IANKA PAVŠEK BANTAN 1 > - O MOŽNOSTIH ZAPP9MTVE V SLOVENn|jPblj WMETNIK MOE.KA: ^ liEom mea umre ©ipdsavoeno mm® m bsa FESTIVAL ROKOMETA NA DOLU V#faNE: USPEŠNI NASTOPE m CESTNO« WWW. cfrj nfrkiM. net '0~U? Zeleni, rt(eli, Urni, zeliščni in A.rcynA.tizira.ni čaji ter ((urila, UGODNO! Izdelava digitalnih fotografij v 30-ih minutah. Možnost plačila fotoaparatov do 10 obrokov. FOTO ASJA TRBOVLJE 03/56 25 432 FOTO ASJA ZAGORJE ob SAVI 03/56 25 430 SAMSUNG DIGIMAX U-CA3 *3,2 mio pix. *32 Mb MS duo *3x opt. zoom *diktafon *MPEG-4 video *Li-on baterija *avto polnilec Velika izbira albumov in fotografske opreme. Fotografiranje za dokumente. www.foto-asja.si ® maszaa AVTOHISA KRŽIŠNIK Zagorje Selo 65, 1410 Zagorje ob Savi tel: 03 56 64 729 fax: 03 56 68 359 www.avtohisa-krzisnik.si Pcx)blaščeni prodajalec in serviser vozil Mazda, prodaja rabljenih vozil, avtokleparstvo, avtoličarstvo, mešanje barv, rent-a-car, najem avtodoma Velika izbira novih in rabljenih vozil Mazda ima 3-letno garancijo na motor in dele, 12 letno na prerjavenje in 3 letno na lak in 10-letno Mazdino Mobilno Pomoč v 36 evropskih državah! Seveda brez doplačiialUradna poraba goriva oglaševanih modelov od 4,5-11,2 l/100km; uradna emisija C02 119-284 g/km HOINTDA Moč na&h sanj Novi accord dizel i-CTDi *^« >I< > 'WEISS 1896 % ------- '4^ 1996 J' ' ■ t> < > 'v' Ij e FOTOATELJE FOTOTRGO VIN A TRADICIJA IN KVALITETA ! EXPRESS RAZVIJANJE V 30 min. AKCIJA !!! AKCIJA !!! AKCIJA!!! DIGITALNE FOTOGRAFIJE SAMO 50 SIT DIGITALNI FOTOAPARATI NAJNIŽJE CENE !!! FUJI EP A330 3,2 Mpix 49.900.-CANON PS A60 + POLNILEC 52.900,- Veliku izbira albumov.okvirjcv in torbic... BATERIJE NiMh 2200 mAh 4kom. 4.800,- KREDITI 3-24 MESECEV UREDIMO V URE! tel: 03 56 34-115, GSM: 041/647-342. 798-342 foto.« cissffsiol.nct DELOVNI ČAS: NON-STOP 8-19H Accord i-CTDi pnrvtSa napžjo porabo gonva Accord dcel prav tako že presega rove v razredu in zmogi^vost. ki so z lahkoto mori zahtevo gtooo emls.j Euro IV. ki bodo začele z najmočnei&mi 140 konjskih moči. 340 Nrn veijab Selo leta 2005. Obslajr pa Se ena navora m pospeiek od 0 do 100 km v samo ključna razlika, ki ga loči od vseh ostalih 9.4 sekunde sc Se loiiko «npresivnejii ob tSzlov - accord >-CTt> p tako Uh da ne boste skromni porabi le 5,4 Stra na 100 kilometrov verje«. da jo dszol Dopustite si doživeti neprecenljivo izkuinio tihe in udobne vožnje. Takrat se mu boste pofcioruS tudi vi. T Poklon vožnji i (0 Car-line Ambrož d.o.o., Prešernova 12, 1235 Radomlje, tel.: 01/72 27 534 šk je r TRBOVLJE www.hondaambroz.com OSREDNJA KNJIŽNICA CELJE KAZALO UVODNIK Hudo vroča kaša mora biti tistolc v Trbovljah povezano s kurjenjem odpadkov, kajti politične stranke se ne upajo opredeliti. So naša ugibanja, da so te smrdeče stvari tesno povezane z etablirano oblastjo le resnična? Dokaze za takšno trditev vidimo lahko v tem, da vsi bolj ali manj molče. Še večja kozerija pa je, da sije ena od okoljskih strank prišla politične točke nabirat na okroglo mizo. Pa kam? V Trbovlje... Tema: sežigalnica... Preberite si v članku! Tako si v eni dolini še dopovedujejo, kaj jim škoduje in kaj ne, si v drugi postiljajo pot v razvoj in povabijo bogatega vlagatelja v svoje okolje... Pri vsem tem bodo pa še kaj od države dobili, da o novih delovnih mestih ne govorimo... Pa na spregledanje, Moj mir Maček , ZASAVCA izdaja Zasavc d.o.o, Cesta 20. julija 2.c, 1410 Zagorje ob Savi, tel.: 50-64-250, fax: 03/56-64-494, komerciala: 040/267-411, email: zasavc@emaii.si. V.D.: Peter Ravnikar. Glavni odgovorni urednik: Mojmir Maček. Uredniški odbor: Peter Motnikar, Fanči Moljk (Miš maš), Marta Hrušovar, Anton Šutar, Marjan Šušteršič. Redakcija se zaključuje ob ponedeljkih ob 12. uri. Prodaja in trčenje: tel.: 03/56-64-166. 56-64-250, fax: 03/56-64-494. 040/267-411. Tisk: Tiskarna Gracer, Celje. Tiskano dan pred izidom v nakladi 1100 izvodov. Naslov uredniška: Zasavc, Cesta 20.julija 2.c, 1410 Zagorje ob Savi. tel.: 03/56-64-166, 56-64-250, fax: 03/56-64-494. Zasavc je štirinajst-dnevnik, izhaja ob četrtkih. Letna naročnina znaša 5.832.00 SIT, L polletje 2.916.00 SIT. 1. tromesečje 1.215.00 SIT, naročnina za tujino 77,50 EUR ali druga valuta v protivrednosti. V ceno je vračunan 8.5% DDV. Odpoved naročnine sprejemamo v pisni obliki po obračunskem obdobju. Nenaročenih rokopisov in fotografij ne honoriramo in ne vračamo. Brez dovoljenja urednika ponatis člankov ni dovoljen. KJE JE KAJ 12-14 Janiča Pavšek Bantan o MOŽNOSTIH ZAPOSLITVE V SLOVENSKI VOJSKI 15-17 Podjetnik Zdravko Molka: »Delo mora biti OPRAVLJENO HITRO IN KAKOVOSTNO« 29 Festival rokometa na Dolu 25 - 37 Borilne veščine: uspešni NASTOPI ZaSAVČANOV NA NASLOVNICI, ‘VARNOST IN ZABAVA Foto MAŠ Nova delovna mesta v Toplicah: GOSPODARSKI MINISTER MATEJ LAHOVNIK OBISKAL ZAGORJE ostil ga je župan VJ Matjaž Švagan. To je bil sicer njegov prvi obisk odkar je minister. V Zasavju, točneje v Zagorju se je mudil 11.maja, da bi se sestal z gospodarstveniki, predvsem pa zaradi pogajanj s predstavniki nemškega partnerja s področja avtomobilske industrije z milijardo letnih prihodkov od prodaje. Le-ta želi v Zagorju postaviti obrat, kjer bi že konec tega leta odprl od sto do sto petdeset novih delovnih mest na območju obrtne cone Rudnik Toplice. Tu gre za dolgoročnega investitorja. V torek, na dan pogajanj, na tiskovni konferenci še niso želeli razkriti potencialnega partnerja, kasneje pa se je razvedelo, da je to podjetje Schefenacker AG. Ukvarja se z razvijanjem in proizvodnjo avtomobilskih žarometov, ogledal in glasbil oziroma glasbenih sistemov s podružnicami v Ameriki, Aziji in Avstraliji in seveda Evropi. Do zaključka redakcije še nismo uspeli izvedeti, ali so se pogajanja uspešno končana. Minister Lahovnik je poudaril, da zagorska občina ima dober program, in da bo tudi država po svojih močeh pripomogla ustvarjati pogoje za razvoj. Predvsem se, tako kot gospodarstveniki, zavzema za dela z visoko dodano vrednostjo in pa, da tudi država deluje hitro in fleksibilno. Ko se pojavi investitior, pa naj bo domač ali tuj, mora lokalna skupnost odreagirati tako, kot je v zagorskem primeru. Občina je namreč ponudila pet letno oprostitev prispevka v sklad stavbnih zemljišč, minister Lahovnik bo pripomogel k hitrejšemu prenosu rudniškega stavbnega zemljišča z države na občino, sodelovanje z vlagateljem je potrdil tudi regionalni center za razvoj, v imenu ministrstva za delo, družino in socialne zadeve pa je sodelovanje obljubila državna sekretarka Staša Baloh Plahutnik. Sicer se država lahko vključi z 10% sofinanciranjem iz naslova za gospodarsko promocijo in tuje naložbe preko istoimenskega državnega urada. To, po ministrovem mnenju, ni jemati kot nepovratna sredstva države, temveč kot naložbo, saj se večkratno povrne v obliki davkov in prispevkov v zelo kratkem času. Glede na šest milijonsko investicijo bi to pomenilo od 4000 do 6000 evrov prispevka na ustvarjeno delovno mesto. Minister je v preteklosti delal raziskavo o malih podjetjih in takrat tudi obiskoval Zasavje, tako da je opazil napredek. Sicer pa je zasavska regija obremenjena s tradicionlizmom in tu je potrebno loviti sredstva strukturnih skladov, ki so na voljo, treba je pripraviti dobre programe. V tej točki pa je s svojimi visoko specializiranimi kadri RCR poklican k le-temu. Besedilo MM O KORPORACIJI SCHEFENACKER Podjetje Schefenacker so ustanovili leta 1935 kot družinsko podjetje specializirano za razsvetljavo, danes pa predstavljajo z milijardo eurov prodaje enega najmočnejših svetovnih proizvajalcev avtomobilskih svetil in ogledal ter zvočnih sistemov za osebna vozila. S 616 milijona evrov leta 2003 narejenih retrovizorjih zavzemajo 29% svetovne produkcije in 36% evropskega trga. Z drugima dvema glavnima produktoma, to so zvočni sistemi in zadnje avtomobilske luči, zaslužijo po 168 milijonov in 114 milijonov letno. Leta 2000 so prevzeli britansko tvrdko Britax in tako širom sveta zaposlujejo več kot 6900 sodelavcev in so prisotni na vseh štirih kontinentih. Njihov velik tržni porast pripisujejo tako inovacijam, kot tudi oblikovanju za svoje kupce. Namreč v razvoj vsako leto investirajo 6% celotnega prihodka. Pri tem so imeli v preteklih letih 260 priznanih in 290 najavljenih patentov. Okrog 26% izdelkov je mlajših kot dve leti. (MM) MOJA DEŽELA - LEPA IN GOSTOLJUBNA T)od tem naslovom že JL vrsto let poteka tekmovanje na področju turizma, urejanja in varstva okolja, pod pokroviteljstvom Ministrstva za okolje, prostor in energijo RS in Ministrstva za gospodarstvo RS. Na Gospodarski zbornici Območni zbornici Zasavje v Trbovljah, so se sestali na L seji komisije za spremljanje razvoja turizma in regijske komisije za ocenjevanje urejenosti krajevnega in delovnega okolja. Na seji so konstituirali komisijo za spremljanje razvoja turizma, na čelo katere so ponovno imenovali Belindo Ladiho, ki bo delovala kot koordinator aktivnosti ocenjevanja urejenosti krajevnega in delovnega okolja. Ugotavljali so realizacijo dogovorov prejšnje razširjene seje obeh komisij. Predstavili rezultate projekta Center za razvoj turizma v Zasavju in aktivnosti v okviru tega projekta v letu 2004. Podali informacijo s posveta Turistične zveze Slovenije v zvezi z izvajanjem projekta Moja dežela - lepa in gostoljubna v letu 2004 in oblikovali dogovor za operativno izvedbo občinsko/ regijskega pristopa ocenjevanju - tekmovanju krajev v projektu, Moja dežela - lepa in gostoljubna v letu 2004 ter sprejeli časovni razpored aktivnosti. V okviru predstavitve rezultatov projekta Center za razvoj turizma v Zasavju in aktivnosti v okviru tega projekta v letu 2004, so na seji predstavili blagovno znamko pod imenom Posavsko hribovje, hribi in doline za rekreativne spomine. V tiskovno - slikovnih prilogah je moč najti konjeniške poti. kolesarske poti, pohodniške poti in plezanje, ekološko pot, oglarsko pot, zimske športe, vodne športe, jadralno padalstvo, balonarstvo, seznam prireditev, gostinsko ponudbo, seznam planinskim domov in možnosti strokovnega vodenja po planinskih poteh in brezpotjih Posavskega hribovja. Rezultati ocenjevanja projekta, Moja dežela - lepa in gostoljubna v letu 2004, bodo obdelani do petka, 02.07.2004 in posredovani projektnemu svetu pri Turistični zvezi Slovenije. M.A.Š. O DELU UPRAVNE ENOTE TRBOVLJE “Veliko smo v letu 2003 naredili na področju zbliževanja s strankami. Na hodniku smo namenili prostor za obrazce, ki jih stranke potrebujejo. Ljudem ni treba stati v vrsti, da bi dobili obrazec. Pisarno, kjer ljudje urejajo zadeve v zvezi z osebnimi dokumenti, osebnimi izkaznicami, potnimi listi in razna potrdila smo iz prvega nadstropja preselili v pritličje, na številko 7 in tako olajšali dostop do pisarne invalidnim osebam in starejšim občanom. V tem primeru se želim zahvaliti občini Trbovlje, ki nam je odstopila omenjeni prostor.” Poleg profesionalnosti in prijaznosti naših delavcev, smo med prvimi v Sloveniji na upravni enoti zaposlili svetovalca, ki je ljudem s svojimi napotki v veliko pomoč,« je dejal Vili Treven, načelnik upravne enote Trbovlje, ko je spregovoril o kakovosti dela na Upravni enoti v Trbovljah v letu 2003. Ta je v letu 2003 v celoti izpolnila zastavljeni program dela, tako v vsebinskem, kakor tudi v fizičnem in kakovostnem obsegu. Tako so, na upravni enoti v Trbovljah v letu 2003, rešili skupno 8.845 upravnih zadev. Ugodno rešenih je bilo 8.773 zadev ali 99,2%. Dve zadevi sta bili odstopljeni, 4 zavržene in 29 zadev je bilo zavrnjenih. V primeru 37 upravnih zadevje bil postopek zaustavljen. Na upravni enoti so bili uspešni pri zaključevanju denacionalizacijskih postopkov. Od skupno 109 vloženih zahtevkov, je bilo do konca leta 2003 nerešenih le 7 primerov. Gre za 6 zahtevkov s področja okolja in prostora ter za en zahtevek s področja kmetijstva. Vzroke za nerešene primere ni iskati na upravni enoti v Trbovljah. Upravna enota je v letu 2003 izdala 14.230 različnih procesnih oziroma materialnih aktov (sklepi, potrdila, izpiski, evidenčni vpisi....). Poraba proračunskih sredstev, je bila v skladu z dovoljeno višino porabe iz državnega proračuna za delovanje upravne enote. Zelo uspešni so bili na UE Trbovlje glede zmanjševanja števila zaostankov, saj v minulem letu praktično ne beležijo zaostankov. FUNSTERC Regionalni podjetniški forum OSNOVNOŠOLSKIH KROŽKOV ''17 ponedeljek, 10. maja, se je v popoldanskih urah T na Gimnaziji Litija odvijal že 4. regionalni podjetniški forum, ki ga je tudi letos organiziral Center za razvoj Litija. Ustanovili so ga z namenom, da se uvaja podjetniško razmišljanje že v osnovni šoli. V znanju iz podjetništva seje pomerilo 16 podjetniških krožkov iz osrednje slovenske regije, nekaj pa se jih je pridružilo tudi s Primorske. Predstavili so se z različnimi poslovnimi idejami kot so izdelovanje razglednic, ptičjih hišic, srebrnih okraskov, sveč, z organizacijo izletov, pohodov, rajanj za otroke, predstavili so svoje kraje... Mladi podjetniki so obiskovalce in komisijo skušali s poslovnim načrtom, poslovnim kotičkom in predstavitvijo prepričati, da so najboljši. Ko so čakali na rezultate komisije, so mladi podjetniki ta čas zapolnili z zabavnimi igrami, v katerih so preizkušali svoja nova znanja. Ne glede na to, da so se vsi podjetniški krožki zelo dobro predstavili, sta bila na koncu najboljša le dva in sicer podjetniški krožek z osnovne šole Gradec in Šmartno pri Litiji. Prvi so se predstavili s čarovniškimi zmešnjavami na Gradcu, drugi pa s filmom oz. predstavitvijo Občine Šmartno in njenih znamenitosti na zgoščenki. Obe zmagovalni skupini bosta 22. maja potovali v Gornjo Radgono, kjer se bosta pomerili z najboljšimi iz vse Slovenije. Fanči Moljk Pristopili so tudi k vpeljavi evropskega modela za ocenjevanje kakovosti v javnem sektorju (CAF), ki predstavlja skupni ocenjevalni okvir za organizacije v javnem sektorju in je orodje za: samoocenjevanje, uvedbo korektivnih ukrepov in procesa izboljšav ter primerjanje z drugimi in tekmovanje z zunanjo presojo. V upravni enoti Trbovlje so trenutno pri tretjem, od skupno devetih korakov uvajanja samoocenje-valne metode, pri oblikovanju ocenjevalne skupine. Kakovost dela ugotavljajo, na upravnih enotah, na podlagi veljavne metodologije Urada za organizacijo in razvoj uprave pri Minisrstvu za notranje zadeve. Na ta način ugotavljajo zadovoljstvo strank z delom upravne enote in zadovoljstvo zaposlenih javnih uslužbencev z delom v upravni enoti. Stranke so bile z delom upravne enote, oziroma z njihovimi službami in uslužbenci zadovoljne, saj so jim namenili oceno 4,30 od maksimalno možne ocene 5,00. Delavci na upravni enoti so svoje zadovoljstvo z delom na upravni enoti ocenili z 3,28, od maksimalne možne ocene 5,00. Upravna enota je kot celota vključena, oziroma povezana z elektronskim poslovanjem v intranet (HKOM) državni sistem in sočasno pa tudi v svetovno medmrežje. Zelo zanimiv in za stranke koristenje »Vodnik po upravnih storitvah«, ki se nahaja v okviru portala upravnih enot na spletni strani http:/upravneenote.gov.si/ upravneenote/vodnik.ue. Namenjen je državljanom, ki potrebujejo določene informacije, za njihove različne življenjske situacije iz najrazličnejših področij. M.A.