uspelo uresničiti dve tretjim, m če-človek uresniči toliko svojih želja, je lahko zadovoljen. In Štefka Cobelj je zadovoljna. Rodila se je kot najstarejši od osmih otrok v Oblakih pri Jur- šincih. Doma so imeli manjšo tr- govino, in če bi ji bila usojena običajna življenjska pot, bi bilo povsem razumljivo, da bo njena poklicna usmeritev povezana s trgovino . . . Š. Cobelj: Mislim, da je bil srečen trenutek, ko sem se lahko umaknila iz rojstne vasi, dokon- čala študij in se posvetila stva- rem, ki so mi bile blizu . . . Zelo redko razmišljam, da bi morala o sebi kaj reči. Ko pride do tega, se običajno zgodi, da človek najpo- membnejše izpusti. Tednik: Znani ste po svoji vztrajnosti, ki je že kar trma: če se lotite kakšne stvari, jo tudi iz- peljete do konca, pa naj bodo ovire še tako velike. Ste morali sploh kdaj skleniti kakšen kom- promis? Š, Cobelj: Sem pristaš zen-bu- dizma, katerega nauk pravi, da če ti enkrat ne uspe, poskusi dva- krat, če ti dvakrat ne uspe, po- skusi še štirikrat, če ti štirikrat ne uspe, poskusi osemkrat. Gre pre- prosto za to, da ne smete odne- hati. Kompromis lahko naredi vsak, s tem pa ni mogoče nič do- seči. Šolala sem se sama, prepo- tovala 58 držav Evrope, Azije, Afrike in Amerike. Ce se danes spomnim nazaj, so nekateri doži- vljaji prave anekdote. Takrat, ko sem to doživljala, pa je bilo vse daleč od smešnega. Ko sem bila v Franciji, so drugi študentje jed- li sendviče s klobasami, jaz z li- stom solate, saj nisem hotela za- ostajati za drugimi in priznati razmer, v katerih sem živela. Ko nenehno iščeš delo, da bi se pre- živel, se naučiš najrazličnejših trikov, naučiš pa se tudi kontak- tiranja z ljudmi, prepričljivega kontakta z ljudmi, kar ti v življe- nju pride še kako prav. Tako sem vedno dosegla, da mi ni bilo tre- ba sjužbe prositi, ampak da so mi delo ponudili. V tem primeru imajo delodajalci do tebe po- vsem drugačen odnos, delo je boljše plačano . . . Tednik: Tej vaši izredni komu- nikativnosti so gotovo botrovale izkušnje iz domače trgovine. Va- ša življenjska opredelitev pa je povsem nasprotna trgovini, saj trgovina nima nič skupnega z umetnostno zgodovino in etno- grafijo. Iz prve ste leta 1965 dok- torirali in iz druge leta 1973 ma- gistrirali. Š. Cobelj: Res je, da so moje prve izkušnje v stikih z ljudmi vezane na domačo trgovino. Da pa je moja poklicna pot zavila v drugo smer . . . verjetno je nekaj tudi v genih. Dedek je končal gimnazijo, mama je izhajala iz družine Vrazovih, oče je bil šest let ujetnik v Sibiriji, znal je več jezikov, igral violino, se že takrat ukvarjal s fotografijo. V hišo so veliko hodili kulturniki in to se je dotaknilo tudi mene. Tednik: Ste generacija, ki ji vojna ni prizanesla. Trikrat ste bili obsojeni na smrt. .. Š. Cobelj: Živim z občutkom, da mi je bilo vse od vojne naprej podarjeno. Zato sem se odločila, da moram to podarjeno obdobje kar najbolje izkoristiti in mislim, da sem v tem uspela. Še vedno pa me spremlja neprijeten obču- tek ... Tista leta med vojno ne samo da so nam vzela mladost, bila so za nas, ki smo komaj za- čeli prav zaznavati in čutiti ži- vljenje, ki smo bili brez življenj- skih izkušenj, vse preveč trda, neusmiljena... Tednik: Ali je ženska, ki se je odločila, da bo skozi življenje šla sama, lahko bolj uspešna od ti- ste, ki si je ustvarila družino? S. Cobelj: Ne bi delala razlike in izjem v tem pogledu. Jaz sem začela študirati po dvajsetem le- tu, preživljala sem se sama, da sem poglabljala svoje znanje, sem že kot študentka veliko po- tovala. Da sem lahko v tujini ži- vela, sem tudi tam morala delati in tako sem na nek način zgubila stik z normalnim življenjem. Tu- di kasneje sem veliko potovala, saj sem čutila pomanjkanje zna- nja in le na tak način sem se lah- ko naprej izobraževala . . . Tako človek nehote pozabi, da obstaja še kakšen drug način življenja. Tednik: Ali ni človek, ki je prepotoval toliko sveta, postavil nekaj razstav v Indiji, New Yor- ku, Londonu, Benetkah, da na- štejemo samo nekatere, človek, ki je v Afriki postavil dva muze- ja, ki ima prijatelje po vsem sve- tu .. . ali ni takšnemu človeku malce tesno v Ptuju, čeprav pra- vimo, da neko mesto, območje ne more biti samo po sebi pro- vinca, provinca so lahko le lju- dje. Pa vendar ... V Ptuju je ven- dar premalo možnosti, da bi si človek »napolnil akumulatorje« in se seznanil z vsemi dogajanji s svoje stroke. Kako to praznino občutite vi? Š. Cobelj: Res, človek nekaj potrebuje, nekaj več in pri tem niti ni važno, kje živiš: