Poštnina plačana _ Sped. abbou post. _ II gr.
t
VINA * I N D U S T II I J A * OBRT * F I IVI A IVI C E
IZHAJA VSAKO DRUGO SOBOTO.
Uredništvo in uprava :	Trst, ulica
Geppa 9. Telefon 89-33. — Cena: Posamezna številka 15 lir, 10 din. — Naročnina: za STO in Italijo letna 350 lir, polletna 180 lir; za Jugoslavijo letna 225 din, polletna 130 din; za ostalo inozemstvo letna 1 dolar. — Cene oglasov : za vsak mm višine v širini enega stolpca 40 lir, 6 din.
Wo IV. Št. 67
Ivst 15. aprila 1950
Cena Ur 15
trst samo orodje
V Milanu je italijanski zunanji Minister Sforza razodel, da je on ^budnik znanega tristranskega Medloga (20. marca 1948), po kate-,f:rn naj bi se Svobodno tržaško žemlje priključilo k Italiji in ki Vorneni prvi frontalni udarec gospo-88rsfci in politični obnovi Trsta ter 6$e9a sveta sploh. Tedaj se je zamujal prvi steber na široko zasno-stavbi za obnovo sveta, ki ga ,p s takšno muko dvignilo 21 držav; /i je bila z njim v javnosti orna-Jaha vera v stalnost in konstruktiv-J° delo. Zgodilo se je to komaj do-leto po uveljavljenju mirovne Zgodbe z Italijo, ki je prinesla Tr-8G tudi formalno svobodo.
Zgodba tristranskega predloga ne f°di samo v politično kroniko. Poučnim kronistom lahko prepustijo trditev grofa Sforze, da sloni flstranski predlog na etničnih na-°elih in želji tržaškega prebi
.. želji tržaškega prebivalca, ki da je prišla do izraza na jžaiških upravnih volitvah lanskega «o. Dolžnost gospodarskih kroni-!ft>u pa je, da' ob tej priložnosti zo-Pet opozorijo državnike, odgovorne 8(1 duhovno in gmotno obnovo sve-8 ter za mir sploh, na pogubne po-j edice morebitne izvedbe tega predla za gospodarstvo Trsta in vse-8a Tržaškega ozemlja.
Obmorskemu središču, ki se je razvijati šele ko se je poli-Cno in gospodarsko združilo z najinim zaledjem in ko je bilo strto 9°sPosfua Benetk na Jadranu, pač / more pomagati na noge država, j je. podedovala beneški politični 8 gospodarski inventar ter je po ^ojem zedinjenju in notranji kon-^kiaciji težila zd izključnim gosjoo-j Otu na Jadranu. V tem načrtu /tt svoj izvor materialno in moral-0 podpiranje tržaškega iredentiz-
ma iz Rima. Kakor so si Benetke stoletja prizadevale, da bi osvojile Trst in tako uničile svojega tekmeca na Jadranu, tako je Italija težila za »osvoboditvijo« Trsta, da bi si zagotovila nadzorstvo nad njego: vim gospodarstvom.
To so danes že zgodovinska dejstva. Ostalo je sentimentalnost, potrebna morda prenekateremu mlademu iredentistu, ki pa naglo izpuhti ob Salandrovem »svetem egoizmu«.
Biti v Trstu političen gospodar' pomeni imeti v lokah ne samo gospodarskega tekmeca itaCjanskim. lukam, temveč tudi postojanko, ki odpira vrata gospodarskemu vn političnemu prodiranju v zaledje. Mar ni dovolj zgovorno dejstvo, da odločajo o avstrijskem tranzitu skozi Trst prav te dni pri italijansko-av-strijskih pogajanjih m Dunaju? Da, italijanska diplomacija hoče o teh in podobnih vprašanjih odločati prav na Dunaju, v Srednji Evropi, v Podonavju in ne trpi, da bi o njih soodločevala Avstrija ali katera drugii' podonavska država v Trstu, na Jadranu.
Diplomacija današnje Italije se razlikuje od Mussolinijeve po izbiri sredstev, ne pa smotrov. Avstrijski tranzit kakor tudi gospodarsko prodiranje v smeri proti Trstu ih sodelovanje zaledja s Trstom dvira, ker se hoče prej sama gospodarsko in politično usidrati v Trstu.
Italiji ni Trst potreben, ker ima sama dovolj lastnih pristanišč; potreben ji je le kot orodje za gospodarsko in politično ekspanzijo, v smeri, ki jo je po prvi svetovni vojni jasno začrtal nakup večine delnic Južne železnice in neke plovne družbe na Donavi.
