List delavcev v vzgojnoizobraževalnih zavodih
Ljubljana, 23. maja - Leto XXVI. - številka 10

:wmgi tj a s rov/mis TITO
- MoN||</\
\
I-1' <L ^ cL-?-7 C-T
F On
^ %

TUDI Ml MAJHNI CICIBANI |£ VRTCA UOLGZIJA^ TE ZELO T>ORHO POZNAMO ifv TE IMAMO RADI. ZATO Tl OE> TVOJEM ROJSTNEM DNEVU POŠILJAMO TO SkuOMNO VOgčl.U) £ TISOČIMI CCELJAMJ, Tefi. ŽELJO, DA 5E DOLqO OSTANEŠ MED KI A Ml I
Če utegneš , 'mbi k NAh l VAHeiiU n Bomo Le-po Darilo.
PRIDI . ČAKAMO TE [ 7/OJI ClCIbAM W ToVAfU SlcE
I
MALA TOLA-Vtrec KOLEUJ4-VIC
Letošnjega 5. in 6. junija b j' Beogradu IV. kongres Sind kata delavcev družbenih dejai . °sti Jugoslavije. Tega največ Je|a sindikalnega zbora prosvei kulturnih, zdravstvenil ?nanstvenih in drugih delavce bo udeležilo več kot 30 e*egatov. Kongres bo kritičn azčlenil in ocenil triletno ot °bje družbenoekonomskega i anioupravnega razvoja družbi n , dejavnosti, hkrati pa b ^akazal smernice za hitrejše i , °lj kakovostno organiziranj ^ dejavnosti in njihovo vklji oranje v združeno delo. Dele ®ati bodo še posebej obravn;
''ali dejavnost sindikata, njego Veznosti in naloge pri re:
^anju številnih problemov Pr°tislovij. V ta namen so
Ob četrtem kongresu Sindikata delavcev družbenih dejavnost Jugoslavije
Zrcalo dosežkov in slabosti
kongres pripravljeni nekateri dokumenti, o katerih že poteka javna razprava. To so: poročilo o delu sindikata med dvema kongresoma, novi statut, akcijski program in analize: Načrtovanje v družbenih dejavnostih. Temeljne značilnosti razvoja samoupravnih interesnih skupnosti, Dohodek v kulturi in svobodna menjava dela. Analiza razvoja samoupravnih družbenoekonomskih odnosov v družbenih dejavnostih in Uresničevanje	samoupravne
socialistične preobrazbe vzgoje in izobraževanja,-
Oglejmo si na kratko nekatere od teh dokumentov!
Novi statut Sindikata delavcev družbenih dejavnosti kot najpomembnejši normativni
dokument te organizacije se precej razlikuje od sedanjega. Upošteva položaj, kakršnega ima sindikat po novi ustavi ter glede na spremenjene družbenopolitične odnose, po katerih delavec v združenem delu neposredno odloča o dohodku ter vseh vprašanjih dela in življenja. Natančno opredeljuje obveznosti, pravice in dolžnosti sindikata na vseh ravneh - od osnovne organizacije do občinskih, republiških in zveznih organov.
Poudariti je treba, da mora biti težišče dejavnosti sindikata in njegovega boja za delavca v osnovni in občinski organizaciji — tam, kjer se ustvarja dohodek, bije boj za socialistične samoupravne odnose in kjer se
rešujejo številna vprašanja o delu in življenju delavcev. Vse pomembnejše odločitve kateregakoli sindikalnega foruma je mogoče sprejeti šele tedaj, ko pove o njih svoje mnenje tudi članstvo'. Sindikat ni le svetovalec in dejavnik, ki politično pripravlja delavca na sprejemanje nekaterih pomembnih dokumentov v delovni organizaciji, občini in drugod. Kot organizacija delavskega razreda postaja ustvarjalec družbenoekonomskih in samoupravnih odnosov v okolju, kjer deluje, odgovoren dejavnik in enakopraven partner. Brez njegovega soglasja ni mogoče sprejeti nobenega samoupravnega spora-
(Nadaljevanje na str.2)
Iztok VVinkler
Reforma univerze
Visoko šolstvo je v zadnjih letih -v središču družbene pozornosti. Zlasti v dokumentih Zveze komunistov in v novi ustavi smo v zadnjem letu dali trajno politično in vsebinsko zasnovo za spremembe, ki jih razumemo pod pojmom ,,reforma univerze". 'Ta zajema cel zbir malih in velikih, idejnih, socialnih, političnih, vzgojnih ter izobraževalnih rešitev. Razteza se na celoten družbeni prostor univerze, režim študija in raziskovalnega dela, mrežo visokošolskih zavodov, študentski standard, učinkovitost pouka, materialno in družbeno valorizacijo dela ter na vsa druga vprašanja, ki zadevajo tako notranje odnose in procese na visokošolskih zavodih in njihovih delih kot tudi njihovo povezam st z drugimi deli združenega dela.
Pomemben prispevek in družbeni instrument za nadaljnji razvoj visokega šolstva pa je tudi pravkar sprejeti zakon o visokem šolstvu. Zakon postavlja temeljno ureditev visokega šolstva, opredeljuje družbene smotre visokega šolstva in nakazuje pota za njihovo uresničitev.
Visoko šolstvo mora v procesu nenehnega izobraževanja vzgajati, izobraževati in usposabljati za delo in za samoupravljanje na temelju dosežkov sodobne znanosti in umetnosti: Pri tem se zavzemamo za takšno izobraževanje, ki bo temeljilo na marksizmu kot znanstveni teoriji in revo lučk) nami ideologiji in praksi delavskega razreda. Tako bo tudi visokošolski študij najtesneje povezan z uveljavljanjem, širjenjem in razvijanjem ideologije samoupravnega socializma. Pomembno vlogo pri tem bodo imeli tudi marksistični centri na visokošolskih zavodih in marksistični center pri centralnem komiteju ZKS.
Visoko šolstvo mora s prizadevanjem vseh udeležencev vzgojnoizobraževalne in raziskovalne dejavnosti ter v neposrednem sodelovanju z vsemi drugimi družbenimi dejavniki prispevati k razvoju ustvarjalnih sil družbe, k večji produktivnosti in rasti družbenega proizvoda, k ustrezni preosnovi vzgojnoizobra-ževalnega dela in k oblikovanju sodobno usmerjenega socialističnega izobraževalnega sistema. S svojo dejavnostjo mora prispevati tudi k uveljavljanju in razvijanju samoupravnega socializma, socialističnega humanizma, etike in domoljubja, k utrjevanju bratstva in enotnosti med jugoslovanskimi narodi in narodnostmi ter opravljati najširše kulturno poslanstvo, posebno v razvoju slovenske kulture.
Z novim zakonom smo dobili pravno podlago za vsebinsko preobrazbo visokega šolstva, za povečanje njegove učinkovitosti in 'za uresničitev ustavne zasnove samoupravnih odnosov in organiziranosti, v kateri se bo visoko šolstvo ustvarjalno in enakopravno vključilo v proces združenega dela, celotno samoupravljanje pa bo postalo prevladujoč družbenoekonomski odnos, resnična pravica in dolžnost vseh udeležencev vzgojno-izobraževalnega procesa in temelj, na katerem bo potekal enotni vzgojnoizobraževalni in raziskovalni proces. Temeljna organizacija združenega dela postaja tudi v visokem šolstvu prvič integralna samoupravna skupnost pedagoških, znanstvenih in drugih delavcev ter študentov.
Velika družbena odgovornost nosilcev visokošolskega izobraževalnega procesa daje poseben značaj in posebno mesto tudi kadrovski politiki v visokem šolstvu. Novi zakon o visokem šolstvu opredeljuje socialistični idejni pro fil visokošolskih delavcev. Visokošolski pedagoški delavci morajo svoje vzgojnoizohra-ževalno delo zasnovati na marksistični misli, samoupravni teoriji in revolucionarni praksi. Takšna idejnost je pogoj za kakovosten vzgojnoizobraževalni proces in hkrati komponenta vrlin, ki jih morajo imeti vsi visokošolski pedagoški delavci. Zato bomo morali v kadrovski politiki tudi na visokih šolah zagotoviti izvajanje skupno dogovorjenih družbenih meril za izvolitev pedagoških delavcev, meril, ki bodo onemogočala vsako monopoli-zacijo in privatizacijo ter uveljavljala sistem vrednot, ki sestavljajo bistveno zasnovo našega družbenoekonomskega sistema.
Uresničevanje teh nalog visokošolskih zavodov ni našlo nepripravljenih. Prav e zadnjem letu so bili doseženi prvi premiki in rezultati, na podlagi katerih bo proces graditve samoupravnega socialističnega visokega šolstva kot sestavnega dela združenega dela odslej potekal hitreje in uspešneje. Ustanovljene so prve temeljne organizacije združenega dela. pripravljajo se osnutki samoupravnih aktov, povečuje se angažiranost študentov in postopoma izenačuje njihov samoupravni položaj s položajem visokošolskih delavcev ter krepi zavest o nujnosti samoupravnega organiziranja in odnosov na temelju nove ustjjve. Uspešno se tudi uveljavlja zavest, da sta proces uresničevanja ustavne zasnove samoupravne organiziranosti in proces vsebinske reforme visokega šolstva neločljiva in sočasna procesa.
Pot uresničevanja zakona in iz njega izhajajočih nalog bo dolga. Obsegala bo mnogo rešitev in akcij; od sestave novih statutov do oblikovanja razvojnih načrtov in novih študijskih programov. Predvsem pa bo zahtevala mnogo trdega dela in prizadevanj vseh visokošolskih in drugih družbenih dejavnikov zato, da bodo uresničeni družbeni smotri in da se bo visoko šolstvo še bolj kot doslej uveljavilo kot pomemben vzgojnb-izobraževalni, znanstveni in kulturni dejavnik raz v >ja naše samoupravne socialistične skupnosti. Sedanja družbena aktivnost pomeni zato za visoko šolstvo, za njegov družbeni položaj in vlogo, organiziranost in odnose, ki se v njem razvijajo, pomembno prelomnico.
V
Kako čez ovire?
Svet za vzgojo in izobraževanje pri republiški konferenci SZDL Slovenije je na svoji 11. seji' posvetil posebno pozornost vprašanjem, ki so sedaj na področju vzgoje in izobraževanja v središču pozornosti: predlogu reforme sistema izobraževanja pedagoških delavcev, družbenemu dogovoru o združevanju sredstev za gradnjo domov za učence in študente in vprašanjem štipendiranja.
Predlog reforme sistema izobraževanja pedagoških delavcev pomeni prvi poskus resničnih prizadevanj za reformo celotnega usmerjenega izobraževanja. Nakazati skuša poti za čimhitrejše usposabljanje učiteljev in vzgojiteljev, ki bodo idejno in pedagoško usposobljeni, tako da bodo kos novim družbenim in vzgojnim nalogam v vzgojnoizobraževalnem procesu. Po mnenju sveta je predlog ustrezno idejnopolitič no izhodišče za nadaljnje delo, vendar pa v izhodiščih predloga ni upoštevan pravkar sprejeti zakon o visokem šolstvu; tako zajema samo nekatere profile pedagoških delavcev, ne pa vseh (npr. kadrov za izobraževanje odraslih). Ker sodi predlog v sklop celotne reforme usmerjenega izobraževanja, bi moral reševati tudi vprašanje učiteljskega kadra v srednjem in visokem šolstvu. Ni dopustno zapiranje sistema samo do ravni višje šole in odtegovanje visokih šol, katerim zakon že v sedanji fazi nalaga odgovornost za permanentno izobraževanje pedagoških delavcev.
V javni razpravi o tem predlogu, ki jo je organiziral svet ža vzgojo in izobraževanje pri RK SZDL v sodelovanju z medobčinskimi sveti SZDL, je bilo deležno posebne pozornosti usposabljanje vzgojiteljic za vzgojnovarstvene zavode. Postavili so vprašanje, ah je dvig formalne izobrazbene ravni vzgojiteljic na višjo stopnjo dovolj utemeljen z ugotovitvijo, da zahtevajo nova dognanja in vsesplošen družbeni napredek tudi bolj kakovostno vzgojno delo z otroki od tretjega do šestega leta starosti in s tem tudi večjo strokovno usposobljenost, to je višjo izobrazbo. O tem so člani sveta menili, da je treba v nadalj-• nji izdelavi modela šolanja analizirati vzgojnoizobraževalni in varstveni proces v predšolskih , ustanovah ter ugotovili, za katere profile je potrebno tudi formalno zagotoviti višjo izobrazbo. Svet je podprl tudi zamisel,' da bi z vključevanjem novincev v prvo fazo šolanja bistveno razširili mrežo na vse dosedanje gimnazije in druge srednje šole v usmerjenem izobraževanju, kjer je to mogoče, in omogočili vpis na pedagoške smeri. Treba je zasnovati čim več pedagoških centrov oziroma dislociranih vpisov na pedagoške smeri, tako da bi zagotovili 2000 novincem, ki se bodo letos
usmerili v pedagoški poklic, možnost šolanja. Z razširitvijo mreže bi omogočili tudi hitrejše uresničevanje policentričnega razvoja šolstva, bistveno bi povečali število kandidatov, omilili materialne ovire (štipendije, domovi), ki mnogokrat odvračajo mlade od tega poklica. Po opravljenih dveh letih šolanja in ob učinkovitejšem usmerjanju bi v tretjem »letu šolanja v pedagoških centrih zagotovili enotnejše usposabljanje za pedagoške poklice. Potrebno bi bilo izdelati podroben vsebinski in organizacijski model usposabljanja kadrov v pedagoških centrih in storiti največ, kar je mogoče za hitrejše uveljavljanje sprejetih izhodišč; zato da bi se reformna prizadevanja že letos uresničila.
ZAMUDA
Čeprav je vprašanje pomanjkanja prostora v domovih za študente in dijake eno izmed najbolj perečih in odločilnih za normalen razvoj vzgoje in izobraževanja, moramo vendarle ugotoviti, da smo z uveljavljanjem družbenega dogovora o nalogah pri samoupravnem sporazumevanju o združevanju sredstev za gradnjo domov za učence in študente v zamudi. Z namenom, da bi se predlagani družbeni dogovor začel čimprej uveljavljati v praksi, da bi zbrali v skladu z resolucijo o družbenoekonomski politiki dogovorjeno višino denarja za sanacijo in izgradnjo domov in da bi vplivali na čimhitrejše reševanje vseh perečih problemov, so člani sveta predlagali k dogovoru več dopolnitev:
—	nosilka celotne akcije naj bi bila gospodarska zbornica SRS, in ne izobraževalna skupnost Slovenije kot predvideva predlog, ki naj bi tudi pomagala oblikovati posebne odbore. Ti bodo skrbeli, da bodo samoupravni sporazumi za reševanje določenega doma čimprej sprejeti in uresničeni v praksi. Izobraževalna skupnost Slovenije naj bi sodelovala predvsem pri izdelavi normativov za gradnjo domov in pri usklajevanju programa za sanacijo posameznih domov;
—	v trenutni gospodarski situaciji ni primerno, da bi podpisniki izpolnjevali obveznosti iz dogovora z ustvarjenim delom v prosti soboti;
—	vloga Zveze sindikatov Slovenije in ZSM Slovenije bi morala biti usmeijena v priza-
ŠOLSKE DELAVNICE TEHNIŠKIH ŠOL V LJUBLJANI, Gom-pova 6
razpisujejo naslednja prosta delovna mesta s polnim delovnim časom za nedoločen čas:
-	dveh učiteljev praktičnega pouka kovinarske stroke za montažni oddelek
—	učitelja praktičnega pouka za ročno in strojno obdelavo lesa.
Pogoji:	'	,
Kandidati za razpisana prosta delovna mesta so lahko učitelji praktičnega pouka ali tisti, ki so poleg poklicne šole končali še ustrezno tehniško šolo in imajo najmanj 5 let praktičnega dela na ustreznem delovnem mestu.
Nastop službe 1. septembra 1975.
Poskusna doba traja do 6 mesecev.
Prijave z dokumenti sprejema uprava zavoda.
OSNOVNA ŠOLA BRUSNICE, občine Novo mesto razpisuje za nedoločen čas prosti delovni mesti:
-	učitelja zgodovine in zemljepisa, PRU
—	učitelja telesne vzgoje, PRU ali P
Na voljo sta: trisobno in enosobno stanovanje v učiteljskem bloku.
Šole, javite se!
Vsi prosvetni delavci so naročniki našega Usta na osnovni šoli Toneta Okrogaija, Zagorje ob Savi, Bršljin, Novo mesto in na posebni osnovni šob Krško.
Prosimo šole, kjer vsi člani kolektiva prejemajo Prosvetnega delavca, naj nam to sporočijo!
devanje, da s politično akcijo v temeljnih organizacijah združenega dela dosežejo pristop k samoupravnim sporazumom o združevanju sredstev za gradnjo določenega doma in da skrbijo za njegovo dosledno izpolnjevanje ;
— izražena je bila tudi pobuda, naj bi za zagotavljanje denarja za izgradnjo domov ne obremenjevali samo gospodar-skilr, ampak tudi negospodarske dejavnosti.