Š. 'ZUSAMT KS SENOŽETI-TIRNA BO PRAZNIČNO ZAŽIVELA T)o več kot desetih letih se je KS Jl Senožeti-Tirna odločila oživiti praznovanje krajevnega praznika. Letos mineva natanko 60 let od dogodka, ki se ga spominjajo ob tej priložnosti. Zgodilo se je 16. junija 1944, ko je esesovski oddelek z Izlak požgal domačijo Vrtačnik v Šentlambertu, kjer je bila gostilna, trgovina in pošta. Vrtačnikovi so dejavno sodelovali v boju proti okupatorju, zlasti z obveščevalno dejavnostjo. Najbolj aktivnega člana družine Mirka Vrtačnika, ki je bil tudi prvi tajnik Gasilske čete Št. Lambert, so skupaj z bratom Jožetom odvedli na zaslišanje. Jožeta so izpustili, Mirka pa poslali v koncentracijsko taborišče Herbrück, kjer je 9. novembra umrl. PRIREDITVE OB OBČINSKEM PRAZNIKU Občina Trbovlje se skupno s številnimi društvi, družbami, organizacijami, šolami itd. pripravlja na praznovanje svojega občinskega praznika 1.junija. Sredi maja je Občina Trbovlje pripravila in izdala tridelno zloženko z navedbo številnih prireditev najrazličnejših zvrsti - kulturnih, športnih, gospodarskih, družabnih ipd. Zloženko z navedbo vseh prireditev so prejela vsa gospodinjstva v Trbovljah. Uvodno besedo je napisan župan Bogdan Barovič, prireditve ob občinskem prazniku potekajo od 17.maja do 2.julija. V tem času se bo zvrstilo 59.prireditev. Prva po tem programu je bila 17.maja, ko so odprli likovno razstavo del predšolskih otrok Vrtca Trbovlje in to v Likovni galeriji Trbovlje v Delavskem domu. Zadnja prireditev po tem programu pa bo 2.julija ob 17.uri, ko bo Gasilski zavod Trbovlje prevzel in predstavil novo kombinirano vozilo, primemo za gasilske posege. T.L. Z JUNIJEM ODPADKI NA UNIČNO JP Komunala Trbovlje bo z junijem tega leta opustila v glavnem dosedanjo deponijo odpadkov na Neži v Trbovljah. Z Program praznovanja obsega več dogodkov. Začel se bo v nedeljo 6. junija ob 15. uri v Timi z nogometnim merjenjem moči članskih in veteranskih ekip Tirne in Šentlamberta. V soboto 12. junij a ob 17. uri bo v Tirni 6. memorialno gasilsko tekmovanje pionirskih desetin v spomin Francija Bregarja. Tekmovanju bo ob 19. uri sledila osrednja proslava ob krajevnem prazniku, nato pa veselica z ansamblom Primorski fantje. V sredo 16. junija ob 19. uri bo spominska svečanost pred domačijo Vrtačnik. Na proslavi in spominski svečanosti bo sodelovala Osnovna šola Toneta Okrogarja, podružnica Senožeti. V program pa sta vključena še dva dogodka, kiju bo izpeljala podružnična osnovna šola. V petek 18. junija dopoldne bo na igrišču junijem bodo namreč začeli odvažati odpadke na skupno zasavsko deponijo odpadkov na Unično v Hrastniku. Zato se bo prispevek trboveljskih občanov in drugih strank za odvoz smeti in odpadkov povečal za 104,30%. Na dosedanjo deponijo na Neži bo možno zaenkrat odvažati oziroma odlagati le jalovino in zemljo za prekritje deponiranih odpadkov. T.L. OBNOVA CESTNIH TALNIH OZNAK Sredi maja so pleskarji začeli obnavljati cestno prometne talne oznake na glavni in stari mestni cesti v Trbovljah, običajno to storijo dvakrat letno in to pred vsakoletnim občinskim praznikom Občine Trbovlje 1 .junijem in konec avgusta pred začetkom šolskega leta. V tem pogledu bo zagotovo promet na cestah varnejši. T.L. KOPALIŠČE BODO ODPRLI 29.MAJA Po sprejetem programu bo Zavod za šport v Trbovljah kot upravljalec letnega javnega kopališča na Mestnem trgu v Trbovljah le-tega odprl 29.maja ob 15.uri. S tem dnem se bo začela letošnja kopalna sezona, ki bo trajala do jeseni. Pred v Šentlambertu zaključek športnih programov Zlati sonček (za 1. in 2. razred) in Krpan (za 3. in 4. razred) Zavoda za šport Slovenije. Udeležili se ga bodo učenci vseh treh osnovnih šol v zagorski občini. V sredo 23. junij a ob 17. uri pa bo na istem prizorišču prireditev ob zaključku šolskega leta (za starše učencev in ostale). Praznovanje bo sklenjeno v četrtek 24. junija s 1. Pohodom po poteh KS. Pohodniki bodo štartali ob 17. uri pred domačijo Vrtačnik, cilj pa bo na Golčah, kjer se bo ob 21. uri pričelo kresovanje. Tako bo praznično veselje ob krajevnem prazniku podalo roko praznovanju 25. junija, dneva državnosti. Program nameravajo prireditelji obogatiti tudi s strelskim tekmovanjem v nedeljo 20. junija ob 10. uri, vendar trenutno njegova usoda še ni znana. Vse bo jasno do izida naslednje številke Zasavca, v kateri bo objavljen natančen aktualni razpored prireditev v sklopu praznovanja krajevnega praznika. Boštjan Grošelj začetkom sezone je bilo treba izvesti vrsto vzdrževalnih del. Tako so vodo iz bazenske školjke v začetku maja izpustili, ker je bila v njej vso zimo. Predstavniki Rudisa so pregledali vse naprave in poskrbeli za odpravo poškodb na objektu in napravah. V načrtu je nabava defilibratorja, kar je eden od pogojev za začetek obratovanja. Obnovili so tudi teraso. T.L. KONVENCIJA UVOD V VOLILNO KAMPANJO ^7 Hotelu Medijske Toplice na Izlakah je bila v soboto 15. maja konvencija Stranke ▼ mladih Slovenije (SMS). Na njej so predstavili kandidate SMS za volitve v evropski parlament, načrt volilne kampanje in programske smernice za nadaljnje delo. Govor predsednika SMS Dominika S. Černjaka. Za njim sedi delovno predsedstvo (z leve): Tanja Mavrič, svetovalka poslanske skupine SMS, Drago Žura, predsednik sveta SMS, Jože Vozelj, glavni tajnik SMS, in Branka Zupančič Flisek, predstavnica zagorskega lokalnega odbora SMS. Predsednik stranke Dominik S. Černjak je poudaril, da je EU za SMS priložnost, ne cilj. V Evropi nam ne bo nič podarjeno, ampak se bomo morali sami potruditi, da bomo izkoristili svoje priložnosti. Za SMS je učinkovito znanje temelj za boljšo kakovost življenja mladih (in vseh drugih). Če bodo mladi dosegli boljše življenje (možnost prve zaposlitve in prvega stanovanja), pa se bo po Černjakovem prepričanju izboljšala tudi rodnost. Sicer “bo kmalu več trgovin s protezami kot z igračami”. SMS se zavzema, da znanje ostane dostopno vsem, zato nasprotuje šolninam za fakultetni študij in si prizadeva za ustrezno štipendijsko politiko. Alenka Paulin, nosilka liste SMS in Zelenih Slovenije na junijskih evropskih volitvah, je povzela glavne poteze evropske zelene politike. Zanjo je značilno prizadevanje za uravnoteženost ekonomije in ekologije, strpnost, varstvo vseh vrst manjšin in enakomerni razvoj vseh regij znotraj EU. Na ravni Slovenije želi zeleno obarvana SMS prav tako uveljaviti koncept enakomerne razvito- sti, ker je proti Sloveniji dveh hitrosti. Paulinova se je zavzela tudi za pošteno plačilo slovenskih delavcev, ko je opozorila na “slovenske plače in položnice z evropskimi zneski”. V nadaljevanju je Dejan Paska, vodja volilnega štaba SMS, predstavil volilno kampanjo za evropske volitve. Temelji na petih stebrih. Sestavljena je iz klasičnega oglaševanja s plakati, neposredne kampanje z letaki in 16 dogodki, kamor se predstavniki SMS pripeljejo s posebnim kombijem ter se na poti ustavljajo v večjih krajih, obiskujejo lokalne odbore in lepijo letake. Kampanja poteka tudi na medmrežju, pika na i pa je udeležba na TV soočenjih. Konvencijo je pozdravil tudi Juan Behrend, generalni sekretar Evropske federacije zelenih strank (EFGP). Poudaril je pomen ohranjanja naravne in kulturne raznolikosti v 25-članski evropski družini. Menil je, da ima Slovenija ključno vlogo pri spodbujanju sodelovanja med državami nekdanje Jugoslavije in njihovega približevanja EU. EFGP je prva vseevropska stranka, ki je naredila enotno FUNŠTERC Q volilno kampanjo v vseh članicah EU. S tem je po Behrendu dokazala, da stoji za svojim programom in se obenem zaveda, daje združena Evropa ne le porok za večjo kakovost življenja njenih prebivalcev, ampak tudi za ohranjanje miru. Zadnji del konvencije je bil namenjen razpravi o izzivih SMS v dvojnem volilnem letu in programu stranke, katerega čistopis bo predstavljen na kongresu 3. julija. Udeleženci so ob koncu sprejeli še pet resolucij (o prostem pretoku delovne sile v EU, prioritetah SMS na področju evropskih zadev, prihodnosti Slovenije v EU, zaščiti severnega Jadrana in Krasa ter nasprotovanju ekološko sporni industriji v Zasavju). Boštjan Grošelj NA NEŽI BODO GRADILI STANOVANJSKI BLOK Spekter d.o.o. Trbovlje namerava graditi nov stanovanjski blok na območju stare rudarske stanovanjske kolonije na Neži - Posetju in to na lokaciji, kjer je do nedavnega stal star stanovanjski blok, ki pa so ga zaradi dotrajanosti porušili. Prvotni razpis ni bil uspešen, zato so ga ponovili. Temeljni kamen za izgradnjo 26 neprofitnih stanovanj na Neži bodo tako položili 1.junija ob ll.uri. (T.L.) SEG-OVA OKROGLA MIZA V TRBOVLJAH r I Tbovlje, 11. 05. 2004. V trboveljskem Delavskem domu v predavalnici, je Stranka ekoloških gibanj Slovenije (SEG) A organizirala okroglo mizo na temo, Stokovni vidiki možnosti termične obdelave odpadkov in Trajnostni razvoj z vidika alternativnih virov energije. Naše okolje in mi, ki v njem živimo, je zagotovo zanimiva tema, ki ponavadi pritegne veliko pozornosti. Tudi tokrat je bilo tako. Dvorana v Delavskem domuje bila zasedena do zadnjega kotička. Okroglo mizo so krmarili člani SEG-a predsednica Marinka Vovk, regijska koordinatorica SEG za Posavje in Zasavje Alenka Petrič, Franc Zver in Karel Lipič . Zraven pa še strokovnjaki Boštjan Žigon iz Esotech-a d.d. in direktor Erico Velenje, Franc Avberšek. Že v uvodnih besedah predsednice SEG-a Marinke 'TAvVvr Vovk je bilo slutiti, da tisti, ki predstavljajo zainteresirano (ogroženo) javnost s potekom okrogle mize ne bodo zadovoljni. Predsednica SEG, ki je mimogrede povedano, tudi direktorica sežigalnice Alpos ekološka peč d.d., je od samega začetka dala vedeti , da bo zagovarjala stroko v kateri je sama zaposlena. Najbolj razočarani, ob dogajanju na okrogli mizi, so bili bolnice Rudi Zupan, se je razburil ob opombi, da je trboveljska bolnica svoj čas sežigala marsikaj. Pojasnil je, da v času njegovega vodenja bolnice, v trboveljski bolnišnici ni bilo sežgano nič sumljivega. Predstavniki zagorskega podjetja SVEA so pojasnili, da v Zagorju kot gorivo uporabljajo le lesno bio maso, ki nima negativnih vplivov na ekologijo. predstavniki iz Krajevne skupnosti Ravenska vas, ki so narobe predvidevali, da imajo v Marinki Vovk svojo zaveznico. V Stranki ekoloških gibanj imajo očitno drugačne poglede na ekologijo, kot v drugih strankah, ki se s svojim nazivom deklarirajo zgolj, kot zaščitniki žive narave. Po izgovorjenih besedah Marinke Vovk je moč predvidevati, da stranka zagovarja simbiozo med industrijo in naravo oziroma človekom, ki v njej živi. Tako so, krajani Ravenske vasi, lahko slišali tudi izjavo predsednice SEG-a: »Ne moremo biti proti nečemu, česar ne poznamo. Zaupati moramo stroki.« Na okrogli mizi je bila stroka, ki zagovarja sežig odpadkov v sežigalnicah oziroma v cementarniških pečeh (ki, kot pravijo cementarji niso sežigalnice). Direktor trboveljske Še najbolj korekten, je bil do prisotnih v svoji izjavi, direktor Lafarge cement Cementarna Trbovlje Franc Blaznek, kije dejal: »Jasno je, da gre za dobiček. Vendar pa bi želel opozoriti, da tudi jaz s svojo družino živim v Trbovljah in nameravamo tu tudi ostati. Meni ni vseeno v kakšnem okolju živimo. Če bo poskusna uporaba alternativnih goriv pokazala, daje na kakršen koli način nesprejemljiva, sporna za okolje, bomo s poskusi prenehali.« Zagotovil je tudi, da bodo v Ravenski vasi namestili merilno napravo na lokacijo, ki jo bodo določili krajani sami. Na uporabo nevarnih odpadkov kot nadomestno gorivo, je na strokoven način opozorila le Metka Medvešek, ki je pojasnjevala vsebnost nevarnih snovi in njihov vpliv na zdravje ljudi. Verjetno bodo vsi kmalu pozabili na dogajanje na okrogli mizi in tudi na zagotovo deljena. Dejstvo pa kandidate za volitve v evropski j e, da j e ravno aktualnost teme parlament, ki jih je, ob rob napolnila dvorano in dala pereči temi okrogle mize možnost, da SEG predstavi postavila Stranka ekoloških svojo listo kandidatov za gibanj Slovenije. volitve v evropski parlament Mnenja o okrogli mizi so velikemu številu volilcev. M.A.Š. TRBOVELJSKI SVETNIKI NA 14. REDNI SEJI Trbovlje, 17. 05. 2004. Sejo občinskega sveta je kljub prisotnosti župana Bogdana Baroviča, po njegovem pooblastilu, vodil podžupan Metod Kurent. Ladislav Žiga Žgajner (LDS) je ponovno zahteval podatek, koliko novih delovnih mest je bilo v Trbovljah pridobljenih v zadnjem času. Bogdan Barovič je pojasnil, da se število neprestano spreminja in je na to vprašanje nemogoče odgovoriti. Menil je, da podatek poznajo institucije, ki spremljajo dogajanje na tem področju. To je ZZZRS Območna enota Trbovlje. Svetniki so se ponovno prerekali okrog pravilnosti oblikovanja višine neprofitnih najemnin za stanovanja. Metod Kurent je svetnike poučil, da je sklep o povišanju stanarin legitimen, saj gaje podpisal župan. Ladislav Žiga Žgajner je vztrajal, da temu ni tako, ker ni bila sprejeta nova metodologija. V nadaljevanju seje so svetniki sprejeli rebalans proračuna občine Trbovlje za leto 2004. Med postavkami, ki so po rebalansu deležne večjih sredstev je pomembna tudi postavka za socialno pomoč, ki se po rabelansu poveča za 1.602.000,00 tolarjev. (M.A.