v centru ali na periferiji. Še vedno hodim naokrog, imam stike s prijatelji iz Jugoslavije in tujine, ki me ob- veščajo o dogodkih, mi pošiljajo literaturo, veliko berem in na tak način se človek nekako dopol- njuje, da ne presahne ... Tednik: Kaj menite kot dobi- tnica najvišjega priznanja Kul- turne skupnosti občine Ptuj veli- ke oljenke o kulturnem utripu inuja? Š. Cobelj: Kulturnikov je pre- malo. Ti krojijo dogodke in nji- hovemu številu primerno je tudi kulturno življenje F>tuja. Mesto je res lepo in prijazno, a za temi kulisami j< stanje šokantno . . . Dr. Štetlca Cobelj vedno nekaj dela: sama pravi, da si je vse pre- malo zapisovala, ker pač ni bilo časa, zdaj pa je malce teže vse to spraviti v celoto. Monografija Mežana čaka v tiskarni na obja- vo že osem let. Danes je že prava redkost, da lahko izdaš knjigo, nekoliko lažje je s članki. Kaj vse je delala dr. Štefka Cobelj, ne bomo nikoli zvedeli, zakaj ko mi- sliš, da vendarle veš nekaj stvari iz njenega življenja, pa hočeš vse povezati v celoto, ugotoviš nešte- to vrzeli, o katerih ve samo ona ... Saj ne da ne bi hotela go- voriti o sebi, pa vendar postavi mejo, prek katere ni mogoče, pa čeprav menite, da vam je zaradi daljšega znanstva pripravljena povedati kaj več. Pa kljub temu ne učinkuje skrivnostno in nepri- stopno, nasprotno: vsako sreča- nje z njo je šolska ura, ki pa se je zaveste šele mnogo pozneje ali pa sploh ne, ker podzavestno reagirate na nekatere dogodke po izkušnjah, ki vam jih je pove- dala ŠtefTca Cobelj. Za veliko oljenko pravi, da je na eni strani nepričakovana, pa spet pričako- vana, da je v priznanju nekaj res- nice, pa tudi nekaj ironije, je pa ga vesela. Življenje Štefki Cobelj ni prizanašalo, pa je nikoli ne boste slišali, da bi se pritoževala, o svojem življenju pripoveduje kot o življenju, ki ni prav nič po- sebnega .. . vsak, ki pa vsaj malo pozna Štefko Cobelj, ve, da je njeno življenje vse polno dogod- kov; nekaterih, ki so komaj ver- jetni, drugih, ki so vplivali na marsikatero njeno usodno odlo- čitev, tretjih, ki so vzbudili v nje- ni okolici zavist, pa takih, s kate- rimi je požela aplavz ... Kdo je torej Štefka Cobelj? NaV Rojena v Oblakih pri Juršin- cih. V Mariboru končala gim- nazijo. 1965 v Ljubljani dokto- rirala iz umetnostne zgodovi- ne. 1973 magistrirala v Beo- gradu iz e4nografije, pridobila pa si je tudi naziv znanstvene- ga svetnika. Dr. Štejk a Cobelj je napisa- la: Baročni slikarji Straussi. Obzorja 1967: Ljubitelj.ski li- kovniki Ptuja, ZKO Ptuj 1988; nekaj sto katalogov, strokov- nih člankov in znanstvenih razprav. Postavila je prek sto razstav doma in v tujini. Na- cionalni muzej v Mogadišu in osem zbirk v Hergeisu v Soma- liji. (Foto: M. Ozmec) Čerčetova prva, Brodnjak drugi v soboto, 4. februarja, je bilo v Mariboru prvenstvo severovzhod- ne regije za pionirje, pionirke in dvojice. NTK Petovia se je udeležil tekmovanja tudi z naraščajniki in ti so prikazali veliko borbenost, vendar je za rezultate še prezgodaj. Pri pionirkah je prepričljivo osvojila prvo mesto Čerčetova, skupaj s Kar- ničnikovo pa je slavila tudi v dvojicah. Uspešna je bila tudi Mlakarje- va s tretjim mestom posamezno ter s klubsko kolegico Cegnarjevo druga v dvojicah. Od deklet so se na republiško prvenstvo uvrstile Čerčetova, Mlakarjeva in Cegnarjeva. Veliko borbe in dobrih iger pa je bilo tudi pri pionirjih. Po ogorče- ni borbi je slavil prvi pionir Slovenije Tancer iz Strojne Maribor, ki je s težavo v finalu ugnal Brodnjaka iz Petovie. Tako je Brodnjak zase- del drugo mesto, Janžekovič četrto, Sapač, Strašek, Pepelnak in Križe pa so si tudi zagotovili nastop na republiškem prvenstvu. Veliko pre- senečenje je bilo v igri dvojic: trije pari NTK Petovie so se uvrstili v polfinale. S presenetljivo igro sta mlajša pionirja Strašek- Pepelnak premagala starejše izkušenejše dvojice in zasedla drugo mesto, Brod- njak-Janžekovič sta bila tretja in prav tako presenečenje Sapač— Križe na četrtem mestu. Vsi prvi trije uvrščeni so prejeli medalje, prav tako dvojice pri pio- nirkah in pionirjih. NTK Petovia je tako osvojil največ medalj. Meda- lje pa so obveznost več za dobre igre tudi na republiškem prvenstvu. V januarju smo dosegli še eden odličen rezultat. Lucija Karničnik je v Murski Soboti na prvenstvu članic SRS zasedla odlično dvanajsto mesto in skupaj s Placetovo iz NTK Fužinarja v dvojicah tretje mesto. Rezultat je tem pomembnejši, saj vemo, da Lucija obiskuje osmi ra- zred in da je že tudi nosilec igre v drugi zvezni ligi. Čestitamo. Ivo Pšajd Četrti zvezni turnir v Beogradu je bil četrti pregledni zvezni turnir najboljših strelcev in strelk s standardnim zračnim orožjem, torej v mednarodnem pro- gramu. V streljanju s pištolo je Alojz Trstenjak nastreljal 557 krogov in med člani osvojil sedmo mesto, med reprezentanti — mladinci in člani — pa je bil s 650 krogi prav tako sedmi. V republiški ligi je v še- stem kolu zmagal pred Serafinbm, v skupni uvrstitvi pa je vrstni red teh dveh tekmovalcev zamenjan. Med ekipami je družina Jožeta La- cka v streljanju s pištolo tretja za velenjskim Mrožem in ljubljansko Olimpijo. 