BOLJ ORGANIZIRANO ŠTIPENDIRANJE
Svet je .uvrstil v dnevni red tudi problematiko uresničevanja štipendijske politike, in sicer zato, ker se družbeni dogovor prepočasi uveljavlja v praksi, pa tudi solidarnostno prelivanje denarja se ni uveljavilo. Posledice slabega uresni čevanja štipendijske politike pa je odhajanje nekaterih učencev iz šol, nevalorizirane štipendije, v nekaterih občinah pa štipendij niti ne izplačujejo. V Sloveniji je bila v prvem četrt-' letju 1975 zbrana manj kot polovica predvidenega denarja, vendar pa dobiva štipendije iz združenilr sredstev precej več štipendistov, kot smo predvidevali (predvidevali smo 8000 štipendistov, štipendijo pa dobiva 13.408 štipendistov). Kritično pa bi morali oceniti kadrovsko štipendiranje v TOZD, ki je bilo že doslej vse preveč usmerjeno v štipendiranje študentov v višjih letnikih, saj obstaja verjetnost, da TOZD prenašajo svoje štipendiste na združena sredstva. Svet je sklenil predlagati izvršnemu odboru RK SZDL naslednje možne rešitve:
—	nemudoma je treba zbrati vse podatke o štipendistih in čimprej uresničiti pobudo zveze skupnosti za zaposlovanje, da bi komunalni zavodi za zaposlovanje v občinah prevzeli vse strokovne posle v zvezi s štipendiranjem. S prenosom odgovornosti za strokovno opravljanje dela na komunalne zavode za zaposlovanje bomo dosegli ne samo bolj organizirano in strokovnejše opravljeno delo, ampak tudi povezovanje usmerjanja in štipendiranja s kadrovsko politiko;
—	treba je zagotoviti, da služba družbenega knjigovodstva doseže realizacijo oziroma izvajanje samoupravnih spora-z umov v tistih temeljnih organizacijah združenega dela, ki so jih podpisale;
—	strokovna služba pri izobraževalni skupnosti SRS naj zbere podatke o delovnih organizacijah, ki še niso pristopile k družbenem dogovoru o štipendijski politiki, ali pa so pristopile in ga ne uresničujejo. Samo tako bodo lahko družbenopolitične organizacije konkretno usmerile svojo politično akcijo;
—	zagotoviti je treba, da bodo skupne komisije podpisnic samoupravnega sporazuma v občinah enakopravno obravnavale pri dodeljevanju štipendij učertce v gospodarstvu iz drugih republik glede na njihov socialni položaj;
—	vsi podpisniki družbenega dogovora niso pokazali dovolj velike zavzetosti, zato delavci marsikje niso povsem seznanjeni z določili in možnostmi nove štipendijske pohtike. Tudi organi delavskega nadzora niso dovolj budni ob neizpolnjevanju obveznosti: Pri doslednem uresničevanju samoupravnih sporazumov bi morala imeti odločilno vlogo in posredovati pri ustreznih vbd-stvenih strukturah predvsem gospodarska zbornica SR Slovenije.
Ti trije sklopi odprtih problemov, ki jih je .obravnaval svet, pomenijo v sedanjem času tudi najbolj močne ovire. Samo s hitro in učinkovito akcijo bomo dosegli, da bo naše šolstvo resnično stopilo na pot hitrejšega napredka.
MIRKO FABČIČ
Zrcalo dosežkov in slabosti
(Nadaljevanje s 1. strani)
zuma, družbenega dogovora, statuta in drugih dokuipentov. Zato mora tem bolj upoštevati mnenja svojih članov — vseh struktur zaposlenih.
Ker sestavljajo sindikat družbenih dejavnosti delavci, zaposleni na desetih področjih dela in v več. panogah, je tudi novi statut usmeril težišče dela vseh forumov na dejavnost po skupinah in področjih. Največ vprašanj in problemov naj začno obravnavati odbori skupin in odbori dejavnosti. V Sloveniji in Hrvaški poteka to delo v šestih ali petih posebnih sindikatih družbenih dejavnosti, v drugih republikah in pokrajinah pa v ustreznih odborih za posamezna področja dela.
Poročilo o delu med dvema kongresoma se po vsebini in obliki razlikuje od dosedanjih klasičnih poročil. Tako kot je značilno za tovrstne dokumente, govori tudi to poročilo o dejavnosti zveznega odbora ter republiških in pokrajinskih organizacij sindikata. Poleg tega razčlenjuje in kritično ocenjuje razvoj samoupravnih in družbenoekonomskih odnosov v družbenih dejavnostih, opozarja na dejavnike, ki so zavirali razvoj teh odnosov ter na slabosti, odpore in nerazumevanje — tudi v lastnih vrstah. Prav tako razčlenjuje težnje in smeri razvoja ter opozarja na pozitivne izkušnje iz prakse.
Namen akcijskega programa je opozoriti na nerešene probleme, naloge in obveznosti ter čimbolj določno usmeriti politično akcijo sindikata na vseh ravneh v prihodnjih štirih letih.
STROKOVNO IN DOLGOROČNO
Analize strokovno in dolgoročno razčlenjujejo celotno problematiko družbenih dejavnosti. Ti dokumenti prikazujejo, kakšni so bili v zadnjih letih družbenoekonomski in samoupravni odnosi v posameznih družbenih dejavnostih. Ob tem opozarjajo na naše in širše družbene obveznosti, smernice in naloge v politiki razvoja družbenih dejavnosti, kot jih opredeljuje zvezna ustava. Vprašanj je veliko. Naj opozorimo samo na nekatera: samo-upravrto organiziranje združenega dela, delovanje samoupravnih interesnih skupnosti, svobodna menjava dela, doseganje in razporejanje dohodka in delitev sredstev za osebne dohodke, samoupravno sporazumevanje in družbeno dogovarjanje, načrtovanje kot dejavnik srednjeročnega in dolgoročnega razvoja družbenih dejavnosti, reforma vzgoje in izobraževanja — družbena naloga vseh gospodarskih, izobraževalnih in političnih dejavnikov itn.
Četrti kongres bo petnajst mesecev zatem, odkar je bila sprejeta zvezna ustava in leto dni po X. kongresu Zveze komunistov Jugoslavije. V času torej, ko je naša družba že sprejela najpomembnejše družbene in politične dokumente o nadaljnjem razvoju našega socialističnega samoupravnega sistema. V teh dokumentih so opredeljene tudi smernice za razvoj družbenih dejavnosti.
Partizanka, G. M., 8. a, vzgojni dom Smlednik
Kongres je priložnost za kritično oceno tega, kako smo uresničili naloge, ki izhajajo iz zvezne ustave in sklepov X. kongresa Zveze komunistov Jugoslavije.
- Glede na to, da so rezultati v posameznih okoljih različni — glede na kakovost pa tudi čas, kako so se uresničevali, jih je težko globalno oceniti. Pa vseeno povejmo nekaj o tem.
Menimo, da so bili delavci družbenih dejavnosti mnogo bolj aktivni, organizirani in enotni pri sprejemanju nove ustave in sklepov X. kongresa ZKJ, kot pa so pri uresničevanju teh sklepov in načel v svojem okolju in delovni organizaciji, kjer delajo. Vzroke je prav gotovo treba iskati v tem, da se novi odnosi oblikujejo,, brez zgledov in izkušenj, da se šele v praksi preverjajo, popravljajo in dopolnjujejo; zato nenehno tavamo in marsikdaj zgrešimo.
ŠE VEDNO PROTI VRHU
Povedati*je tudi treba, da so družbeni in politični dejavniki, znanstvene ustanove in drugi dosedanjo dejavnost povečini usmerili v organiziranje združenega dela v materialni proizvodnji, družbene dejavnosti pa so bile prepuščene same sebi in svojemu sindikatu. Razumljivo pa je, da vse to ne opravičuje naših slabosti. Nismo dovolj organizirali vseh strokovnih, političnih in samoupravnih sil, premalo smo se povezovali z delavci v gospodarstvu, prepočasi smo iskali poti in smeri razvoja. Kadar hočemo kaj rešiti, se še vedno obračamo „proti vrhu“ (k skupščini, skupnosti, vladi itn.), premalo pa iščemo opore pri tistih, ki so edini poklicani, da z nami rešujejo probleme.
Vse to se še posebno kaže pri reševanju vprašanj socialistične samoupravne preobrazbe vzgoje in izobraževanja. O reformi vzgoje in izobraževanja razpravljamo že nekaj let, na X. kongresu Zveze komunistov Jugoslavije pa so bili sprejeti idejni temelji za to reformo. Strinjamo se, da je naš sedanji vzgojnoizobraževalni sistem ekstenziven, neracionalen, konservativen ter obremenjen z dualizmom, ki ustvarja socialne
razlike. Strinjamo se, da tako ni mogoče več naprej in da so . | potrebne korenite spremembe. i Navdušeno smo sprejeli sklepe X. kongresa ZKJ o tem vprašanju. Razumljivo je, da smo pričakovali takojšen dogovor o izdelavi projektov za postopno reformiranje vzgoje in izobraževanja. Resnica je, da morajo pri reševanju te zapletene naloge sodelovati vsi družbeni dejavniki in da je prosvetni delavci sami ne morejo izpeljati. In kako je sedaj?
Iz nekaterih člankov, pa tudi iz mnenj nekaterih prosvetnih delavcev in drugih razberemo, da še vedno ne razumejo bistva reforme. Pisci nekaterih člankov celo posredno polemizirajo o vsebini resolucije ter skušajo kritizirati posamezna stališča, ki imajo — izločena iz besedila — spremenjen pomen. Nekateri menijo, da je treba sedanji sistem samo „popraviti“. Pojavljajo se celo take reformne težnje, po katerih naj bi neka- - | tere vrste šol obdržale položaj, ki so ga imele do sedaj. Problematiko vzgoje in izobraževanja obravnavajo prikrito po stopnjah, čeprav je to enoten iri nedeljiv proces. K temu prispevamo tudi mi, ker prepočasi opredeljujemo enotne temelje reforme. Čeprav je minilo že leto dni, še vedno nimamo projekta, po katerem naj bi republike in pokrajine — v skladu s svojimi posebnostmi in možnostmi — pripravile svoje dokumente o reformi. Vse to zmanjšuje posamezne napore in dosežke, ki sicer zaslužijo pozornost in priznanje.
Vsa ta in druga vprašanja mora obravnavati kongres. Prosvetni, kulturni, zdravstveni, znanstveni in drugi delavci v družbenih dejavnostih morajo spregovoriti o svojem materialnem in družbenem položaju, o svoji življenjski ravni, delovnih obveznostih, etičnih načelih svojega poklica in o odgovornosti pri uresničevanju socialnih pravic delavskega razreda in delovnih ljudi. Vse to bo pripomoglo, da bodo sindikat in delavci naših dejavnosti prizadevno odpravljali slabosti, družba pa bo spoznala svoje obveznosti do družbenih' dejavnosti.
VAŠKO RA1ČEVIČ
OSNOVNA ŠOLA XV. SNOUB - Belokranjska METLIKA
razpisuje naslednja delovna mesta:
ZA CENTRALNO ŠOLO V METLIKI:
—	učitelja angleškega jezika
—	učitelja slovenskega jezika
—	učitelja glasbenega pouka
—	učitelja zgodovine
—	učitelja telesne vzgoje
—	učitelja tehnične vzgoje in matematike (ali fizike) Pogoji za vse: P aliPRU!
—	psihologa, pedagoga, P
ZA OTROŠKI VRTEC V METLIKI - dveh vzgojiteljic - VZG
Takoj je na voljo eno družinsko stanovanje in ena garsonjera, pozneje pa še dve. Prednost pri dodelitvi stanovanja imajo učitelji angleškega in slovenskega jezika, glasbenega in tehničnega pouka in ena vzgojiteljica.
Komisija za sistemizacijo delovnih mest, kadrovske in stanovanjske
ZfldcVC 113
OSNOVNI ŠOLI OSKAR KOVAČIČ Ljubljana, Dolenjska c. 20
razpisuje za nedoločen čas delovna mesta:
-	pomočnika ravnatelja; pogoj: kvalifikacija za učitelja, 5 let delovnih izkušenj in ustrezne moralno-politične lastnosti, ki zagotavljajo uresničevanje idejno vzgojnega izobraževalnega dela;
-	učitelja tehnične vzgoje; pogoj STU, PRU ali abs. PA
-	učitelja gospodinjstva, polovična delovna obveznost; PRU
-	dveh učiteljev za podr. šolo Ljubljana-Rudnik; U, PRU; abs. PA
-	dveh učiteljev za podr. šolo Ljubljana-Lavrica; U, PRU; abs. P A
-	vzgojitelja za VVZ Lavrica
-	varuške v VVZ Lavrica - starost najmanj 18 let; dokončana osnovna šola, ljubitelj otrok.
Za določen čas:
-	učitelja matematike in fizike; od 1. sept. 1975 do 1. aprila 1976; PRU, P, abs. PA
-	socialnega delavca: višja šola za socialne delavce; od 1. sept. 1975 do 1. aprila 1976.
-	dveh snažilk v šoli „Oskar Kovačič41; osn. šola.
Šola nima stanovanj. Rok za prijavo 15 dni po objavi razpisa.
Povezava ustvarja širša obzorja
Veliko razpravljamo o našem visokem šolstvu. Zakon o visokem šolstvu je sprejet. Ustanavljajo se posebne izobraževalne skupnosti, ki povezujejo v celoto šolanje določene smeri od začetkov — se pravi od srednje šole - do podiplomskega študija. Zaradi vsega tega je naše uredništvo postavilo nekaj vprašanj profesorju dr. Janezu Batisu, prorektorju univerze v Ljubljani. Gre za to, da bi prosvetni delavci in drugi naši bralci zvedeli, kako poteka reorganizacija visokega šolstva in kaj želimo z njo doseči.
Kako se bo visoko šolstvo vključevalo v posebne izobraževalne skupnosti?
Zakon o izobraževalnih skupnostih, ki je bil razglašen lani decembra, predvideva tudi posebne izobraževalne skupnosti za usmerjeno izobraževanje. Le-te združujejo vse organizirane oblike in stopnje izobraževanja na določenem področju dejavnosti ali skupini področij.
Visoko šolstvo kot področje Usmerjenega izobraževanja se že vključuje v posebne izobraževalne skupnosti. Tako je bila Ustanovljena izobraževalna skupnost za agroživilstvo, ki Povezuje visoko in srednje šolstvo na biotehniškem področju kot izvajalce in delovne organizacije kot uporab-uike. Prav tako je bila ustanovljena izobraževalna skupnost za Sozdarstvo, ki povezuje izvajalce usmeij enega izobraževanja lu uporabnike na področju gozdarstva. Izobraževalna skup-nost Slovenije pa bo v kratkem sklenila z obem^ skupnostma' samoupravni sporazum o izpolnjevanju skupnih nalog. Pripravljajo tudi ustanovitev izobraževalne skupnosti za lesarstvo, drugih posebnih izobraževalnih skupnosti za sedaj še ni.
Upoštevati je treba, da je Precej izobraževalnih področij, ki nimajo jasno določenega gospodarskega „zaledja“, če lahko tako rečemo, t.j. organi-zacij združenega dela kot Uporabnikov. Zaradi tega seveda ustanavljanje posebnih izobraževalnih skupnosti ni tako preprosto oziroma ne uiore potekati tako hitro kakor Ua nekaterih drugih področjih. Za izobraževalna področja, ki ue bodo ustanovila posebnih izobraževalnih skupnosti, bo skrbela izobraževalna skupnost Slovenije.
Menimo pa, da ustanavljanje Posebnih izobraževalnih skup-Uosti prepočasi napreduje.
Pogosto slišimo in beremo:
univerzo je treba bolj povezati z družbo; tehnološke fakultete z gospodarstvom. Kako bomo to izvedli?
Pri tem gre pravzaprav za vprašanje odprtosti univerze in visokega šolstva sploh. Univerza in vse visoko šolstvo, ki izobražuje kader za družbeno področje in gospodarstvo, mora biti tesno povezano z družbenimi in gospodarskimi dogajanji pri nas. Področje usmerjenega izobraževanja, kakor vzgoja in izobraževanje nasploh,, je posebnega družbenega pomena. Univerza je bila tudi do sedaj povezana z družbo in z gospodarstvom prek organov upravljanja univerze in fakultet in pa s posebnimi samoupravnimi sporazumi z delovnimi organizacijami. Vendar pa te povezave še vedno niso tisto, kar bi si želeli. Novi zakon o visokem, šolstvu omogoča in spodbuja še tesnejšo povezavo z družbo in gospodarstvom.