SE 15 LET SAMO STRAHOVI
Gradnj a prekopa Ren - Maj na - Donava pospešena
Francozi odbijajo
gospodarsko skupnost z Nemčijo in Italijo
Ba bi preprečili odcepitev Posar-
i od Nemčije, je predsednik za-č/tie nemške vlade dr. Adenauer "Vložil Francozom gospodarsko ,,uPnost (unijo) med Francijo in /tičijo. Novinarji' trdijo, da ima j.^nauer dobre zveze z ameriškim !'s°kim komisarjem na Petrsbergu
Bonnu) gen. Mac-Cloyem in da J vrgel v svet Krilatico o franco-t-nemški gospodarski skupnosti govorno s tem. Francozi se seve-i obotavljajo. Pravijo, da bi gozdarska skupnost z Nemčijo ob-] no prizadela francosko gospo-s,rstvo. Francoska indusirija bi o-k‘t brez zaščite in ne bi mogla tkurirati nemški, ki je bolje o-t/tiljcna. Tako bi bili prizadeti •/’ francoski delavci, Nemški in-s. str»ji bi se odprla pot v Franco-0 Zvezo, t. j. v francoske kolonije.
Nemčija zopet v renski komisiji
t Uada Zahodne Nemčije je prejela abHo, naj na spomladansko zaseda-Z Osrednje komisije za plovbo po /tu pošlje svojega predstavnika. Ko-l/ija, v kateri so predstavniki Hobije Francije, Svice in Belgije, ob-že nad 100 let. Hitlerjeva Nem-l/ je stopila iz nje 14. novembra , ker je hotela sama gospodariti
a Renu.
Strah pred italijansko konkurenco
prodni gospodarski svet v
U' v katerem so
Pa-predstavnnki
^titovnih organizacij — delavskih l(O deiodajalskih sindikatov, — ka-C tudi raznih gospodarskih usta-je ’ J'e s 137 proti 4 glasovom (tri-t|)c,anii so se vzdržalii glasovanja) !i ”Vič odbil predlog o carinski zve-Ced Francijo in Italijo. V samem ',/odarskem svetu in v francoski 'iK°Sti je danes več nasprotnikov ie 'n$ke unije z Italijo, kakor jih lk j!1» pred letom. Predlogu se je L1* uprla poleg delavskih sindi-L°v tudi Zveza francoskih kme-
lV ■
n’ «er se boji konkurence itaii-Se • a kmetijstva. Delavci so U tja, da so italijanske plače nižje ^°r francoske.
i^ttški dopisnik milanskega go-^ “trškega lista »24 Ore« G. V. Piero je mnenja, da ima pri za-
devi vmes svoje prste tud j London. Vsakikrat, ko se Pariz in Rim skuša ta sporazumeti, poseže vmes London in ju loči, trdi dopisnik. Tako je tudi najnovejši angleškio-franco-ski sporazum, nedavno sklenjen v Londonu, postavil nove ovire francosko 'italijanski uniji.
Trgovina ZDA z Evropo
Ameriško ministrstvo za trgovino je objavilo poaatke o razvoju trgovine med ZDA in Sovjetsko zvezo, dalje med ZDA in Češkoslovaško, Poljsko in Jugoslavijo v letu 1949. Izvoz iz ZDA v omenjene države je znašal leta 1949 108,600.000 dol. (leta 1948 166 milijonov). Izvoz v CSR je po vrednosti dosegel 21,600.000 dol. (leta 1948
20.600.000)	, izvoz v Poljsko 23,500.000 (55,600.000), v Jugoslavijo 21 milijonov (8 milijonov) in v Sovjetsko zvezo 6,700.000 (28 milijonov dol.). Do 15. marca je bilo izdanih posebnin dovoljenj za izvoz ameriškega blaga v vse omenjene evropske države do višine 114 400.000 dol. (prejšnje leto
161.700.000)	. Dovoljenje za izvoz v ZDA je potrebno še za 697 vrst raznega blaga, medtem ko je pred dvema letoma obstojalo nadzorstvo nad 2300 vrstami blaga.
Dolar proti rublju
»Gospodarstvo« je v zadnji številki poročalo o protestu ameriške vlade zaradi zvišanja .tečaja, rublja nasproti dolarju od 8 rubljev za dolar na 4 rublje. V pojasnilo' moramo dodati še nekaj podatkov' iz note, ki jo je med' tem objavila ameriška vlada.
Od leta 1940 so tuji diplomati v Moskvi lahko kupovali rublje po izrednem (ugodnejšem) tečaju, kakor je bil trgovinski. Do decembra 1947 je veljal zanje tečaj 12 rubljev za dolar. Decembra 1947 je bil po-staljen trgovinski tečaj na 5,3 rublja zal dolar. Dne 24. marca 1950 je sovjetska vlada določila za diplomate tečaj 6:1, odi julija 1950 pa velja tečaj 4 rublje za 1 dolar, ki u-streza trgovinskemu.
Ameriška vlada se je uprla in zahteva, naj se' še nadalje za diplomate ohrani poseben tečaj. V noti primerja življenjske stroške v Moskvi z razmerami v ZDA. i Kg belega kruha stane v Washingtonu 26
O gradnji prekopa med Donavo in Majno, ki bo povezal Donavo in Ren in tako upostavil plovno zvezo med Severnim in Črnim morjem, objavljamo danes podrobnejše podatke. Ni dvoma, da predsta-iiljlt nova zveza veliko nevarnost za tržaški promet iz Srednje Evrope, zlasti iz Avstrije, ki bo dobila ugodno zvezo s holandskimi in belgijskimi pristanišči. No, 10 do 15 let (nekateri menijo, da bo trajalo delo tudi 20 let) Tržačani še lahko kimajo, prepuščajoč tudi gospodarsko vodstvo iredentistom. Zakaj bi se n. pr. ne zanimali bolj za potek italijan-sko-avstrijskih pogajanj na Dunaju, ki so zopet obtičala, in od katerih je odvisen avstrijski tranzit čez Trst, ker je ZVU takšna vprašanja z rimskimi sporazumi prepustila Rimu. -
V Duisburgu je bilo te dni zborovanje pobudnikov dograditve prekopa Ren - Majna - Donava, ki se ga je udeležilo tudi veliko števil« deilegatov Az' jtnuzemstvaL Nai dnevnem redu so bili načrti in finančna vprašanja v zvezi z gradnjo te pomembne evropske prometne proge, potem, ko je ta načrt teoretično in praktično miroval od začetka vojne I. 1939.
