RAZGOVORIO RAZŠIRITVIINFORMIRANJA PREKO NAŠEGA GLASILA
Dogovori o Dogovorih
Več pisati o delegatsklh in samoupravnih rešitvah - Vsebino časopisa morajo sooblikovati delovni IJudje in občani s svojimi prispevki
Izteka se peto leto, kar je izšla prva številka Dogovorov, z vsemi dobrimi in slabimi lastnostmi novoro jenčka. Skozi vsa ta leta je časopis v sleher-ni dom y naši občini prinašal vesti o našem delu in življenju; včasih pravočasno, celo vizionarsko — premnogokrat pa je s svo jo vsebino tudi capljal za dogodki. V tem času se je na njegovih straneh zvrstilo tudi mnogo sodelavcev, ki so, z bolj ali manj veščo novinarsko roko, opisovali to naše živl jenje, nam prenašali misli soobčanov in spre je-te odločitve.
Ko se takole oziramo na preteklo delovanje Do-govorov pri medsebojnem obveščanju, lahko ugo-tovimo, da je otroške bolezni sicer že prebolel — ni pa še dozorel; predvsem še glede na naloge, ki mu jih zastavlja naš podružbljeni delegatski in sa-moupravni sistem, ki terja od slehernika, da je kar najbol j obveščen o vsem, kar se krog njega dogaja, da bi se lahko z vsemi dogovarjal in o vsem kar najbolj smotrno odločal.
Mineva peto leto izhajanja Do-govorov, prav tako se postavljajo pred sredstva obveščanja nove na-
loge; to in še nekateri drugi ele-menti so narekovali, da se tudi v naši občini temeljiteje pomenimo
o novi vlogi našega glasila. Tako je bil pred kratkim organiziran de-lovni posvet uredniškega odbora in predstavnikov krajevnih skup-nosti o problematiki krajevnega obveščanja ter dve seji izdajatelj-skega sveta, razširjeni s predstav-niki družbenopolitičnih organiza-cij, občinske skupščine in njenega izvršnega sveta o temeljitejšem pristopu obveščanja delovnih lju-di in občanov v Centru prek Dogo-vorov.
Najprej kritična ocena
Na omenjenih sejah se je izkri-staliziralo predvsem dvoje; vsebi-na posameznih številk Dogovorov ni' tako sestavljena, da bi bil občan ustrezno obveščen o dogajanjih v Centru, ter da mu ne daje zadostne osnove za razumno odločanje v procesih samoupravnega reševa-nja njegove problematike. Po dru-gi strani pa tudi dopisniška mreža ni zadovoljivo organizirana, kar ima za posledico prav omenjeno
delno osiromašeno vsebino, saj sam uredniški odbor, sestavljen iz mladih dopisnikov, ne more pro-dreti v vse sredine, predvsem še v krajevnih in samoupravnih inte-resnih skupnostih in v glasilu te-koče spremljati dogajanja v njih.
Tako so se Dogovori, zaradi po-manjkanja izvirnih terenskih in drugih temeljnih informacij, zate-kali k širšemu in zato splošnejše-mu obravnavanju problematike, kar je seveda slabilo kvaliteto teh informacij.
Vsak družbenopolitični funkcionar in aktivist mora postati sokreator glasila
Če hočemo odpraviti omenjene pomanjkljivosti, moramo ustvari-ti take pogoje na področju medse-bojnega obveščanja, da bodo viri informacij, to pomeni mesta, kjer se kakorkoli razmišlja ali dogaja, morali sami, bodisi s pisanjem ali ustnim poročanjem novinarjem, pestriti vsebino Dogovorov. Oži-viti bo potrebno idejo o uredni-ških sosvetih v krajevnih skupno-stih, kjer bi se zbirale informacije tako o minulih dogajanjihkottudi obvestila, opozorila in sugestije za nadaljnje delo; podobno tudi v SIS in seveda v vseh številnih po-dročjih interesnega udejstvovanja delovnih ljudi in občanov.
Še posebej je bilo na teh posve-tovanjih poudarjeno, da morajo občinska skupščina, njen izvršni
svet in upravni organi, bistveno več poročati v Dogovore o svojem delu, bodisi sami ali preko novi-narjev uredniškega odbora, saj so, po mnenju razpravljalcev, občani včasih izredno slabo obveščeni ce-lo o bistvenih dogovarjanjihinod-ločitvah, še manj pa o drugem de-lovanju teh organov, ki opraviču-jejo njihov obstoj.
Kje so pisma občanov...
V zadnjem letu ie bilo opaziti, da se občani ne poslužujejo več svo-jega glasila, da bi prek njega lahko uveljavljali interese svojih sredin, oziroma se prek časopisa vključe-vali v razprave o tekoči problema-tiki, kar je lahko svojevrstna kriti-ka na glasilo. Mnenje je bilo, da je potrebno tudi tak način medse-bojnega sodelovanja in obvešča-nja okrepiti - saj vedno obstaja niz vprašanj, na katera je mogoče odgovoriti s tiskano besedo.
Skratka, ob pregledu petletnega izhajanja Dogovorov bi lahko zak-ljučili, da sd svojo informativno vlogo v občini sicer odigrali, ven-dar pa je ob večjih družbenih za-htevah po inf ormiranju mogoče in predvsem potrebno to vlogo še bolj okrepiti. To pa bo mogoče doseči z večjo aktivnostjo širšega kroga ljudi, predvsem tistih, ki ne-posredno sodelujejo pri kreiranju novega ter novinarjev, ki se bodo morali bolj vključevati v neposre-dna dogajanja.
M. J.