1. kotar Turnir v odbojki Komisija za množičnost pri ZTKO Ptuj in TVD Partizan Kidriče- vo organizirata drugi turnir v odbojki, ki bo v soboto, 11. februarja, v športni hali Center ter se bo pričel ob 9.00 uri. Do sedaj se je za ta tur- nir prijavilo že precej ekip, kar kaže zanimanje za to športno panogo v Ptuju, pa vendar kdor bi se še hotel, se lahko prijavi — še je čas — na tel. številko 771-745 (ZTKO Ptuj) ali pa na sam dan turnirja eno uro pred pričetkom. ZB Slavje gasilcev iz Hajdoš v soboto, 28. januarja, smo se v prenovljenih prostorih zbrali na svoji 35. redni letni konferenci člani GD Hajdoše. Skupaj s povablje- nimi gosti in vaščani smo pregledali svoje delo v minulem letu. Kon- ferenco so pozdravili predstavniki društev Gasilskega centra Hajdina ter društev z Destrnika, iz Biša, Formina, Zagojičev in Podlehnika. Prisotni so bili tudi predstavniki društev in organizacij same vasi ter seveda predsednik OGZ Ptuj Franc Simeonov in predstavnik požarne skupnosti Ptuj. S konferenco smo proslavili nekaj pomembnih dogod- kov minulega in letošnjega leta. Tako smo na konferenci opozorili na 35. leto delovanja gasilske organizacije v kraju ter na 15-letnico moškega pevskega zbora, ki da- nes šteje 20 članov in ga vodi Jože Dernikovič. Zbor s svojim petjem navdušuje ljubitelje petja tudi izven Ptuja, saj so gasilci prepevali na gasilskem kongresu v Celju, udeležili pa so se tudi revije gasilskih pevskih zborov Slovenije v Lokrovcu. V letu, ko so gasilci iz Hajdoš začeli s kulturno dejavnostjo, so se odločili za še eno humano akcijo. Leta 1974 so namreč na transfuzijskem oddelku ptujske bolnišnice odvzeli gasilcem iz Hajdoš prve litre krvi, dragocene tekočine za reše- vanje človeških življenj. Gasilci torej opravljajo svoje humano delo v dvakratni meri. Vedno pa jim ostaja v ospredju človek s svojim pre- moženjem in življenjem, ki ga skušajo rešiti. Za to pa je potrebno zna- nje in v vedno večji meri tudi tehnika. Iz poročil predsednika in po veljnika smo lahko slišali, da daje društvo tudi temu dejstvu velik poudarek, saj redno izobražuje svoje članstvo. Zadnja taka akcija je bila končana prav v času pred konferenco. Izobraževanje je končala skupina članov, ki je v okviru centra opravila 82-urni tečaj za izpraša- ne gasilce. Pomembno je tudi, da je bila med tečajniki skoraj polovica članic. Na ta način tudi GD Hajdoše izpolnjuje kongresne sklepe, ki nas zavezujejo k pridobitvi večjega števila žensk v naše vrste. Ravno ženska tekmovalna desetina pa je v letu 1988 ponesla ime društva in občine izven republiških meja. Enajst deklet je s pomočjo mentorjev v vojvodinskem Zrenjaninu osvojilo naslov državnih prva- kinj v letu 1988. Slišali smo lahko podatek, daje ekipa v ta uspeh sa- mo v zadnjem letu vložila preko 2000 ur vaj. Seveda pa je ta uspeh krona načrtnega usposabljanja gasilskega podmladka in pomeni sko- raj desetletno delo z ekipo. Uradni del konference smo torej končali s skupno željo vseh čla- nov in gostov, da ekipa svoje delo usšeno konča na gasilski olimpiadi na Poljskem. Tako bomo tudi najlepše proslavili jubileje gasilske or- ganizacije v Sloveniji, in sicer 120 let organiziranega gasilstva na Slo- venskem, 40 let Gasilske zveze Slovenije in 20 let delovanja gasilske- ga muzeja v Metliki. Majda ERLAČ KULTURNO-PROSVETNO DRUŠTVO STANETA PETROVIČA S HAJDINE !MA 75 LET Mladi nadaljujejo tradicijo v življenju, dolgem 75 let, je vse polno vzponov in padcev; včasih sije sonce, pa spet privi- hra nevihta, življenje pa ostaja, se bori, živi .. . Tako nekako bi lahko zapisali tudi za Kulturno- prosvetno društvo Staneta Petro- viča s Hajdine, ki je konec minu- lega leta slavilo 75 let dela. Bila so leta, ko je bilo pripravljenih delati v društvu bolj malo ijudi, in prišla so leta, ko je društvena dejavnost cvetela. Vsaka genera- cija pač ni enako navdušena za gledališče, petje, za nastopanje, za