Prekop Ren - Majna - Donava je bil v času od L 1921 do 1939 že toliko dograjen, da so ladje po Renu plule lahko že do Wuerzburga, ladje po Donavi pa do Regensburga. Dell prekopa, ki ga je treba še zgraditi (glej črtež!) Wuerzburg - Bamberg - Nuernberg - Regensburg, bo po dograditvi povezal severne mor-j ske luke, luke lob prekopu in notra-; njo plovno mrežo Zapadne Evrope po donavskim sistemom Srednje in ! Jugovzhodne Evrope, j Čeprav je potrebno še okoli 15 let dela, da se prekop dogradi, vendar še danes lahko razpravljamo o bodočih posledicah, ki jih bo imel za nekatere važne luke glede na njihov zemljepisni položaj v pozitivnem ali negativnem smislu. Brez dvoma bo dograditev tega prekopa vplivala na izvozni in uvozni promet v Trstu in drugih jadranskih lukah.
L. 1921 so ustanovili družbo »Rhein - Main - Donau - Aktien-
napredovalo delo na poglabljanju sa- me Majne, ki se izliva v Ren. Sama Donava ni plovna za večje ladje od Regensburga do (Jima. Ta del bodo kasneje uredili za plovbo.
kop. Glavni delničarji so prej bili Nemški Rajh lin danes Nemška zveza - Deutscher Bund (63 odst.) ter dežela Bavarska (36 odst.). Stroške za gradnjo te nove prometne žile, ki fce. po dovršiivi prešla v državne roke, krijejo z državnimi posojili'. V Duisburgu so sklenili, da bodo delo ze'lo pospešili s krediti iz sklada za javna dela v Zahodni Nemčiji, s tem denarjem bo delo v 1. 195(1 tako napredovalo, da se bo približalo novemu desetletnemu načrtu, po katerem bo do 1. 1957 dograjena zveza Wuerzburg - Bamberg pa do 1. 1960.
Izvedbe tega načrta zahteva potrošnjo kredita 59 milijonov DM v 1. 1950, v naslednjih letih pa bodo izdatki še večji in bodo 1. 1956 dosegli najvišjo vsoto 995 milijonov DM. Računajo, da bo gradnja venga prekopa Ren - Majna - Donava gesellschaft«, ki naj bi zgradiila pre- 1 stala okoli 1 milijardo DM. (Ako
pomnožiš s 110, dobiš znesek v lirah). Te ogromne vsote ne premore sama država. Zato .bodo razpisana dolgoročna posojila, Na ta način naj bi del finančnega bremena padel na bodoče generacije, ki bodo imele največ dobička od novega dela.
Ne samo gospodarski krogi Nemčije, temveč tudi vseh obmejnih donavskih držav želijo, da bi se ta načrt izvedel čimprej. Odtod stremljenje, da bi se izvedba tega velikega gospodarskega načrta postavila na mednarodno podlago.
V času zborovanja v Duisburgu so objavili nekatere zanimive tehnične podatke: zmogljivost prekopa Majna - Donava, t. j. proga na področju, ki bo vezalo Donavo in Ren, bo znašala pri polnem prometu v teku 280 dni na leto 20 milijonov ton. Vzporedno z gradnjo prekopa
bodo dogradili pri 61 zapornicah e-lektrarne — danes jih je v prometu že 24. Zmogljivost instaliranih naprav bo dosegla 420.000 kilovatov in letna proizvodnja 2.700 milijonov kwh.
K. R.
stotink dolarja, medtem ko bi po novem, tečaju (4 rublje za dolar) v Moskvi stal 1,40 dolarja. Pred tremi leti SO' diplomati v Moskvi lahko kupovali kruh po 87 stotinke dolarja kg. Kg masla stane v.Washingtonu; 1,52 dolarja, V Moskvi pa 'bi po novem tečaju stal. 8,58—11,03. Prvovrstna govedina stane v Washingtonu 1,39 dol., vi Moskvi pa bi stala po novem .tečaju 5,07 dol.; svj-njiina v Washingtonu 0,99, v Moskvi 8,50; perutnina 0,92 dol. v .Washingtonu in 4,92 dol. v Moskvi.