Univerza je že povezana z družbo in gospodarstvom bolj kot pa je to poznano v javnosti. Filozofska fakulteta npr. ima sklenjenih nekaj samoupravnih sporazumov z organizacijami združenega dela o medsebojnem sodelovanju zlasti na področju industrijske psihologije, etnografije in arheologije. Fakulteta za naravoslovje in tehnologijo ima številne povezave in tudi samoupravne sporazume o medsebojnem sodelovanju z delovnimi organizacijami na področju farmacije, geologije, rudarstva, metalurgije, tekstilne tehnologije, mehanike, živilske tehnologije in kemije. Fakulteta za arhitekturo, gradbeništvo in geodezijo ima razvito sodelovanje s številnimi organizacijami združenega dela in z nekaterimi občinskimi skupščinami. Fakulteta za strojništvo ima organizirano dolgoročno sodelovanje s številnimi delovnimi organizacijami. Medicinska fakulteta sodeluje z
zdravstvenimi organizacijami in z organizacijami združenega dela za .proizvodnjo zdravil. Razvejano in organizirano povezavo z delovnimi organizacijami ima biotehniška fakulteta na področjih agronomije, biologije, veterinarstva gozdarstva in živilske tehnologije. Dolgoročno in organizirano povezavo z družbo in prakso imajo tudi univerzitetni inštituti, ki jim prav to sodelovanje prinaša precej denarja.
Menimo, da je treba takšno povezovanje in sodelovanje v prihodnje še bolj razvijati in s tem seznanjati tudi javnost. Res je sicer, da so možnosti povezovanja posameznih delov univerze z družbo in gospodarstvom različne, vendar pa obstajajo in jih bo treba povsem izrabiti.
Trajanje študija se pogosto navaja kot velika izguba — tako glede kadrov kot tudi glede denarja. Kako bomo dosegli skrajšanje študija, ne da bi zmanjšali usposobljenost diplomantov?
Študij na fakultetah in visokih šolah traja sedaj 4 leta, le na medicinski fakulteti in na veterinarskem oddelku biotehniške fakultete 5 let (10 semestrov), na fakulteti za arhitekturo, gradbeništvo in geodezijo in na fakulteti za elektrotehniko pa 4 leta in pol (9 semestrov). Verjetno da trajanja študija na fakultetah ne bo mogoče bistveno skrajševati. Seveda pa je problem v tem, da večina študentov ne konča šolanja v štirih ali petih letih. Reforma visokošolskega študija bo morala prispevati tudi k rešitvi tega vprašanja. Sprotni študij, ki so ga nekatere fakultete že uvedle, bo bistveno pripomogel k temu, da bo v štirih in petih letih ali nekaj več diplomirala večina absolventov visokošolskega študija. Če se nam bo posrečilo visokošolski študij spremeniti iz pedagoškega procesa v pedagoško raziskovalni proces, pri katerem bodo študenti aktivno sodelovali, se ni bati, da bi z naših fakultet in visokih šol v prihodnje prihajali, manj usposobljeni diplomanti.
K temu bo pripomogla tudi dokončna ureditev študentskega standarda:	pravilno
štipendiranje; da bi omogočili študij vsem sposobnim, pred-
vsem pa tudi delavski in kmečki mladini, izgradnja študentskih domov in drugo. Pri tem ne smemo pozabiti, da bo potrebno še več denarja za visoko šolstvo; le tako bo mogoče te naloge uspešno opraviti. Več denarja pa bomo pridobili tudi s skrajšanjem študija absolventov in z zmanjšanjem osipa v vseh letnikih. Prihranek bomo lahko namenili posodabljanju študija in boljši opremljenosti fakultet.
Seveda pa je treba upoštevati, da je reforma visokošolskega študija proces, ki ga ni mogoče opraviti od danes do jutri. Potrebne bodo tudi spremembe v našem mišljenju in v naših navadah v zvezi z reformo študija.
Kdo je odgovoren za krčenje ali racionaliziranje učne snovi? Za aktualizacijo učnega načrta fakultet?
Fakultete imajo študijske komisije, ki spremljajo študij, pregledujejo učne načrte in programe ter predlagajo fakultetnim organom in profesorjem, nosilcem predmetov, spremembe. Predavatelji oziroma nosilci predmetov pa so seveda tudi sami dolžni sproti uvajati novosti v programe. Pri tem morajo upoštevati število ur po študijskih načrtih. Teh namreč ni mogoče sproti spreminjati.
Programe za predmete v učnem načrtu pa so nosilci predmetov dolžni vsako leto pregledati, jih dopolnjevati in opuščati zastarelo snov.
Študijsko komisijo ima tudi pedagoško znanstveni svet univerze. Ta usklajuje delo fakultetnih komisij in opravlja skupne naloge. Študijske komisije pri univerzi in pri fakultetah imajo zelo odgovorno delo tudi pri reformi visokošolskega študija.
Kako M zmanjšali velikanski osip po prvem letniku?
'Vprašanje osipa po prvih letnikih študija je zelo pereče, saj, po naših podatkih, uspešno konča prvi letnik komaj polovica vpisanih študentov. Za osip je več vzrokov. Visokošolski študij se razlikuje od učenja v srednji šoli. Novinci imajo težave pri uvajanju v študij in okolje na visokošolskih zavodih. Nekateri so tudi premalo seznanjeni s svojim prihodnjim
poklicem in se na hitro odločajo za študij, za katerega nimajo nagnjenja niti sposobnosti, kasneje pa se razočarani vpisujejo na druge fakultete. Na naših fakultetah, razen na medicinski, ni omejenega vpisa, pa se dogaja, da se na nekatere fakultete, v oddelke in študijske smeri vpisuje mnogo več kandidatov, kakor bi jih praksa potrebovala, in seveda tudi mnogo več, kakor prenesejo zmogljivosti fakultet. V takih primerih je v prvih letnikih nujna strožja selekcija in s tem seveda tudi večji osip.
Za velik delež osipa je kriv tudi t. i. fiktivni vpis v prve letnike. Študenti se vpisujejo zaradi tega, da si pridobijo status študenta in z njim nekatere pravice in ugodnosti, za študij pa jim je kaj malo mar. Večji ali manjši osip je seveda odvisen tudi od urejenosti študentskega standarda, t. j. od pravilne štipendijske politike in možnosti bivanja študentov v študentskih domovih.
Pri vzrokih za osip v prvih letnikih ne moremo mimo nezadostnega usmerjanja in svetovanja že v srednji šoli pred vpisom na fakultete, pa tudi ne mimo tega, da ni organizirane priprave dijakov v zadnjih razredih za vpis na visoke šole.
Kako odpraviti vse te pomanjkljivosti? K boljši informiranosti precej pripomorejo vsakoletni informativni dnevi, ki jih prirejajo fakultete za dijake zadnjih razredov srednjih šol. Na teh srečanjih zvedo dijaki vse o vpisu in študiju in o potrebah po strokovnjakih za določena področja in o možnostih zaposlitve po diplomi. Novi zakon o visokem šolstvu pa nalaga visokošolskim organizacijam združenega dela, da s samoupravnim sporazumom skupaj z drugimi delovnimi organizacijami organizirajo načrtne priprave kandidatov za visokošolski študij. To bo zahtevna naloga, ki se je morajo visokošolski zavodi takoj lotiti. Tudi reforma srednjega šolstva in tesnejša povezava vsega usmerjenega izobraževanja bo pripomogla k boljši pripravi kandidatov za študij na fakultetah in visokih šolah in k zmanjšanju osipa po prvem letniku.
Želimo usmerjati mlade ljudi
^9led reforme visokega šolstva
Organizem sarajevske univerze
na določene fakultete na tiste pač, ki pripravljajo strokovnjake za deficitarne poklice. Kakšnih ukrepov, poleg propagande in štipendij, se namerava družba lotiti?
Zelo pomembno je usmerjanje mladih ljudi za določene poklice, ki so družbi in gospodarstvu potrebni. Ob neomejenem vpisu na visokošolske zavode je toliko bolj potrebno najprej opredeliti kadrovske potrebe za vsa področja. Le-te bi morale biti osnova za svetovanje in usmerjanje. Na žalost teh potreb še nimamo opredeljenih za vsa področja oziroma za vse stroke. V zvezi s tem bo nujno potrebno okrepiti službe za svetovanje in usmerjanje. Na podlagi opredeljenih kadrovskih potreb bo treba usmerjati tudi štipendijsko politiko, selekcijo na visokošolskih zavodih, v izjemnih primerih pa tudi omejiti vpis za študij tistih strok in poklicev, ki jih družba in gospodarstvo manj potrebujeta. Pri načrtovanju kadrovskih potreb sodeluje tudi univerza.
Ko govorimo o usmerjenem izobraževanju, nam je za nekatere študijske smeri popolnoma jasno, s katero panogo v gospodarstvu se bodo povezovale. Kako pa bo npr. z ekonomsko in pravno fakulteto — te strokovnjake potrebujejo vsa podjetja; isto velja za druge interdisciplinarne stroke. Kako je s prosvetnimi poklici, ki jih neposredno ne potrebuje nobeno podjetje?
Veliko si obetamo od opredelitve resničnih potreb po kadrih glede na srednje in dolgoročne načrte razvoja naše republike. To bo podlaga za ukrepe, ki bodo potrebni na fakultetah in visokih šolah v zvezi s šolanjem kadra za določena področja.
Fakultete in visoke šole, ki izobražujejo strokovnjake za več področij družbene dejavnosti in gospodarstva, se bodo povezovale s tistimi organizacijami združenega dela, ki potrebujejo največ njihovih kadrov. Fakultete in visoke šole, ki izobražujejo strokovnjake za področje prosvete in kulture, pa se bodo povezovale z ustreznimi skupnostmi za te družbene dejavnosti.
VPRAŠANJA:
NEŽA MAURER
Pogovor predstavnikov republiških prosvetnih listov s predstavniki visokega šolstva in družbenopolitičnih organizacij republike Bosne in Hercegovine
y vseh naših republikah si že več let prizadevajo, da bi ustvarili sodobno, socialistično samoupravno visoko šolstvo. Spoznali smo, da je reforma visokega šolstva zakonita nujnost, zapoved časa in 'odsev družbenih potreb. Klasičnemu ukademizmu in „nedotakljivosti“, ki sta bila svinčena dediščina tradicije, je odzvonilo. Ugotovitev je jasna, ostaja pa vprašanje, kako čimprej in čimbolje na novo pot. Odpori, neuspehi, pa tudi uspehi na vseh naših univerzah so logični spremljevalci razvojne poti visokega šolstva, ki je dolgotrajen Proces Gotovo pa je, da je univerza v Sarajevu dosegla v sorazmerno kratkem času izredno veliko. Morda kdo še vedno skeptično gleda na „hiter bosanski korak“ visokega šolstva, češ da so ti uspehi doseženi na škodo zahtevnosti . Lahko ga prepričamo z dejstvi: sarajevska univerza je organizem, ki je prejel krepko transfuzijo •— novo, mlado kri sodobnega časa. Gre namreč za novo kvaliteto: korenito in Zelo hitro so se spremenili odnosi na relaciji študent - pro-fesor in nasprotno: z uvajanjem novih oblik dela so posodobili študij in povečali obojestransko odgovornost do družbe. Jasno je, da se tu in tam še ponovi tradicionalna bolezen v telesu visokega šolstva, vendar prevlada zdrava reformna stner, ki dobiva čedalje' več pristašev tudi med nekdanjimi nasprotniki.
L željo, da bi naše bralce .ganili z dosedanjimi dosežki, r "Anjami in težavami na poti ® °rme visokega šolstva, smo udeležili pogovora s predstav-sarajevske univerze in (ugih družbenopolitičnih orga-Kacij republike Bosne in crcegovine. Ta pogovor je v istvu nadaljevanje lanskoletnih Ugovorov na isti univerzi. • anski, pa tudi letošnji pogovor Pripravilo uredništvo Preletnega lista iz Sarajeva s
sodelovanjem sarajevske univerze. Temo o reformi visokega šolstva, predvsem o prehodnosti v njem, smo obravnavali z več vidikov. In še tale podatek: na večini fakultet je v prvem semestru opravilo uspešno izpite več kot 50 % študentov. To je vsekakor dosežek v primerjavi s prejšnjimi rezultati.
Srečali smo se z rektorjem sarajevske univerze prof. dr. Zdravkom Besarovičem, iz- -
redno neposredno, dinamično osebnostjo, z drugimi predstavniki univerze in s predstavniki družbenopolitičnih organizacij republike BiH. Na naša vprašanja so zavzeto odgovarjali še: prorektor, predsednik univerzitetnega sveta, predstavniki fakultete in akademij sarajevske univerze, predstavniki izvršnega sveta BiH, pomočnica republiškega sekretarja za izobraževanje in kulturo, predstavniki republiške konference SZDL, mestne konference ZK Sarajevo, predstavnik glasbene akademije in predstavnik skupnosti za visoko šolstvo.
ODGOVORNO DELO -ZANESLJIVI USPEHI
Če na kratko strnemo ugotovitve pogovora, dobimo tole podobo sarajevskega visokega šolstva:
Nosilni steber vseh prizadevanj za reformo življenja in dela univerze je po mnenju udeležencev pogovora močna organizacija ŽK na univerzi, še posebno po izvedeni reorganizaciji in vključevanju osnovnih organizacij v občinske organizacije ZK, kamor sodijo posamezne fakultete.
Med največje uspehe gotovo šteje razumevanje potrebnosti
reforme visokega šolstva in odločnost v boju za njena načela pri večini predavateljev in študentov. Zelo naglo se krepi samoupravno povezovanje med fakultetami in višjimi šolami z združenim delom v gospodarstvu, kar pomeni močnejše in hitrejše vključevanje visokega šolstva v združeno delo in širši družbeni pregled delovnih uspehov na fakultetah. Zelo so izboljšali povezavo med pedagoškim in znanstvenim delom na univerzi, z znanstvenimi ustanovami, raziskovalnimi centri, zavodi, klinikami in laboratoriji v gospodarstvu. Velik uspeh je tudi racionalizacija učnih procesov, ki povečuje delovne obveznosti predavateljev in študentov. Uvedli so nove, sodobne oblike študija: seminarje, pogovore, delne izpite, ki omogočajo nenehno preverjanje znanja. Študenti lahko opravijo izpite takrat, ko zmorejo. Uresničujejo načelo ,,leto za letom“, kar pomeni, da_ morajo opravljati izpite sproti. Študenti bolj neposredno sodelujejo v učnem in znanstvenem procesu. S tem so dosegli večjo kakovost študija in večji uspeh. (Poprečna ocena se je dvignila na 7,3, število diplomiranih se je povečalo kar za 36,4 %.) K boljšemu uspehu je pripomogla tudi revizija učnih načrtov, ki še vedno traja. Uvedli so
42-urni delovni teden, pri katerem zavzemajo predavanja 20 do 25 ur, druge ure pa dopolnjujejo seminarji, konzultacije, individualno delo in druge oblike dela. Postopoma se krepi materialni temelj visokega šolstva in znanstvenega dela na univerzi. Visoko šolstvo se postopoma osvobaja proračunskega načina -financiranja. Začeli so ga dolgoročno načrtovati skladno s potrebami združenega dela; tako so odprli nove fakultete v Banjaluki, Mostarju, Zenici, Tuzli. Njihove študijske smeri se podrejajo značilnostim in potrebam kraja. Omenjene fakultete vse hitreje napredujejo; pri- tem jim pomaga sarajevska univerza. Nenehno krepijo in pomlajujejo kadrovsko strukturo na fakultetah. Za predavatelje bodo skušali pridobiti strokovnjake iz gospodarstva in družbenih dejavnosti — seveda take z naslovoni doktorja ali magistra te ali one panoge. Družbenoekonomski položaj študentov se spreminja vedno hitreje, izboljšuje se njihova socialna struktura, zvišujeta se družbeni in osebni standard. Sistem kreditiranja in štipendiranja je odvisen od uspešnosti in kakovosti študija. Velik prispevek k reformi visokega šolstva je prav gotovo konstituiranje Zveze socialistične mladine na fakultetah,
akademijah in visokih šolah v enotno mladinsko organizacijo, ki je grajena po načelih partijske organizacije na univerzi.
Na sarajevski univerzi še vedno primanjkuje predavateljev. Kaže, da je eden izmed vzrokov tudi neustrezen osebni dohodek, ki je bil doslej vezan pretežno na skupnost za visoko šolstvo. Po predvideni predlagani integraciji oziroma konstituiranju enotnih organizacij združenega dela, ki bi zajele inštitute, zavode, klinike z oddelki in posamezne katedre sarajevske univerze, obstajajo možnosti, da bodo predavatelji in asistenti pridobivali svoj dohodek iz treh virov: iz znanstvenega, predavateljsko-izobra-ževalnega in rutinskega dela. Najvažnejša značilnost življenja in dela univerze v Sarajevu pa so prav gotovo doslednost, vztrajnost, in ne nazadnje, načrtno delo vseh dejavnikov, ki sodelujejo pri reformi visokega šolstva.
Veliko imajo še nerešenih problemov, porajajo se novi, ki jih bodo reševali skupno in dosledno, ne da bi pri tem izgubili revolucionarni zalet/
Td je sarajevska univerza, ki dinamično, ustvarjalno oblikuje sodobno skulpturo visokega šolstva.