kulturne večere. Toda Kultur- no-prosvetno društvo Staneta Petroviča se lahko pohvali, da Jim nikoli ni zmanjkalo zagretih, prizadevnih, srčnih kulturnikov. Pa naj je to bilo pred 75 leti, ko so se še zbirali v čitalniškem krožku, ali pa danes, ko je vse postavljeno na glavo, pa se še vedno najdejo ljubitelji lepe pe- smi, lepe besede ... Še so ljudje, ki jim ni žal prostega časa za va- je, ki jih ne prepriča ekonomska kriza, pa tudi ne včasih omalova- žujoči pogled kakšnega naspro- tnika kulturnih dejavnosti. V haj- dinskem društvu so — in ni se pati, da jih ne bo več — ljudje, ki Jim je največje plačilo polna dvo- rana in aplavz po koncertu, po gledališki predstavi. Kroriist društva bi vam ?nal o .'^S-letni tradiciji pripovedovati »re m ure. Kako tudi ne, saj je Kulturno-prosvetno društvo eno tistih, ki ima skrbno urejeno kro- niko o svojem tri četrt stoletja dolgem obstoju. Pravijo, da je to ena najpopolnejših kronik in tu- di zato gre društvu posebno pri- znanje. Je pa to le eno od mno- gih .. . Letos so že dobili v Len- davi plaketo bratstva in prijatelj- stva in sinoči oljenko — prizna- nje Kulturne skupnosti občine Ruj. Leta 1982 so prejeli tudi priznanje OF in seveda še celo vrsto drugih plaket in priznanj. Na Hajdini so leta 1913 zgra- dili društveni dom in hkrati z njim ustanovili tudi bralno dru- štvo; njegov predsednik je bil te- danji trgovec Školiber. Društvo je preživelo obe vojni in ohranilo tradicijo kulturnega življenja, ki je bila tako močna, da so se ved- no našli ljudje, ki so delo nada- ljevali. Po osvoboditvi so se poi- menovali po padlem partizanu, izrednem in zagnanem kultur- nem delavcu Stanetu Petroviču. Že dolga leta sodelujejo s kul- turnim društvom Franjo Sert iz Bednje na Hrvaškem. Prav sode- lovanje obeh kulturnih društev je bilo vzrok za širše sodelovanje in leta 1980 sta Hajdina in Bednja podpisali listino o pobratenju in sodelovanju. Danes dela v društvu 53 čla- nov, pretežno mlajših, kar je še posebej razveseljivo, saj se ni ba- ti, da društvo ne bi dočakalo sto- te obletnice. Na Hajdini deluje gledališka sekcija in od konca lanskega leta oktet, ki se je obli- koval iz moškega pevskega zbo- ra, v Dražencih pa je še mešani pevski zbor. Gledališka skupina se vsako leto udeleži občinske re- vije gledaliških skupin, zbori ob- činskih pevskih revij, pevskih srečanj v Stični in gostovanj po okoliških vaseh. Slednjega je žal vedno manj, saj so potni stroški postali sila veliki, pa tudi med- društveno sodelovanje ni več, kar je bilo. Sicer pa so še kar za- dovoljni z razmerami, ki jih ima- jo na voljo, nič pa bi ne imeli proti kakšnemu večjemu denar- nemu prispevku, obnoviti bi bilo treba obleke pevcev, gledališčni- ki nimajo za kostume in kuli- se .. . ; pa se z voljo in ljubeznijo do kulturnega dela tudi veliko doseže, pravijo člani Kulturno- prosvetnega društva Staneta Pe- troviča Hajdina. Da jim gre ver- jeti, kaže že njihovih 75 let in mladi, ki nadaljujejo delo bral- nega društva. To je svoje poslan- stvo dati človeku nekaj, kultui;e ohranilo vse do danes. Nav Hajdinski pevci so zapeli. Zdravo! Oglašamo se iz Kluba za zdra- vo življenje. Čeprav se že dolgo nismo oglasili, pa člani kluba ni- smo mirovali. Pripravljali smo se za sodelovanje na ptujskem kar- nevalu, organizirali pa bomo tu- di predavanje na temo: Zdrava prehrana. K sodelovanju smo povabili dr. Mrška in našemu povabilu seje ljubeznivo odzval. Vse, ki se zanimate za zdravo prehrano, vabimo na predavanje, ki bo 16. februarja ob 17. uri v SŠC — za malim odrom! Vabljeni! 10 — ZA RAZVEDRILO 9. februar 1989 - tednik tednik — 9. februar 1989 OGLASI IN OBJAVE — 11 Odprto pismo predsedniku skupščine občine Gorazdu Zmavcu in predsedniku IS Jožetu Botolinu Zadeva: vrnitev nezakonito pobranega denarja na račun čistilne naprave Žal še do danes niste dali uradnih pojasnil f zvezi s tem. ko Je ustavno sodišče SR Slovenije izdalo odločbo, s katero so vam dokazali, da izdajate odredbe, ki so v nasprotju z ustavo m zakoni Drugih zadev ne bom našteval, ampak le v zvezi s krajo denarja (oprostite izrazu) iz občanovih oziroma uporabnikovih žepov, kar je zaradi vaše ODREDBE kasirala KG P TOZD Vodovod in kanalizacija od junija I m dalje. V zadnjem Vestniku ste dali objaviti samo prepis odločbe ustavnega sodišča Slovenije, nikjer pa niste zapisah. da ste razveljavili napadeno odredbo in kako si zamišljate, da boste nam uporabnikom vrnili na nezakonit način pobrani denar (razumljivo, da skupaj z obrestmi/, ki ga je