PONAREJENI DOLARJI Ameriška 'oblastva so prišla na sled ponarejevalcem dolarskih bankovcev po 10 in 20 dolarjev, ki jih je vi ZDA mnogo vi obtoku. Policija je zaprla 35 ljudi. Doslej so zaplenili že za 230.000 ponarejenih dolarjev. Ponarejeni so bili 10 in 20 dolarski bankovci vseh zveznih bank, V obtoku je 29 vrst ponarejenih vzorcev. Največ ponarejenih bankovcev kroži v New Yorku. Na njih se črkei pred serijsko številko ne zlagajo z velikimi črkami na pečatu rezervne banke, ki je izdala izvirne bankovce. Zveznih bank je v ZDA 12, Nai pravem bankovcu je posamezna banka označena s črkami po abecednem redu od. A do L; črka je postavljena pred serijsko številko. Na ponarejenih bankovcih so ponarejevalci uporabili črke od L naprej, n. pr. M, N itd.
VZHODNA MARKA IN NIZ.JF CENE
Tečaj vzhodne nemške marke, ki je v začetku tedna silno padel, se ie te dni zopet nekoliko popravil. Uprava sovjetske cone je namreč odredila znižanje živil za 28 odst. in manufakturnih izdelkov za 32% Kljub novemu znižanju so cene še vedno' izredno visoke v primeri s svetovnimi. Znižanje se nanaša samo na nekatera živila in na tkanine iz umetne volne (Zellwolle).
Pred mednarodno trgovinsko vojno?
Mr. William Knox, predsednik družbe Westing House International Company, je na zborovanju trgovinske zbornice v Des Monnes izjavil, da vidi na obzorju znamenja, ki napovedujejo »mednarodno trgovinsko vojno«. V njej bodo u-porabili orožje, kakor razvrednotenje, diskriminacijske tarife, dogovore o barantanju, državne podpore, monopole, prepovedi uvoza in denarno nadzorstvo. Kdor ne verjame, da se je položaj že dejansko izpremenii, se lahko prepriča, da ZDA n. pr. ne morejo prodajati več hladilnikov, radijskih aparatov in avtomobile. Da bi zmanjšali potre-
bo po ddlarjih v evropskih državah, priporočajo Združenim državam, naj znižajo carine. Toda Mr. Knox je mnenja, naj ameriška vlada nekoliko počaka s tem ukrepom. Po njegovem mnenju bodo posledice razvrednotenja in razni politični u-krepii' zmanjšale dolarsko zev. Danes je za Ameriko glavno povpra-šanje plasiranja poljedelskih pridelkov. Dodal je, da mora Amerika po izteku Marshallovega načrta najti drugo sredstvo, s katerim bi podprla amerlilški >zvoz. Pogoj za nadaljnjo ameriško pomoč mora biti možnost plasiranja ameriškega kapitala v prizadetih državah.
^Splendici isolation<s ?
Lord Eustace Percy, predstavnik
Združenja angleških brodarjev na severu je na zborovanju združenja kritiziral stremljenje angleške politike, ki se čedalje bolj oddaljuje od Evrope v političnem in gospodarskem pogledu. Vloga londonske borze in funta šterlinga se zožuje. Angleška politika je preveč previdna iln noče ničesar riskirati. Na ta način ovira sodelovanje z Evropo. Angleška vlada gre za tem, da na vsak način utrdi šterling nasproti dolarju. To ni dovolj. Sodelovanje z ZDA je lepa reč. Toda Amerik čani morajo, razumeti, dai zahtevajo preveč, ako- mislijo, da je to sodelovanje mogoče edino, ako Britanija sprejme popolnoma zunanje politične smernice ZDA.
* *
ANGLEŠKA AVTOMOBILSKA RAZSTAVA v New Yorku, na kateri bodo razstavljena tudi angleška kolesa, bo trajala od meseca
aprila. Organizirala jo je Society of Motor Manufactures and Traders s sodelovanjem združenja Motor Sycle Manufakturers and Traders Union.
Izvoz angleških koles napreduje, kakor je razvidno iz naslednjega pregleda:
L. 1949
L. 1949 — 2,212.123 koles (za 15,453.513 funtov) ’
L. 1948 — 1,803.908 koles (za 14,761.117 funtov)
L. 1938— 576.454 koles (za 1,675.159 funtov)
* *
PROMET V KANADSKIH PRISTANIŠČIH je narasel v Vetu 1949. V kanadska pristanišča je prispelo
44.06/ ladij s tonato 34,723.963 r. t.
RAFINERIJO z letno zmogljivostjo 750.000 ton nameravata Zgraditi ob ustju Temze (London) družbi Socony-Vacuum Oil of New York in Powell Duffry.
,,Parker 51“
»Heureka! — Našel sem1« Za 6500 lir mi ponuja najnovejši tip »Parker 51«, ki sicer stane 10.000 lir. Vzameš morda ti? »Ne, ne. Trenutno me ne zanima. Vsekakor dobra kupčija, samo glej, da je vsaj pero zlato.«
Dobro uro nato ga srečam na cesti. »Dal mi 'ga je Za 2600 lir.«
—	»Dobro, dobro, samo če je vsaj pero zlato.«
Drugo jutro zopet v uradu. Tedaj se ojunačim jaz: »Ali je vsaj pero zlato?« — »Na vsak način ' dobra imitacija:«
Dobra imitacija »Parkerja 51«, vendar samo imitacija. Za 2600 lir že dobiš precej dobro pero v trgovini, ne pod roko.