TEA DOMINKO
mmm
.y::'
ooo
V treh letih trije centri
Izvršni odbor izobraževalne laga sedanje besedilo dogovora, skupnosti Slovenije je 25. Razpravljali so o predlogu aprila obravnaval pripombe in razdelitve investicijskih sred-dopolnila k predlogu zakona o	štev za gradnje novih srednjih
visokem šolstvu. V obširni	šol. Pri pregledu 16 vlog je pri-
obravnavi sprememb posamez- stojna komisija upoštevala: re-nih členov so ugotovili, da so solucijo o družbenoekonomski bila vsa dopolnila izvršnega od- pohtiki, družbeno verificiran bora smiselno sprejeta, mnenje program gradnje, potrebno do-članov odbora pa je usklajeno kumentacijo za izdajo gradbe-s predlagateljevim; zato bodo nega dov°ljenja, zagotovilo, da na novo oblikovano besedilo je investicija opredeljena v posredovali skupščini te inte- občinskem družbenem dogo-resne skupnosti.	voru 0 razporejanju dohodka,
Nato so razpravljali o pri- osebnih dohodkov in nekaterih pombah in dopolnilih odborov drugih osebnih prejemkov ter in komisije skupnosti izobraže- ' gibanju, obsegu in struktun valne skupnosti k družbenemu skupne porabe v letu 1975, dogovoru o osnovah in merilih denar, ki ga ima izobraževalna za določanje	osebnih dohod-	skupnost Slovenije	za investi-
kov in drugih osebnih prejem- cije in zagotovljeno lastno ude-kov delegatov in voljenim ali ležbo. Komisija je tako ugoto-imenovanim funkcionarjem vila, da izpolnjujejo vse naštete skupnosti. Ko so se odločali za pogoje vloge šolskega centra v ali proti uvedbi tako imeno- Tolminu, tehniškega šolskega vanih „sejnin“, so se zavzeh za centra v Celju in centra poklic-varčevanje tudi na tem pod- nih šol v Murski Soboti. Po ročju. Glasovali so proti pred- tem predlogu bodo tolminski logu, vendar	s pripombo,	da	in murskosoboški	center so-
morajo tako	ravnati vsi in	ne	financirah v višini	60 odstot-
le nekateri.	Nesmiselno	bi	kov predračunske	vrednosti,
namreč bilo, da bi del delega- šolski center v Celju pa-v višini tov na seji sejnino prejel, drugi 30 %. V treh letih bi morala pa ne, čeprav so njihove delov- odšteti izobraževalna skupnost ne obveznosti popolnoma iste. Slovenije v ta namen 78 mili-Obravnavali so tudi pripombe jonov 200 tisoč dinarjev. V k družbenemu dogovoru o tem času bi zgradili tri centre sredstvih rezerv izobraževalnih usmerjenega izobraževanja in skupnosti in vzgojnoizobraže- tako podprli družbena prizade-valnih organizacij združenega vanja za gradnjo potrebnega dela ter se zavzeli za 10 in ne šolskega prostora.
12-odstotno rezervo, kot pred- ' NADJA PENGOV
Novi člani Zveze komunistov
Ob 30-letnici osvoboditve so imeli na gradbeni tehniški šoli v Ljubljani slovesnost, na kateri so odkrili spomenik padlim profesorjem in dijakom - ob tem pa pripravili že tradicionalni sprejem dijakov v zvezo komunistov. Lik komunista in idejo komunistov, ki so in morajo ostati avantgarda, je orisal inž. Andrej Bremec, sekretar osnovne organizacije na gradbeni tehniški šoli. V zvezo pa so sprejeli 22 dijakov.
L. L.
Obletnica mature
* Nekdanji dijaki in dijakinje V. c razreda učiteljišča v Mariboru, ki so končali šolanje leta 1967, naj se zbero na obletnico mature 30. maja 1975 ob 19. uri pri Orlu. Podrobne informacije dobite na naslov: Aco Saje, Slovenčeva 111, Ljubljana, tel.: 341-916.
10. obletnica mature
Nekdanji dijaki in dijakinje V. a in V. b razreda učiteljišča v Novem mestu, ki so končali šolanje leta 1965, naj se zbero na 10. obletnico mature, 7. junija 1975, ob 18. uri v hotelu Kandija. Informacije dobite na naslov: Nada Vodlan-Gerčan, osnovna šola Alojz Hohkraut, Trbovlje, tel.: 821-168.
Inštitut za pedagoška raziskovanja v Beogradu prireja v sodelovanju z oddelkom za pedagogiko filozofske fakultete v Beogradu, pedagoškim inštitutom pri univerzi v Ljubljani in pedagoškim društvom SR Srbije
Simpozij o metodoloških problemih v pedagoškem raziskovanju________________________________
Simpozij bo od 4. do 6. junija 1975 v Beogradu, v mali dvorani Doma inženjera i tehničara, ulica Kneza Miloša št. 9/IH.
Na simpoziju bodo udeleženci predstavili več kot 30 referatov, koreferatov in poročil, v katerih bodo obravnavali:
1.	Teoretično metodolo&e probleme marksistične pedagogike
2.	Možnosti modeliranja in merjenja pedagoških pojavov in procesov
3.	Metode, postopke in instrumente v pedagoškem raziskovanju (specifičnost njihove uporabe v posameznih področjih vzgojno-izobraževalne dejavnosti)
Kotizacijo za gradivo in udeležbo na simpoziju v znesku 500 din nakažite do 31. maja 1975 na žiro račun št. 60806-603-6959, Institut za pedagoška istraživanja, Dobrinjska 11 /III, Beograd.
Temeljna izobraževalna skupnost Brežice
Po skoraj sto letih nova šola
Že lani je minilo devetdeset let, odkar je bila na Bizeljskem zgrajena osnovna šola, ki jo uporabljajo še danes. Pred nekaj desetletji so se s to šolo kaj radi pohvalili, danes pa ni več dorasla najosnovnejšim zahtevam sodobne šole. Zunanjost zgradbe se v vseh letih ni dosti spremenila, notranjost pa je bila
Ravnatelj osnovne šole Rok Kržan (Foto: T. IFbas)
spričo potreb večkrat preurejena. V šolo so v zadnjem času napeljali vodovod in uredili centralno ogrevanje. Tudi učilnice in druge prostore so preuredili in tako storili vse, kar se je dalo.
Misel, da bi na Bizeljskem zgradili novo šolo, je stara že skoraj desetletje. Letošnjo jesen, vsaj tako vse kaže, se jim bo dolgoletna želja končno uresničila. Pred dnevi so delavci že začeli graditi novo šolo, ki bo stala v neposredni bližini
izmenah kar 135 učencev in učenk."
— Pouk imate torej v dveh izmenah?
„Drugače sploh ne gre! Višji razredi imajo pouk dopoldne, nižji popoldne, dva oddelka male šole pa prav tako dopoldne. Telovadnice dolgo nismo imeli. Zdaj smo preuredili eno od’ učilnic v telovadnico. Imamo tudi igrišče za šolo. Da bi kar najbolj učinkovito omilili prostorsko stisko, poskušamo seliti učence iz razreda v razred, predvsem pri pouku biologije in kemije ter zgodovine in zemljepisa. Pet učilnic v šoli nam ne dovoljuje, da bi razvijali tudi obšolske dejavnosti, za katere je med učenci zares veliko zanimanje. Za vse, kar lahko storimo in kar smO storili, imamo na voljo le pet prostorov, med katerimi meri največji okoli 60,- najmanjši pa 44 kvadratnih metrov!"
— Občani brežiške občine ste že drugič glasovali za samoprispevek, s katerim gradite v vaši občini šole in vzgojno-varstvene zavode. Potem ko sta bili z denarjem, zbranim s samoprispevkom občanov, zgrajeni osnovni šoli v Brežicah in Cerkljah, ste po programu prišli letos tudi vi na Vrsto za gradnjo osnovne šole in oddelkov vzgoj-novarstvenega zavoda. Zanima nas, kdaj bo nova šola predvidoma nared, koliko bo stala in ali boste v njej imeli dovolj prostora za redno šolsko delo in razvoj obšolskih dejavnosti, ki se v sodobni šoli vedno bolj uveljavljajo?
„Naša nova šola bo po seda-
Skoraj stoletje stara osnovna šola na Bizeljskem je kljub nekaterim notranjim preureditvam že zdavnaj odslužila svojemu namenu. Zadaj že raste nova sodobna šola. (Foto: T. Urbas)
sedanje. Staro in novo šolo bo ločilo le šolsko športno igrišče.
,,Osnovno šolo na Bizeljskem," pripoveduje njen dolgoletni ravnatelj ROK KRŽAN, „obiskuje v letošnjem šolskem letu nekaj več. kot 220 učencev in učenk. Naša šola je edina na širšem območju Bizeljskega. Obiskujejo jo učenci in učenke iz 12 'vasi, ki štejejo skupno okoli 2.750 prebivalcev."
— Torej imate tudi v vaši šoli veliko nevšečnosti, ki vam jih nalagajo vsakodnevni prevozi učencev iz oddaljenih vasi in zaselkov v šolo?
„Pred leti, ko še nismo imeli svojega avtobusa, smo se zares srečevali z vrsto skoraj nerešljivih problemov. Sedaj, vsaj tako menim, s prevozom naših učencev v šolo in nazaj domov nimamo posebnih težav. Šolski avtobus opravi vsak šolski dan dvakrat svojo redno krožno progo, po kateri se vozi v dveh
njih zagotovilih nared najbrž že ob začetku prihodnjega šolskega leta, najkasneje pa ob našem občinskem prazniku, to je 28. oktobra.	.
Šola bo montažna in v njej bo: osem učilnic s kabineti, kuhinja, jedilnica, večnamenski prostor, v katerem bodo knjižnica, telovadnica in dva prostora za predšolsko varstvo otrok. Po sedanjih izračunih bo šola skupaj z opremo stala skoraj milijardo starih dinarjev.
- Ob vseh težavah v stan stavbi na celodnevno šolo najbrž še niste upali pomisliti. Kako pa bo potem, ko se boste preselili v nove prostore?
„Prvi pogoj za uvedbo celodnevne šole je enoizmenski pouk. Če ga hočemo uvesti, bomo za normalno delo nujno potrebovali še nekaj prostorov v sedanji šoli!"
TONE URBAS
Šmarje pri Jelšah
Nove šole
Dogodki, ki so se zvrstili v šmarski občini pred prvomajskimi prazniki, bodo dali bistven pečat nadaljnjemu razvoju tamkajšnjega šolstva.
Pristava, prijetna vasica ob glavni prometni žili v Obsotelju, je 24. aprila praznovala rojstni dan nove šolske stavbe. Lanski junijski potres je urejeno in vzdrževano šolo tako razmajal, da ni bila več sposobna za šolsko delo. Solidarnost 24 mariborskih delovnih organizacij, katerih imena so ovekovečena po pročelju stavbe, je omogočila izgradnjo nove šole. Slovesnega odprtja šole so se udeležili zastopnici samoupravljavcev vseh 24 delovnih organizacij. Montažna stavba s popolno opremo in učili je stala 3,8 milijona din. Zgradilo jo je podjetje Marles; v stavbi so 4 učilnice, večnamenski prostor in vse pritikline, potrebne za delo šole. Vseh 180 pristavških učencev je v tem šolskem letu gostoljubno sprejela pod svojo streho šola v Podčetrtku. Odslej se bodo vozili tja le učenci višjih razredov, učenci nižjih razredov pa bodo ostali doma v novi šoli.
Naslednji dan, 25. aprila, so vzidali temeljni kamen za novo telovadnico, prostore za predšolsko vzgojo in ambulanto pri šoli v Podčetrtku. Financiranje celotne izgradnje v višini nekaj nad 7 milijonov je prevzela Ljubljanska banka. To je dar Ljubljanske banke pionirjem iz Podčetrtka, ki so že pred mnogimi leti začeli uvajati pionirsko hranilno službo in jo razvili tako, da je postala vzorec drugim šolam v Sloveniji in tudi v drugih republikah. V zadnjem obdobju se je ta pionirska hranilna služba začela širiti tudi med učence naših zdomcev v Nemčiji.
27. aprila, na dan OF je bila v Šentvidu pri Grobelnem ob odprtju nove šole množična manifestacija bratstva in enotnosti med prebivalstvom SR Bosne in Hercegovine ter SR Slovenije. Udeležili so se je številni najvišji republiški
funkcionarji obeh republik in veliko domačega prebivalstva.
Tudi šentviška šolska stavba je bila po potresu onesposobljena za nadaljnje šolsko delo. Izgradnjo nove šole so prevzeli delovni ljudje Banjaluke, ki so s tem v resnici potrdili solidanost s prebivalstvom šmarske občine, ki ga je prizadel potres. Šola ima štiri učilnice, večnamenski prostor, prostor za predšolsko varstvo in vse ustrezne pritikline; je povsem opremljena, urejena pa je tudi okolica.
ERNEST REČNIK
Srečanje
Izobraževalna skupnost, predstavniki sindikata in vodstvo osnovne šole Kočevje so 26. aprila pripravih zanimivo in prijetno srečanje prosvetnih delavcev občine Kočevje in pobratene občine Dolina pri Trstu. Za to priložnost so organizirali nastop folklorne skupine France Marolt, ki je v zgodovinskem Šeškovem. domu v Kočevju prikazala najlepše ljudske plese iz slovenskih pa tudi iz drugih jugoslovanskih pokrajin. Družabno srečanje s pogostitvijo in plesom pa je bilo v avli nove osnovne šole Kočevje. Goste je v imenu izobraževalne skupnosti pozdravil Ciril Štrum-belj, skupina treh učencev osnovne šole pa jim je izročila nageljne. Stanovskim tovarišem iz Kočevja so predstavniki iz pobratene občine Dolina prinesli album s fotografijami znamenitih kulturnih spomenikov v zamejstvu. Ogledali so si šolsko poslopje, zanimali so se za kabinetni pouk, za fotografijo, ogledali so si zbirke učil, likovne izdelke in izdelke učencev pri tehničnem pouku. Prijateljsko srečanje je bilo pripravljeno, tako da so vsi, še po; sebno pa gosti odšli z najlepšimi vtisi in prijetnimi spomini. Prosvetne delavce iz Kočevja so ob slovesu povabili na povratno srečanje, ki naj bi bilo 31. maja v Dolini pri Trstu.
VILKO ILC
Vabili
Delovna skupnost osnovne šole Jakobski dol vabi vse učitelje, ki so kdajkoli poučevali na tej šoli, na svečano otvoritev prenovljene in nove stavbe v soboto, 24. maja 1975 ob 10. uri.
Vse učitelje, ki so službovali na osnovni šoli Dornava, vabimo na otvoritev nove. šole in vrtca, ki bo 25. 5. 1975. Zbirališče bo pr* stari šoli od 9. do 10. ure.
Kolektiv
OSNOVNA ŠOLA VOJKA ŠMUC IZOLA ponovno razpisuje prosto delovno mesto:
— pomočnika ravnatelja, U razr. pouka, PRU ali P (s polovično učno obveznostjo)
Stanovanja ni,
Razen navedenih pogojev morajo imeti kandidati moralne in politične lastnosti za opravljanje dolžnosti prosvetnega delavca.
OSNOVNA ŠOLA FRANC OSOJNIK PTUJ razpisuje za nedoločen čas prosta delovna mesta:
-	dveh učiteljev telesne vzgoje za vadbo ženskih in moških oddelkov — pogoj PRU telesne žvgoje s strokovnim izpitom
-	učitelja likovne vzgoje — PRU
-	učitelja za drugi razred na podružnični šoli Grajena — pogoj: U in končan seminar MOM.
Ob 30-letnici srbskega Prosvetnega pregleda
Ognjemet prijateljstva
Ognjemet prijateljstva - iskrene besede in prisrčne čestitke prosvetnemu listu Srbije, Prosvetnemu pregledu. vse to se je zlilo v slap priznanja glasilu, ki praznuje letos 30-letnico svojega rojstva. Rodil se je hkrati z našo svobodo. Oba, rojena v mukah in odrekanju, sta naša skupna radost in naš ponos. Doseženi uspehi so tudi naše veselje, podpora Prizadevanim sodelavcem lista za vsestranski napredek našega samoupravnega socialističnega šolstva pa tudi naša dolžnost.
DVOJNO SLAVJE V	lovna skupnost Prosvetnega
BEOGRADU	pregleda nam je pripravila slav-
Srečali smo se na slavnostni	nostf° k?*fl.° v hotelu Mažestik
^ izdajateljskega sveta in	'n. tovf.lškl Jecer v 'hoteu
klovne skupnosti Prosvetnega	Palas’ kJeur sta ™ združlIa
Pugleda konec aprila v slav-	Pesem m bratfko koI° • • • Eno
n°stno okrašenih prostorih	je gotovo: trdne vezi vztrajno
kentskega kulturnega centra	fPletaJ° Pot Pr>Jateljskega sode-
^ Beogradu. Slovesnosti so se	lovanJa m razumevanja med
beležili predstavniki politič-
našimi narodi.