Š.) Trboveljčanke, Trboveljčani 1.junij je praznik občine Trbovlje. Desetletja in stoletja so se menjavali ljudje, bili so dobri pa tudi slabi časi, mesto Trbovlje je preživelo. Trbovelj čanke in Trboveljčani so kleni, trdni ljudje, hkrati pa razumljivi in čutni pa tudi ponosni na podobo svojega mesta. Čestitam Vam ob občinskem prazniku in preživite z nami lepe junijske dni. Župan Občine Trbovlje Bogdan BAROVIČ UČINKOVITO VAROVANJE PREMOŽENJA Nasipi 45, 1420 Trbovlje tel.: 03/56 30 980,29 018 fax: 03/56 29 018, 52 160 e-mail: fortuna@fortuna.si Vsem občankam in občanom Trbovelj čestitamo ob občinskem prazniku - l. juniju! ZAHVALA Xz šestega na sedmi december, na Miklavževo 2003, je nenadoma zagorelo v Xstanovanju Matko - Žavbi na Trgu svobode 3 v Trbovljah ... ... ko sem prišla zjutraj v sinovo stanovanje je bilo stanje grozno ... najprej sem pogledala, kje je moj sin, za katerega nisem vedela, ko sem ga zagledala, ali je dimnikar ali prikazen ... v kuhinji je gasil ponorele plamene ... sam ... gorele so zavese, gospodinjski aparati, posoda, denar, ki je bil namenjen za obnovo očetovega groba, za poplačilo elektrike, telefona, stanovanja, goreli so dokumenti, ognjeni zublji so pogoltnili vse ... stres in bolečina sta bila tako močna, daje moral nemudoma v trboveljsko bolnišnico pod kisik. Sama sem srčni bolnik, za kar sosedi vedo ... bilo mi je tako hudo, da meje Mojca Pirnat, soseda, takoj oskrbela z zdravili, dala mi je vode in toplo, tolažilno besedo ... Takoj so prišli na pogorišče pomagati tudi sinovi prijatelji ... vse seje v tisti črnini odvijalo tako hitro ... Gospod Janez Cestnikje takoj izklopil elektriko ... voda, in dim, vonj po ožganem, kije silil v oči od vsepovsod. Poklicali so policijo in Jožico Rajtmajer iz SOP-a ... Svetovali so nam, da vse pustimo takšno kot je, dokler se ne izvedejo vsi postopki, potrebni za uveljavljanje odškodnine. Stanovanje je sicer v občinski lasti, zato se za vso izkazano pomoč zahvaljujem gospodu županu, Bogdanu Baroviču in ge. direktorici občinske uprave, Alenki Berger Maček, ter Jožici Rajtmajer, za njihovo nesebično strokovno in človeško pomoč pri posredovanju v ublažitvi naše nesreče. Življenje je teklo naprej. Stanovanje je bilo potrebno obnoviti. V stiski človek spozna prijatelje, pravijo, in tako je UTRINKI TJ ri Velikem hrastu v parku Jl Sigurta (v Italiji) je kamen, na katerem je napisana pesem neznanega pesnika. V prostem prevodu iz italijanščine v slovenščino glasi: KAMEN MLADOSTI Mladost ni življenjsko obdobje, temveč duševno razpoloženje, ki sestoji iz določene oblike volje, iz razporeditve domišljije, iz čustvene sile; ko pogum prevlada nad strahom in ko žeja po podvigih prevlada nad ljubeznijo do udobja. Človek se ne postara zaradi preprostega dejstva, da je živel določeno število let, marveč samo, če je opustil ideale. Če leta pustijo brazde na telesu, jih odrekanje zanesenosti zariše na duši. dolgčas, dvom, pomanjkanje gotovosti, strah in nezaupanje so tista dolga leta, ki človeku upognejo glavo in njegovega duha vodijo v smrt. Biti mlad pomeni ohraniti v šestdesetih sedemdesetih ljubezen do čudovitega, začudenje do žarečih reči in do svetlečih misli. Pogumen izziv dogodkom, nenasitno željo otroka do vsega, kar je novo, smisel za radostno plat in veselje do bivanja. Ostali boste mladi, dokler bo vaše srce znalo sprejemati sporočila lepote, drznosti, hrabrosti, veličine in moči, ki vam prihajajo iz zemlje, od sočloveka in neskončnosti. Šele ko bodo vsa tkiva Vašega srca natrgana, in šele ko se bodo na njih nabrali sneg pesimizma in led cinizma, Stanovanjsko podjetje SOP Trbovlje ter g. Toni Žertek izvedlo obnovo električne napeljave, zaradi katere je v bistvu tudi prišlo do požara - in pa seveda beljenje. Pri opremi in obnovi stanovanja so nam na pobudo dobrih, tudi nam do sedaj nepoznanih ljudi, ter s pomočjo prijateljev in prijateljic, pomagali Rdeči križ Trbovlje, družina Bandijevič iz Trbovelj, Župnijska Karitas Trbovlje, ELKOPLAST Trbovlje, popolnoma novo kuhinjo pa nam je darovalo, na pobudo njihovega direktorja g. Gabrijela Brezovarja, podjetje GIP BETON MTO d.o.o. iz Zagorja ob Savi. Beseda, misel je premalo, da pove, kaj čuti srce. Vseeno pa se vsem, ki ste nam stali ob strani v tej nenadni stiski, iz srca -Hvala. -----------------Družina Žavbi - Matko šele takrat boste postali stari. In takrat naj se Bog usmili vaše duše. KAMEN MLADOSTI-MARJAN ZUPAN Verjamem, da vam je pesem segla do srca, prav tako kot je meni. In če vam vse moje dobre misli, ki sem jih vam do sedaj napisala niso veliko pomenile, ta pesem vam bo vsekakor dala misliti. St. Radunovič KSEFTI informacije 03/56-64-250 Galant Trgovina na debelo in drobno Greta HRIBAR s.p. enota ZAGORJE Cesta zmage 35b telefon 03 56-66-895 TRBOVLJE Ulica 1. junija 27 telefon 03 56-22-369 metersko blago zavese dodatki blago na kilograme EE O s. M p A 090 4417 POTEPUH POTEPUHOVA POTEPANJA z zagotovljenimi odhodi «3 JEZERO MAGGIORE-BORÖMEJSK! OTOKI 28.-29.5.33.200 SIT 7 GRADOVI JUŽNE ČEŠKE 25.-26.6.21.900 SIT - bus, polpenzion BENETKE in BENEŠKE LAGUNE 25.6.9.500 SIT-bus+ladja na Murano LEPOTE REMA 24.-27.6.49.900 SIT-bus; v ceni vožnja z ladjo po Renu LUCIANO PAVAROTTI-Pula/Arena 3.7. od 24.300 SIT-bus+vstopnina KRANJSKA GORA luksuzni app ob igrišču za golf; app 1/3 in 1/4-od 81.000 SIT/7 dni ciiA DIANA' HOTEL TROJANE Polje 10, 1410 Zagoije M.0VEWMA ST (03) 566 43 22 S (03) 566 49 66 Ob l.juniju, prazniku občine Trbovlje, Vam čestitamo in želimo prijetno praznovanje! integral 2.,,,ir Avtobusni promet in turizem Zagorje d.o.o. TURISTIČNA AGENCIJA Cesta zmage 4, 1410 Zagoije Telefon: 03/ 56 55 108, 56 55 112 Fax.: 03/ 56 55 104 E-mail: mfo@.integral-zagorie.si. internet: http://www.mtegral-zagorie.si TEČAJI TUJIH JEZIKOV ZA VSE STAROSTI!!! ODHOD IZ ZASAVJA: GARD ALAND: 25.06. 2004 POHITITE!!! TUDI LETOŠNJE POLETJE VAS VABIMO: - NA JADRAN (možni letalski prevozi), - V GRČIJO, TURČIJO, BOLGARIJO, ROMUNIJO... - V SONČNO ITALIJO KJER ŠE VEDNO VLADA NARAVA: BRELA, 05.06.-19.06. 2004 Hotel Marina (7x polp.) = 54.360,00 NAVIJAJMO ZA NAŠE ŠPORTNIKE: GRČIJA poletne olimpijske igre 2004 PRI NAS TUDI POTOVANJA V ZADNJEM HIPU!!! (na naši internetni strani dnevno ažuriranje) SKUPINE POZOR: Celoten aranžma za izlet po vaši izbiri in željah. Avtobusni prevozi, prevozi z minibusi. TAXI SLUŽBA NON STOP: 041 633 107 in 041 616 348. POČITNIKUJTE Z NAMI, MI ZA RAZLIKO VEMO, KAM VAS POTOVALNI BON: INTEGRALOV! DARILNI boni NAJLEPŠE DARILO OB RAZLIČNIH PRILOŽNOSTIH! ODPIRALNI ČAS: Agencija Zagoije: PONEDELJEK PETEK 06:00 16:00 SOBOTA09:00 12:00 Agencija Trbovlje: PONEDELJEK PETEKO7:30 12:30 in 16.00 18:00 SOBOTA08:00 12:00 So potovanja in.so potovanja z Integralom. ÄS [FOTO WEISS ^189« iSCA/' Tr-l*ovIJe FOTOATELJE FOTOTRGOVINA TRADICIJA IN KVALITETA ! EXPRESS RAZVIJANJE V 30 min. AKCIJA !!! AKCIJA !!! AKCIJA!!! DIGITALNE FOTOGRAFIJE SAMO 50 SIT DIGITALNI FOTOAPARATI NAJNIŽJE CENE !!! FUJI FP A330 3,2 Mpix 49.900.-CANON PS A60 + POLNILEC 52.900.- Velika izbira albumov,okvirjev in torbic... BATERIJE NIMh 2200 mAh 4kom. 4.800.-KREDIT1 3-24 MESECEV UREDIMO V " URE! tel.: 03 56 34-115, GSM: 041/647-342, 798-342 foto.weiss@siol.net DELOVNI ČAS: NON-STOP 8-19h VI UGOTOVITE AVTORJA LITERARNEGA DELA- MI VAS NAGRADIMO s/ e teden dni časa vam damo, da O odgovorite na tokratno literarno uganko. Sprašujemo vas namreč po imenu rimskega državnika, govornika in pisatelja, ki se je rodil v Arpinumu S.januarja leta 106 pred rojstvom Kristusa. Ohranjenih je kar 58 njegovih del. Velja za začetnika rimske proze. Njegova dela so: O govorniku, O starosti, O prijateljstvu, O najvišji dobroti in zlu, O naravi bogov in O dolžnosti. Zaradi političnega prepričanja je nekaj časa živel celo v izgnanstvu Kot republikanec je namreč nasprotoval Cezarju, saj seje v času državljanske vojne postavil na stran Pompeja, po njegovem umoru pa seje kot vodja senata obrnil tudi proti Antoniju. Starega 63 let so 7.decembra 43 pred rojstvom Kristusa ubili na svojem domu v Kajeti. Uganko sestavil Igor Goste * v Avtor:............... moje ime:.............. naslov:................ % * ŽARKO PETAN IN DR.JANEZ DULAR NA MLINŠAH T J dvorani Zadružnega doma na V Mlinšah, ki kar kliče po prenovi, se je v nedeljo številnemu občinstvu predstavila mlada igralska skupina z Mlinš in okolice. Kljub mladosti paje ljubiteljska zasedba z mladinsko igrico Cirkus z divjega zahoda s srčnostjo in ljubeznijo do igre dokazala, da gre nanje v bodočnosti še računati. Še nekaj besed o igri. Gre za delo Žarka Petana, ki je bil na povabilo režiserke Mojce Grden tudi častni gost predstave. Mimogrede, med gledalci smo lahko opazili še eno veliko kulturno ime, nekdanjega kulturnega ministra dr.Janeza Dularja. Sporočilo Petanove igre je bilo in je jasno: v svetu, velikem cirkusu, so vloge natančno razdeljene in nespremenljive-lahko si ali krotilec ali pa tisti, ki ga krotijo. Čeprav gre za komedijo, pa se v igri skriva kritika sodobne razdelitve življenjskih vlog- igra vnaprej določenih vlog. KULTURNI KOLEDAR 19.5.1869 se je rodil pesnik in dramatik Anton Medved. 22.5.1813 se je rodil skladatelj Richard Wagner. 30.5.1778 se je rodil Reseau Voltarie. Pripravil Igor Goste Kljub temu, da so bili vsi liki odigrano prepričljivo, ne moremo mimo lika direktorice cirkusa Antonije, ki jo je prepričljivo odigrala simpatična Vanja Smrkolj. (I.G.) V DRUŽBI S FRANCIJEM LAKOVIČEM TV" oliko vprašanj znajo mladi Iv. zastaviti uveljavljenemu pesniku, seje pokazalo v petek, 7.maja, ko smo na druženju »MLADI MED SEBOJ« v zagorski knjižnici gostili upokojenega učitelja in pesnika Francija Lakoviča, ki je doslej izdal tri pesniške zbirke, objavljal pa tudi v radijskih oddajah in revijah. Udeleženci so se izkazali tudi v reševanju ugank, katere je sestavil nalašč zanje, predebatirali so marsikaj o poeziji, kot tudi o prijateljstvu, filmih, knjigah, enotni pa so si bili, daje v življenju najtežje narediti miroljubni korak k spravi in pobotanju, čeprav ljudje pogosto zaidemo v konfliktne situacije. Kajpak so mladi tudi zrecitirali nekaj Lakovičevih pesmi. Tokrat pa bi se radi zahvalili tudi sponzorjem, to je Slaščičarni Saška d.n.o. Zagorje in TKANINI d.d. Celje, poslovalnici Zagorje. Obenem pa osnovnošolcem še povabilo na naslednje druženje »MLADI MED SEBOJ«, ki bo v petek, 4. junija, ob 17. uri v zagorski knjižnici. MISLI PREMISLI Pred kratkim je znani literarni ustvarjalec iz Hrastnika Vinko Hrovatič dokončal novo knjigo z naslovom Misli premisli. Na 294 straneh je napisal in objavil 2727 izrekov, aforizmov, misli ipd. - za vsakogar nekaj. Avtorju je treba tudi za to delo izreči vso priznanje, kajti delo je opravil kljub bolezni in invalidnosti s svojo prislovično zagnanostjo in usposobljenostjo, pri čemer si je lahko pomagal vključno z vezavo nekaj izvodov knjige, le z eno roko. Njegov velik opus se je tako obogatil še z enim delom, ki gaje vredno omeniti in zabeležiti. T.L. LEP USPEH AJDE ZUBAK Mlada Zagorjanka Ajda Zubak iz 2.b.razreda Osnovne šole Toneta Okrogarja se je v konkurencu 4223 likovnih del uvrstila med dvajset finalistov letošnjega likovnega natečaja, organiziranega v okviru Zelenega tedna. Poleg izrednega uspeha si je mlada Ajda izborila tudi to, da bodo njen izdelek na željo organizatorjev postavili na ogled v Bruslju. Natalija V.Gorjup ZDRAV DUH PODELITEV NAGRAD - »NARAVNE IN DRUGE NESREČE- NEVARNE SNOVI « 13. maja je v Osnovni šoli Ivan Kavčič na Izlakah potekala regijska podelitev nagrad na temo »Naravne in druge nesreče - Nevarne snovi«. Natečaj je tudi letos potekal v okviru rednega letnega razpisa Uprave Republike Slovenije za zaščito in reševanje za predšolsko in šolsko mladino. Celoten postopek na regijskem nivoju v Zasavju vodi Izpostava Nataša Juvan; Jan Hribernik, OŠ NH Rajka Hrastnik, PŠ Dol pri Hrastniku, mentorici Andreja Zakošek in Nuša Učesanek; Martina Lavriha, 6 let, OŠ NH Rajka Hrastnik, PŠ Dol pri Hrastniku, mentorici Helena Borovšak in Božena Kreže. II KATEGORIJA-LIK. DELA Blaž Hribovšek. 7 let. Vrtec Hrastniku, mentorica Vlasta Vidmar. III KATEGORIJA-LIK. DELA Neva Ihanec. 9 let. OŠ Vodja Izpostave Mojca Kropivšek je pozdravila vse prisotne in posebej vse nagrajence in njihove mentorje povabila na ogled Regijskega centra za obveščanje v Trbovljah. Na letošnjem natečaju je v naši regiji sodelovalo 26 mentorjev iz dveh vrtcev, štirih osnovnih šol, treh podružničnih šol in ene šole s prilagojenim programom. Najbolj aktivna je bila OŠ Ivana Kavčiča z Izlak. Likovna dela so bila razdeljena na štiri kategorije. V četrti kategoriji so tudi literarna dela, katerih je bilo pet, likovnih pa kar 122. I KATEGORIJA-LIK. DELA Dejan Strmljan, 6 let. Vrtec Čebelica Trbovlje, bolnišnični oddelek, mentorica Marija Vovk; Ana Marija Maselj, 5,5 let. Vrtec Zagorje enota Kekec Izlake, mentorica Slavi Nahtigal; Tinkara Kovač, 6 let, OŠ Ivan Kavčič Izlake, mentorica Čebelica Trbovlje, bolnišnični oddelek, mentorica Marija Vovk; UČENCI 2. in 3. razreda OŠ dr. Slavko Grum s prilagojenim programom Zagorje, mentorice Sonja Fedran, Neva Izlakar in Nataša Kmet; Maša Jerman, 8 let, OŠ Ivan Kavčič PŠ Mlinše, mentorica Magda Kovač; Leon Lukič, 8 let, OŠ NH Rajka Hrastnik, PŠ Dol pri Hrastniku, mentorica Vlasta Vidmar; Matej Simončič, 8 let, OŠ NH Rajka Hrastnik, PŠ Dol pri Toneta Okrogarja Zagorje, mentorica Magda Tomažič; Teja Lavrin, 11 let, OŠ Ivana Kavčiča Izlake, mentorica Ljudmila Artnak; Dušanka Čoki, 11 let OŠ Ivana Kavčiča Izlake, PŠ Mlinše, mentorica Tanja Starc; Eva Globokar, 10 let, OŠ Ivana Skvarče Zagorje, PŠ Čemšenik, mentorica Stanislava Radunovič; Ifeta Jukan, 15 let, OŠ dr. Slavka Gruma s prilagojenim programom Zagorje, mentorica Mojca Gajšek. IV. KATEGORIJA- LIK. IN LITERARNA DELA Matic Gošte, 12 let, OŠ Ivana Kavčiča Izlake, mentorica Ljudmila Artnak; Domen Martinčič, 12 let, OŠ Ivana Skvarče Zagorje, mentorica Marta Mam; Rebeka Kupec, 12 let, OŠ NH Rajka Hrastnik, mentor Vido Herič; Tanja Seničar, 13 let, OŠ NH Rajka Hrastnik, mentor Vido Hemič; Gregor Guna, 13 let, literarno delo, OŠ Ivan Kavčič Izlake, mentorica Alojzija Drnovšek. Vsa nagrajena dela so sodelovala tudi na natečaju na državnem nivoju. Iz Zasavja je izbrano literarno delo Gregorja Gune pod vodstvom mentorice Alojzije Drnovšek. Gregor bo nagrado prejel 26.5.2004 na zaključni prireditvi v Izobraževalnem centru za zaščito in reševanje na Igu. Učenci OŠ Ivana Kavčiča so skupaj s svojimi učitelji poskrbeli za dobro počutje in, da je letošnja regijska podelitev nagrad potekala v prijetnem vzdušju. Pripravili so simpatičen program, ki je vsebinsko bil primeren dogajanju. St. Radunovič, foto: MAŠ ZDRAV DUH MONOGRAFIJA OB 40-LETNICI SLIKARSKE KOLONIJE IZLAKE-ZAGORJE T Z organizaciji Slikarske kolonije Izlake -Zagorje, T Občine Zagorje ob Savi in Kulturnega centra Delavski dom Zagorje smo lahko 9. maja letos prisostvovali predstavitvi edinstvene monografije, ki obravnava, popisuje, utemeljuje, razlaga in dokumentira nastanek in obstoj kolonije skozi desetletja. Predsednik sveta kolonije Nande Razboršek Dogodek je otvoril in utemeljil predsednik sveta Milček Komelj kolonije Nande Razboršek. Zgodo vinsko-umetnostno oceno je prispeval Milček Komelj in poudaril pomen in vpetost te kolonije v takrat jugoslovanski in danes slovenski prostor, njen vpliv na nastanek drugih, ki vztrajajo in tistih, ki so tudi že Ogenj v ustih ugasnile. Pomembno dejstvo, poleg seveda čisto umetniškega, je tudi njeno pionirstvo in stalnost. Skozi leta številčen odziv slikarjev gre iskati tudi v svobodi ustvarjanja, saj koncept kolonije posrečeno dopušča umetnikom udeležencem kolonije na terenu tudi le skiciranje ali osnovanje slik, dokončali pa so jih lahko v svojem okolju. Namen osnovateljev kolonije ljudem približati likovno umetnost in Zasavje uvrstiti na umetnostni zemljevid, je v celoti uspel. Prijetno druženje sta zaokrožila z »Ognjem v ustih« pesnik Dane Zajc in dramski igralec Janez Škof ob recitiranju in petju Zajčevih pesmi ob spremljavi harmonike. Besedilo in slike MM Tekmovanje osmošolcev bo postalo zagorska tradicija Zmago in križarjenje po slovenski obali so si priborili učenci 8. D. razreda O.