Čez nekaj dni v openskem tramvaju. Trgovec S.č »Doktore, vaš prijatelj dr. U. mi je dejal, da bi vi kupili nalivno pero, ko bi bilo poceni, pod roko. . . Heureka, kupil sem ga, ,Parker 51’ kar za 2000 lir. Se jih imajo, dobro piše.«
»Prijatelj U. vam je dejal, da iščem pero tako pod roko? Res, nekaj mesecev kupujem dve peresi, čakam na 'priložnost. Dva, celo tri študente imam, vsake tri tedne mi zgubijo po enega. Vem za ,Parker 51’ . . .« Povem mu zgodbo o .Parkerju 51’ za 2600 Ur iz našega urada in mu čestitam, da ga je kupil za 2000 lir. Zamolčal sem, da ga je tudi meni prejšnji dan pri Rdečem mostu ponuia; tihotapec prav tako za 2000 lir.
»Toda ali je vsaj pero zlatu?«
—	»Na vsak način dobro p.š ’ « Kako dolgo?
V debato poseže prisotni profesor: »Kaj ,Parker’ za 2000 lir, moji dijaki dobijo sijajno pero za 300 lir . . .«
Pa pravimo, da smo brihtni ljudje; da znamo računati. Račun nam pove, da ni mogoče izdelati dobrega peresa za 300 ali 500 lir, še manj ,Parker 51’ za 2000 lir. In vendar sežemo po njem ob prvi priložnosti. Zakaj? Pri vsej izobrazbi, pri vseh življenjskih izkušnjah ostanemo vendar šibki ljudje. Doživeti hočemo svoj »heureka«. Morda pa nas vendar nekje čaka ta »heureka«   sreča,
ne zaslužena v potu našega obraza.! Vemo prav dobro, da brez muke ni kruha in vendar tavamo za srečo, ki se nam včasih tako približa in nasmehne, a nam izmuzne iz rok kakor ptica v gozdu vzhičenemu otroku.
L. B.
SVETOVNA LESNA KONJUNKTURA UGODNA
Lesni komite Evropske gospodar- | Komite Je mnenja da bo narastlo | razpoložljivega 5,254.000 kub. m.
ske komisije je na sestanku v Ženevi sestavil podatke o uvozniih potrebah mehkega lesa in o izvozni razpoložljivosti v 1. 1949 in 1950. Izvedenci so prišli do zaključka, da je kljub strahu, da ne bo dovolj lesa za kritje potreb, v 1. 1948 in 1949 nastopilo izravnanje.
Komite je mnenja, da je treba u-resničiti posojilo evropskim državam za 'izdatnejše izkoriščanje gozdov in nabavo potrebne opreme čimprej. Tol bi| bilo V sedanjem trenutku najučinkovitejše sredstvo za povečanje proizvodnje mehkega lesa in povečanje izvozne možnosti. Po sedanjih podatkih se bo zev med povpraševanjem evropskih držav in količino razpoložljivega lesa v evropskih državah povečala. Današnji položaj ne kaže nikakšnega znaka, da bi se doseglo stalno ravnovesje.
POSOJILO MEDNARODNE BANKE
Po mnenju komiteja bi morala Mednarodna banka za obnovo s posojilom omogočiti . evropskim državam nakup opreme za izkoriščanje gozdov, v državah, ki takšno opremo izvažajo. Zadnja pogajanja za posojilo so pokazala, da bi v evropskih državah lahko kupili več o-preme kakor je bilo prvotno določeno, tako da bi se posojilo Mednarodne banke za nakup opreme na dolarskem (področju lahko skrčilo.
Pogajanja z Jugoslavijo in Finsko za podelitev posojila so napredovala. Tudi Cehoslovaška se zdaj bolj aktivno poteguje za posojilo. Poljska ne potrebuje posojila za nakup opreme na dolarskem področju, ker je opremo lahko nabavila iz evropskih virov.
V 1. 1948 jel bila mogoče v glavnem kriti zahteve -in absorbirati zaloge evropskega lesa z majhnimi izjemami, ki veljajo za skrajno slabe vrste lesa. V 1. 1948 je bil zmanjšan uvoz z dolarskega področja.
PROIZVODNJA MEHKEGA LESA
Proizvodnja žaganega mehkega lesa je v 1. 1948 dosegla 4,5 milijona standardov,' t. j. 5 odst. več in je bila za 5 odst. večja kakor v letu 1947. Napredovala je zlasti proizvodnja na Finskem, v Zah. Nemčiji in Poljski, znižala pa se je v CSR in Italiji. Ob koncu 1. 1948 so bile zaloge mehkega lesa za 10 odst. manjše kakor na koncu 1. 1947.
Najvažnejše evropske izvozne države so vkrcale 2 milijona standardov mehkega lesa (1 standard = 4,672 kub. m) t. j. 270.000 st. več kakor 1. 1947. Evropski izvoz v dežele drugih kontinentov (po suhem) je narastel za 120.000 st., medtem ko je izvoz iz evropskih držav v evropske države narastel na 1,80 milijona standardov (1,66 milijona st.