pobirala skupaj z vodarino KG P Ptuj. Prepričan sem. da bi vam moralo biti znano, da je treba poslovati pošteno: se pravi, če ste denar nezakonito pobirah. ga je potrebno brezpogojno vrniti. Seveda le, če menite, da živimo v pošteni in samoupravni socialistični družbi. Še več: menim, da se zavedate, da tudi KG P ni pristojna kar mimo uporabni- kov. a v njihovem imenu izdajati kakšnih odredb, na osnovi katerih hi potem lahko kasirali še vnaprej za sicer vsa leta sporno čistilno napravo, ki žal ne funkcionira. Upam. da ste z menoj vred prepričani, kako za to polomijo nismo uprahniki čisto nič krivi. Povedano drugače: napako naj odpravita na svoje stroške edino projek- tant m izvajalec. Kot prva moža občine, ki sta — vsaj tako sem prepričan — v prvi vrsti dolžna .skrbeti za zakonitost, vaju vljudno pozivam, da nemudoma ukrenete vse potrebno, da bomo uporabniki dobili vrnjen denar ki smo ga morali plačevati zaradi vaše odredbe hkrati s plačevanjem porabljene vode. Druge alternative ni' Hkrati ne do- volita, da bi lahko KGP izdajala kakšne svoje zakone, na osnovi katerih hi še na- prej kasirala denar za obnovo kanalizacije. To je dolžan na svoje stroške urediti in napako odpraviti edinole investitor in morda .še Vodna skupnost Slovenije. Zbiranje denarja bi lahko uvedli edinole pod pogojem, da se za to odločimo uporabniki, in sicer na REFERENDUMU. Nikakor pa se tega ne da v imenu upo- rabnikov reševati kar za zeleno mizo in potem zapisti. da je to v soglasju z uporab- niki. Resnica pa je, da v uspeh referenduma že vnaprej dvomim. S tem .spisom je potrebno seznaniti tudi delegate na naslednji seji. Upam. da mi o tem ne ho potrebno ponovno pisati ustavnemu sodišču Sloveni- je, pa morda še predsednikoma SRS in CK ZKS. Franjo Hovnik Pa brez zamere in lepo pozdravljena. Jadranska 17 Ptuj, 6. februarja 1989 250 Ptuj Informacija o ceni kanalščine v zvezi z odločbo ustavnega sodišča Glede na dokaj netočen komentar, ki je bil objavljen v sredstvih javnega obveščanja v zvezi z odločbo Ustav- nega sodišča SR Slovenije, s katero je odločalo o ceni kanalščine v občini Ptuj, daje izvršni svet SO Ptuj nasled- nje pojasnilo: Ustavno sodišče SR Slovenije je na pobudo občana v postopku za oceno ustavnosti in zakonitosti sprememb in dopolnitev odredbe o določitvi naj- višjih cen, ki jih je sprejel izvršni svet SO Ptuj, s svojo odločbo U-1- 59/88-11 z dne 29/12-1988 ugotovilo, da spremembe in dopolnitve odredbe o določitvi najvišjih cen (Uradni vest- nik občin Ormož in Ptuj, št. 9/88), ki so veljale od 24/3-1988 do 20/5-1988 in ki je predpisala uporabnikom ob plačilu cene komunalne storitve — kanalščine še plačevanje prispevka za rekonstrukcijo oziroma izgradnjo či- stilne naprave, niso bile v skladu z za- konom. Z isto odločbo je Ustavno so- dišče tudi razveljavilo 1. člen dne 28/7-1988 sprejete spremembe citira- ne odredbe izvršnega sveta, s katero je le-ta določil ceno kanalščine v viši- ni 577 dinariev/m\ Ustavno sodišče ugotavlja, da se po zakonu o družbeni kontroli cen sicer v občinah lahko sprejemajo ukrepi neposredne kontrole cen, med katere šteje tudi določitev najvišjih cen ozi- roma najvišje ravni cen (z odredbo iz- vršnega sveta), vendar pa takšen ukrep pomeni le določitev meje, do katere se smejo določiti cene tistih proizvodov oz. storitev, ki so pod družbeno kontrolo cen. Po zakonu o komunalnih dejavnostih cene za po- samezne komunalne storitve oblikuje- jo uporabniki in izvajalci v komunal- ni skupnosti. Le če se o cenah ne spo- razumejo, lahko občinska skupščina začasno z odlokom določi cene in na- čin plačevanja komunalnih storitev. Sodišče tudi opozarja, da zakon o ko- munalnih dejavnostih ne pooblašča izvršnega sveta, da bi lahko uporabni- kom predpisoval obvezno plačevanje prispevka za rekonstrukcijo oziroma izgradnjo komunalnih objektov in na- prav. Iz obrazložitve odločbe Ustavnega sodišče ter določb zakona o cenah in zakona o komunalnih dejavnstih, na katere sodišče opozarja, tako izhaja, da izvršni svet s svojo odredbo o do- ločitvi najvišjih cen oziroma najvišje ravni cen lahko določi le mejo, do ka- tere smejo uporabniki in izvajalci v samoupravni komunalni skupnosti določiti cene posameznih komunal- nih storitev, ni na pooblaščen, da sam določi ceno oziroma predpiše obve- zno plačevanje prispevka za rekon- strukcijo oz. izgradnjo komunalnih objektov in naprav. Iz odločbe Ustavnega sodišča izha- ja napotilo za način oblikovanja cen komunalnih storitev. Izvršni svet SO Ptuj je tako dne 