Š. Toneta Okrogarja. Na izlet bodo odšli v četrtek, 3. junija. ' I tekmovanje osmošolcev, ki gaje v T okviru praznovanj 200 letnice apnarstva v Zasavju organiziral IGM Zagorje, d.d. je potekalo v dveh krogih. V prvem so se pomerili osmi razredi posameznih šol, v drugem pa zmagovalci predtekmovanj. Drugi krog je bil organiziran kot javna prireditev in je potekal v sredo, 12. maja dopoldne na spominski ploščadi pred muzejem v Zagorju. Tekmovanje sta skupaj odprla direktor občinske uprave Brane Omahne in direktor IGM Zagorje, d.d. Emil Šabanovič. Učenci so se pomerili v 10 igrah, ki so zahtevale spretnost, bistrost in domiselnost, ne pa tudi predhodnega učenja. Igre naj bi učencem nudile predvsem sprostitev in zabavo, ne pa še dodatnih obremenitev tik pred zaključkom šolskega leta. Kljub temu pa so v šoli pridobljeno znanje znali koristno uporabiti. Obremenite v pa so predstavljale za ravnatelje in učitelje, ki so se nadvse potrudili , da bi zmagal prav razred z njihove šole. Že med potekom iger je vzniknila ideja, da bi igre postale tradicionalne, da bi pokroviteljstvo nad njimi prevzela občina Zagorje in k sodelovanju pritegnila tudi druga zagorska podjetja. IGM je tako postal pobudnik ne le otrokom prijazne in vzpodbudne prireditve ampak tudi nove oblike sodelovanja med zagorskimi podjetji in občino. JČ BALETNA PREDSTAVA PEPELKA V ZAGORJU Tzjemno lepa in kvalitetna baletna JLpredstava je bila odigrana v Zagorju 20. maja zvečer. Glasbena šola Zagorje, baletni oddelek je pripravila čudovito baletno predstavo Pepelka, ki jo je nekoč uglasbil veliki glasbeni mojster Sergej Prokoijev. Vsebina pravljice je vsem znana, vendar v takšni izvedbi je vse tako, kot, da Pepelko doživljate prvič. Upamo, da bo vsaj ena od nadarjenih plesalk, svojo življenjsko kariero vezala za baletno sceno. Tanja Hrastelj je zelo dobro odplesala vlogo Pepelke, mačeha je bila odlična Urška Gruden, nadarjeni hčerki sta Aleksandra Debevc in Eva Hrastelj. Našteli bomo tudi ostale plesalke: Špela Ramšak (princ), Saša Pikelj (dobra vila in učitelj violine), Damjana Jerman (plesna učiteljica), frizerki sta bili Neja Kovač in Hana Lapornik, šivilje Liza Kokole, Nada Ihanec, Teja Ramšak in Maša Renčof. Kot prelepe vile so plesale Neža Vrtačnik (solo), Damjana Jerman, Mateja Drnovšek, Nada Ihanec, Liza Kokole in Teja Ramšak. Za vsako od njih bi bilo potrebno izreči veliko spodbudnih in pohvalnih besed. Zelo prisrčni in razigrani pa so bili oni najmlajši, ki so dogajanje še bolj popestrili (imajo celo simpatičnega plesalca). Odlična koreografija je delo Vojke Kokošinek, sceno sta pripravila Poldi Drobne in Metka Podpečan. Za dobro izvedbo so poskrbeli tudi tonski mojster Jože Zupan, oblikovalec luči Jože Košak in inspicientka Marinka Troha. Takšna predstava lahko samo vzpodbudi deklice in fante, da se 26. maja 2004 vpišejo v Glasbeno šolo - baletni oddelek. (St. Radunovič) JUBILEJNI KONCERT OB 10-LETNICI DELOVANJA X Tčiteljski pevski zbor osnovne šole Gradec je 8. maja priredil koncert ob svojem desetletnem delovanju v dvorani kulturnega centra Litija. Prireditev so poimenovali s pomenljivim naslovom »Kje so tiste stezice, k’ so včasih bile...« in privabili polno dvorano ljubiteljev umetne in ljudske pesmi. poslušalci so jim zaploskali in rodila se je ideja o ustanovitvi učiteljskega pevskega zbora. Kmalu po vrnitvi so se sestale in pričele vaditi. Njihov prvi pevovodja je bil Janko Pevke tik pred nastopom Da so pevke izbrale ravno ta naslov za svojo obletnico, gre iskati v dogodku pred desetletjem, ko so na obisku bavarskih gradov zapele to slovensko narodno. Naključni Slimšek, potem jih je kar lep čas vodil Ivan Kolar, sedaj pa ubogajo zborovodkinjo Marjanco Vidic. Slišali smo devetnajst pesmi, od teh je ob otvoritvi dve zapel ZARJANI SO PELI V MARKOVCIH Moški pevski zbor Zarja iz Trbovelj seje udeležil 8.maja letos 37.tradicionalnega koncerta moških pevskih zborov v Markovcih. Organiziralo gaje Kulturno društvo Alojz Štrafela-Markovci. Na koncertu so nastopili Moški pevski zbor iz Markovcev, Moški pevski zbor vinogradnikov iz Šentruperta ter Moški pevski zbor Zarja iz Trbovelj. Pod vodstvom svojih zborovodij so vsi trije zbori zapeli vsak po šest pesmi - narodne, ponarodele, umetne. Zarjani so peli pod vodstvom Olene Novosel. Bilje lep pevski večer ob številni udeležbi poslušalcev. (T.L.) KONCERT V ČEMŠENIŠKI CERKVI Turistično društvo Čemšenik je obnovilo dejavnost, po nekaj letih mirovanja. Prva predstavitev obnovljenega društva bo 6.06.2004. Takrat bodo v čemšeniški cerkvi zazveneli glasovi PD Slavček iz Trbovelj in dveh čemšeniških cerkvenih pevskih zborov. Koncert se bo pričel ob 16. uri. O aktivnostih društva vas bomo sproti obveščali. Ljubitelji narave in lepega petja, dobrodošli v Čemšeniku 6.06.2004 ob 16.uri v cerkvi Marije Vnebovzete. (St. Radunovič) Solistke MPZ OŠ Gradec, Kje so tiste stezice pa sta zapela oba zbora skupaj, v nadaljevanju večera pa so jubilantke zapele še šestnajst pesmi. Zbor posega po primerno zahtevni glasbeni literaturi, tako, da uspešno združuje veselje do petja in druženja ter primemo kakovost izvedbe. Na koncertu so za spremljavo poskrbeli še Judita Nemeček za klavirjem, Helena Vidic tamburica in klavir, Evgen Malis harmonika in klavir ter Anže Kristan s tolkali. Vmes sta publiko razveselila tudi dramska igralca Matej Recer in Uroš Maček s kratko komedijo Jaše Jamnika, Maček. Ob tej priliki so pevke prejele bronaste, srebrne in zlate Gallusove značke za aktivno udejstvovanje v kulturi. Prireditev so omogočili Občina Litija, Javni sklad RS za kulturne dejavnosti ter ZIK -Kulturni center Litija, povezovalka programa pa je bila Besedilo in slike MM ALOJZ IHAN T 7" četrtek, 13. maja ob 18. uri se je Petra Radovič V pogovarjala v Knjižnici Mileta Klopčiča v Zagorju z Alojzem Ihanom, ki ga poznamo kot zdravnika, raziskovalca in univerzitetnega profesorja, kije hkrati publicist, urednik in eden najvidnejših predstavnikov mlajše generacije slovenskih literarnih ustvarjalcev. Napisal je kar šest knjig poezije (Srebrnik, Igralci pokra, Južno dekle. Salsa, Ritem in Pesmi), poljudnoznanstvene knjige Imunski sistem in odpornost, Kako se ubranimo bolezni, Do odpornosti z glavo ..., objavil romana Hiša in Romanje za dva ... in psa, dva knjigi esejev z naslovom Platon pri zobozdravniku in Deset božjih zapovedi. Alojz Ihan je človek, ki veliko razmišlja. Pravi, da si ustvari svoje mnenje o stvareh takrat, ko svoja razmišljanja napiše na papir, največkrat v obliki eseja. Zanimivo je, da mu je esej lahko podlaga za pesmi, saj ga kasneje primemo skrajša in oblikuje. Njegovo profesionalno delo je povezano z imunologijo, ki jo vse bolj 7AN\\r 27. veliki traven 2004 / • - j ' -Ag povezuje s psiho. Ugotavlja, da je od psihičnega počutja in razpoloženja odvisno marsikaj, tudi zdravje. Njegovo delo mu je izziv, ki se mu ne zna upreti. Razmišljanja si zapisuje, saj tako ne pozabi marsikaj za kar bi mu kasneje bilo morda žal. Razmišljanje Alojza Ihana je globoko, saj ga večkrat poslušalec ne dojame. Ko se mu dobro prisluhne, se mu kmalu potrdi, da ima prav. Ne pusti se »razgaliti«, na nekatera vprašanja pravzaprav ni odgovoril kot je pričakovala voditeljica literarnega večera. Tako na primer pravi, da če nekdo pove za svoje slabosti, to potem niso več, saj se jih zaveda. In prav spoznavanje samega sebe in sveta okrog sebe daje nova spoznanja. Včasih je provokativen in njegova provokacija spodbudi sogovornika še k globljem razmišljanju. V marsikaj je prepričan in zato tudi odločen pri svojih odgovorih. Ne ozira se na mnenje kritike. Ustvaril si je svoj slog in svojo pot, ki ji je zvest. Člani študijskega krožka Beremo z Manco Košir so pripravili res čudovit literarni večer, ki je marsikoga od obiskovalcev pripeljal do nekaterih odgovorov, kijih prej ni znal opredeliti. Irena Vozelj ISTRSKI PESNIK EDELMAN JURINČIČ Xstrska zemlja je rodovitna, a delo na njej je težko, saj jo največkrat obdelujejo JLročno. Še težja je za mladega človeka, ki raste v družini, kjer oče meni, da se da živeti le od nje in ne s pomočjo knjig. Prav o tem je v pogovoru z Olgo Dečman Dobrnjič pripovedoval Edelman Jurinčič, primorski pesnik, gost literarnega večera, ki ga je v četrtek, 20. maja 2004, v trboveljskem gradiču organiziral Dijaški dom Trbovlje. Istrijani, ki žive v težkih razmerah, nimajo radi, da jih kdo razgali. In prav to v svojih pesmih in esejih počne že trideset let Edelman Jurinčič, rojen v Boštu. Izhaja iz enajstčlanske družine, zato je moral hoditi na dnino. Kmet, pri katerem je delal, mu je dal hrano in prenočišče, njegovim staršem pa gnoj za na njive. Delo na brkinski zemlji je težko, saj je ni moč obdelovati in orati s pomočjo strojev. Edelmanov oče mu je vedno govoril, da mu knjiga ne bo dala kruha. A pesnik je imel knjige rad in vsak ukradeni trenutek je izkoristil za branje. Ker so mu branje prepovedali, je knjige skrival v hrastova debla, bral jih je tudi ponoči, če sije lahko pomagal z lunino svetlobo. Kot otrok je zemljo zasovražil, zato je po končani osnovni šoli odšel v Koper s trdnim sklepom, da se v domači kraj ne vrne več. A zarečenega kruha se veliko poje. Zemljo ima danes vse rajši, zato o njej veliko piše. Ugotovil je, da narava napove marsikaj, le prisluhniti ji je treba znati. Njegova osma pesniška zbirka ima naslov Zemlja-zemljica. Tesna povezanost z naravo in zanimanje zanjo sta ga pripeljali do spoznanja istrskih štragonov, kot domačini pravijo »čarovnikom«. Z njimi je spoznal zdravilne napitke iz gozdnih korenin, skrivnostne izvire z zdravilnimi učinki, napovedovanje dogodkov v naravi na osnovi ptičjega petja. Pesmi Edelmana Jurinčiča so žalostne. Pravi, da ga lahko prav žalost ali zavrnitev pripravi do pisanja, da izpove sebe, da ustvari pesem. Zaradi odnosa z očetom, ki do njega ni nikoli pokazal svojih čustev, je veliko pesmi posvetil prav njemu, vsaj po eno pesem v vsaki zbirki. Vse pomanjkanje izražanja občutkov, v komunikaciji z očetom, skuša nadoknaditi s svojim odnosom do sinov. Ko želi avtentično prikazati kakšen dogodek, ga napiše v domačem narečju, ki ga govore domačini. Za narečne pesmi je prejel tudi Kocijančičevo nagrado, katere namen je vzpodbujati ohranitev istrskega T Tniverza za tretje življenjsko V_J obdobj e Zasavske regij e Trbovlj e ima tudi etnološko skupino, ki se ukvarja pod vodstvom mentorice Jane Mlakar Adamič z etnološkimi značilnostmi Zasavja. Svoje druženje in delo so pričeli oktobra 2000 in za prvo temo so si izbrali predavanja o praznikih in praznovanjih. Kaj kmalu so spoznali, daje prehrana ena od prvin materialne kulture, tesno povezana z gmotnim položajem družine in se nenehno vriva v obravnavane teme. Začeli so zbirati recepte. Stvar je prerasla v pravi projekt, ki ga je Zasavski muzej Trbovlje vključil med svoje projekte. Sodelovanje obeh institucij je obrodilo sadove in rezultat je izdana knjiga z naslovom Teknilo nam je, ki ji je priložena zgoščenka, kjer v kleni trboveljščini obujata spomine na prašičerejo in kuncerejo Leopold Odlazek in Gvido Knez. Knjiga bralca popelje skozi zgodovino narečja. Edelman je literarni urednik Fontane, primorske revije za kulturo in književnost. Je soustanovitelj in član uredniškega odbora Združenja književnikov Primorske ter urednik glasila Beseda. Z Edelmanom Jurinčičem, primorskim pesnikom, smo Trboveljčani v gradiču doživeli prijeten, v stilu Primorja, njegove kulture in vrednot, obarvan literarni večer.. Največ njegovih pesmi govori o zemlji. Ena od njih je tudi naslednja: In vem In vem, da je žalostna ta zemlja, In vem, da se je ogrnila v črnino, In vem, da so ji pobegnili sinovi, In vem, da me bo spravila ob srečo. Vse skrivnosti njegovih mnogim ostajajo neznanka, ker nimajo časa, da bi jih spoznali. Enaka neznanka je tudi literat. Irena Vozelj hrane, kuhinjo, oskrbo z živili, pripravo ozimnice in shranjevanja živil, porabo, razporejanje in gospodarjenje s hrano, recepte, jedilnike, praznike in praznične jedi. Vsebina je povezana z znanima rekoma: Bolje »prišparano« kot pojedeno. Vse kar ni strupeno, je užitno. Knapovsko življenje je bilo že od nekdaj težko. Če se ni dalo drugače, so se žganci »za firbčne sosede« zabelili z vročim »širaklom« v mrzli vodi. Do 15. junija je na temo knjige razstava v Zasavskem muzeju. Veliko osnovnošolcev si jo pride ogledat. Za popestritev jim pripravljajo v stilu Milijonarja in Najšibkejšega člena zabavna vprašanja, da odgovorijo, kot na kvizu, kaj značilni »domači« izrazi pomenijo. Tudi o njih je pisano v knjigi. Sicer pa vsi, ki so hodili »po svetu« vedo, da drugje ne poznajo »koncev«, »škrinc« , »štercev« TEKNILO NAM JE ipd. trboveljskih in zasavskih »specialitet«. Na koncu je knjiga »začinjena« z angleškim prevodom, ki na kratko seznanja tujega bralca o vsebini knjige. Tako se bo ohranil spomin na pomanjkanje rudarskih družin tudi takrat, ko rudarjenja ne bo več. Če bo še več podobnih lokalnih projektov, se ni bati, da bi se ne ohranila slovenska identiteta v Nastopali so: Katarina Pajer, Bojana Vittori-Zor, Miha Vranešič, David Lindič, Nives Dornik, Bernard Kovačič, Matic Baš, Primož Hančič, Nina Lanišnik, Tatjana Jevševar,, Borut Strnad, Marjeta Dolinar, Jasna Malovrh in kuža Čapi. Sceno so postavili: Nanda Guček, Mateja Kolenc, Brane Solina in Roman Poboljšaj. Glasbena oprema in režija sta delo Nande Guček. Vsebina je napisana za današnji čas. Razbita družina in posledice, ki jih zato ima mladi človek. V treh dejanjih in štirih slikah spoznate zgodbo nabito z izredno čustvenostjo. Mladinsko gledališče se je tudi lansko leto uspešno predstavilo na istem odru, vendar letošnja predstava prekaša mnoge, BRANKO GRADIŠNIK V KNJIŽNICI ANTONA SOVRETA Predzadnji četrtek v aprilu je gostoval v knjižnici Antona Sovreta znani slovenski pisatelj, kolumnist, prevajalec ,...Branko Gradišnik, ki gaje predstavila Mladinska knjiga ob popularnem prevodu trilogije Gospodar prstanov. Pravzaprav je predstavil svojo spremljajočo knjigo Gospodar prstanov od A do Ž, kjer pripoveduje, zakaj je prevajal knjigo tako kot jo je, kaj gaje pri tem vodilo, utemeljuje posamezna besede v prevodu... «Pravzaprav je nastajal ta leksikon kar sam - ob prevajanju,« je pojasnjeval simpatični Gradišnik, ki je znan tudi po duhovitem in spretnem obračanju besed. Nasmejali smo se tudi ob branju e- pošte, ki jo je dobival od mladih, ki poznajo prejšnji prevod in se z njegovim niso strinjali. Evropski skupnosti. Knjiga je bila predstavljena 11. maja na literarnem večeru Odbora za literarno dejavnost pri DU Trbovlje. Predstavili so jo mentorica skupaj s člani etnološkega krožka, ki so bili izvrstni infonnatorji in dobri sodelavci: Ljudmila Beba Fink, Marja Kužnik, Marija Funtek, Ivica Kapus Ferlič, Gvido Knez, Poldka Kovačič, ki smo si jih lahko ogledali. Posebna pohvala gre igralki Marjeti Dolinar, ki je nadvse čustveno odigrala vlogo babice. Njena nadarjenost z leti pridobiva na kvaliteti. Razmišljanje ob predstavi je napisala Nanda Guček. » Kot otrok je v nesreči izgubil očeta in mater. Vzgajala sta ga babica in dedek. Dejstvo. Kdo je kriv za njegovo izprijenost? Izguba starševske ljubezni v najtežjem obdobju razvoja? Srd nad kruto usodo? Razvajanje? Slaba družba? Velika ljubezen in skrb starih staršev? Najraje bi ga kar uničili - prevod in Gradišnika tudi. No, knjiga je resnejše kritike navdušila in ti menijo ,da bo Gradišnikova knjiga gotovo hodila vštric s Tolkienovo. Seveda pa seje lotil Branko Gradišnik tudi drugih tem. Povedal je , da redno piše dnevnik in ima že ogromno materiala za več knjig. Da bo po svoji uspešnici Strogo zaupno na Irskem izdal še Strogo zaupno na Siciliji .Odlomek nam je tudi prebral. Nadvse zanimivo je tudi njegovo mnenje o Mikiju Mustru, ki gaje razložil, ko smo se pogovarjali, kako mlademu človeku približati knjigo. » Če se sedemletnik sreča z Lakotnikom, Trdonjo in Zvitorepcem, bo za vedno zapisan branju, » pravi. »Zato menim,da bi morali Mikija Mustra šteti za slovenskega klasika...