1.	1947). Evropske države ki imajo v lesnem komiteju ,svojega predstavnika, bi morale postaviti po svojih napovedih na lesni trg največ 1,37 milijona standardov, v resnici pa so jih 1,40 mil. st. To se pravi, da so dosegle večji uspeh, čeprav jim ni bilo nakazano posojilo, ki so ga prvotno postavile kot pogoj za uspeh.
UVOZ V EVROPO PADA
Uvoz mehkega lesa v Evropo je znašal 2,2 milijona st. 1. 1948 in je bil za 200.000 st. manjši kakor 1.
1947.	Uvoz iz evropskih držav je narastel za 230.000 st., uvoz iz ZDA in Kanade pa je padel od 790.000 na 350.000.
Nad 80 odst. evropskega uvoza so pokrili iz evropskih držav in delež Severne Amerike je padel od 35 na 20 odst. Julija 1949 so cenili dejansko povpraševanje evropskih držav po uvozu v 1. 1948 na .2,5 milijona st. Dejansko je bilo uvoženo samo 2,2 mil. st. to se pravi, ,da je bilo 90 odst. zahtev pokritih.
Nadaljnji razvoj kaže povečanje povpraševanja po uvozu v 1. 1949 šo uvozne države zahtevale 2,55 mil. st. žaganega mehkega lesa, kar predstavlja povečanje za 350.000 st. (okoli 15 odst.) v primeri z letom
1948.	Povpraševanje za leto 1950 cenijo na 2,72 mil., t. j. za okoli 500.000 (23 odst.) više kakor 1. 1948.
TUDI IZVOZ IZ EVROPE NAZADUJE
Izvoz iz evropskih držav ne kaže naraščanja. L. 1940 je bil za 390.000 st. manjši kakor 1. 1947 in v 1. 1949 bo še vedno za 1100.000 st. nižji kakor 1. 1948; postavka za leto 1950 je še nižja.
Teoretično bi moralo biti. za
450.000	st. primanjkljaja v evropski bilanci, čeprav bi izvozne države izvršile postavljene obveze. To-
povprasevanje po uvozu in da te- j Gotovo je, da bodo z zalogami kri-mu ne bo ustrezalo naraščanje izvoza iz evropskih držav, ki pripa-
dajo komiteju. Izvozne možnosti Zapadne Nemčije se bodo znatno poslabšale (1. 1948 je Z. Nemčija izvozila 450.000 st.). ZDA in Kanada lahko pokrijejo vse primanjkljaje; toda na ta način bi se; izdatki evropskih držav v dolarjih povečali. Sovjetska zveza je polagoma zopet pričela izvažati les.
JAMSKI LES
Glede jamskega lesa je komite u-gotovil, da je zahteva po uvozu jam skega lesa v 1. 1949 za evropske premogovnike znašala; 5,342.000 kub m; temu nasproti je bilo za izvoz
li zahteve.
KONJUNKTURA V L. 1950
V	1. 1950 bo zahteva po uvozu znašala 6,237.000 kub. m, temu nasproti pa bo stala razpoložljivost p,124.000 kub. m. Primanjkljaj bo torej večji. Komite pripominja ,da je ta cenitev starejšega datuma. Vsekakor računa, da se položaj ni mnogo zboljšal. Oživelo je povpraševanje po vseh vrstah lesa.
V	lesnem komiteju so predstavniki Anglije, Avstrije, Belgije, Kanade, CSR, Danske, Finske, Francije, Grčije, Holandije, Jugoslavije, Madžarske, Norveške, Poljske, Sirije, Švedske, S vice in ZDA.
Nova enota jugoslovanske mornarico
UMETNOST
Po enem letu se je v galeriji »Scorpione« zopet pojavil s svojimi umetninami tržaški slikar Lojze Spacali. Njegova dela je že strokovno ocenila domača in tuja kritika, medtem ko jim je naša javnost z odkupom dala najboljše izpričevalo. V uvodu h katalogu piše pisatelj Boris Pahor med drugim:
Tako nam ni še nihče upodobil kraških suhot, predmestnih kotov in zapuščenih bark. Sodoben, živo, zavestno in hkrati prefinjeno in zastrto čustvovanje, ki je bistveno za naš obmorski značaj, ni še nihče tako izrazil kakor Spacal v »Čolnih in suhotah«. Ta pot je prava! To je nov, svež, tržaško-kraški realizem v slovenskem slikarstvu. Lojze Spacal je• samozavestna in drzna osebnost. Lojze Spacal se zaveda svojega poslanstva, se zaveda neizrecnega pomena svojih umetnin.
Knjige in revije
KARL DOPF: UN SE RE NUTZ-
naslonjena na Jugoslavijo
Že dolgo pogrešamo na tržaškem Izvoz svežih rib v Trst je bil Pr6-
trgu proizvode konservnih tovarn «Arrigoni» in «Ampelea» v Izoli. Sardine in fileti, ki jih prodajajo pri nas s to znamko prihajajo iz drugih filialnih tvornic imenovanih družb.