NAJBOUŠI KRONIST RAZVOJA ŠOLSTVA
Prosvetni pregled, list prosvetnih delavcev Srbije, je bil ustanovljen, 24. aprila leta 1945 kot glasilo ministrstva prosvete Srbije. Nekajkrat se je preimenoval, njegova vloga pa se v treh desetletjih ni spremenila: je tolmač novih idej in eden izmed organizatorjev prosvetnih delavcev Srbije. Seznanja jih s -	.oin.u .	strokovnimi navodili za delo in
predsednik izdajateljskega sveta razlaga temeljno idejno usmeri-uiajlo Pantelič, predstavniki	tev. Lahko rečemo, da je bil list
v°da za šolstvo republike	v tem času uradni tolmač
J*®?a in kulturnega življenja: jj^tar zveznega Sindikata Bavcev družbenih dejavnosti Jugoslavije Vaško Raičevič, Predsednik republiškega sveta .Ve*e sindikatov Srbije Krsta , vramovič, sekretar izvršnega ttoja Dorde Lazič, članica IS ^roije Olga Nikolič, sekretar za •Janost in izobraževanje mag. jadimir Stefanovič, predsed-Sindikata družbenflr dejav-°sti Srbije Pauna Petrovič,
slovesnosti (Foto: M. R. Jankovič)
^i)e, nekdanji uredniki Pro-Jnega preglala m dolgoletni Pdelavci, glavna in odgovorna Junica Učiteljske gazete iz °*ve Nadežda Parfemovna, f edstavniki prosvetnih listov , Publjk in pokrajin in številni javni in kulturni delavci, jj v prisrčnem ozračju študent-doma sta se zvrstila °dna beseda predsednika ^.Poblisk ega sveta sindikata (ste Avramoviča in izčrpen srat glavnega in odgovornega
Ul* j 5iayiicga 111 uuguvviiicga upnika Prosvetnega pregleda lj’ *je Kneževiča ob 30-letnici k ;a- Sekretar zveznega Sindi-a delavcev družbenih dejav-u	Jugoslavije	Vaško
jjg •cevič je podelil odličje zvez-p	sindikata	Prosvetnemu
Val ^ e<^u za dolgoletno požrtvo-ljeno delo. Zvrstile so se tople Q(l e priznanja glavne in s 80vorne urednice Učiteljske l>a ®te iz Moskve Nadežde Pr« m°Vne 'n vseh urednikov ^ petnih listov Jugoslavije, ki ripJBtrati izročili darila glav-viču	Urel^n*ku	liliji Kneže-
■iub'1 • ^ počastitev visokega list ^ 86 Je delovna skupnost šj, a °dločila za izdajo Pedago-Pism3	zbornd{a	in podelila,
ene zahvale najzaslužnej-list	^0lg°letnim	sodelavcem
Poslal-k tega srečan3a smo tov • pozdravno brzojavko par'šu Titu.
ki o° ^0vesni seji je bil sprejem, ^ga je za goste pripravil pred-Sveta Zveze sindikatov
državne politike, hkrati pa je svobodno pisal o vseh naprednih izkušnjah šol, posameznikov in sindikalnih organizacij. Postal je pobudnik napredka in vodnik za nadaljnje delo. Do leta 1953 je list izhajal štirinajstdnevno, od tedaj pa redno izhaja kot tednik. Tridesetletnica lista sovpada s tridesetletnico socialistične Jugoslavije in socialističnega šolstva. Zato lahko upravičeno trdimo, da je Prosvetni pregled najzvestejši in najboljši kronist razvoja šolstva v Srbiji, pa tudi v Jugoslaviji. List je zabeležil prve odločbe in napotke nove narodne oblasti, prve zakone; spremljal je nastajanje prvih učbenikov, priročnikov, prve zbore prosvetnih delavcev in opisal srečanje prosvetnih delavcev s tovarišem Titom leta 1945. Osvetlil je veličastne like učiteljev, ki so delali v najbolj zakotnih krajih Srbije, z dvema, pa tudi s štirimi oddelki z več kot sto učenci v poškodovanih šolah, brez najpotrebnejše opreme in brez učil. Bili so svetilniki znanja, ki so orali ledino za pot nove socialistične šole. V Prosvetnem pregledu je bilo zapisanih na tisoče imen prosvetnih delavcev, ki so učili in vzgajali otroke, pospeševali in vodili akcije za izgradnjo zadružnih domov na vaseh, pomagali pri akcijah za elektrifikacijo, pri gradnji poti, napeljavanju vode in tudi tistih, ki so ob vsem tem delu našli čas
Glavni in odgovorni urednik Prosvetnega pregleda Milija Kneževič (Foto: M. R. Jankovič)
za boj proti ostankom sovražne dejavnosti. Prosvetni pregled je ves čas dajal priznanje tem hrabrim prosvetnim delavcem, tudi sedaj se jim zahvaljuje. Na straneh lista lahko najdemo zapise o III. plenumu CK KPJ, ki je razpravljal o idejnih problemih vzgoje in izobraževanja, o uradnih dokumentih uvajanja družbenega upravljanja in njegovi uporabi v praksi. List je sodeloval pri reformi šolstva leta 1958, pri strokovnem izobraževanju delavcev v gospodarstvu, razlagal je ustavo leta 1963 in prve korake samouprave v našem šolstvu.
NENEHNO V AKCIJI
Tudi sedaj spodbuja uvajanje novih vsebin in metod pouka. Je v prvih bojnih vrstah za reformo vzgoje in izobraževanja na temeljih resolucije X. kongresa ZKJ.
Iz njegove vsebine, ki je obogatena s praktičnimi nasveti za delo pri posameznih predmetih in za posamezne vrste šol, lahko razberemo široko paleto prosvetne tematike: o strokovnih, organizacijskih in idejnih vprašanjih pouka ter vzgoje in izobraževanja. V številnih komentarjih se je list opredelil do, posameznih najaktualnejših, strokovnih, idejnih in političnih vprašanj. Organiziral je veliko akcij, nekatere
Dragocen pripomoček vsakemu pedagogu_____________________
(Ob izidu letošnje prve številke revije Vzgoja in izobraževanje)
o^mem tovariškem srečanju. Z leve proti desni: glavna in ai0vnVOrna urednica Učiteljske gazete iz Moskve Nadežda Parfe-dru#Ka’ njena prevajalka in sekretar zveznega sindikata delavcev Denih dejavnosti Vaško Raičevič.
Uvodnik prinaša nadaljevanje in konec aktualnega prispevka Renate Mejak Samoupravljanje s temelji marksizma (nekatere možnosti za aktiviranje učencev). Avtorica nakazuje številne zglede, kako doseči čimvečjo aktivnost učencev glede na specifičnost vzgojnoizobraže-valnih smotrov pri pionirskem delu tega pomembnega predmeta.
V	sestavku Glasbena šola in celodnevna osnovna šola razčlenjuje Miran Hasel nekatera vprašanja, ki se pojavljajo na področju glasbenega šolstva v zvezi z uvajanjem celodnevne osnovne šole*.
Tistim, ki skrbijo za poklicno usmerjanje na osnovni šoli, bo dobrodošel prispevek Marjane Lovšin Osnovna šola in poklicno usmerjanje. Avtorica govori o poklicni vzgoji, usmerjanju, svetovanju in spremljanju učencev pri nadaljnjem šolanju ali na delovnem mestu.
V	članku 15 let delavskih univerz Jože Valentinčič razčlenjuje vprašanja, ki se pojavljajo na področju delavskih univerz. Zavzema se za kadrovsko in materialno krepitev ter spremembo financiranja teh tako pomembnih ustanov.
Janez Rotar piše o učenju cirilice. Aktualen in zelo koristen je prispevek Tončke Metelko Prosti čas učencev v celodnevni osnovni šoli. Prispevek bo veliko pomagal številnim kolektivom, ki se pri-
pravljajo na uvedbo celodnevne osnovne šole in tistim, ki so že izvedli to pomembno družbeno akcijo.
Učitelji pouka kemije m srednji šolah bodo zelo veseli prispevka Aleksandre Korn-hauser in Saše Glažar Zasnova in analiza laboratorijskega dela pri pouku kemije.
O pionirski komuni - šoli samoupravljanja piše Miro Nakrst, o poskusih samoupravljanja v šolski praksi Milah Marušič, oddelčne konference v sodobni šoli pa obravnava Metod Resman.
Irena Levičnik je tokrat napisala sestavek o vodenju vzgoj-novarstvenih zavodov. Janez Vivod obravnava pobege iz vzgojnih zavodov, Jože Lipnik pa pojasnjuje, kaj nam odkriva šolska dokumentacija.
Strokovno izpopolnjevanje pedagoških delavcev v letu 1974 opisuje Majda Zavašnik. Avtorica analizira številne seminarje, ki jih je organiziral v preteklem letu zavod SRS za šolstvo za strokovno, zlasti pa še marksistično izobraževanje.
Sodoben pouk fizike z novim učbenikom v 7. razredu osnovnih šol nam predstavlja Rajko Korbar.
Kakor ponavadi prinaša revija tudi tokrat novosti iz dokumentacije zavoda, nove knjige in recenzije. Zelo jo priporočamo vsem učiteljem!
DRAGO NOVAK
Celodnevna šola
Poglabljanje znanja - ne pa razširjanje
izmed teh so postale celo tradicionalne, npr. januarski dnevi prosvetnih delavcev, kjer se sreča okrog 10.000 učiteljev. List je med drugim pripravil več razstav prosvetnih delavcev — slikarjev, izdal publikacijo literarnega ustvarjanja prosvetnih delavcev Jugoslavije in ustanovil klub prosvetnih delavcev pisateljev, v katerem je okrog 200 članov, združenih pod skupnim glasilom Ime. List se tudi sedaj ukvarja z akcijo Najboljši učitelj.
Marksistično izobraževanje učiteljev in socialistična vzgoja mladine sta bila nenehno v središču pozornosti Prosvetnega pregleda — tudi takrat, ko so marksizem proglasili za „eno izmed ideologij". List je vedno dosledno poudarjal, daje marksizem znanost in ideologija, na kateri mora temeljiti vzgojno-izobraževalno delo v Jugoslaviji. Da bi uresničil te težnje je ob koncu lanskega leta začel izdajati zbirko Marksizem in izobraževanje, ki zajema 70 brošur v štirih velikih ciklusih. Naslovi tem:	Temelji marksizma,
Uporabni marksizem, Aktualne teme in Pedagoške teme. Prosvetni pregled je ocenjen kot dovolj informativen, strokoven, vedno idejno in politično angažiran po usmeritvah komunistične partije in objektiven poročevalec. To je brez dvoma lepo priznanje in hkrati spodbuda za nadaljnje delo.
List bo tudi v prihodnje posvetil posebno pozornost reformi vzgoje in izobraževanja, širil pozitivne izkušnje dela samoupravnih interesnih skupnosti pri razvoju raziskovalnega in znanstvenega dela, povezovanju gospodarstva in izobraževanja, spremljal izobraževalni program radia in televizije, spodbujal kulturnoumetniško ljubiteljstvo v šolah in drugod ter sproti obveščal o sodobnih dosežkih v drugih republikah in v svetu. Omeniti moramo še prizadevanja tega časopisa za dobro sodelovanje z vsemi prosvetnimi listi Jugoslavije, ki je že doslej doseglo zelo lepe uspehe.
TEA DOMINKO
Dosežki dosedanje osnovne šole in njena rastoča vloga v družbi so temelj, na katerem gradimo celodnevno šolo. Razlogov za celodnevno šolo pa je več, in to izredno tehtnih:
—	pedagoški: v celodnevni šoli so dane večje možnosti za umsko, telesno, estetsko in družbeno vzgojo;
—	sociološki: sodobna družina ima v naši družbi določene dolžnosti pa tudi potrebe — šola je torej tudi dopolnitev družinske vzgoje, obenem pa navaja otroke na delo in življenje v kolektivu;
—	ekonomski: s tem ko staršem odvzema skrbi, se povečuje njihova produktivnost;
—	kulturni: v celodnevni šoli je mogoče načrtno razvijati kulturne navade in potrebe;
—	zdravstveni: organiziran in zdrav režim razdelitve dela — učenja, sproščanja, prehranjevanja;
—	enakopravnost: družine si niso enake po svojem ekonomskem položaju — celodnevna šola pa to neenakost med šolarji precej odpravlja.
To so misli s tretjega hrvaškega republiškega posvetovanja o celodnevni šoli. Podaljšano bivanje, ki je uvedeno že na mnogih šolah, je samo pot k celodnevni šoli. Kajti naša družba mora in zmore doseči to, kar je spoznala za pravilno na področju vzgoje in izobraževanja.
Na obširnem posvetovanju,
ki je privabilo učitelje in pred- ------, — — --------- r------
stavnike zavodov za šolstvo iz primer s pesmijo — ali pa z vseh republik in pokrajin, so	naštevanjem napak in prestop-
razčlenili tudi delo v celodnevni kov, ki so jih učenci zagrešili šoli — na temelju zgledov; pri- prejšnji dan.
vzgoje. Če dosežemo enakovreden delež praktičnega dela v celodnevni šoli, bo njena vrednost v primerjavi z dosedanjo šolo neprecenljiva.
Znano je, da ljudje najbolj znamo ceniti svoje delo. Otroke pa — razen na kmetih — povečini vzgajamo le v porabnike: reklame govore otrokom, kajti ti ne čutijo, da je denar plačilo za delo in ga trošijo brezobzirno in namerno. Če pa jih v vsakdanji šolski praksi naučimo, da je delo edina možnost osebnega in družbenega razvoja, se bomo izognili prene-kateremu negativnemu pojavu pri mladini. Delovne možnosti in navade pa lahko ustvarimo v celodnevni šoli samo, če to praktično delo načrtno organiziramo. Učitelj mora biti razgledan in sposoben organizator.
Učenci pa morajo biti povezani v dober kolektiv, ki se zna medsebojno spodbujati, kritizirati in tudi pohvaliti. Tu se tudi začne osnova tako imenovanega pouka samoupravljanja. S teorijo in predavanji gotovo ne! Samoupravljanje potrebujemo ob delu - zato se lahko razvija samo ob delu. Ob tem se razvije tudi čut odgovornosti in medsebojnega zaupanja (mislim tudi med učitelji in učenci). Predvsem od učitelja je odvisno, ali bosta učenje in delo v celodnevni šoli privlačna, od njegove ljubezni do predmeta, šole in otrok; pa tudi od njegovih sposobnosti. Ogromna je razlika, če se zanče pouk na-
kazali so zapreke, ki ovirajo hitrejše širjenje celodnevne šole. Med te sodijo:
—	prostor: kjer so učenci vezani samo na en ali dva prostora ter jim primanjkuje telovadnic, igrišč in zelenih površin, gotovo ni mogoče govoriti o možnostih za celodnevno šolo; še za podaljšano bivanje je težko;
—	denar:	celodnevna šola
terja približno tretjino (včasih tudi nekaj več) denarja kot dosedanja oblika šole; če bo naša družba sposobna ta denar zbrati in namensko vlagati — se bo mreža celodnevnih šol širila;
—	za Slovenijo naj dodam še število ustrezno kvalificiranih prosvetnih delavcev, kar pa v sosedni republiki za zdaj še ni problem; tam je učiteljev dovolj.
Samo daljše bivanje v šoli še ne pomeni celodnevne šole. Lahko se nam celo zgodi, da ob koncu leta razočarani ugotovimo, kako „naša prizadevanja niso obrodila sadov". Zakaj? Učencem smo predvsem govorili, kaj in kako naj ravnajo ali se učijo. Nismo pa se potrudili, da vse, kar je možno, sami praktično delajo. Sami naj iščejo podatke. Sami naj tudi učijo součence. Predvsem pa naj sami naredijo vse tisto, kar jim bo napravilo življenje in delo v šoli prijetnejše, zanimivejše in vsebinsko bogatejše. K pojmom učenje in vzgajanje je nujno treba pridružiti še delo. Kajti delo uči in vzgaja; lahko bi rekli, da je to najboljši način samoizobraževanja in samo-
Učni uspeh se v celodnevni šoli po dosedanjih podatkih zvišuje. Da ne bomo brez potrebe vnaprej skeptični: čez nekaj let bomo ugotovili, kakšno ceno smo plačali za to. V razvoju otrok mislim. Ali smo dovolj razvijali in dajali možnosti — tudi za njihov telesni in uštvaijalni razvoj. To je namreč pri nadaljnjem študiju, pa tudi pri delu, natančneje - v življenju sploh -izredno pomembno. Zgolj učenje pa je pravzaprav reprodukcija podanega gradiva. '
Celodnevna šola prevzame tudi mnogo večji del vzgoje, kot jo je imela doslej. To pomeni, da bi vsi učitelji (tudi strokovni) nujno morali biti usposobljeni tudi za vzgojitelje; tako naj bi na strokovnih šolah pedagogika in metodika zavzeli dosti pomembnejše mesto kot doslej. Potrebujemo tudi več šolskih psihologov, pedagogov in zdravnikov.
Ta dejstva — navedena glede na izkušnje v celodnevnih šolah — naj bodo kažipot pri nadaljnjem delu. Delovnega človeka je namreč mogoče vzgojiti in usposobiti samo tako, da ga vključimo v praktično delo tedaj, ko mu je to še želja in doživetje. Zamujenega kasneje ni mogoče popravljati. Sposobnosti so lahko večje — toda zanimanja ni! Enako je z vzgojo tovarištva, kolektivnosti. Vloga celodnevne šole je s tega zornega kota izredno velika pa tudi spodbudna.