11/1-1989 sprejel odredbo o dopolnitvi odredbe o dolo- čitvi najvišjih cen (Uradni vestnik ob- čin Ormož in Ptuj, št. 1/89), s katero je določil mejo, do katere se smejo povečati cene osnovnih komunalnih storitev, konkretno za odvajanje od- plak — za 59 % za gospodinjstva in 129% za druge uporabnike. V okviru tako določene meje je ceno teh stori- tev oblikovala komisija za cene pri Samoupravni komunalni skupnosti občine Ptuj, sprejel pa delavski svet KGP-TOZD Vodovod in kanalizaci- ja. Tako oblikovane cene so nekoliko nižje od dovoljene najvišje ravni cen. V njih je zajet tudi del sredstev za raz- širjeno reprodukcijo, s katerimi se bo kril delež Samoupravne komunalne skupnosti občine Ptuj k stroškom za rekonstrukcijo čistilne naprave. Dela za rekonstrukcijo čistilne na- prave so na javni licitaciji bila odda- na IM P-DO IZIP - TOZD Inženi- ring. Dela potekajo že skoraj 4 mese- ce in so v skladu z dogovorjenim ter- minskim planom. Do sedaj se izvaja- jo gradbena dela, pričetek instalacij- skih del pa je predviden po 10. febru- arju. Izvršena je že gradbena sanacija črpališča in grabelj, popravlja oz. do- polnjuje se obstoječa oprema, v teku je sanacija bazenov, izvedena je že gradnja silosov-gnilišč. Hkrati pote- kajo dela na drugih objektih, ojačitve obstoječe kanalizacije ter druga inšta- laterska dela. Rok za pričetek poskus- nega obratovanja je mesec oktober te- ga leta. Z rekonstrukcijo čistilne na- prave bi bila uresničena in končana ena izmed pomembnejših nalog iz programa aktivnosti in ukrepov na področju varstva okolja v občini Ptuj, ki so ga sprejeli zbori občinske skup- ščine v mesecu maju 1987. Glede uveljavitve odločbe Ustavne- ga sodišča SR Slovenije o razveljavi- tvi odredbe Izvršnega sveta SO Ptuj in pravnih posledicah razveljavitve je treba pojasniti, da po določbi 414. člena ustave SRS predpisa, ki ga je Ustavno sodišče razveljavilo, ni mo- goče uporabljati od dneva objave odločbe Ustavnega sodišča (predmet- na odločba je bila objavljena v Urad- nem listu SRS, št. 2/89, z dne 20/1-1989). Razveljavitev deluje sa- maza naprej, pravne posledice, ki so nastale iz razveljavljenega akta, se ne odpravijo in ostanejo v veljavi. To v danem primeru pomeni, da investitor na podlagi odločitve Ustavnega so- dišča SR Slovenije z dne 29/12-1988 ni dolžan vračati že zbranih sredstev kanalščine. , . . . p^ ru • Izvršni svet SO Ptuj Nepričakovana poraza Drave člani judo kluba Drava so v sobo- to opoldan nastopili v dvorani Center in nepričakovano doživeli kar dva po- 'Hza, ki sta jih popolnoma oddaljila od vrha lige, na katerem zanesljivo ostaja mariborski Železničar — edina ekipa brez poraza. V prvem srečanju turnirja, ki je bil zelo izenačen, je Slo- venj Gradec z 8:6 premagal celjsko ekipo Ivo Reya. Sledil je dvoboj Ptuj- čanov s Celjani in gostje so ga dobili z 9:5. Domačini so dvoboj izgubili v kategoriji do 60 kilogramov, ko je Krepek brez zveze zapravil visoko vodstvo 7:0 in izgubil po kaznih ozi- roma z diskvalifikacijo, in v kategoriji do 95 kilogramov, v kateri se je Leto- nja nezbrano pustil presenetiti Pliber- šku. V dvoboju s Slovenj Gradcem je bil rezultat sicer 7:7, vendar so Ptuj- čani izgubili po tehničnih točkah 20:30. V domači ekipi so se dobro bo- rili zlasti Senekovič, Vidovič in Mur- ko, nekoliko pa sta razočarala Kre- pek in Letonja. To pa se na tako ize- načenem turnirju hitro pozna oziro- ma hitro se dvoboj izgubi. 1. kotar w ciani premagali Olimpijo, mladinci prvi na turnirju v soboto, 4. februarja, so se v Ljubljani v 4. kolu prve republiške judo lige pomerile članske ekipe judo kluba Gorišnica, Golovca in domačina Olim- pije. Prvi sta se pomerili ekipi iz Ljubljane — Golo- vec in Olimpija. Zmagala je Olimpija z rezultatom 8:6, po tehničnih točkah 40:45. Sledil je dvoboj Olimpije in Gorišnice. Ekipa Gorišnice je favorita iz Ljubljane premagala z rezultatom 8:6, po tehni- čnih točkah pa 25:37. Proti ekipi Golovca pa je ju- doiste Gorišnice spremljala smola pri sestavi eki- pe in so tako izgubili z rezultatom 8:6 in po tehni- čnih točkah 37:25. Posebej velja tudi v tem kolu pohvaliti Marina, Miloševiča in Tajhmana, ki so pokazali izredne borbe, razočarali pa niso tudi drugi tekmovalci Gorišnice: Feguš, Kostevc, Pe- tek, Muršič, Kojc, Gojčič in Plošenjak. Čeprav so si fantje iz Gorišnice postavili za prvo tekmovalno sezono v prvi republiški ligi cilj, da se v njej obdr- žijo, pa' vse kaže, da so podcenjevali svoje sposob- nosti, saj se po predzadnjem kolu držijo v zgornji