Obe tovarni v Izoli in poleg njiju še manjša tovarna De Langlade v Kopru obratujejo v jugoslovanski coni normalno in plasirajo svoje proizvode v glavnem v Jugoslaviji. Na zadnji gospodarski razstavi v Kopru smo videli zelo lepe izdelke, kakor sardine, filete, prekajene in presane ribe, predjedi in konservi-rano zelenjavo.
Ta industrija je pred vojno zelo dobro uspevala, ker se je naslanjala na ribolov v istrskih in kvarnerskih vodah in je poleg tega uvažala še velike količine svežih in
povedan, s čemer je bila zagoto'" ljena najvažnejša surovina. KaPa' citeta istrskega ribolova je bila f' di povečana z novimi ribiškimi e' notami, ki so opremljene s plivah' i carni. Oblast je tudi določila 0.’ kupne cene, ki zagotavljajo r^°K
HOELZER (sowie die gebraeuch- soljenih rib iz Dalmacije (sardel)
V zadnjem »Razgledu po tržaškem pristanišču« smo omenili novo jugoslovansko ladjo »Rijeko«, ki se je na poti iz Rotterdàma, kjer je bila zgrajena, vi Reko ustavila v Trstu. Te dni je z Reke zopet priplula v Trst na poti v čezmorske jugoslovanske motorne ladje, ki je dežele. (sHijeka« spati-:) med1 usie prva v Četrtem letu petletke povečana čezoceansko ladjevje Jugoslovanske plovbe s sedežem na Reki). Na poskusni vožnji je ladja dosegla brzino 14,2 milje na uroč Vozila je težek tovor premoga, skozi prekop La Manche plula ob močnem jugoza-padnem vetru in je zaradi tega morala zmanjšati brzino na 11 milj. V Biskajskem zalivu jo je zajel silen vihar, ki ga je srečno prestala. Ladja je dolga 107,47 m. široka 14,12 m, obsega 3.900 BRT. Kot moderna motorna ladja s sodobno o-premo pomeni vsekakor veliko pridobitev jugoslovanske mornarice.
GLAVNO -RAVNATELJSTVO TRGOVINSKE ZBORNICE na Reki opozarja vse. koristnike, da je skrajni rok pa ‘dostavo prijav za prevoz blaga, po morju 18. dan meseca, za naslednji mesec. Prijave je treba nasloviti na Glavno ravnateljstvo trgovinske mornarice, s potrebnimi podatki.
Solidarnost na morju
na pomoč iz Splita remorker »Trud-benik« z delovno ekipo št. 5. Ladjo so- za silo popravili in jo nato odpeljali v ladjedelnico v Splitu.
Na jugoslovanskem parniku »Ko-srnaj«, ki je vozil velik tovor olj-navih pogač, semena in -‘pšenice ter je plul iz Argentine proti Rotterdamu, je 25. februarja -izbruhnil požar na odprtem morju. Ladja je gorela cel dan. Naslednjega dne ji je prihitela na pomoč italijanska ladja »Francesco Morosini«. Brazilski remorker »Tritao« je ladjo odpeljal v pristanišče Uoaro na brazilski obali. Remorker je prevzel seveda tudi posadko. Ladja je v Coari gorela še do 11. marca. Kljub poškodbam je ostala na površini.
* *
V ladjedelnici »3. maj« na Reki so
pričeli graditi čezoceansko ladjo z nosilnostjo 4.200 ton. Vozila bo z brzino 17 milj, tako da bo med najhitrejšimi motornimi ladjami. Pozneje bodo zgradili še tri takšne ladje. Nova ladja, ki se bo imenovala »3. maj«, bo stalno) vozila na progi v severno Evropo.
Jugoslavenska Linijska Plovidba
na Reki je sklenila z ameriško družbo «Anchor Stevedering Co. Ine.» v New Yorku, pogodbo, po kateri bo družba prevzela vse operacije v zvezi z nalaganjem in razklada-
Italijanska motorna ladja »Gio- I njem tovorov na ladje Jugolinije ali conda« je nedavno zavozila na su- z njih. Za ameriško družbo se je ho pri- otoku Sušcu. Takoj je odplul ! pogajal na Reki g. Ignazio Rinelli.
Učinek industrializacije FLRJ
na socialni sestav prebivalstva
Na volivnem zborovanju v »Litostroju« v Ljubljani je povzel besedo predsednik Gospodarskega sveta FLRJ in član Politbiroja CK KPJ Boris Kidrič, ki je v svojem govoru navedel tudi podatke o globoki preobrazbi v strukturi jugoslovanskega prebivalstva v teku zadnjih let. Dejal je:
V osmih letih stare Jugoslavije, v obdobju 1931/1939, je jugoslovansko prebivalstvo sicer naraslo skoraj za dva milijona in doseglo število 15,703.000, toda socialna struktura se ni izpremenila. Kmečko prebivalstvo je naraslo za 1,300.000 in doseglo številko 11,988.000, nekmečko pa je poraslo samo Za
400.000	in doseglo 3,715.000. Razmerje je ostalo torej isto. Kmečkega prebivalstva je bilo še vedno 73,6%, nekmečkega pa samo 23,7%. Jugoslavija je še vedno ostala industrijsko skrajno nerazvita dežela.