NEŽA MAURER
Obramba in zaščita za srednje šole
Na zadnji seji strokovnega sveta za vzgojo in izobraževanje, kije bila na zavodu SRS za šolstvo letošnjega 24. aprila, so poleg drugih predmetnikov in učnih načrtov sprejeli tudi učni načrt obrambe in zaščite za srednje šole. Na podlagi zakona o splošni ljudski obrambi, ki je bfl- sprejet pred dvema letoma, je zvezni sekretar za to področje izdal nalog za uvedbo pouka obrambe in zaščite na vsem ozemlju Jugoslavije. Predmetnik in učni načrt sta enotna za vso Jugoslavijo. Namesto sedanjih 70ur pouka bo imel ta predmet 130 ur. V zdravstvenih šolah pa je predmet zasnovan tudi kot strokovna pomoč pri elementarnih nesrečah. Srednje šole bodo že jeseni začele delati po novem predmetniku.
RADIO IN ŠOLA
Radio naj govori!.,.
V knjigi o obleganem Lenin-gradu ,J)evetsto dni“ Harrisom Salisburyja je ohranjeno tudi pretresljivo pričevanje o starcu, ki se je - potem ko je v večini leningrajskih okrožij utihnil radio - ob dveh palicah pri-majal v radijsko hišo in rekel: „Poglejte, če kaj potrebujete, če gre za pogum — v redu. Celo če je treba zmanjšati delež hrane. To lahko sprejmemo. Toda radio naj govori. Brez tega je življenje preveč strašno. Brez tega je kot v grobu. Prav tako!“ Zdi se, da je to zahtevo, željo, potrebo mogoče razumeti samo ob razmerah obleganega mesta, kjer v praznih, mrzlih in temnih stanovanjih molče umirajo njegovi prebivalci od lakote in vsega hudega. Zahtevo, željo, potrebo, da neki človeški glas prek radijskega sprejemnika napolnjuje zb veščo tišino in zamoti turobne misli. A so še druga, manj turobna. Če že ne bolj vedra pričevanja. Na primer tista o KRIČAČU, ki je med oddajanjem praznil ulice okupirane Ljubljane, čeprav novice, ki jih je lahko posredoval, niso bile najbolj sveže in program niti tehnično niti vsebinsko ni mogel zadovoljevati kakih estetskih potreb. Bilo je pomembno že to, da je tu, da govori. Tako pomembno, da so okupatorji' preprosto pobrali prebivalstvu vse sprejemnike.
potem ko so obupali nad tem, da bi ga izsledili in utišali.
Na prvi pogled se zdi, da ta bridka zgodovinska skušnja potrjuje mnogo poznejše teze ameriškega socbloga Marchala Mc Luhana o integrativni mo či elektronskih medijev „per se", ker je medij pač že sam sporočilo, ne glede na to, kaj sporoča. Toda res je ravno nasprotno, razen če vzamemo za „mero" človeško degradiranega „poslušalca‘‘, ki mu morajo nenehno udarjati na ušesa ritmi tako imenovane zabavne glasbe zato, da ne more slišati svojih misli. Toda v primerih, o katerih govorimo, očitno ni bilo tako. Natančnejši premislek nam pokaže, da je bila v obeh primerih „integrativna moč medija" zelo odvisna od „vsebine sporočila". Tako v obupnih razmerah obleganega mesta kot v okupirani Ljubljani, kjer je ilegalno deb zahtevalo strogo konspiracijo in veliko mero nezaupljivosti, ki je ljudi osamljala, je bilo sporočilo mabne enako: Nisi sam, ki se bojuješ, trpiš, upaš; bojujemo se za isto stvar, naše trpljenje in naši upi so skupni. Na tej in takšni vsebini sporočila je bila utemeljena združujoča moč „medija" tolikšne intenzivnosti, da je podobne v normalnih razmerah preprosto ni mogoče doseči.
Ali pa to hkrati pomeni, da je pomembna zgodovinska skušnja vojnih dni brez vrednosti v času, ko na množičnih shodih že tridesetič podoživljamo ekstatična občutja zmagoslavja?
Včasih se res — žal — zdi, da je tako, ali pa se zdi, da smo na skušnje pozabili. Morda celo to, da nekritično sprejemamo Mc Lukanovo tezo o sporočilu medija „kot takega11, torej tezo, ki prevedena v kritični jezik ne pomeni nič drugega kot to, da kapitalistični, meščanski svet ni več zmožen nobenega integrirajočega sporočila in to svojo nezmožnost razglaša za edino, večno in za vse veljavno pravilo. Implikacije te teze pa so daljnosežne in zastrašujoče. Ne le da človeka skrči na pasivni privesek komunikatoija, temveč mu v načelu odreka potrebo' in sposobnost po aktivnem komuniciranju, po oddajanju sporočila, ki bi ga povezovalo z drugimi ljudmi v človeško skupnost. Na prvi pogled se zdi tudi to, da je dokončna osamitev individua, osamitev v smislu zadnje periferne celice, nekega pošastnega organizma, do katerega še sežejo sporočila in ukazi iz središča sistema, samo dosledna izpeljava	,.notranje
narave11 elektronskih medijev, ki ne dopušča komunikacije v nasprotni smeri. Še preden je nemški pesnik in esejist Hans Magnus Ehzensberger to tezo teoretično razkrinkal kot misti-
fikacijo tehnike, so jo praktično zanikali tisti kmetje v nekaterih predelih Srbije in Hrvaške, ki so tako rekoč množično kupovali oddajnike, tekmovali z njihovo izhodno močjo in ustvarjali individualne ..programe11 za svojo okolico.
Radijski ,.profesionalci11 so ta anarhistični poskus individualnega komuniciranja — očitno z mešanimi občutki -strnili v radijski dokument, ga posredovali Evropi in svetu in poželi složen aplavz:	Zares
izvirno in enkratno, hkrati pa tako amatersko primitivno, da se (profesionalci) lahko od srca nasmejemo, ne da bi se čutili kakorkoli ogrožene v svojem položaju. Tako je v vsesplošni zabavi in smehu odkorakala mimo nas priložnost, da bi se zamislili nad silovitostjo te amaterske potrebe po oddajanju sporočila, jo analizirali in se iz tega kaj naučili.
H. M. Enzensberger je v omenjenem eseju razkrinkal „enosmemost“ medijev kot ideološko mistifikacijo s preprostim argumentom, daje vsak radijski sprejemnik tudi potencialni oddajnik, kar je dosegljivo z razmeroma preprostim tehničnim posegom. Vendar se mu ta tehnična možnost komunikacije zdi razmeroma malo pomembna ob nemoči izoliranega posameznika v sodobnih kapitalističnih družbah nasproti velikanskim združbam, ki so monopolizirale komunikacijska sredstva, prav tako pa tudi nasproti profesionalcem, ki jih podpira armada strokovnjakov za psihološko manipuliranje množice poslušalcev. Nasportno pa se Enzensberger nikakor ni voljan smejati nad silovitostjo potrebe po komuni-
ciranju, nad potrebo, na kateri konec koncev počiva tudi širjenje mreže sprejemnikov (radijskih in TV), ki jih ne glede na vsa razočaranja obdaja nevidna avreola iluzije, da ljudi povezujejo. Rešitve notranjega protislovja med tehničnimi možnostmi komunikatorjev in družbenimi odnosi, v katerih so te možnosti monopol, Enzensberger seveda ne vidi tako naivno kot naši kmečki amaterji, namreč v individualnem pola-ščanju teh sredstev, temveč v njihovem podružbljanju.
Tu se moramo vrniti na začetek, k tistemu umirajočemu leningrajskemu starcu, in se po tihem vprašati, koliko ljudi bi se oglasilo in s kakšnim glasom, če bi iznenada utihnilo brnenje „zvočne kulise11, ki jo včasih komaj še zaznavamo. Poziv k takemu samo spraševanju in razmišljanju bi bil — ob sklicevanju na izjemne vojne okoliščine — seveda čista demagogija, če ga ne bi nemudoma preoblikovali v vprašanje oziroma v nenehno spraševanje, je v vsakem' trenutku izkoriščena potencialna integrativna moč „medija“ v razmerah, ki so (s stališča ustvarjalcev in izvajalcev programa seveda) neskončno bolj zahtevne in zapletene. To pa je - ž drugimi besedami - tudi vprašanje, koliko je izraz množično komunikacijsko sredstvo izraz resničnega stanja stvari, koliko pa je samo evfemizem za enosmerno sporočanje, izobraževanje, zabavo.
To vprašanje pri nas nikakor ni novo in ga niti ne postavljamo znova zato, ker — neštetokrat odločno postavljeno — že ne bi vplivalo na usmeritev in kakovost programov. Postav-
ljamo ga zato, ker ga je trebaB nenehno znova zastavljati, da bfl nam bila vedno pred očnU-B zapletenost naloge. Res je, daB smo jo slej ali prej tako ali druB gače reševali, včasih povprekUB po bližnjicah, ki ne vodijo nika-B mor. Včasih tudi tako, da srnojB prisegali na neposredndB udeležbo delavcev in kmetov v ■ programu kot edino zveličavnoB rešitev, in se je potem izkazalo-B da smo temu kmetu in delavcu.B od vseh strani obdanemu s šota-^ nimi glasovi in verbalno spre1; '~-nostjo profesionalcev, napravil' ^ medvedjo uslugo, ker je kljub najboljšim namenom vendarle ^ učinkoval kot amater, celo. ue ^ glede na tehtnost svojega sp0' ročila.	, l
A to je samo eden izmeu j dokazov, da naloga ni tako prf' N prosta. Najprej zato ne, ker je o „medij“ nekako okužen P0'an svoji tradicionalni enosmernost) ej; in s to okuženostjo na drug' 'e$ strani povzroča indiferentnost 'cz, poslušalcev, njihov občutek, da / ,.medij11 ni njihov, ne glede ija te to, kaj govori. Torej ni zadnj3 i’o naloga v tem sklopu - dejavn0 'en prizadevanje za poslušalcev0 to pozornost, to, da ga^učim0 te poslušati. Morda je to pogla' '°l vitna naloga programov, ki F te posebej imenujemo izobraže' F valne in o njih vsakih štirinajst J < dni govorimo v tej rubriki Pr0' te svetnega delavca. Nikakor Pa 'te ni edina naloga; nad njo se gra' *Se dijo prizadevanja, da bi - gov°' te reč iz najbolj avtentične ljudske skušnje in iz najglobljih teženj — radio oblikoval skupni du-^ hovni prostor samoupravne ^ socialistične skupnosti, da biv ( tem smislu res govoril v imenu on vseh dobronamernih, da bi v'ar resnici združeval, da bi posta)F. potreba, želja, zahteva: Najifc radio govori!	N
★ ★ + + +
ARMADA SMO VSI
★ ★ ★
Tovariš Tito na obisku v tej posebni vzgojnoizobraževalni ustanovi
»Zdravo, mladi gojenci našega letalstva!«
c ;	'	)	\
„Prepotoval sem ves svet in obiskal veliko ustanov in šol, toda take-šole - po organizaciji, videzu, opremljenosti, sestavi učencev in lepoti - še nisem videl." (Tito ob obisku letalske gimnazije „Maršal Tito" v Mostarju, aprila leta
1971)
Dd podvigov prvih partizanskih pilotov - narodnih herojev Franja Kluza in Rudija Čajevca, maja 1942, pa do današnje štirinajste generacije učencev letalske gimnazije „Maršal Tito11 so minila skoraj štiri desetletja. Od prvih partizanskih letal „po-tez-2511 in „brege-19“ do najmodernejših jeklenih ptic, do usposabljanja prihodnjih oficirjev—pilotov jugoslovanskega vojnega letalstva je kratko obdobje na uri zgodovine, toda vsebinsko bogato in uspešno.
V pravem sredozemskem okolju, med cipresami in borovci, v gozdu razkošnega zelenja je ta posebna vzgojno-izobraževalna ustanova — šola — internat, letalska gimnazija „Maršal Tito11. Mostar, sončni hercegovski lepotec, je tudi topel, skrben in dober gostitelj mnogim mladeničem iz vseh krajev naše države. V njem rastejo .od svoje zgodnje mladosti pa do prvih začetkov mladeniške dobe. Štiriletno šolanje v tem kraju se neizbrisno vtisne v spomin vsakega gojenca. Prišli so od vsepovsod: iz Slovenije, Hrvaške, Srbije. Kosova. Vojvodine, Črne gore, Makedonije, Bosne in Hercegovine. Med njimi so tudi Madžari, Slovaki, Cehi, Bolgari, Rusini. ..
Pridejo in prinesejo s seboj ozračje in značilnosti svojega rojstnega kraja, odidejo pa obogateni z domoljubjem do vse naše dežele, s socialistično zavestjo in- občutkom enakopravnosti vseh.
Kadar završi v učilnici, na poligonu, v telovadnici v vseh
jezikih naših narodov in narodnosti, občutite Jugoslavijo, tako kot malokje. Vsakdo vam ponosno pove: smo mala Jugoslavija. Tako vam poreče tudi vsak prebivalec Mostarja, če ga vprašate, kje je gimnazija „Maršal Tito11.
Letalska gimnazija „Maršal Tito11 je svojevrstna šola, pa tudi šola, kije podobna drugim. • Vzgojnoizobraževalni proces poteka v tej šoli prihodnjih čuvarjev socialističnega neba po usmerjenem programu naravo-slovno-matematične smeri. Čvrsta in jasna programska usmeritev temelji na marksističnem svetovnem nazoru; s tem je prežet tudi ves vzgojnoizobraževalni proces.
POBUDNIKI:
ZVEZA KOMUNISTOV
IN MLADINA
Predrag VULIČ, polkovnik letalstva, je direktor šole. Pove vam, da izvaja celoten izobraževalni in vzgojni program izredno usklajen team strokovnjakov, izkušenih in odličnih učiteljev, ki dosegajo v skoraj idealnih delovnih razmerah zelo dobre uspehe. Na primer: v enem izmed oddelkov je izdelalo v prvem polletju letošnjega šolskega leta 95 % gojencev. Ni dvoma: zavidljiv učni uspeh za srednjo šolo.
Veliko podporo in uglašenost skupnemu delu učencev in učiteljev dajeta organizaciji Zveza komunistov in Zveza socialistične mladine. Disonanc ni. Izredno pomembno vlogo ima
razredni starešina, ki vam kadarkoli odpre dosje za vsakega učenca — od tedaj, ko je prišel v ta veličastni hram učenosti, pa do tedaj, ko odide na izpopolnjevanje v letalsko vojaško akademijo. S fantastično natančnostjo je vse posneto, opaženo in zabeleženo zato, da bi iz šole prišli najboljši.
Idealne možnosti za delo in učenje ter brezplačno šolanje zelo motivirata gojence. Obleka, hrana, kulturno, zabavno in športno življenje — ter celo potni stroški, kadar gredo gojenci domov na počitnice — vse je brezplačno. Tudi žepnino dobe, in sicer od 80 din v prvem razredu do 180 din v zadnjem, IV. razredu.
Preden se začno učiti letenja, morajo učenci skozi sistem brezhibno organiziranega kabinetnega pouka. Ta je povsem moderniziran; ne manjka niti televizija zaprtega kroga. V knjižnici je 45.000 knjig. In še ena izmed posebnosti te šole: učenci, ki pridejo vanjo, prebijejo deset dni na taborjenju, kjer izenačujejo znanje iz. srbo-
hrvaškega jezika in matematike. Naslednji mesec izenačujejo tudi drugo znanje, ki so ga prinesli iz osnovne šole. Tak začetek šolanja v teh vzgojnoizobraževalni ustanovi — zdravstveni, intelektualni in idejnopolitični izbor kandidatov ob najbolj zavzetem delu učiteljev in vseh zaposlenih — zagotavljajo, da prihajajo iz letalske gimnazije ..Maršal Tito11 kakovostno uposobljeni absolventi. Ob koncu šolanja jih je že več kot 85% članov Zveze komunistov.
RAZKOŠJE
SVOBODNIH DEJAVNOSTI
Da bi se mlad človek razvil v čimbolj popolno in skladno osebnost, organiziraj^ s posebno pozornostjo svobodne dejavnosti. Na šoli je 24 sekcij
- modelarska in raketna, razne športne sekcije, glasbena, dramska. recitacijska in novinarsko-obveščevalna. Gojenci in njihovi vzgojitelji imajo na voljo čudovite športne objekte - velik plavalni bazen, igrišča za košarko, tenis, nogomet, od-
fp
, te
bojko, rokomet in dve dobro opremljeni telovadnici.
Ta široka dejavnost pa ni zaprta samo v krog šole. Povezana je z mestno skupnostjo, z Mostarjem, z regijo. Eno najbolj dragocenih priznanj, ki jih je dobila letalska gimnazija „Mar-šal Tito11 ob jubilejni 30-letniei zmage nad fašizmom in življenja v svobodi, je ..plaketa 14. februar mesta Mostar11.
iej
trišnji vojni letalci, braniti tisto, ^ za kar so naši narodi ogrom^C žrtvovali.
NAJLJUBŠI OBISKOVALEC
Zaupam vam in prizadeval ^Mh bom - da bom storilfkolikor N j v moji moči za to, da bost^ iv( imeli še boljše možnosti opravljanje sedanjih šolskih 11 prihodnjih odgovornih nalog.
Zdravo, mladi gojenci našeSa letalstva!"