« Zvitorepčeve prigode so začele izhajati v letu 1952, v času najhujše stalinistične represije pri nas. Oblast je njegove stripe označila kot imperialistično disneyjščino. O njegovi popularnosti ---------------------------h Martina Lipovšek, Lucija Mlakar, Antonija Odlazek, Leopold Odlazek, Olga Pivk Vidmar, Dragica Podlogar, Antonija Pražen, Darja Pušnik, Jelka Vresk. Kako izgledajo opisane jedi po receptih iz knjige so poskrbeli po predstavitvi knjige, ko so postregli s kulinaričnimi dobrotami, ki naj bi jih uvrstili v gostinsko ponudbo kot značilne lokalne specialitete. Irena Vozelj Otrokova genska oznaka? Kdo bi preprečil vnukovo nesrečo, zablojeno življenje? Samo topla materina in očetova ljubezen, skrbno in odločno usmerjanje na prava, otroku koristna in njegovim željam prikrojena pota, ki bodo posuta z dobroto in razumevanjem? Ne bonbončki, ne igračke, ne life, ne žur,...le ljubezen, pogovor in preudarna, odločna vzgoja brez popuščanja. Presodite! Predstavo glejte z odprtim srcem. Želimo, da bi jo sprejeli. Mnogo truda smo vložili vanjo.Prav zaradi vsega, kar nam ponuja. Nanda Hvaležna publika je predstavo sprejela tako, kot so izvajalci želeli - z odprtim srcem. Če se vam še ukaže priložnost, da si ogledate to predstavo, ne zamudite je. ------------------------St. Radunovič govori dejstvo, da je izjemno težko priti do njegovih izvodov. Povedal je, da ga bo v eni svojih naslednjih kolumen predlagal za veliko Prešernovo nagrado... Branko Gradišnik je prišel v Hrastnik na lep, sončen dan, ki so ga ljudje po dolgi seriji deževnih dni izkoristili za delo na vrtu. Zato je bilo manj obiskovalcev kot navadno. Vendar je bilo srečanje z enim naših prevajalskih, veleumov, kot je nekdo zapisal, zelo prijetno .Tudi za Branka Gradišnika..«Počutil sem se zelo lepo,« je dejal ob odhodu. Fanči Moljk SILVO KARO PREDSTAVIL SVOJE STENE V petek, 14. maja, je v hrastniški knjižnici Antona Sovreta potekalo eno izmed zadnjih predavanj pred poletjem. V povezavi s Planinskim društvom DREVESA UMIRAJO STOJE TVTa 6. gledališki predstavi večernega gledališkega abonmaja je v Delavskem IN domu v Trbovljah gostovalo Mladinsko gledališče Svoboda Trbovlje, z dramo Alejandra Casona - Drevesa umirajo stoje. Dramo je prevedel Jaro Dolar. Hrastnik so povabili alpinista Silva Kara, ki je obiskovalce popeljal po » velikih stenah », kot je poimenoval to predavanje.Z ekstremnim alpinizmom se je pričel ukvarjati leta 1977 in sicer v domačih, triglavskih stenah. Največ se je naučil od svojih dveh prijateljev - Janeza Jegliča in Frančka Kneza. Prvič je odšel v Ameriko leta 1982, kjer je dobil v granitnih stenah nove izkušnje. Pri nas so namreč apnenčaste. Potem so se vrstili vzponi v Pantagonijo, negostoljubno Ognjeno zemljo ....Posebno pozornost je posvetil drugi odpravi na Torre Egger leta 1983 pa tretji pomenijo vrhunske dosežke sodobnega alpinizma. Silvo Karo seje leta 1987 / 88 odpravil spet na Cerro Torre skupaj z Jegličem , kjer sta v popolnoma novem slogu plezanja - brez postankov - osvojila goro. O tem sta posnela tudi film, ki je bil nagrajen. Fanči Moljk ZLATA POROKA PRI KOLARJEVIH Trbovlje Bogdan Barovič po 50 let trajajoči zakonski zvezi znova poročil zakonca Emo, rojeno 1929 ter Tomaža, rojenega 1928, Kolar iz Kolonije 1 .maja v Trbovljah. Zlati poroki so poleg svojcev prisostvovali tudi nekateri znanci in prijatelji pa tudi predstavnik DU Trbovlje A.Ferjanič, ki je zlatoporočencema izročil posebno zahvalno listino, izkazala pa se je tudi Občina Trbovlje s primernim darilom. Tudi tokrat je bilo izrečenih mnogo lepih besed, čestitk in upanj na dolgo in zdravo življenje. T.L. leta 1985 in 1986 na Cerro Torre, ki V soboto, 17.aprila je župan Občine DRUŠTVENO DRUŠTVENO DRUŠTVENO DRUŠTVENO DRUŠTVENO DRUŠTVENO Vil — ... ■■ ■ ---- ... .. .... .! --- ■■ - - - . ^ OD HODOŠA DO LJUBLJANE ALI PRISPEVEK DVEH PLANINCEV OB VSTOPU SLOVENIJE V EU TZ' o sem prehodil JN^Slovenijo od Bizeljskega do Triglava, sem sam pri sebi sklenil, da se bom naslednjič na pot odpravil na vzhod in spoznal svojo deželo od vzhoda do zahodi. Tako se je porodila ideja o pohodu od Hodoša do Ankarana oziroma v prvi etapi od Hodoša do Ljubljane. Tako kot pred letom dni se mi je tudi zdaj pridružil prijatelj Marjan, član PD Hrastnik. in sva v soboto, 17.aprila , startala iz mejnega prehoda Hodoš. Od tu sva ob madžarski meji hodila po Goričkem, do Motvarjevcev, kjer sva se odcepila od državne meje. pot naju je naprej vodila proti Bogojini in Gančanim. Na vsaki strani ovinkaste ceste naju je spremljala gričevnata pokrajina. Od Bogojine dalje sva pešačila po dosti ravnejših poteh, za nama ravnina, pred nama znova ravnina... Po najinem načrtu sva se ustavila in prenočila v Dokležovju. To je majhna vasica, ki leži ob reki Muri v neposredni bližini Murske Sobote. 2.dan - nedelja, 18.aprila Zjutraj sva iz Dokležovja startala v megli. Proti poldnevu se je megla odmaknila lepemu sončnemu vremenu. Proti Ptuju so bile ceste vse bolj prometne. Nenadni močni plohi, ki se je Pri Prešernovem spomeniku na cilju v Ljubljani zlila iz neba, se nisva mogla izogniti. Dobro premočena sva naredila postanek na Ptuju pri mojih sorodnikih. 3.dan - ponedeljek, 19.aprila Jutro ponovno neprijazno. Po zelo prometni cesti jo mahneva proti Slovenski Bistrici, od tu naprej do Slovenskih Konjic. 4. dan - torek, 30. aprila Četrti dan sva opravila najdaljši del poti. Najin cilj je bil Vransko. Še vedno sva v dobri kondiciji. V nočnih urah je najin gostitelj lastnik Motociklističnega muzeja. 5. dan - sreda, 21. april Odhod ob 6.uri z Vranskega proti Trojanam, poleg lepega sončnega vremena je bolj omembe vreden star deželni mejni kamen ob cesti pod Trojanami, ki izpričuje, daje tu pred 1.svetovno vojno potekala deželna meja med Kranjsko in Štajersko. V Domžalah sva na najini poti zadnjič prespala. 6. dan - četrtek, 2 2. april a od Domžal do Ljubljane nama je ostalo samo štirinajst kilometrov, zato sva se povzpela še na Šmarno goro. Še vedno čvrstih korakov sva se namenila do Prešernovega spomenika pri Tromostovju in na mestno občino Ljubljana po zadnji žig. Pozno popoldne sva se z vlakom vrnila v Hrastnik. Tako sva zaključila prvi del najine poti od Hodoša do Ankarana. V jeseni pa naprej od Ljubljane do Ankarana. Lojze Jeraj, PD Dol pri Hrastniku. Marjan Bastič, PD Hrastnik DOLSKI PLANINCI V GORAH, NA GORJANCIH IN NA GOLICI V dveh vikendih sredi maja so dolski planinci opravili nekaj zanimivih vzponov v bližnje in malo bolj oddaljene hribe. Tako so se v soboto, 15. maja odpravili dolski šolarji z avtobusom do Turja, od tam pa najprej peš do Kopitnika in po eni uri še v Gore. Predsednik PD Toni Paulič je bil zadovoljen, daje prišlo več kot štirideset otrok, saj se z vodstvom že dalj časa dogovarjajo o ponovni oživitvi planinarjenja na šoli, ki je že nekaj let popolnoma na ničli.. Naslednji dan, v nedeljo, pa se je 22 odraslih podalo na Gorjance, kjer so kljub slabemu vremenu dosegli Trdinov vrh. Ravno v času vzpona je namreč nehalo deževati. Naslednjo soboto pa so se odpravili s planinci Rimskih Toplic na Golico, kjer so še ravno ujeli cvetoče morje popularnih narcis. (Fanči Moljk) TURISTIČNO POHOD NA SV.PLANINO GASILCI SO POČASTILI SVOJEGA ZAVETNIKA Turistično društvo Trbovlje je v soboto, IS.maja organiziralo pohod na Sv.planino nad Trbovljami v skladu s svojim programom dela za letošnje leto. V svojem programu ima namreč predvidene turistične pohode po panoramski poti, ki obkroža Trbovlje, in to vsak mesec. Udeležilo se gaje večje število članov društva pa tudi nekaj drugih izletnikov. Tokratni pohod je potekal v znamenju polnopravnega članstva Slovenije v Evropski zvezi - Uniji. Naslednji panoramski pohod, ki ga bo organiziralo to društvo, bo potekal od Ojstrega, Ostenk, Svine, Zadobje, Gabrskega, do Brina. (T.L.) ALPINISTIČNE NOVICE V soboto, IS.maja, se je Sebastijan Jančič, član Alpinističnega odseka Planinskega društva Trbovlje, lotil plezanja v Zahodnih Julijcih skupno z Bojanom Turšičem iz Ljubljane ter Matjažem Čukom iz Kranja. Za cilj svojega plezanja so si izbrali severno ostenje Mangarta (2678m). Potem, ko so prečkali mejo, so nadaljevali pot skozi Belo peč vse do Belopeških jezer. Od tu dalje pa jih je plezalni vzpon vodil po takoimenovanem plazju. Dolžina tega plazja je 800 metrov s povprečnim naklonom do 45 stopinj. Odlične snežne razmere so omogočale razmeroma hitro napredovanje. Po dobrih treh urah vzpona so stopili na Mangartsko sedlo, kjer je vladala prava zimska pravljica. Celotno sedlo je bilo namreč zalito z ogromnimi količinami snega. Po krajšem oddihu seje Sebastijan Jančič lotil preplezati še severno, direktno smer do vrha Mangarta. Snežne razmere v steni^ so bile zelo dobre. Oba soplezalca sta ga vseskozi spremljala z budnimi očesi, kar je bilo zelo vzpodbudno. V steni je Jančič dohitel še dva italijanska plezalca. Vsi trije so nato uspešno izplezali po 500 metrov visoki smeri na vrh gore. Smer ima naklon 60/55-50 stopinj. Vsi trije so se vračali po isti smeri do Mangartskega sedla, nato pa so vsi sestopili preko Plazja do Belopeških jezer. Za vse tri plezalce je bila spomladanska plezalna tura dober kondicij ski trening, saj vsi trije načrtujejo udeležbo na alpinistični odpravi, Sebastijan v Južno Ameriko, prijatelja pa v Bolgarijo. T.L. SREČANJE PLANINSKIH DELAVCEV NA MRZLICI V četrtek, 20.maja, je pred planinskim domom na Mrzlici potekalo tradicionalno srečanje planinskih delavcev starejše generacije planinskih društev od Brežic do Litije in Laškega. Na srečanju so bila zastopana vsa planinska društva, kijih povezuje Meddruštveni odbor zasavskih planinskih društev, teh pa je 14. Gre za generacijo starejših planinskih delavcev, ki so postavili na noge planinsko organizacijo in jo dolga leta vodili ter medtem zgradili številne planinske koče in domove na območju Zasavja pa tudi na Prehodavcih v Julijskih Alpah. Tej generaciji ni vseeno, kaj se bo v bodoče dogajalo v planinski organizaciji in kako ter Člani trboveljskih gasilskih društev - prostovoljnih in industrijskih, so v nedeljo, 9.maja počastili 1700.letnico, odkar seje rodil njihov zavetnik sv.Florijan. V ta namen so se udeležili maše, ki jo je bral župnik Franc Mlakar v novi župnijski cerkvi sv.Marije na Ulici 1.junija 13 v Trbovljah. Bila je dobro obiskana. (T.L.) RIBNIK KONČNO OČIŠČEN Ribiška družina Zagorje je sicer z zamudo, vendar temeljito očistila mulj iz ribnika v Krhlču, kije ostal še od poplav v zadnjih desetih letih. Tudi sicer bi morali vsakih nekaj let ribe preseliti in vodo iz ribnika izpustiti ter dno razkužiti. Tokrat so to združili Ribnik z mehanizacijo in muljem Besedilo in sliki MM kdo bo upravljal s planinskim premoženjem, ki so ga ti veterani ustvarjali s pomočjo številnih sodelavcev ter podjetij in organizacij. Srečanje je organiziral Meddruštveni odbor zasavskih planinskih društev, izpeljalo pa gaje Planinsko društvo Trbovlje. Uvodoma je vse navzoče v imenu PD Trbovlje pozdravil tajnik društva Bojan Gorjup, za njim je govoril še predsednik MDO ZPD Borut Vukovič, vse navzoče pa je toplo pozdravila tudi predstavnica Občine Trbovlje Alenka Maček Berger, direktorica občinske uprave. Vsi ti so izrazili posebno zadovoljstvo, da seje srečanja udeležilo tolikšno število udeležencev in vsem so se zahvalili za opravljeno delo v preteklosti, ki ga znajo še posebno ceniti. V programu so sodelovale članice društva mažoretk iz Trbovelj ter otroški planinski pevski zbor iz OŠ Tončke Čeč, mlade recitatorke ter harmonikar, s posebno pesmijo o Trbovljah pa je seznanila navzoče Marija Juraja v imenu odbora za literarno dejavnost pri DUT. PD Trbovlje in Občina Trbovlje sta podarila vsem društvom knjigi T.Lenarčiča Mrzlica-savinjski in knapovski Triglav ter Trbovlje, z dušo in srcem. Tudi oskrbnik doma Ivan Zupanc je vsem društvom v spomin pripravil naravno posebej oblikovane pohodne palice iz bližnjega gozda. Srečanje se je uradno končalo po uri in pol, nato pa so se vsi navzoči zadržali na mrzlici še dlje časa v pogovorih ob lepem in sončnem vremenu. S svojo dejavnostjo seje lepo predstavilo tudi Turistično društvo Trbovlje. T.L. LJUBEZEN DO ČUDOVITEGA TTortikulturno društvo Trbovlje goji ljubezen do JLjLčudovitega.V večnem iskanju lepote, ki nahrani oči in duha so krenili na izlet v Italijo. Bila je majska sobota. Maj je mesec ljubezni, ko vse cveti in dehti, vendar to zgodnje sobotno jutro ni bilo tako. Celo noč je lilo kot iz škafa, tudi jutro ni obetalo nič lepšega. Popotniki, ki jih je Integralov avtobus ob 5. zjutraj pobiral s trboveljskih postaj so bili skeptični. Takšno vreme j ih j e spremljalo na dobrem delu poti proti Italiji. Prečkali so prvič šenghensko mejo, če to sploh ljubezenskimi sporočili.Najbolj zagreti častilci večne ljubezni so objemali bronasto Julijo. Verjetno bo v njihovih razmerjih odslej vse cvetelo. Arena- eden od najbolj ohranjenih rimskih amfiteatrov, kljubuje času. V vročih poletnih mesecih se v njej odvija največja atrakcija, pravi spektakel, opera Aida v izvedbi vrhunskih izvajalcev. bilo drugače. V Veroni je res lepo, za vsakega se kaj najde, no pot je vodila dalje do vasice Valeggio sul Mincio. Tu je naše hortikulturnike čakala prava sladica v obliki Parco mladosti. Sporočilo s tega kamna, pa lahko preberete v današnjih Utrinkih. Jezero Garda je pri nas najbolj znano po Gardalandu, vendar je tam še veliko lepih mest. Tako se na polotoku je meja in se napotili proti Veroni. Rojstno mesto Romea in Julije. Vse je v tem duhu — slikovite in živahne ulice in trgi, spominki in obvezno romanje do Julijine hiše, nič kaj romantično oblepljene z žvečilnim gumijem in kot je Pavarotti. Zaustaviti se je treba tudi na trgu Bra, kjer je eno od središč dogajanja, s pantomimo, gardisti, ki strumno marširajo in igrajo na različnih instrumentih, radovednimi turisti in elegantnimi Italijani. Slika ne bi bila popolna brez lokalov in gelaterij z najboljšim kapučinom in sladoledom na svetu. Ni lepšega, kot sesti pod senčnik v dobri družbi in s skodelico kapučina ali pa italijanskega vina in bloditi s pogledom po nemimi reki častilcev večnih ljubimcev. No, ko je tega dovolj, pa je dobro obiskati kip Danteja Alighierija na trgu Seniorjev. Njegov pogled začudeno blodi po okolici, saj je v njegovih časih marsikaj Giardino Sigurta, ki upravičeno spada med pet najlepših na svetu. Tudi velikost mu je primerna, impozantnih 50 ha. Nahaja se južno od Gardskega jezera in je oddaljen 8 km od Peschiere del Garda. Lahko ga obiščete peš, z avtomobilom, kolesom, ali pa izberete Magic Route z malim turističnim vlakom. Več kot 30 000 dreves krasi to krasoto, barvito okrasno grmovje, trava mehka kot žamet, jezerca, lokvanji, labodi, japonski krapi, kozice, srne. Številne vrtnice samo čakajo na malo več sonca, da bi zadehtele v popolni lepoti. Tudi za žejo je poskrbljeno, skratka raj na zemlji. Če vas pot nanese v ta raj si oglejte tudi Veliki hrast in Kamen nahaja slikovito srednjeveško mestece s trdnjavo Sirmione. Nosi pečat družine Scaligeri, kije vladala v srednjem veku. Danes je to znano letovišče. Prijetne, ozke ulice so polne trgovinic in lokalov. Vodička in oba voznika so odlično opravili svoje delo. Integralov avtobus je zadovoljne potnike zapeljal proti domu, ki šenghenske meje tokrat še opazili niso. St. Radunovič Foto: Marija Zupan 'na ekipa Zasavje cup 1004, ŠPORT -------(■ mini rokomet ) MEDNARODNI TURNIR V MINI ROKOMETU ZASAVJE 2004 T 7 soboto, 22.maja, je bilo v dvorani V Dolanka in v dvorani na Logu spet živahno. RK Dol TKI Hrastnik je bil organizator petega mednarodnega turnirja v mini rokometu, kjer so tekmovali v dveh kategorijah rokometaši in rokometašice letnikov 1993 in 1994. Na turnirju je sodelovalo 70 ekip iz 32 slovenskih, 9 hrvaških in enega avstrijskega kluba, kar je pripeljalo na Dol oziroma Hrastnik s Toplice Jelka Kapun, državni svetnik in direktor TKI Brane Majes, Marta Bon, selektorica slovenske državne reprezentance, dr. Jakob Bednarik, državni sekretar za šport in drugi .Vsi so pohvalili odlično organizacijo in prizadevanja članov Dol TKI Hrastnik, ki vodijo mlade po lepi poti v življenje - po poti športa. Seveda pa dolska rokometna šola žanje tudi rezultate. V letošnjem letu sta se kar dve LETNIK 93 - deklice : l.Matukji 2001, 2.Burja Škofije, 3.Celje Celjske Mesnine; LETNIK 94 - dečki : 1. Dol TKI Hrastnik A, 2.San-sport Čakovec A, 3. OŠ Metlika; LETNIK 94 - deklice : 1 .Inna Dolgun, 2.Izola Bori KMO, 3. Burja Škofija Prve tri ekipe vseh kategorij so prejele pokale, proglasili so najboljše peterke vseh kategorij, vsak igralec je dobil medaljo in X "čš : > _ E Ö NI O spremljevalci vred preko 700 ljudi. Pri organizaciji je sodelovalo 50 članov rokometnega društva in staršev mladih rokometašev. » Mednarodni turnir v mini rokometu postaja tradicionalen in vedno bolj številčen,« je dejal župan Miran Jerič na sprejemu, kamor so povabili sodnike, trenerje, vodje ekip.. .Sprejema pri županu so se udeležili tudi župan sosednje občine Laško Jože Rajh, predsednica KS Rimske ekipi pionirjev uvrstili na finalne turnirje slovenskega prvenstva, Gregor Klepej pa postaja vse bolj pomemben člen slovenske mladinske in kadetske reprezentance. Pa poglejmo še rezultate ob zaključku mednarodnega tekmovanja v mini rokometu : LETNIK 93 - dečki : L Klagenfurt, 2.Dol TKI Hrastnik, 3. Kozala Rijeka; spominsko majico - ne glede na uvrstitev, razdelili so jim 15 praktičnih nagrad, eden izmed klubov pa je pri žrebanju zadel barvni televizor. Številni obiskovalci in tekmovalci so spoznali tudi bobnarsko skupino Perkakšns iz Litije, ki je poskrbela za dobro voljo na koncu rokometne prireditve v dvorani Dolanka. Fanči Moljk Fotografiji : Sašo Halzer V DOLANKI DRŽAVNO PRVENSTVO V ROKOMETU V nedeljo, 23.maja 2004, Dolanka finale državnega je potekalo na Dolu v dvorani prvenstva v rokometu mlajših dečkov letnik 92 in mlajših. Tudi tokratno tekmovanje so uspešno organizirali člani RK Dol TKI Hrastnik. Pri pripravi malice oziroma kosil pa je priskočila na pomoč tudi dolska šola. Nastopile so štiri ekipe, ki so se na koncu uvrstile takole : L TKI Dol (6 točk), 2. Cimos Koper (4 točke), 3. Rudar Trbovlje (2 točki), 4. Gorenje Velenje ( 0 točk). Proglasili so najboljšega strelca državnega finalnega tekmovanja, ki je Dušan Fidel iz Kopra, najboljši vratar Marko Draksler in najboljši igralec Miha Drobnič pa igrata za TKI Dol. Za konec zapišimo še ocvirek, ki se je zgodil ob proglasitvi zmagovalcev. Ko bi iz zvočnikov v dvorani Dolanka morala zazveneti slovenska himna, je odpovedala tehnika. Pa so se dolski mački znašli. Kar v živo so zapeli Prešernovo kitico, vsi drugi pa so jim lepo pri,egnili " Fanči Moljk Fotografija: Sašo Halzer Prvaki Slovenije mlajši dečki B, skupaj z županom občine hrastnik Miranom Jeričem in predsednikom RK Dol TKI Hrastnik Janijem Kranerjem OEtiB&lS Podelitev priznanj Zasavje cup 2004 S PERKMANDELJCEM PO POSAVSKEM HRIBOVJU v si želi kdo v Dolsko brez avtomobila in ni ravno doma v zemljepisu, mora uporabiti klic v sili. V mojem primeru mi \^je to v trenutku obrazložila prijateljica, ki se dobro spozna na železnico. »Z vlakom se je treba pripeljati v Laze, » mi je razložila .Enostavno , potem ko veš. Z železniške postaje greš potem preko Save in Mlinščice in v dobrih desetih minutah si že na turistični kmetiji » Pr Krač« , kjer se je v petek, 7. maja, začel dvodnevni izlet po Posavskem hribovju v organizaciji Centra za razvoj Litija. Zbralo se je nekaj čez trideset udeležencev, v glavnem izžrebancev iz cele Slovenije, ki so imeli srečo na Sejmu počitnic v začetku aprila in turistični delavci iz Zasavja. Po prijazni jutranji postrežbi lepo urejene domačije in prisrčnem pozdravu zgovornega Perkmandeljca, smo se odpeljali proti Litiji. Že v Senožetih so nas spomnili, da je tu prebival v jeseni svojega življenja Miško Kranjec, omenili so tudi pomen rečne plovbe po Savi v preteklosti. O novem rondoju na cesti pa smo slišali, da marsikomu povzroča težave, ker ga ne opazi pravočasno. Vožnja proti Gabrovki in Dolam pri Litiji je bila prijetna, čeprav je ves čas po malem škropilo. Seveda pa je v tistem času, ko smo si ogledovali ogljarsko mojstrovino in pešačili do Jesenškovega mlina, prenehalo. Tudi imenitno obnovljen Valvazorjev dvorec na poti proti Sopoti smo si lahko v miru ogledali. Ob dobrem kosilu v gostišču Celestina pa smo že razmišljali o glavni atrakciji prvega dne - vožnji s splavom po Savi. V Radečah so nas popeljali seveda še na ogled starega mestnega jedra, kar bi bilo gotovo škoda preskočiti. Na splavu nas je poleg Perkmandeljca zabaval še harmonikar Andrej, z zanimanjem pa smo prisluhnili tudi zgodovini splavarjenja, ki seje odvijalo še po Dravi in Savinji. Da znajo Radečani na splavu dobro postreči z golažem in še s čim, menda ni treba posebej poudarjati.. Če je kdo pred vkrcavanjem še dvomil o vami vožnji, seje kar hitro prepričal, da je to čudo povsem varno. Le to nam ni šlo v račun, zakaj je splav čisto nov in še streho ima, ko pa vemo, da se s tovrstnim turizmom ukvarjajo že nekaj let in bi bil splav lahko že malo oguljen...« Star je štirinajst dni, »je povedal glavni tlosar,« ker smo zgradili novega. Starega smo posodili za popravilo mostu, pa so nam ga zlomili. Seveda je bil zavarovan...« V Gore nad Dolom pri Hrastniku smo prišli še podnevi, tako da smo lahko občudovali izjemno lep razgled s ceste proti Turju in kasneje z Gor na Savo in radeški most. »Kaj ni to Savinja ?« so se nekateri čudili. Sava se jim je zdela nekoliko preozka. Ogledali smo si tudi slikovito cerkvico sv.Jurija iz 16.stoletja, v koči pa nam je predstavnica TD Hrastnik zaželela dobrodošlico z jabolčnikom, funštercom, kavo divko in krumpentočom - mdarsko značilno jedjo. Novi oskrbniki v koči so se izkazali z okusno večerjo, Perkmandeljc pa je izletnikom zaželel mimo spanje, ko so z Andrejem odpeli nekaj slovenskih narodnih. Naslednji dan je sonce v dopoldanskem času pokazalo nekaj dobre volje, tako da je bila vožnja skozi Hrastnik bolj prijazna. Skozi center na Logu je bila samo panoramska vožnja. Več pozornosti je bilo namenjeno marionetam v muzeju in njihovim ustvarjalcem, ki so od leta 1947 bogatili to dolino na kulturnem področju in v tridesetih letih delovanja pripravili okrog dvesto predstav. Tudi steklarski muzej v tovarni je obogatil obiskovalce z novim znanjem, brodarji pa so povedali, kako se njihova tradicija nadaljuje v sedanjem času. V bližini sta še najstarejša hiša na tem območju, cerkev, kjer so se ustavljali brodarji in sodobna, bogato založena steklarska trgovina, privlačna zaradi nizkih cen ... Perkmandeljc seveda ni izpustil Trbovelj, kjer so si izletniki ogledali staro rudarsko naselje, stanovanje, znameniti lovski dvorec, novo cerkev, mozaik na delavskem domu, muzej..., tako da sta bila počitek in kosilo pri Martinu zelo dobrodošla. Poleg običajne vrhunske postrežbe so lahko obiskovalci poizkusili tudi gerendirmarš, eno izmed značilnih knapovskihjedi. V popoldanskem času je karavana prispela po dolini Medije v Zagorje, skozi katero poteka 15. meridian. Na poti do Izlak so zbudili pozornost »okameneli svati« , marsikdo pa je prvič obiskal zadnjo točko tega izleta - znamenito Geometrično središče Slovenije na Spodnji Slivni... Na Centru za razvoj Litija so opravili nekaj dni kasneje med udeleženci izleta kratko anketo, kije povedala, da so bili nad slikovitostjo pokrajine navdušeni, prav tako nad dobro organizacijo, hrano in prijaznostjo ljudi, s katerimi so prišli v stik .Nekaj kritičnih pripomb je bilo v zvezi s predolgo razlago na nekaterih mestih, ponekod pa so dobili premalo konkretnih informacij za morebitni ponovni obisk naših krajev. Kar si velja zapomniti. Fanči Moljk MCT-JEV TEMATSKI VEČER O SAMOMORU T 7 četrtek, 20. maja, ob 18.00 uri je bil v prostorih MCT T tematski večer o samomoru. Dejstvo, da se Slovenija uvršča med šest samomorilno najbolj ogroženih držav v svetu - takoj za pribaltskimi državami ter Rusijo in Madžarsko, je zelo zaskrbljujoče. Pri nas je največ samomorov v severovzhodnem delu države, med najbolj izpostavljene regije spada tudi Zasavje, kjer je 45 samomorov na 100 000 prebivalcev, medtem, ko je slovensko povprečje 30, kar pomeni, da si na leto vzame življenje v državi povprečno 614 ljudi, kar je več kot je mrtvih pri prometnih nesrečah z motornimi vozili. Povprečna starost samomorilcev je 47 let. Zastrašujoče dejstvo je, da se zgodi najmanj dvakrat toliko poskusov samomora, ki ga poskušajo v večini mladi do 24 let starosti. Ob vsakem samomoru je neposredno prizadetih vsaj še pet ljudi. Vzroki za samomor so različni, od nezaposlenosti, slabega finančnega stanja, bolezni, težav in nerazumevanja v družini, odvisnosti od alkohola in drog, in podobno. Ponavadi se pojavi dogodek, ki sproži končno dejanje. Za samomor se pogosteje odločajo ljudje, ki so impulzivni, ki imajo več problemov z izražanjem agresivnosti, ko zadržujejo probleme v sebi in nato obrnejo energijo proti sebi. O tematiki na temo samomora se ponavadi malo govori. Tovrsmo komunikacijo omejujejo strah, nevednost in sprenevedanje pred možnostjo, da se to lahko zgodi nam oziroma našim bližnjim. Za preprečevanje samomorov je potrebno govoriti o tem, se soočiti s problemi. Največ samomorov se običajno zgodi v pozno pomladanskem času, zato so zdaj spregovorili o njih. Problem samomora je zaskrbljujoč! Včasih je samomor povsem nepredvidljiva poteza posameznika, mnogokrat pa je predvidljiv in s pravim ravnanjem ga lahko tudi preprečimo. O vsem tem so se obiskovalci in Polona Siter Drnovšek, direktorica MCT, pogovarjali z doc.dr. Andrejem Marušičem, direktorjem Inštituta za varovanje zdravja RS, dr. Urbanom Grolegerjem, iz Psihiatrične klinike v Ljubljani, Robertom Pečnikarjem, kriminalistom Urada kriminalistične policije in Simonom Sihurjem, komandirjem Policijske postaje Trbovlje. Na koncu so prisotni na listek napisali vsak po en razlog zakaj je vredno živeti. Te misli, nalepljene na plakat, bodo krasile MCT. Irena Vozelj VIP SREČANJE SALINERA 2004 GINTERJEVIH 50 LET V TC Salinera na slovenski obali je bilo S.maja prvo VIP srečanje po vstopu v Evropsko unijo. Pod organizacijo Ginterja Kržišnika se je zbralo več kot 400 VIP-ovcev iz gospodarstva, politike in športa. Omenimo le nekatere - Peter Nataša (sestra Petra Žonte), Ginter, Petra Kržišnik, Peter Žonta, Aleš, Rado Mulej ter Natašini otroci Anja in Neja Žonta s svojo Petro, Sašo Udovič, Gregor Židan, Alfred Jermaniš, Milan Mitrovič, Dragan Bulič, Tone Košmrlj, Gabrijel Brezovar, Janez Senčar, Miloš Vengust, Roman Kržišnik, Andrej Omovšek, Aurelio Juri. Gostje so se pomerili v igranju tenisa (zmaga za Miloša Kunaverja in Boštjana Koleto) ter malem nogometu (l.Boprint Kranj, 2.Gabrijel Brezovar z VIP gosti), glavna nit srečanja pa je bila zagotovo 50.letnica organizatorja Ginterja Kržišnika. Slednjemu je na prireditvi igral Pihalni orkester Nova Gorica, ansambel Naftalin, Pevski zbor Težki lumpi iz Kisovca, največja atrakcija pa je bilo zagotovo letalo, ki je poletelo iz portoroškega letališča in je po celo slovenski obali vleklo velik reklamni pano z napisom Ginter 50. V šali rečeno je marsikdo Sašo Udovič je užival v kulinaričnih dobrotah, v ozadju prijazna Martina in Marko verjetno mislil, da gre za Ginterja Verheugna, glede na vse proslave ob vključitvi Slovenije v EU, a vendarle je šlo za Ginterja Kržišnika iz Kisovca. Gostje so odšli tudi na panoramsko vožnjo z barko, po modni reviji pa je goste zabaval DJ Lovro skupaj z bruhalcem ognja Davidijem iz Kopra. Peter Motnikar filial mb. .. mc. Vozili smo: Volkswagen touran 1.9 TDI trendline Piše in fotografira: Peter Motntkar TOURAN II. T^Tekje na koncu prve polovice preteklega leta smo na ± N teh straneh že predstavili Volkswagnovega enoprostorca, ki sliši na ime Touran, tokrat si bomo le osvežili spomin na prijetne trenutke, ki smo jih preživeli v njegovi družbi. Pri Malgaju d.o.o. so nam namreč za tokratni test odstopili 100-konjskega Tourana z nivojem opreme trendline. Glede na to, da smo bili pri tem nemškem proizvajalcu vozil vedno vajeni enostavnega poimenovanja modelov, se marsikdo zagotovo sprašuje, od kje ime Touran. Ta besedica namreč pomeni nekakšno izpeljanko besed touring in van. In kaj vam Touran prinaša? Motor Motorna paleta zaenkrat prinaša tri bencinske motorje in sicer 1.6 (75 kW/102 KM), 1.6 FSI (85 kW/115 KM) ter 2.0 FSI (110 kW/150 KM), pri dizelskih motorjih pa je izbira nekoliko večja - tako je na voljo 1.9 TDI motor s šest-stopenjskim menjalnikom (74 kW/100 KM) terz DSG-jem (6-stopenjski avtomatski menjalnik z neposrednim prestavljanjem oziroma dvojno sklopko) moči 77 kW/105 KM in 2.0 TDI spet z ročnim menjalnikom (100 kW/ 136 KM) in z DSG-jem moči 103 kW/ 140 KM. Kot nam je povedal Aleš Kurnik z omenjenega podjetja Malgaj d.o.o., se doba 100 in 136 konjskih dizelskih motorjev praktično končuje, saj jih bo možno naročiti le še kakšna dva tedna. “Z modelnim letom 2005 Volkswagen izpopolnjuje ponudbo z motorjema moči 105 oziroma 140 konjskih moši z 6-stopenjskim menjalnikom z neposrednim prestavljanjem,” je dejal Kurnik v zvezi s ponudbo motorjev. Naš testni 1.9 TDI premore 74 kilovatov ter 100 konjskih moči in seje izkazal zelo dobro. Tako lahko z njim brez težav dosežete solidno hitrost na avtocesti, za “malo mal’co” pa zmore tudi vsak bolj zahteven vzpon. To mu omogoča 4-valjni vrstni motor z dvema ventiloma na valj, elektronsko uravnavano direktno vbrizgavanje preko šob s tlačilkami, oljni hladilnik, hladilnik polnilnega zraka, povratni vod izpušnih plinov, oksidacijski katalizator ter turbopolnilnik na izpušne pline z variabilno turbinsko geometrijo. In ker je bil testni touran opremljen tudi s potovalnim računalnikom, vam lahko postrežemo tudi s podatkom o porabi. Ta se je gibala med 5,7 (povprečna mestna vožnja) in 7.0 litri (avtocesta), vsekakor pa tudi pri tem Volkswagnu velja, da porabo v veliki meri določate sami. S pritiskom na stopalko za plin, seveda. Varnost Elementi varnosti so pri Volkswagnu vsekakor prvorazredni, Touran ni nobena izjema. Še enkrat več so se izkazale zavore. Zakaj? Ker bi človek pričakoval veliko daljšo zavorno pot za tono in pol težko vozilo, kot je ta dejansko bila, vse to pa omogočajo zavore z antiblokimim sistemom (ABS) z elektronsko porazdelitvijo zavorne moči (EBV), zavorno asistenco in ojačevalnikom zavorne moči. Omeniti velja tudi elektronski stabilizacijski program (ESP), elektronska zapora diferenciala (EDS) in