polovici lestvice, kar je za tako mlado ekipo uspeh nad vsemi pričakovanji. V nedeljo pa je bil v Gorišnici v počastitev kra- jevnega praznika tradicionalni turnir mladincev za pokal Gorišnice. Pokrovitelja tekmovanja sta bila KS Gorišnica in občinski štab za teritorialno obrambo Ptuj. Praktične nagrade za najboljše tek- movalce so prispevali Merkur Ptuj, Konus, Koša- ki, MlP-Zaščita ter Metalka. Čeprav se je pomeri- lo več ekip, se je takoj pokazalo, da se bo največji boj odvijal med tremi klubi, ki imajo najmočnejše ekipe v štajerski regiji: Impolom iz Slovenske Bi- strice, Železničarjem iz Maribora ter domačini — Gorišnico. Dobre borbe pa so pokazali tudi tek- movalci iz Branika in Čakovca. Od mladincev Gorišnice so največ pokazali in osvojili medalje Damijan Petek, Rajko Muršič in Jože Marin, ki so osvojili prva mesta, Miran Ploše- njak je bil drugi, Mitja Kostevc in Alojz Kojc pa sta osvojila tretji mesti. Pokal za najboljšega do- mačega tekmovalca je zasluženo prejel Damijan Petek. V končnem seštevku točk je zmagala ekipa Go- rišnice z 20 točkami, okrnjena ekipa Impola je bila druga z 12 točkami. Železničar pa je bil tretji s 7 točkami. Na tekmovanju so sodili Slavko Puljič, zvezni sodnik iz Ljubljane, Danilo Kralj, republiški sod- nik iz Celja, in Marjan Frešer, zvezni sodnik iz Slovenske Bistrice. Miran Petek STRELSTVO V petek, 27. januarja, se je končalo ligaško tekmovanje za mladince, v so- boto pa za člane. Pri mladincih je zmagala Strelska družina Kovinar Or- mož 1 pred SD Tovarna sladkorja Or- mož in pred SD Kovinar Ormož II. I Posamično so medalje osvojili Jam Ivanuša in Milan Pšak (oba Kovinar Ormož), tretji pa je bil Bori Kovačič iz Tovarne sladkorja Ormož. Mladin- cem ostaja 3. februarja občinsko pr- venstvo in pozneje regijsko tekmova- nje. Pri članih je prepričljivo zmagala SD Kovinar Ormož pred SD Tovarne sladkorja Ormož in SD Ograd Ormož (ekipa je štela 8 strelcev). Posamično je medaljo osvojil Darko Vernik pred očetom Feliksom in mamo Marijo — vsi člani S D Kovinar Ormož. Tudi člani se sedaj pripravljajo na občin- sko prvenstvo. Jani Ivanuša KOŠARKA Druga etapa tekmovanja s 14. kolom v drugih moških košarkarskih ligah se je končal prvi del tekmovanja. Vodilne ekipe Kopra, ID Ježica Ljublja- na, Šentjurja, Litije, Fenolita, Borovnice in Ptuja se bodo v drugem delu tekmovanja borile za dve prosti mesti v enotni prvi slovenski ligi. Ptujčani so v II. slovenski ko- šarkarski ligi-vzhod brez težav osvojili prvo mesto. V štirinajstih kolih so dosegli trinajst zmag. Vrstni red v II. SKL je nasled- nji: Ptuj 27 točk, Šentjur 23, Mi- klavž in Elektra 22, Gornja Rad- gona 20, Polzela 19, Pomurje 18 in Slovenska Bistrica 16. V\prvem kolu druge etape tek- movanja bodo Ptujčani gostovali v Borovnici. Tekma bo v soboto, 11. februarja. 17. februarja pa se bodo v Ptuju v dvorani Center srečali z ekipo ID Ježica. MG OTROK HUDO RANJEN V nedeljo, 5. februarja, ob 11,25 je 5-letna deklica P. K. v Podgorcih izstopila iz osebnega avtomobila in pohitela čez cesto. Prav takrat je mimo z osebnim avtom pripeljal Milan Pintarič iz Vičancev, ki je sicer zaviral, ven- dar vozila ni mogel ustaviti. Za- del je deklico, da je padla in se hudo ranila. Prepeljali so jo v ptujsko bolnišnico. OSEBNI AVTO V KOLESAR- JA V soboto zjutraj je po cesti v Gaju pri Pragerskem peljal z osebnim avtomobilom Štefan Jančar iz Vrhpolja. Med vožnjo je zadel kolesarja, 64-letnega Franca Obrana iz Gaja. Kolesar je padel in se hudo poškodoval. DVAKRAT GORELO V KIDRI- ČEVEM V Tovarni glinice in aluminija v Kidričevem je v zadnjem tednu dvakrat izbruhnil požar. V četr- tek, 2. februarja, so v delovni enoti Predelava aluminija delav- ci Gorenje-Varstroj, IMO Lenda- va, varili. Žareči drobci so padali na kartonsko embalažo in ta se je vnela. Zgorelo je okoli 150 kartonskih škatel, dva tisoč kar- tonskih oblog, večja količina pla- stične folije in nekaj druge opre- me. Ogenj so pogasili tovarniški gasilci. Nastalo škodo ocenjujejo na okoli 30 milijonov dinarjev. V nedeljo, 5. februarja, pa je v livarni TGA prišlo do požara na viličarju. Ugotovili so, da je ogenj nastal zaradi kratkega sti- ka. Tudi tu so ocenili škodo na okoli 30 milijonov dinarjev. TATOVI OBISKALI CERKEV Pred nedavnim so tatovi »obi- skali« podružnično crkev device Marije v Zavrču in po ugotovit- vah odnesli pet razpel, lesen kip angela in lesen kip kralja Mel- hiada. Organi za notranje zadeve svarijo pred nakupom in prosijo vse, ki bi karkoli vedeli o ukrade- nih