Te Titove besede nosijo 'S0'
C
Ta izjemna vzgojnoizobraže-’alna ustanova je v svojem šti-inajstletnem obstoju dosegla rgromno uspehov, prejela ve-'iko priznanj. Najljubši od vsega ja jim je bil Titov obisk aprila 'eta 1971. Ta je spodbuda za jrihodnje, boljše in večje dosežke. Tedaj je vrhovni komandant naše armade Josip Broz-Tito dejal: ,,Pozdravljeni, dragi mladi prijatelji, gojenci vojnega letalstva! Zelo sem vese/, da sem končno vendarle orišel med vas. O vas sem slišal samo najboljše. Nadaljujte tako, da bom tudi v prihodnje slišal o vas samo dobro: dobro se učite, da boste jutri znali braniti našo socialistično skupnost in naše nebo. Srečen sem, ker vidim, da vlada tukaj duh prave socialistične vojaške šole.
Čestitati moram učiteljem in se jim zahvaliti, ker vzgajajo branilce naše socialistične dežele. Dovolite, da vam še enkrat 'oplo priporočim:	nikdar ne
oozabite. da boste morali vi ju-
jenci v srcih. Kažejo jim poti jih vodijo k zorenju v močt1
Jin VUUIJU <V	y
družbenopolitične osebnosti, branilce in graditelje suit1, upravnega socializma. Tako 1 povedal Meksud PurkoV1' učenec, predsednik Zveze s cialistične mladine v šoli.
Takih pripovedi ni konca-vendar, povejmo še nekaj: če v znali govoriti odstotki in številke, bi povedali, da 80 % /f _ mladeničev, ki so končali lanje v letalski gimna?1! „Maršal Tito", vsako let0.^ obišče Mostar in šolo - da O dijo prijatelja, ki so ga zapusti^ profesorja, strica Davida - tednika šole, ki je tu že od vseffl začetka Vrnejo se v mesto, nj jim je dalo sonce in modric0' ljubezen in prisrčnost. Vse 1 nosijo v sebi. In naj zapišemo { tole: direktor Predrag V ulit I povedal, da dobivajo na Šoi . tudi pisma deklet, kise jezijo1 i sprašujejo, zakaj se ne morfij vpisati v to šolo, čeprav bi5 rade.
il
NIKOLA NIKlC
Dan mladosti, stadion JLA v Beogradu: vaja gojencev letali j gimnazije

Češko slikarstvo v gosteh
j Razstava češkega slikarstva 19. stoletja in začetkov 20. stoletja , iabljanski Narodni galeriji spada prav gotovo med* redke in 'e ra8°cene gostujoče prireditve. Komur je v spominu bogata zbir-a v praski Narodni galeriji, bo seveda doumel, da gre pri ljub-
il razstavi za skrbno premišljen izbor, ki povsem ponazarja ,j; .^e in sloge, zgledovanja in posebnosti, značilnosti in dosežke

:em slikarstva 19. stoletja ter tiste začetke 20. stoletja, ki so
3 ^movani z impresionizmom in zgodnjim ekspresionizmom. n vendar je treba pristaviti, da je slikarski izbor za ljubljansko
.n <n	w*
_ Stavci premišljen, saj s pretanjenim občutkom kaže predvsem 0 ,°ie: razstava želi ponazoriti stopnjo češkega slikarstva nave-ne dobe — njegove značilnosti in dosežke, po drugi strani pa se
n Ir!.. nekoliko odmika njihovi ožji tematični specifiki, ki bi bila Cnskemu obiskovalcu zaradi zgodovinskih ali sorodnih nagi-. a . teže razumljiva. O izboru bi torej lahko rekli, da je hkrati dojemljiv, evropski. Tako npr. ne najdemo obilja roman-, n°'zgodovinskih motivov, ki so odigrali svojo pomembno vlogo
>„Casu, ko je Češka, podobno kot Slovenija, živela v trdih V	'	____..._______--------------------------------------
o fop, i- 'op
tterah avstro ■ ogrske monarhije. Zgodovinska motivika je torej
1- )stkPma d°kai zmerno, „naravno“, tudi portretov znanih čeških y i^nosti ni, čeprav je tudi portret predstavljen kot gojena zvrst e E. arstva. Ob tem se utrinjajo primerjave z našimi slikarji. Ver-\\\n° bo za sodobnega gledalca najmikavnejši del razstave o ^sionizmu in zgodnjem ekspresionizmu. Kajpak so nekateri .e\^ed zastopanih slikarjev kasneje nadaljevali ustvarjanje tudi v v Se smeri.
u r. Jklej mo si le nekatera imena: Jožef Manes je pojem češke f ^antične umetnosti, njegove slike in .grafike se razpenjajo od .[ h ^dnc motivike do krajin in začetkov realizma. Jaroslav Čer-
al najf.
aj fk0
/e posebno zanimiv tudi za nas s svojo „črnogorsko moti-ln z oživljanjem uporniške misli. Mikolaš Aleš, slikar in
■;	1,1 z uzivijunjerri ufjurrnizu. iviir\vLuz	lu
čr, je poznan predvsem po zgodovinski motiviki, ki budi narod. rJ?.n!n Chittussi pa je krajinar modernega kova, ki presega 'm^ionalno šolo. Impresionistično obdobje Antonina Slavička .Pričuje temperamentno impulzivnost. Maxa Švabinskega naj-'>i na tej razstavi v „prečiščeni“ predstavitvi, njegova fantazija navezanost na tradicijo , ne prideta več toliko do izraza. Ker je zatava časovno omejena, prikaže le del tnnogostranske umet-
$j3e osebnosti Ludovika Kube, njegovega intimizma v svojstve-)c Mučečih barvah.
,(■.‘Ustavni katalog, žal, tokrat ni študijski, marveč le informa-Ob ogledovanju dosežkov češke umetnosti se ponujajo iti L ^rjalne možnosti, ki niso same sebi namen, tem bolj, če da so bili češki in naši umetniki povezani. Razstava v . rodni galeriji bo odprta do 1. junija.
'A G,
^enčeva žena, 1860, olje, Jaroslav Čermak
čudoviti prah
^ČUDOVITI PRAH - najnovejši film Milana Ljubiča, posnet %mnani odHčni noveli hrvaškega pisatelja Vekoslava Koleba, je pri Astvu ugodno sprejet.
the^dba, ki je potopis ali bolje rečeno, meditacija človekove «1	if upornosti, nosi sporočilo tragično poetične nesmisel-
Asiije v°ine in njene večne lepote, kadar je ta vojna pravična, I (A® in jo moramo sprejeti kot dejstvo.
deček sta sinonim svobode. Njuna mučeniška pot v w SVetu Pa ie izostrena projekcija usodnih in neponovljivih Oni zadnje vojne.
1 kritin Arna učencem višjih razredov osemletk in srednjih šol je I ^očH zavod SRS za šolstvo.
ifoni- So si ogledali že v Kranju, Ilirski Bistrici, Postojni, Ljub-i, “ lnN(
ovem mestu.
Osvoboditev Trsta, pastel, tempera, 1945, Nande Vidmar
Partizanska grafika in risba
V počastitev 30-letnice osvoboditve je ljubljanska Modema galerija priredila med 25. aprilom in 11. majem razstavo partizanske grafike in risbe. Čeprav ne bi mogli reči, da podaja sedanja razstava kompletno gradivo, pa je izbor vendarle zelo premišljen, saj pregledno in vsestransko oživlja čas NOB. To pa je tudi poglavitni namen. Gre namreč za dokument in umetniško pričevanje, za agitacijsko vsebino in prikaz skupne usode in borbe. Ko po tridesetih letih in več oživljamo čas najtežjih vojnih navzkrižij in revolucionarnega duha, si kar težko zamislimo likovne umetnike — da ob zubljih vojne sploh lahko ustvarjalno prikažejo čas in idejo s tolikšno dostopnostjo, razumljivostjo, v skupnem trpljenju, ob skupni moči in veri, v skupni borbenosti in idealih. In pri mnogih znanih umetnikih npr. pri B. Jakcu, F. Miheliču - mnogo laže razumemo njihovo povojno ustvarjanje, če zremo na njihova medvojna dela. Na razstavi so prikazana dela naših umetnikov od Nikolaja Pirnata, Nandeta Vidmarja pa do Doreta Klemenčiča-Ma ja, Iva Šubica, Ivana Selja-ka-Čopiča in drugih. Kakor je realizem skupna poteza vseh nastopajočih, pa je realistični razpon naravno širok, vse od groteske pa do poetičnega lirizma. Morda je Božidar Jakac med temi umetniki tudi najbolj vplival na tedanje mlajše ustvarjalce. Kasneje, verjetno na jesen, pa se obeta razstava, ki bo prikazala likovno umetnost jugoslovanskih narodov v NOB. Sedaj jo lahko vidimo v beograjskem Muzeju modeme umetnosti.
Koncert mladih nagrajencev_________________________
Evropski koncert mladih nagrajencev nacionalnih tekmovanj iz Avstrije, Belgije, Francije, ZR Nemčije in Jugoslavije, ki je bil 28. aprila, je lepo uspel. Mlade soliste je spremljal orkester Slovenske filharm onije pod vodstvom dirigenta Antona Kolarja.
Izvajalci so nastopili z deli J. Haydna: Koncert za trobento in orkester v Es-duru, W. A. Mozarta: Koncert za flavto in harfo v C-duru, F. Mendelssohna: Koncert za violino in orkester v G-molu, M. Brucha: Koncert za violino in orkester v G-molu, A. Hačatur-jana: Koncert za klavir in orkester.
Solisti so bili: Hannes Laubin, trobenta, ZR Nemčija, Marc Grauwels, flavta, Belgija, Frideripue Cambrelin, harfa, Francija, Monika Skalar, violina, Ljubljana, Reinhold Wolf violina, Avstrija, Nenad Popovič, klavir, Beograd.
L. L.
i	'	/
»Ptički brez gnezda« v Mladinskem gledališču
Ptički brez gnezda - aktualizirana moralistična zgodba znanega slovenskega satirika Frana Milčinskega je v predstavitvi Mladinskega gledališča iz Ljubljane doživela angažirano uprizoritev. Nedognane in artistične zavoje, ki jih v knjigi ni, je dramaturg Primož Kozak suvereno vključil v igro in jim dodal žlahtno gledališko obliko.
Torej so Ptički brez gnezda tudi gledališko doživetje. Klasično satirični tekst enega najbolj nadarjenih slovenskih piscev tovrstnih besedil je postal tako priljubljena igra za mlade.
Kako se ta razplete?
Lahko bi rekli: „Srečen konec vse na glavo postavi"... Srečen konec se namreč nadaljuje v novih vragolijah: najbolj brezbrižni in zaskrbljeni Kocmur (Brane Ivanc) mora v ječo, Pirčev Tonček, ki ga je odlično zaigral Sandi Pavlin, pa v svoje potepuško brezbrižje.
Predstava, obarvana z mladeniškim nemirom, je bila dragocena predvsem zaradi poetične in dramaturško svobodne uprizoritve in songov v secesijskem duhu, ki so zbujali splošno odobravanje in bodo mlademu gledalcu v posebno veselje.
Omenimo naj, da je bila igra v prvem delu nekoliko pretirano malomeščanska in moralistično obarvana, zato je bil ta le dolgočasen uvod v zares živo in aktualno problematiko. Gre za pobeg, ki je tudi danes, 60 let po nastanku povesti, še zmerom žgoč problem naših vzgojiteljev.
Ansambel Mladinskega gledališča je izpolnil pričakovanja gledalcev. To pomeni, da je uigrani in homogeni kolektiv prizadevno in odgovorno sledil režiserjevi moderni stvaritvi in nelahkim zahtevam igre.
LADISLAV LESAR
Aktualno
do DANAŠNJI II UMETNOSTI
Kameleonstvo___________________-
Srečanje z japonskim umetnikom je vedno zanimivo. Japonci so dosegli skrajni vrh civilizacije. Svoje tradicije ne ohranjajo le v muzejih, ampak jo imajo tudi v svojih rokah in srcih.
Med pogovorom mi je znani japonski kipar izdelal iz papirja nekaj komaj za centimeter velikih ptic. To so „prave“ ptice, ki imajo krila, trup in glavo. Celo letijo. ,,Nič posebnega," me je zavrnil, ko sem se čudil njegovi ročni spretnosti, ,,to delajo pri ms vsi od otrok do starcev".
,, Veste," je nadaljeval, „v pogovoru z vami iimm občutek, da še pogovarjam z Japoncem. Med nami ni razlike. Pri nas je tako kot pri vas: mladi žele študirati, hitro oditi m svoje, imeti stike brez obveznosti. Biti hočejo samostojni. Po vsej Evropi, v vsakem mestu lahko vidite japonske študente z nahrbtnikom, ki nabirajo v zapiske svoj pogled na svet kot skrbni zbiralci metuljev. Tudi sam sem odšel v Evropo in ostal v Italiji..."
Danes je tridesetletni Keizo Morishita priznan umetnik v Italiji in drugod.
Z dvanajstimi leti je prišel v Milano. Tam se je spoprijateljil z deset let starejšim slikarjem Valerijem Adamijem in mu pomagal pri slikanju. Slišali smo celo, da dela zanj slike.
Keizova zgodba pa je zanimiva z več plati. Kako je mogoče sredi Italije, polne umetnosti, ustvarjati in uspevati? Njegova umetnost je seveda moderna in ima dvojne poteze: japonske in evropske. Sam imenuje to smer kameleonizem. To je spretno prilagajanje modernemu in staremu.
Slikarstvo Japonca Keiza je moderno. Izdeluje slike aerodinamičnih oblik, vedno uporablja kubistični način poudarjenega stopnjevanju okroglin in kvadrov v večtonskih prehodih. O svojem slikarstvu pravi, da izvira iz mladostnih invencij, spominov, nikdar pa ne iz del evropskih slikarjev neposredno, čeprav bi včasih to lahko domnevali.
Ker je živel ob morju, nanj izredno močno vpliva horizont. Vodoravnice umirjajo njegove kompozicije in akrobacije, bodisi kubistično zasnovanih sestavov, ali pa kristaliničnih prehodov kubusov in barvnih prehodov plasticitet.
Najprej nanese na platno horizont, toda, kar pripoveduje, skuša prevesti v simbole. Pravi, da dela bolj po instinktu, drugače kot so delali tisti simbolisti pred sto leti. Ti so bili bolj preračunljivi.
Keizo nadaljuje: „Rojen sem bil med Nagasakijem in Hiro-shimo, blizu Koreje, na čudovitem otoku, ki ga, žal, motijo neprestani potresi. Na otoku se močno poznajo tradicije stare kitajske civilizacije. Japonci smo se vedno trudili izpopolnjevati svojo civilizacijo na področju figurativnih umetnosti in tudi v gledališču Nd. Japonec si prizadeva očuvati čistost razcveta umetnosti, ne pa jo razvijati. Tega je bilo konec leta 1945. Rodila se je nova Japonska. Toda jaz, ki sem bil rojen v tej moderni Japonski, sem poln protislovij: v šoli so me vzgajali amerikansko, v družini pa strogo tradicionalno. Zame je bilo normalno, da sem odhajal v šolo v obleki zahodnjakov, preden pa sem stopil v domačo hišo, sem se preoblekel. Temu sem rekel ,,kameleonizem ali kameleonstvo". Po osnovnem študiju šem se posvetil klasični kitajščini, kar bi tu v Italiji lahko primerjali z grščim). Nato sem od japonske vlade dobil popotnico za študij v tujini. Hotel sem postati slikar. Na Japonskem nima nihče „oseb-nega prostora", zato ima slikar težave. Preveč nas je. Niti pomisliti ni mogoče, da bi nekdo na Japonskem imel v svoji hiši svojo sobo in jo celo zaklenil. Imamo čudovite pokrajine, toda, žal, lahko delaš le daleč od doma.
. .. Nato sem se vpisal na akademijo v Breri, najprej na kiparstvo.
Pri Japoncih tudi ni v navadi, da bi si kdo načrtoval osebni prosti čas. Vedno smo skupaj. Tu v Italiji pa sem imel dovolj časa. Z Adamijem sva postajala vedno večja prijatelja; ni mi bil le mojster vzornik. Pripada podobni smeri kot italijanski metafizični slikarji polpretekle dobe, jaz pa sem ohranil sposobnosti kameleo-nizma. Ohranjam svojo tradicijo in se ne zgledujem po nikomer.
Veliko sem potoval, z avtostopom sem si pred leti ogledal vso Evropo, pa tudi v Tokio sem se večkrat vrnil prek Los Angelesa ...“
Slikarjev studio je poln slik. Na prvi pogled se zde Evropejcu težko čitljive, polne so geometrije, ostrih prehodov, diagonal, čistih robov. Keizo hudomušno namigne, da so všeč predvsem otrokom. Toda izhodišča njegovega slikarstva so globoko v tradiciji. Prve njegove slike na akademiji so bile povsem v duhu Zena, popolnoma bele, čisto abstraktne kot „mu", kar pomeni „nič“. Nato so nastajala nova dela: skrivnostni arhipelagi, abstraktne monumentalne igračke.