regulator zdrsa pogonskih koles (ASR). Za aktivno in pasivno varnost poskrbijo med drugim aktivna vzglavnika spredaj, 3 vzglavniki v drugi vrsti sedežev, sistem zračnih blazin za glavo za voznika, sovoznika in potnike, stranski zračni blazini, čelni zračni blazini za voznika in sovoznika, z možnostjo deaktiviranja zračne blazine na sovoznikovi strani, tritočkovna avtomatska varnostna pasova spredaj. Zaradi kompaktnih zunanjih mer Touran ponuja odlično preglednost ter zgledne podrobnosti, kot so npr.smemiki s komfortno funkcijo v zunanjih ogledalih. Notranjost O notranjosti smo tudi že pisali, nikakor pa ne moremo prehvaliti sedežev, ki so se še enkrat več izkazali za izredno funkcionalne. Dober oprijem , udobno sedenje, brez bolečin v križu na daljših vožnjah. Po pravici povedano, bi si takih sedežev želel tudi doma pred televizorjem. Kdo ve, mogoče pa nekoč...Kot opcijo vam ponujajo tudi sedem sedežev, prav tako pa lahko vse sedeže dokaj hitro podrete in s tem pridobite ogromno prtljažnega prostora. Srednji sedež lahko spremenite tudi v mizico ali pa enojne sedeže v drugi vrsti izgradite in sedeže iz tretje vrste zložite tako, da so v celoti umaknjeni v dno prtljažnega prostora. Sicer pa so sedeži v drugi vrsti vzdolžno pomični, zložljivi ter vrtljivi. Tako lahko denimo pridobite kar 1913 litrov prostornine prtljažnega prostora. Glede na to, da se bližajo “pasji dnevi”, zagotovo ne bo odveč podatek o klimi. Pri Touranu lahko izbirate med polavtomatskim “climaticom” in avtomatskim uravnavanjem za levo in desno stran “climatronic” Klima ni serijska, ampak je na voljo za doplačilo, le pri nivoju opreme highline (obstajata še basis in trendline) je “climatic” serijski. Cena testnega tourana znaša 5.467.777 (osnovni ceni 5.079.872 je treba dodati še doplačilo za kovinsko barvo in klimatsko napravo), sicer pa je Touran na voljo že od nekaj več kot 4.100.000 SIT naprej. Če vas avto navdušuje, se le odpravite do Malgaja d.o.o. v Gabrskem, kjer vam bodo Aleš, Tadej, Dejan in ostali znali strokovno svetovati in pomagati pri odločitvi za nakup. Tehnični podatki testnega VW tourana 1.9 TDI trendline Motor: 4 valjni dizelski, 1896 ccm, 74 kW, 100 KM, največji navor 250/1900 Menjalnik: ročni 6-stopenjski Zmogljivost: pospešek 0-100 km/h: 13,5 sekunde Poraba goriva: po mestu/ izven mesta/kombinirano/ testna poraba: 7,4/5,2/5,9/ 5.7-7,0 DRUŠTVENO ----------h BRODARSTVO SKOZI ČAS T itija je bila v preteklosti, vseskozi do leta 1848, ko je stekla železnica, eno glavnih pristanišč vzdolž reke Save in JLj Ljubljanice. V osemnajstem stoletju je bil rečni promet zaradi slabih cest najcenejši in najhitrejši ter najbolj zmogljiv način transporta blaga in ljudi. Tak promet je povezoval kraje vzdolž rek med seboj in z državami srednje Evrope ter Hrvaško. Upodobitev pristanišč v Ljubljani, Zalogu in Litiji To dejstvo in pa sorazmerno malo raziskano področje brodarstva je navdihnilo Heleno Hauptman kot voditeljico projekta in sodelavce Matjaža Zavrla ter Rok in Lojze Zupančič, ki so naredili modele plovil, Franci Lesjak je upodobil brodarska pristanišča v Litiji, Zalogu in Ljubljani, dokumentacijo in gradiva pa je zbral Mirko Dolinšek. Tako je nastala poučna razstava z naslovom Brodarstvo skozi čas, ki so jo odprli 10. maja letos. Raziskali in dokumentirali so zgodovino brodarjenja in čolnarjenja po reki Savi in Ljubljanici od antike pa do prehodov v NOB in zadnjega broda v Čolna peskar za prevoz peska in Strehar za prevoz ljudi večinoma po Ljubljanici Čoln imenovan tudi brod za prevoz ljudi, tovora in živali čez Savo Vrneku, ki je deloval vse do postavitve mostu leta 1966. Zasledimo, da so bili čolnarji večinoma Čoln tombas za prevoz blaga po reki Savi, dolg tudi do 50m domačini iz Litije in okolice. Ves kraj je živel od brodarstva, tu so stesali večino čolnov, bavili so se s sodarstvom in vrvarstvom ter v okolici z vzrejo volov. Čolnarji so bili glasni in pogumni možje, saj je bila plovba po Savi zaradi brzic mnogo bolj tvegana, kot po drugih slovenskih rekah in je marsikateri tovor vina, žita, bakra, medu, lesa ostal na dnu reke. Pa vendar je bilo v Litiji takrat hudo živahno, saj je plulo po deset do petnajst ladij dnevno. Gostilne v Litiji in Zalogu so cvetele in z njimi tudi kraj. Z železnico pa seje rečni promet skoraj čez noč usahnil. Besedilo in slike MM Valvasorjev trg 3 1270 Litija tel./fax: 01/8983-029,8984 209, 8980-390 GSM: 041 681-584 041 765-113 • produkcija lokalnega TV programa, dokumentarnih in promocijskih filmov, glasbenih spotov in video strani /Ä • snemanje prireditev za interno uporabo in javno prikazovanje, z t j 0 š možnostjo sponzoriranja [osianitfi iJlCLri 'i 1 • trženje in produkcija za gospodarsko 1 ^ % interesno združenje lokalnih TV Slovenije • VHS, S-VHS, BETA SP ^ , E-mail: atv.signal@siol.net o OBJAVA NA ATVSIGNAL ZAGOTAVLJA POSLOVNI USPEH! MALI NOGOMET MEDOBČINSKE MALONOGOMETNE LIGE ZASAVJE 1. LIGA 16. krog; Pek.Leniči II.- Juventus 1:4, AM-KO izolacije- Čolnišče/Integral 1:5, Supermont- Trgotrans/Piz.Kukuca 1:4, Mexico- ŠD Mlinše 2:6, Škoti Tingl tangl-ETI 5:0, Bar Slavi- Pekarna Leniči 2:2. 17. krog; Škoti Tingl tangi- Juventus 1:1, Trgotrans/Piz. Kukuca- Pek.Leniči II. 7: 1, Pek..Leniči L- ŠD Čolnišče/Integral 2:1, Mexico- Bar Slavi 4:5, ŠD Mlinše-Supennont 4:3, ETI- AM KO izolacije 0: 11. Lestvica: l.Juventus 43, 2.Kukuca 37, Izolacije 30, 4.Škoti 26... Aktualni prvaki Škoti in Juventus, ki je letošnjem naslovu prvakov l.lige najbližje, sta se v derbiju 17.kroga razšli z neodločenim rezultatom, kar je izkoristila trboveljska ekipa Kukuca, ki se je z zmago Juventusu približala na šest točk. Štiri točke pred zasledovalci pa si je na tretjem mestu prednost 4.točk priigrala litijska ekipa AMKO izolacije. 2. LIGA 16. krog; TET- ŠD Prapreče 2:6, Buldožer- NLP 3:3, Trg.Čop- Potočnik/ Ašič 3:2, Mili bar- Sepro 3:3, Top sport-Malo po malo 10:2, Taxi Antonio-Antimon/Bar 91 3:3. 17. krog; Antimon/Bar 91- Mili bar 0:3, Digs/Buldožer- Top šport 2:8, TET-Malo po malo 5:l,Potočnik/Ašič- Sepro 1:0, NLP-Trgovina Čop 1:6, ŠD Prapreče-Taxi Antonio 5:4. Lestvica: l.Top šport 45, 2.Mili bar 36... Naj strelca: Ljoljič- 42, Vincek- 26 Ekipa Top šport, ki ima v svojih vrstah tudi naj strelca Maria Ljoljiča, se z velikimi koraki bliža prvi ligi, v igri za prvo ligo pa so tudi Mili bar, Trgovina Čop in Prapreče. 3. LIGA 16. krog; ŠD Sava- XXL 3:3, GD Hrastnik- Young Boys 2:2, Šentlambert/ Gamsi- Tima 4:2, Sob.Lavrač- Ni da ni 0:6, Kov.Gobovc- ŠD Mlinše II 6:4, ŠD Čolmšče II- ŠD Polšnik II 3:7. 17. krog; Young Boys- XXL 2:0, Ni da ni- ŠD Sava 0:1, ŠD Čolnišče II.- GD Hrastnik 1:9, Kov.Gobovc-Šentlambert 0:2, ŠD Mlinše II- Sob.Lavrač 4:2. Lestvica: l.GD Hrastnik 37, 2.XXL 36, 3.ŠD Sava 36, 4.Young Boys 35, 5.Šentlambert/Gamsi 35... Strelci: 28-A.Begič (GD Hrastnik), 21-Grden (Mlinše), 20-Blatnik (XXL) Vrh lestvice je zelo zgoščen. Vsaj pet ekip ima še možnost osvojiti prvo ali drugo mesto, ki pelje v drugo ligo. 4.LIGA 16.krog; Medija- ŠD Kotredež/ Gasilček 3:1, ŠD Podkum-Torpedo Moskva 4:1, MNK Terezija- ŠD Prapreče II. 2:5, Amater- ŠD Čemšenik 7:1, Turisti-Trg.Čop Konjšica 2:5, ŠD Izlake- Luka bar 14:3, Zasavc- ŠD Polšnik II. 2:5, Udarnik Lunar- Knapi Toplice 4:3. VETERANSKA TRIM LIGA 4.krog; Edupps Štulm- Mizarstvo Zupanc 2:1, Sepro- Izlake veterani 6:1, Šentlambert- Čolnišče 4:0, Mlinše-Malo po malo 4:4, Rigl- Udarnik 5:3 Štiri zmage je do sedaj zabeležila le ekipa Šentlambert, po tri zmage in po en neodločen izid pa sta zabeležili Malo po malo in Edups Štulm. Igor Goste [ VELIKI NOGOMET ) l.MNZ-LJUBLJANA V l.ljubljanski ligi se prvenstvo počasi končuje. V 17.krogu je bila za nas predvsem zanimiva tekma med domačo Litijo in Svobodo iz Kisovca. Domači so z zadetkom Milana Smolnikarja povedli 1:0, in sicer po napaki Gašperja Starca in tudi vratarja Gregor Vipotnika, ki pa sta se v nadaljevanju izkazala. Gašper z dvema zadetkoma, Gregor pa z nekaj obrambami. Po prekršku v kazenskem prostoru Litije je Gašper svoj prvi gol na tekmi za 1:1 dosegel iz 11-metrovke. Domači so še enkrat povedli, tokrat z 2:1 s pravim evro golom Marka Voršiča, ko je bil vratar povsem brez moči. Le malo zatem je še drugi gol dosegel Gašper Starc, tokrat iz prostega strela. Skorajda iz mrtvega kota. Domači so bili v nadaljevanju kljub igralca manj- izključen je bil Voršič- bližje zmagi, saj jim je tik pred koncem tekme sodnik dosodil 11-metrovko, ki pa jo je Igor Osredkar v 88.minuti zastreljal oziroma je žogo poslal slab meter čez gol. Rudar Trbovlje je doma s 4:0 premagal Vir. Po dva zadetka sta dala Marko Ocvirk in Damir Memiševič. V naslednjem 18.krogu je Litija v Viru z zadetkoma Blaža Videmška in Milana Smolnikarja povedla 2:0. Po vodstvu pa so Lilijani v igri močno padli in dopustili domačim da so iz dveh polpriložnosti izenačili na 2:2. V uteho zapišimo, da je zmago dosegla ekipa mladincev. S 5:1 so zunaj ugnali Komendo. Osredkarje dal 3, Durič in Avdič pa po en zadetek. Kisovčani so doma gostili Črnuče. Kljub vodstvu 1:0- gol je dal Blaž Gracar-so gostje z dobro igro uspeli izenačiti na 1:1. Njihova kadetska ekipa pa je s tremi zadetki Daniela Džombiča uspela s 3:2 premagati Črnuče. Brez točke pa je v tem krogu ostal Rudar. Ekipa Dolomiti jih je premagala 3:1. Igor Goste ROKOMET KAJ SE DOGAJA V RD ŠMARTNO? Članska ekipa je konec aprila končala tekmovalno sezono 2003/2004. Na koncu so zasedli solidno 5. mesto, planiralo seje mesto višje, ampak se ni izšlo, saj so izgubili zadnjo tekmo. Glede na lansko sezono, ko je ekipa zasedla 7. mesto se vidi določen napredek, predvsem pri mlajših igralcih, vendar bo potrebno še dosti delati, zato sta trenerja Matjaž Šikovec in Dare Šuštar podaljšala treninge do konca maja, trenira pa se vsaj z enakim tempom. V LB ligo napredujeta MRD Dobova in pa RK Cerklje, lahko bi rekli povsem zasluženo, saj sta te dve ekipi prikazali najbolj konstantno igro skozi celotno ligo. Iz 3. lige v 2. napredujeta RK Krim in MRD Branik Maribor, kateremu pomagata tudi legendama Iztok Puc in Robert Šafarič. Naj še omenimo, da je bila šmarska ekipa druga v ligi po realizaciji 7m (107/ 84 - 78,50 %), ter druga v Fair Playu, prav tako pa imamo tudi drugega strelca lige, to je bil Jernej Peterlin z 174 zadetki. Ostali šmarski strelci in igralci pa so bili: Aleš Gregorič 106, Marko Simončič 87, Jani Peterlin 44, Matevž Vidmar 41, Rok Prelogar 38, Lovro Peterlin 33, Uroš Poglajen 31, Primož Zupan 29, Matjaž Pihler 22, Jure Podkrajšek 20, Žiga Kahne 10, Primož Cenkar in Jernej Trotovšek po 3, Rok Derenčini in Tomaž Zupan po 2 ŠPORT @ -------1 zadetka. Za člansko ekipo pa so še nastopali Midhad Muratovič, Andrej Poglajen, Martin in Urban Gradišek, Blaž Izlakar in Klemen Bučar. Mlajši dečki A (letnik 1991) so se že drugo leto zapored uvrstili med najboljše 4 ekipe v Sloveniji! Že v četrtfinalu, ki je bil v Litiji so se z dvemi gladkimi zmagami uvrstili v polfinale, ki je potekal 09.05.2004 v novi Celjski lepotici. RK Cimos Koper -RD Šmartno 99 13 : 19 Strelci za Šmartno 99: Berglez 7, Kračan 5, Šinkovec, Poglajen in Kokot po 2, Žurga 1 zadetek. RD Šmartno 99 - RK Inles Riko Ribnica 12:11 Strelci za Šmartno 99: Poglajen 4, Kračan 3, Kokot in Žurga po 2, Berglez 1 zadetek. Po besedah trenerja Toneta Justina, so fantje kljub poškodbam, ki so jih pestile, zbrali moč in pogum, ter pustili srce na igrišču. Dodal je še, da je zmagal kolektiv, rezultat pa je seveda uvrstitev v finale. V finalu se bodo mlajši dečki pomerili s RD Termo Škofja Loka, RK Dol TKI Hrastnikom in seveda RK Celje Pivovarna Laško. I.G. —1 REZULTATI NA URADNIH IN MEDNARODNIH TEKMOVANJIH ^ J okviru Karate zveze Slovenije je v soboto 15. maja v ▼ Oplotnici potekalo ekipno državno prvenstvo v športnih borbah za vse starostne kategorije, na katerem je nastopilo 42 ekip. Trboveljčani so nastopili s tremi ekipami, katere je vodil trener Bogdan SIMERL. Trboveljčani so tudi lansko leto nastopil s tremi ekipami in z vsako klonili šele v finalu. Letos so načrtovali najmanj ponovitev lanskega uspeha. Ekipa starejših dečkov je nastopila v sestavi Maks ŠMIDHOFER, Kristijan OSTOJIČ, Rok LOPAN in Borut KORPES. Že v drugem kolu so se pomerili z lanskimi državnimi prvaki, ekipo iz Postojne. Postojnčani so bili tudi letos pretrd oreh za sicer hendikepirano trboveljsko ekipo, ki že vse od začetka leta nastopa brez Nika ŽLAKA, ki se je poškodoval pozimi na bordanju. Nik seje ravno te dni vrnil med svoje prijatelje in upamo, da bo kmalu ponovno prispeval svoj delež k odlični letošnji tekmovalni sezoni trboveljskih karateistov. Gladka uvrstitev Postonjčanov v finale jim je omogočila možnost repesažnih borb za bronasto medaljo, katero so tekmovalci dobro izkoristili. Kljub temu, da niso ponovili lanskega uspeha, so bili zelo zadovoljni s svojo uvrstitvijo in že sedaj napovedali za prihodnje leto naskok na sam vrh. Ekipa mladincev v sestavi Žiga ŠANTEJ, Tomy CESTNIK, Mitja ČOKL in Amir TAHIROVIČ se tokrat niso dali zmesti, saj so bili ta dan nepremagljivi prav za vse svoje nasprotnike. Zlata medalja pa pomeni za njih veliko obvezo, tako za prihodnje leto, kot za vsa tekmovanja, ki sledijo. Tudi članska ekipa je nastopila hendikepirana, saj so šele dan pred prvenstvom izvedeli, da za njih ne bo mogel nastopiti letošnji najtrofejnejši slovenski karateist, viceprvak Evrope, Ljubljančan Dejan VOZLIČ, ki že vrsto let nastopa na soekipnih tekmovanjih za Trboveljčane. Tekmovalci so se hitro opomogli in v borbo sta odšla izkušena Miha KOVAČIČ in Jernej SIMERL skupaj z mladinskima državnima prvakoma Žigo ŠANTEJOM in Tomyem CESTNIKOM. Kombinacija izkušenj in mladosti seje ponovno izkazala za zelo uspešno. Nasprotniki vse do finala niso imeli veliko možnosti. Še posebno se je izkazal komaj osemnajstletni Žiga, kije bil nerešljiva uganka za vse svoje nasprotnike. Letošnje finale je imelo dve skupni točki lanskega, ekipo Trboveljčanov in lanskega sodnika, kije »skreiral« finale in Trboveljčane prikrajšal za tako želeno zlato medaljo. Scenarij in končni rezultat je bil enak, samo, da so bili letos prav vsi prisotni zelo ogorčeni. Sojenje glavnega sodnika so tokrat zelo kritično ocenili celo v samih sodniških vrstah. Takšen je pač šport, zelo nepredvidljiv, vlak pa gre naprej in možnosti za uspehe bo še veliko. Istočasno je v Puli potekal 2.Mednarodni karate turnir »Trophy Adriatic 2004«. Trener Igor NARAGLAV je na skrajni del Istrskega polotoka odpeljal Timija UMEKA, Žigo ROZINO, Leji o DORIČ in Sanjo NARAGLAV. Skupno je nastopilo preko 300 tekmovalcev iz sedmih držav Afrike in Evrope. V katah je Lejla potrdila svoje letošnje dobre nastope in izgubila šele v boju za medaljo. Žiga in Timi pa imata že dobre izkušnje tudi v tako močni konkurenci. Oba sta se uvrstila v finale ter na koncu osvojila Žiga srebrno in Timi zlato medaljo. Oba sta prvič nastopila tudi v športnih borbah, kjer se ČEPIJO (z leve); Amir Tahirovič, Tomy Cestnik, Žiga Šantej, Miha Kovačič in Jernej Simerl SEDIJO ( z leve): Bogdan Simerl, Borut Korpes, Maks Šmidhofer, Kristijan Ostojič in Rok Lopan ladi upi nista prav nič ustrašila svojih nasprotnikov. Potrditev tega je tudi Timijeva bronasta