dragocenostih ali storilcih, da to nemudoma sporočijo naj- bližji postaji milice. FF Zlati par Humek v soboto, 28. januarja, je bilo na matičnem uradu v Ormožu spej slovesno. Pred matičarko in pooblaščenega delegata SO Ormož sta p^ petdesetih letih skupnega življenja v zakonski zvezi ponovno stopilj Josip in Ana Humek z Dobrave. Zlati ženin je bil rojen 3. marca I9I4 na Cestici. Bil je delavec. Zlata nevesta Ana, rojena Kotolenko 25. ju. nija 1916, pa je delala doma in gospodinjila. Poročila sta se 29. janu. arja 1939 na Križovljanah v sosednji Hrvaški. V zakonu imata tri otroke, v jeseni življenja pa ju razveseljuje tudi pet vnukov. Zlatoporočencema iskrene čestitke in še mnogo zdravih let. Foto: Ema Žalar. Spet zlati par iz Stoperc Redko se zgodi, da bi v enem samem mesecu kar dva zakonska para doma iz odročnega naselja in povrh še skoraj soseda, slavila zla- to poroko. In če se zgodi, je prav, da to posebej poudarimo. Prejšnji teden smo poročali o zlatoporočencih Juriju in Rozi Adam iz Grdine 23. V soboto, 4. februarja, pa sta bila na matičnem uradu v Ptuju slo- vesno razglašena za zlatoporočenca FRANC in CITA CEP, kmeto- valca iz Grdine 20, KS Stoperce. Franc je bil rojen 26. 1. 1912, Cita, roj. Adam, pa 17. 4. 1921 in je sedaj najmlajša zlata nevesta v ptujski občini. Oba zakonca sta vse življenje pridno delala in še delata na kmetiji. Imela sta 6 otrok, danes pa se veselita ob 11 vnukih in tudi že dveh pravnukih. Zlatoporočencema tudi naše čestitke! FF Franc in Cita Cep s svojimi svati ob razglasitvi za zlatoporočenca. (Foto: Langerholc.) Rodile so: Marija Fridman, Tomaž 29/a — Mitja; Mojca Kropf, Slov. Bi- strica, Titova 97 — Zano; Kata- rina Rožmarin, Markovci 28 — deklico; Helena Granda, Spuh- Ija 139 — Nino; Olga Golob, Podvinci 23 — deklico; Metka Petek — Uhan, u. 25. maja 5 — Gregorja; Darinka Jelen, Sedla- šek 65/a — dečka; Marija Pilin- ger, Stojnci 111 — dva dečka; Kristina Hauptman, Vintarovci 37 — deklico; Ankica Jagarinec, Spuhlja 108 — dečka; Barbara Hojsak, Osojnikova 5 — dečka; Vera Zurta, Zg. Gruškovje 10 — dečka; Marija Bogadi, Hum 95 — Davida; Nana Indžič, Ul. 25. maja 19 — deklico; Nada Kaj- zer, Strajna 17 — Lidijo; Marija Rojko, Središče, Bercetova 8/a — deklico; Ivana Kaiserberger, Zg. Pristava 48/a — dečka; Ivanka Toš, Župetnci 31 — de- čka; Zdenka Koren, Zabovci 74 — Miha; Veronika Cafuta, Tržeč 14 — dečka; Marija Lešnik, Ge- rečja vas 162 — Miha; Majda Bele, Dol pri Stopercah 7 — de- čka; Darja Zamuda, Zamušani 79 — Mojco; Matilda Pukšič, Zabovci 28 — Denisa; Dragica Kosi, Mekotnjak 37 — Sabino; Ida Majcen, Zg. Hajdina 166 — deklico; Alenka Janžekovič, Stojnci 101 — Tino; Olga Luk- man, Presika 7/a — Moniko; Valerija Majcenovič, Hrastovec 7 — dekjico; Marija Kump, Sen- čak 11 — dečka; Ana Murko, Rotman 28 — deklico. Poroke: Miran Kodrič, Dragonja vas 5/a, in Darinka Rotvajn, Mihov- ce 44; Boris Žele, Gregorčičev dr. 9, in Martina Ganza, Gregor- čičev dr. 9; Stanko Selinšek, Jan- ški Vrh 60, in Elizabeta Muršec, Ločki Vrh 57; Jožef Kukovec, Lasigovci 10, in Anica Šume- njak, Prerad 37. Umrli so: Franc Mlakar, Nova vas pri Ptuju 109, roj. 1901, umrl 28. jan. 1989; Janez Prosenjak, Ribiška pot 21, roj. 1905, umri 31. jan. 1989; Marija Rižnar, Videm pri Ptuju 22, roj. 1922, umrla 27. jan. 1989; Stanislav Narat, Moškanj- ci 96, roj. 1912, umri 1. febr. 1989; Neža Krajnc, Kuharjeva 1, roj. 1905, umrla 31. jan. 1989; Marija Bedrač, Repišče 3, roj. 1894, umria 1. febr. 1989; Marija Hočevar, Dom upok. Ptuj, roj. 1900, umria 2. febr. 1989; Marija Majcen, Mlinska 10, roj. 1900, umrla 4. febr. 1989; Justina Vo- da, Placar 31, roj. 1914, umrla 5. febr. 1989; Roza Obran, Stojnci 82, roj. 1925, umria 5. febr. 1989. TEDNIK Izdaja Zavod za časopisno in radijsko dejavnost RADIO- TEDNIK, 62250 Ptuj, Vošnja- kova 5, poštni predal 99. Ure- ja uredniški kolegij, ki ga se- stavljajo: direktor in glavni urednik Franc Lačen, odgo- vorni urednik Ludvik Kotar, tehnični urednik Štefan Puš- nik, novinarji Jože Bračič, Ivo Ciani, Majda Groznik, Darja Lukman, Martin Ozmec in Nataša Vodušek ter novi- nar-lektor Jože Šmigoc. Uredništvo in uprava: Radio^ Tednik, telefon: (062) 771-261 in 771-226. Celoletna naročni- na znaša 75.000 dinarje^ za tujino 120.000 dinarjev. Ziro- račun pri SDK Ptuj: 52400-603-31023. Tiska ČGP Večer, tozd Mariborski tisk, Maribor. Na podlagi zakona o obdavčevanju proizvodov in storitev v prometu je TEDNIK uvrščen med proizvode, za katere se temeljni davek ne plačuje.