Keizo povezuje svoja dela v cikluse. Naštejmo jih nekaj: FANTASTIČNE GEOGRAFIJE, ARHIPELAGI, PROJEKT IMPERIALNE ZGRADBE JAPONSKEGA CESARSTVA, ČUDEŽNE DEŽELE.. . Prijatelji in znanci pravijo: ,,Srečen je naš Keizo!"
IGOR PLEŠKO
Dežela čudes, geometrijska kompozicija velike dimenzije, feizo Morishita
KOMISIJA ZA VOLITVE IN IMENOVANJA TER KADROVSKE ZADEVE OBČINSKE SKUPŠČINE KOČEVJE
razpisuje prosto delovno mesto
—	ravnatelja vzgojnovarstvenega zavoda Kočevje Kandidati morajo poleg splošnih pogojev izpolnjevati še tele:
—	da imajo končano vzgojiteljsko šolo in opravljen strokovni izpit
—	da imajo deset let prakse na področju vzgoje in izobraževanja ter potrebne družbenopolitične in moralne lastnosti.
Kandidati naj pošljejo pismene prijave z dokazili o izpolnitvi pogojev komisiji za volitve in imenovanja ter kadrovske zadeve občinske skupščine Kočevje.
Nastop službe 1. septembra 1975.
Rok prijave je 15 dni po objavi razpisa.
KOMISIJA ZA VOLITVE IN IMENOVANJA TER KADROVSKE
ZADEVE OBČINSKE SKUPŠČINE KOČEVJE
razpisuje prosto delovno mesto
—	ravnatelja osnovne šole Kočevje
Kandidat mora izpolnjevati pogoje za učitelja osnovne šole in imeti
10 let neposredne pedagoške prakse v osnovni šoli.
Poleg strokovne izobrazbe bodo pri izbiri kandidata upoštevana:
—	družbenopolitična merila, kot so odnos do socialistične revolucije, bratstva in enotnosti jugoslovanskih narodov in narodnosti, ustvarjalni odnos do samoupravljanja in delitve po delu
—	moralno etična merila, kot so odnos do dela, ljudi in sodelavcev, poštenost, odgovorno gospodarjenje z družbenimi sredstvi, zavzetost za spoštovanje zakonitosti, sposobnost povezovanja pravic z dolžnostmi in odgovornostjo ter aktivno delo v družbenopolitičnih organizacijah.
Kandidati naj pošljejo pismene prijave z dokazili o izpolnitvi pogojev komisiji za volitve in imenovanja ter kadrovske zadeve občinske
skupščine Kočevje.
Nastop službe 1. septembra 1975.
Rok prijave je 15 dni po objavi razpisa.
KOMISIJA ZA VOLITVE IN IMENOVANJA TER KADROVSKE ZADEVE OBČINSKE SKUPŠČINE KOČEVJE
razpisuje prosto delovno me sto
—	ravnatelja posebne osnovne šole Kočevje
POGOJI: Kandidati morajo poleg splošnih pogojev izpolnjevati še naslednje:
—	da imajo visoko ali višjo ortopedagoško izobrazbo in 5 let prakse ter potrebne družbenopolitične in moralne kvalifikacije.
Nastop službe s 1. 9. 1975.
Kandidati morajo priložiti prijavi življenjepis in dokazila o izpolnitvi predpisanih pogojev.
Razpis velja 15 dni po objavi.
KOMISIJA ZA KADROVSKA IN ADMINISTRATIVNA VPRAŠANJA, VOLITVE IN IMENOVANJA SKUPŠČINE OBČINE MURSKA SOBOTA
razpisuje naslednja delovna mesta:
—	ravnatelja glasbene šole v Murski Soboti
Pogoj:	kandidat mora imeti z zakonom predpisano
izobrazbo, vsaj 5-letno prakso v glasbenovzgojnem delu in vse osebnostne in moralne lastnosti za opravljanje vzgojnoizobraže-valnega dela.
—	direktorja delavske univerze v Murski Soboti
Pogoj : kandidat mora imeti poleg z zakonom predpisane izobrazbe vsaj 5 let prakse v izobraževalni organizaciji ali na delavski univerzi, sposobnost uveljavljanja sodobnih oblik in metod vzgojnoizobraževalnega dela in dosežkov vzgojnoizobra-ževalne teorije in biti moralno in politično neoporečen.
—	ravnatelja osnovne šole Tišina
Pogoj : učiteljišče in 10 let delovnih izkušenj v učnovzgoj-nem delu ali višja šola pedagoške smeri in 5 let vzgpjnoizobraže-valne prakse z opravljenim strokovnim izpitom.
—	ravnatelja osnovne šole Rogašovci
Pogoj : višja ali visoka šola pedagoške smeri, opravljen strokovni izpit in vsaj 5 let delovnih izkušenj
—	ravnatelja osnovne šole Gornji Petrovci
Pogoj: učiteljišče, višja ali visoka šola pedagoške smeri, opravljen 'strokovni izpit in vsaj 5 let vzgojnoizobraževalne prakse.
Rok za prijave je 30 dni po objavi.
Kandidati naj pošljejo prijave, kolkovane z 2 din upravne takse ter priložijo življenjepis, dokazila o strokovnosti in o vzgojnoizobraže-valni praksi Komisiji za kadrovska in administrativna vprašanja, volitve in imenovanja skupščine občine Murska Sobota.
prosvetni delavec
/	-------------N
List izdajata republiški odbor Sindikata delavcev vzgoje in izobraževanja SRS in izobraževalna skupnost SRS — Izhaja štirinajstdnevno med šolskim letom — Ureja uredniški odbor. Direktorica in glavna urednica Neža Maurer, odgovorna urednica Marjana Kunej, tehnična urednica Tea Dominko.
Naslov uredništva:	Ljubljana, Poljanska 6/1, telefon
315-585. Naslov uprave: Ljubljana, Nazorjeva 1/1, telefon 22-284, poštni predal 355-VIL Rokopisov in fotografij ne vračamo.
Letna naročnina: 50 din za posameznike, za šole in druge ustanove 80 din. Št. tek. računa 50100-601-16915.
Tiska ČZP Ljudska pravica. ISSN 0033-1643 Po mnenju republiškega komiteja ža vzgojo in izobraževanje je list „Prosvetni delavec” prost temeljnega davka od prometa proizvodov (glej 7. točko 1. odstavka 36. člena zakona o obdavčenju proizvodov in storitev v prometu).
V_____________________________________________________________J
KOMISIJA ZA VOLITVE IN IMENOVANJA TER KADROVSKA VPRAŠANJA SKUPŠČINE OBČINE SLOVENSKA BISTRICA
razpisuje delovni mesti:
—	ravnatelja osnovne šole Pohorskega bataljona Oplotnica
Pogoj: za ravnatelja šole je lahko imenovan, kdor poleg pogojev, določenih v zakonu o osnovni šoli, izpolnjuje še tele pogoje:
—	da ima opravljen strokovni izpit
—	da ima nad 10 let vzgojnoizobraževalnega dela v šoli
—	da se odlikuje v pedagoško organizacijskem delu
—	da ima moralno politične lastnosti in da je aktiven družbenopolitični delavec
—	ravnatelja osnovne šole Anica Čemej Makole
Pogoj: za ravnatelja je lahko imenovan, kdor je končal učiteljišče, višjo pedagoško šolo, pedagoško akademijo ali ustrezno fakulteto, ima najmanj 5 let uspešne vzgojnoizobraževalne prakse in je opravil strokovni izpit. Imeti osebnostne in moralne lastnosti, potrebne za opravljanje vzgojnoizobraževalnega dela ter s svojo celotno poklicno in družbenopolitično dejavnostjo zagotavljati uresničevanje vzgojnoizobraževalnih smotrov samoupravne socialistične družbe.
Kandidati naj pošljejo vloge z življenjepisom, podatke v dosedanjem delu in dokazili o strokovni izobrazbi komisiji za volitve in imenovanja ter kadrovska vprašanja skupščine občine Slovenska Bistrica v 15 dneh po objavi razpisa.
DELAVSKA UNIVERZA POSTOJNA
razpisuje prosta delovna mesta za predavatelje na enotah šol za izobraževanje odraslih:
—	profesorja zgodovine, samoupravljanja s temelji marksizma, kombinacija z geografijo;
—	profesorja slovenskega jezika, zaželena kombinacija angleškega ali italijanskega ali nemškega jezika;
—	profesorja matematike, po možnosti v kombinaciji s fiziko.
Za vsa delovna mesta se zahteva poleg diplome visoke šole tudi to, da imajo kandidati andragoški izpit in 'so moralno politično neoporečni.
Nastop dela za nedoločen čas s 1. septembrom 1975. D(elo je v popoldanskem času. Rok prijave 15 dni po objavi razpisa. Razpis velja do zasedbe delovnih mest.
Stanovanja ni, osebni dohodek po samoupravnem sporazumu za delavske univerze.
Prijavi s kratkim življenjepisom in nevedbi dosedanjih zaposlitev priložite dokazilo o izobrazbi in andragoškem izpitu (overovljeno fotokopijo).
ODBOR ZA MEDSEBOJNA RAZMERJA TEHNIŠKE ŠOLE ZA LESARSTVO V LJUBUANI
razpisuje za nedoločen čas prosto delovno mesto
—	učitelja telesne vzgoje Pogoji za sprejem:
—	dokončana visoka šola za telesno kulturo
—	odslužen vojaški rok
Nastop dela s 1. septembrom 1975.
OSNOVNA ŠOLA BOGDAN TUŠEK Miklavž
preklicuj e delovni mesti
-	učitelja biologije, kemije, spoznavanja narave in gospodinjstva
—	učitelja zgodovine in zemljepisa, družbeno moralne vzgoje in spoznavanja družbe,
ki sta bili razpisani v Prosvetnem delavcu št. 7, z dne 11. aprila 1975.
ODBOR ZA MEDSEBOJNA DELOVNA RAZMERJA PRI OSNOVNI ŠOLI DOBROVO V BRDIH
razpisuje delovna mesta:
1.	2 učiteljev angleškega jezika (angleščina — slovenščina, angleščina - knjižničarstvo)
2.	2 učiteljev slovenskega jezika (slovenščina, slovenščina-srbohrvaščina)
3.	učitelja matematike in fizike
4.	učitelja glasbenega pouka
5.	učitelja telesne vzgoje (ženska)
6.	učitelja razrednga pouka
7.	učitelja razrednega pouka 4. r za določen čas od 1. IX. 1975 do 30. VI. 1976 (podružnična osnovna šola Kojsko)
8.	3 vzgojiteljic
9.	socialnega delavca
Pod točko 1. je na voljo enodružinsko stanovanje.
Pod točko 9. je na voljo enosobno stanovanje.
Rok za prijavo 15 dni po razpisu.
STEKLARSKA ŠOLA V ROGAŠKI SLATINI
razpisuje prosto delovno mesto
—	PEDAGOŠKEGA VODJE Kandidati morajo izpolnjevati naslednje pogoje:
—	da imajo visokošolsko izobrazbo pedagoške smeri
—	da izpolnjujejo pogoje za učitelja srednje šole
—	da so družbenopolitično angažirani delavci
—	da imajo veselje do razvijanja izobraževalnega procesa skladno z načrtovanim razvojem šole.
Na voljo je družinsko stanovanje.
Kandidati naj pošljejo vlogo na steklarsko šolo Rogaška Slatina. Razpis velja do zasedbe delovnega mesta.
Razpisna komisija
OSNOVNIH ŠOL „JTJ“ DOBROVNIK IN KOBILJE, OBČINA LENDAVA
razpisujeta delovna mesta:
—	učitelja zgodovine, zemljepisa in TSM, PRU
—	učitelja matematike, PRU
—	učitelja fizike in tehničnega pouka, PRU
—	učitelja biologije in kemije, PRU
—	učitelja glasbenega in likovnega pouka, PRU
—	učitelja telesne vzgoje
—	učitelja slovenskega in nemškega jezika samo za Kobilje
Pogoji: obvladanji slovenskega in madžarskega jezika.
ZDRAVSTVENA ŠOLA NOVO MESTO
razpisuje prosto delovno mesto
— učitelja za predmet samoupravljanje s temelji marksizma (dipl1 mirani politolog ali sociolog ali zgodovinar)
Odbor za medsebojna delovna razmerja
OSNOVNE ŠOLE TONE ČUFAR, Ljubljana, Čufarjeva 11
r a z p i s u j e za nedoločen čas prosta delovna mesta:
—	učitelja matematike in fizike, PRU ali P
—	učitelja likovnega pouka, PRU ali P
—	4 učiteljev razrednega pouka za odd. PB, U ali PRU
Stanovanj ni.
RUDARSKI ŠOLSKI CENTER VELENJE, n. sub. o.
SVET TOZD PEDAGOŠKA DEJAVNOST
razpisuje na podlagi 19. člena samoupravnega sporazum^ medsebojnih razmerjih delavcev naslednja prosta delovna mesta: ;
—	3 učiteljev elektrotehniških predmetov — jaki tok
Pogoj : visoka ali višja izobrazba elektrotehniške smeri — j3'1 tok
—	2 učiteljev elektrotehniških predmetov — šibki tok
Pogoj: visoka ali višja izobrazba elektrotehniške smeri5 šibki tok
—	3 učiteljev strojniških predmetov
Pogoj : visoka ali višja izobrazba strojne smeri
—	učitelja rudarskih predmetov
Pogoj : visoka izobrazba rudarske smeri
—	učitelja družboslovnih predmetov
Pogoj : visoka izobrazba družboslovne smeri
—	učitelja tehnologije in praktičnega pouka
Pogoj: PA - smer tehnologija in praktični pouk ali vS izobrazba strojne smeri
—	diplomiranega psihologa
—	profesorja pedagogike
—	socialnega delavca
P o g o j : višja šola za socialne delavce
—	2 vzgojiteljev v domovih
Pogoj : višja ali srednja izobrazba pedagoške smeri
—	laboranta
Pogoj : strojni tehnik ali elektrotehnilc
Rok za prijavo je 30 dni od razpisa. Kandidate bomo izbrali v > dneh po poteku razpisnega roka. Kandidati bodo o izbiri pisme1* obveščeni.
Prijave sprejema kadrovsko-socialna služba RŠC Velenje, Prežih0' 3.
VZGOJNOVARSTVENI ZAVOD SLOVENJ GRADEC
razpisuje prosta delovna mesta — treh vzgojiteljic za občino Slovenj Gradec
Pogoj:	Uspešno končana srednja vzgojiteljska šola
diplomo..
Nastop službe: 1. 9. 1975 za nedoločen čas.
Prijave s kratkim življenjepisom in sklepnim spričevalom sprejel ravnateljstvo zavoda 15 dni po objavi.
Na voljo so samske sobe!
Odbor za medsebojna delovna razmeija OSNOVNE ŠOLE BAKOVCI
ponovno razpisuje za nedoločen čas delovna mesta:
—	dveh učiteljev matematike in fizike, P ali PRU
—	učitelja nemškega jezika, P ali PRU
—	učitelja slovenskega jezika, P ali PRU
—	učitelja tehničnega pouka, P ali PRU
—	učitelja glasbene vzgoje in za zbor, P ali PRU
—	učitelja za 3. razred na podružnični šoli Dokležovje od 1. ^ tembra 19^75 do 1. marca 1976.
Rok prijave je 15 dni po objavi. Prijavijo se lahko tudi absolveI> PA. Prednost imajo kandidati, ki bodo stanovali v kraju služ01 vanja.
KOMISIJA ZA KADRE OSNOVNE ŠOLE ANTONA AŠKERCA RIMSKE TOPLICE
razpisuje prosta delovna mesta
—	učitelja glasbenega in likovnega pouka na centralni šoli
—	učitelja telesne vzgoje na centralni šoli, zaželena ženska
—	učitelja tehničnega pouka na centralni šoli
—	3 učiteljev razrednega ali predmetnega pouka na podružnf šoli Jurklošter — stanovanje
—	2 učiteljev razrednega ali predmetnega pouka na podružn^ šoli Henina — stanovanje
Za razredni pouk sprejmemo tudi absolvente in študente PA
—	socialnega delavca za centralno in podružnične šole
Razpjs velja do zasedbe delovnih mest.
OSNOVNA ŠOLA ANGEL BESEDNJAK,
Maribor, Celjska 11
razpisuje za nedoločen čas prosti delovni mesti:
—	učitelja biologije, P ali PRU
—	učitelja glasbene vzgoje in za zbor, P ali PRU
Nastop službe 1.9. 1975. Rok prijave 15 dni po objavi.	J
Kandidati naj vložijo prošnjo, življenjepis in dokazila o izobra2 ' Stanovanja ni.
POSEBNA OSNOVNA ŠOLA SEVNICA
razpisuje prosta delovna mesta:
—	predmetnega učitelja tehničnega pouka za nedoločen čas
—	dveh ortopedagogov za nedoločen čas
-	ortopedagoga za določen čas
-	predmetnega učitelja telesne vzgoje za 12 ur tedensko, t možnosti z ortopedagoško izobrazbo, za nedoločen čas
Nastop službe za vsa razpisana mesta je 1.9. 1975.
Prijave sprejema POSEBNA OSNOVNA ŠOLA SEVNICA 15^ po objavi.
Šola bo obvestila o izbiri vse prijavljene v sedmih dneh po izbir*-