medalja. Oba sta bila tako navdušena, da sta napovedala borbe za naj višja mesta na državnem prvenstvu za dečke in deklice, ki bo v soboto 22. maja v Novi Gorici. Poleg njiju pa imajo Trboveljčani v ognju še kar nekaj »vročih žezel«. Za nagrado so se lahko mladi Trboveljčani namočili v sicer mrzlem morju in tudi ta test so pogumno prestali. Franjo GLAVICA TRBOVELJČANOM DEVET MEDALJ NA PRVENSTVU Obloženi z medaljami, stojijo z leve: Miha, Žiga, Maša, Nina, Kristijan, Borut, Jernej, Anis. Sedijo z leve: Timi, Dunja, Rok in Maks. ^ J okviru Karate zveze ▼ Slovenije je v soboto 22. maja v Šempetru pri Novi Gorici potekalo Državno prvenstvo za dečke in deklice. Skupno je nastopilo rekordnih 510 tekmovalcev iz 43 slovenskih klubov. Trboveljčani so vedeli, da so v zadnjem obdobju delali dobro, kar tudi potrjujejo rezultati in uspehi na vseh tekmovanjih, kjer nastopajo. Za trboveljsko ekipo so nastopili Nina POŠEBAL, Maša ROME, Dunja ANDRENŠEK, Timi UMEK, Žiga ROZINA, Anis ZUKANOVIČ, Borut KORPES, Rok LOPAN, Kristijan OSTOJIČ in Maks ŠMIDHOFER. Kot na večini tekem v letošnji sezoni, sta jih vodila Jernej SIMERL in Miha KOVAČIČ. Oba trenerja, ki sta še kar aktivna tekmovalca, svoje bogate izkušnje zelo dobro prenašata na mlajši rod trboveljskih tekmovalcev. Ti tekmovalci tudi čedalje bolj prevzemajo zmagovalno mentaliteto zlate trboveljske generacije, ki je suvereno vladala tako na slovenskih kot mednarodnih boriščih koncem prejšnjega in začetek tega tisočletja. Kljub deževni soboti je bilo tako vzdušje kot motiv v trboveljski ekipi na vrhuncu. V katah, to je estetsko zloženih likih, kar sicer ni trboveljska paradna disciplina, sta tako pri starejših kot mlajših dečkih igrala najvidnejši vlogi prav Trboveljčana. Žiga ROZINA je v konkurenci 50 tekmovalcev osvojil bronasto medaljo, Timi UMEK pa je pri mlajših dečkih bil med 64 tekmovalci razred zase, saj je vse svoje dvoboje, vključno s finalnim zmagal s 3 : 0. Njun uspeh so v ekipnih sestavah dopolnili Žiga, Rok in Kristijan z bronasto medaljo. Na večini tekmovanjih si Trboveljčani nabirajo medalje v športnih borbah, sedaj pa so že po katah imeli tri odličja, s katerimi so izenačili lanski uspeh na državnem prvenstvu. V yuippon kumiteju, to je dogovorjenem načinu športne borbe in samih športnih borbah, pa so vsi pokazali najboljšo pripravljenost v tem letu in rezultat ni izostal. Bronasti medalji sta osvojila Timi in Žiga, srebrni Rok in Maks in zlati Timi v yuippon kumiteju in Kristijan. Tako kot je izstopal Timi v katah, tako je na borišču prevladoval Kristijan in na koncu z lahkoto osvojil naslov državnega prvaka, ki se mu je v preteklosti že večkrat izmuznil prav v finalnih dvobojih. Devet medalj na državnem prvenstvu je ponovno svojevrsten rekord trboveljskih karateistov. Po zelo uspešnem začetku letošnje sezone so si v klubu postavili zelo visok cilj, da v letošnji sezoni osvojijo 100 medalj na uradnih državnih in mednarodnih turnirjih. Po Novi Gorici se je številka zaustavila pri 76 in prav nihče več v klubu ne dvomi v ta cilj in željo. Franjo GLAVICA kikboks ] DEVET PRVIH MEST IZLAČANOM, ŠEST ZAGORJANOM Na drugem turnirju za državno prvenstvo, ki je potekalo v soboto v telovadnici OS Ivana Skvarče je tokrat nastopilo 138 tekmovalcev. Kot je že v navadi, je domači Klub borilnih veščin Pon-Do-Kwan Zagorje, tudi tokrat turnir organiziral z odliko. Organizatorji so poskrbeli tudi za razvedritev gledalcev, saj so med posameznimi finalnimi borbami njihovi člani prikazali glasbene forme pod vodstvom Sabine Miklavčič, kate ter atraktivno lomljenje deske. Ljubitelji tega športa pa so lahko uživali tudi v nekaterih lepih borbah. Če smo doslej vedno poročali, da je največ prvih mest osvojil klub iz Ptuja, kjer je glavni trener Vladimir Sitar (je tudi selektor reprezentance), potem lahko tokrat zapišemo, da je šlo največ prvih mest na Izlake. Varovanci trenerja Miloša in Srečka Rozmana so tokrat osvojili kar devet prvih mest, medtem ko so vse boljši Zagorjani tokrat osvojili šest prvih mest. Toliko kot tudi Ptujčani. Skupaj je torej borilna veščina “Pon-Do-Kwan” , ki jo poučujejo na Izlakah in v Zagorju, zabeležila še en velik uspeh. Težko je reči, katera borba je bila najbolj zanimiva. Za domači klub zagotovo finalna med Klemnom Juvanom in bivšim svetovnim prvakom Klemnom Buzino. Tokrat je bil boljši prvi. Boljši je bil v finalu tudi Primož Bračič, ki je premagal svojega “večnega” nasprotnika, bivšega mladinskega svetovnega prvaka Gregorja Ocepka. Veliko sta pri mladincih pokazala tudi Andrej Ocepek in Nejc Hribar, ki sta prepričljivo zmagala, med najmlajšimi pa Gregor Razpotnik, ki seje po poškodbi vrnil z zmago, Domen Holc, ki je še lani tekmoval za Izlačane ter vedno borbeno razpoložena Iza Bratec. Seveda pa ne moremo mimo “legende” tega Sproščeni Izlačani pred borbami Zagorjani v pričakovanju borb športa Igorja Kalška, ki še vedno z lahkoto premaguje domačo konkurenco. Mogoče za konec le še to. V nekaterih borbah je sodniška organizacija znova dopuščala vse prej kot šemi kontakt (torej borbe z rahlim dotikom), saj so bile prenekatere borbe zelo grobe. V pogovoru z izlaškim trenerjem Srečkom Rozmanom, smo lahko izvedeli, da v zvezi očitno ni več pravega posluha za tiste klube, ki opozarjajo na vse več grobosti v borbah šemi kontakta, na nepravilne in premočne udarce. Vse ostane pri opozarjanju, nič pa se ne spremeni. Le iz leta v leto se dopušča večja grobost. V zvezi že opozarjanje na zgoraj navedeno nekatere močno moti. Zato tudi ne čudi, da izlaški klub (v šemi kontaktu že nekaj let zapovrstjo drugi najuspešnejši klub v Sloveniji) nima svojega predstavnika v predsedstvu zveze. Le kdo bi poslušal “nergače”?!! Ko pa se po kakšnem turnirju pojavijo tožbe zaradi poškodb tekmovalcev, pa prav tisti, ki nič ne store, da bi se nepravilni in premočni udarci sankcionirali (tudi izključili pregrobega tekmovalca iz borbe), mečejo krivdo in odgovornost na druge. Gospodje v zvezi, če tega še ne veste, naj vam prišepnem, pri nogometu naprimer obstajajo rumeni in rdeči kartoni. Torej... Poglejmo še uvrstitve Zagorjanov in Izlačanov: Dečki do 145 cm;l.Domen Holc, Zagorje, do 155 cm; 1.Gregor Razpotnik, Izlake, 3.Luka Kopušar, Zagorje, deklice do 135 cm; 3.Katarina Polc, Izlake, do 145 cm; Liza Bratec, Izlake, 3.Timea Hribar, Izlake, deklice do 155 cm; l.Tjaša Krajnik, Zagorje, nad 155 cm; l.Neva Ocepek, Izlake, 2.Tina Koder, Zagorje, mladinci do 56 kg; 3.Sašo Vučko, Zagorje (borbo je moral predati, zaradi premočnega udarca, ki ga je prejel v predel glave), do 63 kg; l.Nejc Hribar, Izlake, nad 71 kg; 1.Andrej Ocepek, Izlake, mladinke do 50 kg; 3.Sara Vučko in Ksenija Podrenk, obe Zagorje, nad 60 kg; l.Maja Vetršek, Izlake, 3.Lučka Kokole, Izlake, člani do 63 kg; 3.Ivan Bogataj, Izlake, do 69 kg; l.Klemen Juvan, Zagorje, 2.Klemen Buzina, Zagorje, 3.Miloš Rozman, Izlake, do 74 kg; 3.Jure Vetršek, Izlake, do 79 kg; 1 .Primož Bračič, Zagorje, 2. Gregor Ocepek, Izlake, 3. Andraž Sajovic, Zagorje, do 84 kg; l.Igor Kalšek, Zagorje, članice do 50 kg; 1.Liljana Gošte, Izlake, 2.Ana Hace, Zagorje, do 60 kg; 1.Urška Motoh, Zagorje, 2.Brigita Plemenitaš, Izlake, do 65 kg; Urška Dolinšek, Izlake, do 70 kg; 1 .Simona Rozman, Izlake. Besedilo: Igor Gošte, foto: PRAV (KOŠARKA MLADINCI KVALIFIKACIJE ZA I.SKL 5.skupina - turnir v Kočevju ARTPLET KOČEVJE : KOLPA 102 : 58 KOLPA : ZAGORJE BZ 78 : 94 ARTPLET KOČEVJE : ZAGORJE BZ 103 : 84 V 2.krog sta se uvrstili ekipi Artplet Kočevje in Zagorje BZ. KADETI KVALIFIKACIJE ZA VSTOP V I.SKL (I.KROG) 5. skupina - turnir v Hrastniku GD HRASTNIK : ELEKTRA<------------ NAGRADNA KRIŽANKA Rešitev oziroma geslo nagradne križanke pošljite do lO.junija 2004 na naslov: Uredništvo Zasavca, Cesta 20.julija 2c, 1410 Zagorje ob Savi, s pripisom NAGRADNA KRIŽANKA ŠT.: 10/ 2004. Fotokopij ne upoštevamo. Torej morate ob pripisu dodati še številko križanke (kije ista kot številka časopisa). Opozarjamo vas, da rešitve gesla, ki bodo prispele na dopisnicah, ne bomo upoštevali. V poštev bodo prišle le v primeru, da bo na njih izrezek gesla Zasavca. Zraven pripišite davčno številko, ker vas v nasprotnem primeru ne bomo upoštevali pri žrebu nagrad. Praktične nagrade, ki vas čakajo, podarja Zasavc d.o.o. Izžrebanci nagradne križanke 8/2004: 1. Damjan Štros, Loke 17, 1420 Trbovlje 2. Polde Bučevec, Selo 6, 1410 Zagorje ob Savi 3.Ivanka Kerin, Trg Pohorskega bataljona 7, 1412 Kisovec PIZZERIIAKUB Trg revolucije 26, Trbovlje Tel.: 03-56-30 514, GSM: 040/81" Odpiralni eas: pon.-cet. in nedelja 9.00-22.00 pet. in sob 9.00-24.00 m 'A# * več bot 50 vrst pizz različnih velikosti od 290 SIT dalje * posebna ponudba družinska pizza fi55 cca 3bg - cena 169Ö Sil * ponudba meseca - piz izbiri + pijača * dodatna ponudba čevapčiči,! pleskavice, ražnjiči, kotleti iz bru| peči po ugodnih cenah N KINO PROGRAM KINO ZAGORJE 27.5., 28.5. in 29.5. ob 18.00 SCOOBY DOO 2, komedija; ob 20.00 PREKO VSEH MEJA - drama 30.5. ob 10.00 SCOOBY DOO 2, komedija; ob 20.00 GOTHIKA, triler 31.5., 1.6. ob 20.00 GOTHIKA, triler KINO IZLAKE 30.5. ob 20.15 SCOOBY DOO 2, komedija ČETVORKA V petek 21.maja so se slovenske maturantke in maturantje ponovno vpisali v Guinessovo knjigo rekordov. V skupno 17-ih slovenskih mestih (med njimi je bilo tudi Trbovlje), je plesalo 3641 četvork, kar pomeni, da je skupaj plesalo kar 14.564 maturantk in maturantov.. Besedilo Peter Motnikar, foto Stane Weiss IZLET V SAVNO PEČ T J nedeljo, 23.maja 2004, je Turistično društvo Hrastnik ▼ organiziralo izlet v Savno Peč, rojstno vas znamenitega prevajalca iz antične kulture , Antona Sovreta. To je bila ena izmed akcij v okviru projekta Spoznavajmo svojo okolico. Start je bil na parkirišču dvorane Dolanka ob 9.uri. Zbralo se je okrog 35 ljudi, ki se niso prestrašili oblačnega neba. Prva postojanka je bila že po eni uri hoje pri domačiji Doberšek na Kovku, kjer so postregli s toplim čajem in imenitno metovo potico. Od tam je slabe pol ure hoje po gozdni poti do idilične vasi Savna Peč, ki leži med dolgimi njivami nad Savo. Poleg spominskega obeležja Antonu Sovretu, ki ga je na pobudo rojakinje Hedvike Pavlica postavila Občina Hrastnik v letu 1998, se krajani ponašajo še z enim naj lepših kužnih znamenj v Sloveniji. Tudi tu je bila razpoložena skupina deležna toplega napitka in prigrizka. Mojca Greben, predsednica TD, je udeležencem izleta razdelila zgibanko o Antonu Sovretu in opis poti z Dola in Hrastnika do Šavne Peči. Fanči Moljk pa seje v svoji pripovedi spomnila večera, ko so v Šavni Peči prvič obujali spomine na svojega rojaka, na otvoritev spomenika in poimenovanje knjižnice po Antonu Sovretu, na letošnji kulturni dan, ki so ga posvetili na obeh šolah spoznavanju našega prevajalca ...Na koncu so poslušalci dobili na listu pet vprašanj, na katera so zlahka odgovorili, če so poslušali pripoved. Članica komisije je bila tudi Hedvika Pavlica, ki je obiskala to nedeljo svoje domače v Šavni Peči. Izžrebali so pet pravilnih odgovorov in Radojka Odžič, predstavnica Občine Hrastnik, jim je izročila nagrade .Zapeli so Zdravljico , dve kitici Ode radosti in program je bil zaključen. Če bo prvo soboto v oktobru uspelo organizirati prvi vseslovenski pohod Po Sovretovi poti, se spet vidimo... Okrog trinajste ure so se vračali preko Krnic do hrastniške železniške postaje. S prijetnim občutkom, da dan ni bil izgubljen. F. M. SKOZI OKO Skozi oko so poimenovali samostojno razstavo Matevža Kostanjška, člana Fotokluba Hrastnik.Razstava bo na ogled v hrastniškem zdravstvenem domu od 21. maja do 21.junija 2004. (F.M.) I? KUD KNAP predstavlja DEJMO NO! GLAS DUŠE {o predstavi) "Čemu smo tu?". Prikazuje en prihod, življenje na zemlji in odhod duše iz telesa. Ples na odru in projekcija se izmenjujeta ozr. dopolnjujeta, povezuje ju glas duše. ploščad, Zagorje, petek 28.5 ob 20:30 NAŠA BODOČNOST Q NASA BODOČNOST »Materin obraz pokril blažen smehljaj, presrečna je iztegnila roke za solzicami in jih nesla k licu. Preden pa je mogla vsrkati njih sveži opojni vonj, so njene oči zdrsnile in se povesile name.« (Prežihov Voranc: Solzice) Od enajstega do enaindvajsetega maja, najlepšega meseca v letu, ni bilo ravno na pretek časa za »prihajanje« malčkov-palčkov med odrasle - pet fantkov in osem deklic se je pa le opogumilo. 11. 05. 2004 Indira Nadjelić, Kolonija 1. Maja 18, Trbovlje - sin Fočoš Marjana Ogorevc Žgalin, Izlake 17, Zagorje - hči Izza Žgalin 13. 05. 2004 Jasmina Alia Jezernik, Sokolska 3a, Ljubljana - Hči Aneja Kanjir 14. 05. 2004 Vesna Koritnik, Obrežje 67, Radeče, sin Rok Resnik Marijana Agović, Cesta 20. julija 11, Zagorje - hči Anita 18. 05. 2004 Paul Branka, Spodnje Izlake 18 - hči Patricija Ravnikar Nataša Tagar, Novi Log d, Hrastnik - sin Tian Košir 19. 05. 2004 Danijela Odžič, Trg borcev NOB 13, Dol pri Hrastniku - sin Alex Ezgeta Janja Vasle, Ponikva 31, Žalec - hči Aneja Atelšek 20. 05. 2004 Simona Vozelj, Čolniše 5, Zagorje - hči Anja 20. 05. 2004 Špela Ledinek, Bmica 12, Hrastnik-hči SaraBeganovič 21. 05. 2004 Ines Vozelj, Kal 1, Zagorje - hči Ana Ocepek Sabina Škiljan, Partizanska cesta 1,' Zagorje - sin Benjamin ISKRENE ČESTITKE! v______________________________________________________ trgovina Saša Pegan s.p. Kisovec, Rudarska c.3 Tei.: 03/56-71-303 Cvetje, darila... odpiralni čas: od pon. do petka 16-18 sobota 9 -12 nedelja 10 -12 AKCIJA H------ HOTEL TROJANE HOTEL TROJANE RESTAVRACIJA "DIANA " Ste lačni? Bi uživali? Bi radi zaplesali? OKUSNO, PRIJAZNO, ZABAVNO! ZAJTRK NEDELJSKO KOSILO DNEVNO KOSILO DNEVNI KROŽNIK VEČERJA Čudovita ponudba “a la carte” jedi in pijač! Samo v restavraciji DIANA: čisto vsak petkov večer v letu 2004 plesna glasba v živo! Dobrodošli! Ob petkih in svetkih od jutra do večera! TELEFON - RECEPCIJA: 01-7233-610! 27. veliki traven 2004 MAJSKI SKRITI ZASAVC - 2.DEL J prvi majski številki smo pri našem skritem Zasavcu ▼ prišli do njegovega študija medicine, tokrat pa nekoliko več o njegovi poklicni poti. Leta 1968 je svojo poklicno pot začel v Zdravstvenem domu Zagorje in je tu deloval do ustanovitve zasebnega podjetja leta 1995. Poleg zdravniškega poklica je že 17 let tudi predsednik Rdečega križa Zagorje. Njegovi hobiji so lov, čebelarstvo, kmetovanje oziroma narava na splošno. To nazorno kaže tudi slika, ki je posneta na smučišču leta 1965. Pa srečno pri ugibanju! r 2/05 KUPON N na sliki je; Moji podatki: Ime in priimek;................ Naslov;,....................... Telefon;,, N. J (Žatfdrjt Avtobusni promet in turizem, Zagorje d.o.o. TURISTIČNA AGENCIJA Informacije in rezervacije: 03/56 55 108, 56 55 112, fax: 03/56 55 104 E-mail: integral.zagorje@siol.net Internet: http://www.integral-zagorje.si “TAXI SLUŽBA NON STOP” TEL.: 03/56 55 109, 03/56 55 110 GSM: 041/616 348, 041/633 107 n> Nov bančni avtomat v agencija Komunala Celje - skladišče D-Per 5000014854,10 COBISS o Nudi uporabnikom še DODAT) J£ storitve: • polog gotovine na osebni račun • plačilo obveznosti s plačilnimi nalogi • polnjenje kartice za mobilni telefon (tudi Vega) • izbiro pogovornega jezika za tujce /O 'danltu duju 'jju d. d., frb o viju, buuäiu akupluu iJ'jvu Ljubi jun jbu bunku frj /uvulualju 25 u, Trbovlju