Nova Jugoslavija pa je v spremembi socialne strukture v pičlih nekaj letih dosegla velikanski skok. Leta 1949 je znašalo število prebivalstva 16,100.000. Med temi preb i-
lichsten auslaendischen Nutzhoel-zer), Ul. erweiterte Auflage. Ver-lag Georg Fromme und Co., Wien.
FORT ŠCH RITTE DER BODEN-KULTUR, Jahrbuch der Hochschu-le fuer Bodenkultur in Wien I. Band (1947), Verlag Georg Fromme und Co.
DIE BODENKULTUR IN FOR-SCHUNG UND PRAXIS, Jahrbuch der Hochschule in Wien (53 Vor-traege aus dem Gesamtgebiete der Bodenkultur), založba kakor zgoraj.
KARL JAEGER: PRAKTISCHE FESTIGKE1TSLEHRE, Manzsche Verlags- und Universitaetsbuch-handlung, Wien.
* * *
»IL PROGRESSO«, glasilo Slo-vansko-italijanske antifašistične u-nije v Trstu, ki je prenehalo izhajati po objavi resolucije Informbi-roja, je pričelo zopet -izhajati. Odgovorni urednik je Eugenio Laurenti. List izhaja ob poneljkih združen s »Trieste Šport«. »La Voce di Trieste« izhaja zdaj ob četrtkih
Za slovensko Hiško šolo
Se preden- je dnevni tisk pričel obravnavati vprašanje ustanovitve slovenske kmetijske šole na Tržaškem, nam je neki naš čitatelj poslal članek, v katerem opozarja vojaško upravo na ta silen nedostatek v našem šolstvu. Pisec navaja, kako propada ljubezen do obdelovalci zemlje in kaže na zapuščene predele v okolici; tako je pust ves predel nad barkovljansko cesto proti Proseku in Sv. Križu, kjer sta nekdaj rasili trta in oljka. Vode ni. Potrebno bi bilo uvesti moderno namakanje. Drevesnic in razsadni-kov ni. Zanemarjena je živinoreja itd. Poleg denarnih sredstev, ki naj bi jih zagotovila vojaška uprava, je potrebna predvsem domača kmetijska šola, ki bi dala kmetu strokovne izobrazbe; brez te si- ni mogoče zamisliti sodobnega kmetijstva.
ifocialm uMiiM
UMRLJIVOST NA' ANGLEŠKEM PADA
Po podatkih ministrstva za zdravstvo je umrlj-ivo-st na Angleškem v zadnjih 10 letih padla na najnižjo stopnjo v - zgodovini angleškega naroda, ko je dosegla 10,8 na 1.000 prebivalcev. Podatki veljajo za zadnjih 10 let do- 31. marca 1949. Umrljivost šolskih otrok je nazadovala kar za 50 odst. Zmanjšalo se je zlasti število primerov smrti za hripo in spolnimi boleznimi, povečalo se je število smrti zaradi raka (v zadnjem letu do 31. marca 1949 79.537, t. j. 1.687 več kakor leto poprej). Za jetiko j-i-h umira manj, v zadnjem letu 503 na vsak milijon prebivalcev.
PLACE V IZRAELU Po podatkih statističnega urada Izraela znašajo plače dobro plačanega delavca (na delu v steklarnah cementarnah in solarnah) 346 mitov (1 mil = 0,001 izraelskega funta, ki je enakovreden angleškemu), povprečna plača izraelskega delavci pa 309 milov; plača delavk 276 milov. Mesečne plače specializiranih delavcev, stavcev itd. znašajo 66,5—88,3 izraelskega funta, t. j.
100.000	do 132.000 italijanskih lir (izračunano po svobodnem tečaju 1500 lir Za funt) ali 115.000 do
in iz Turčije (palamida). Po kakovosti je konkurirala s špansko, portugalsko in francosko industrijo. Italijanska vlada jo je podpirala iz deviznih razlogov z izvoznimi premijami. Posebna konjunktura je nastopila po letu 1935, ko je proizvajala velike količine konserv za vojaštvo. Med vojno pa je kakovost proizvodov padla pa vsebini in am-balaži. Ribe so konservirali pretežno v surogatih olja, škatle pa so bile črne polakirane pločevine.
Takoj po vojni so se tovarne znašle v krizi, ker so bila zunanja tržišča zaprta tako za plasman proizvodov kakor za nabavo bele poko-sitrene pločevine. Oblasti so hitro pristopile k reševanju tega vprašanja, ki ni samo gospodarskega značaja, temveč tudi socialnega, s?j je od obratovanja teh tovarn odvisna zaposlitev velikega števila delavcev v istrskih mestih.
čem stalen zaslužek, neodvisen
od
variacij cen, obenem pa je zaja®' čila tovarnam surovino po stsJlni'1 cenah. V mrtvi sezoni ribolova Pre" delujejo tovarne soljene domače ’n jugoslovanske ribe. Belo pločevin0 in rafinirano jedilno olje uvaža)0 tovarne iz Jugoslavije, ki je torti glavni dobavitelj surovin in od)6-malec proizvodov.
V tovarnah so uvedli nove delo'" ne sisteme, s katerimi je odprav!)6-no prejšnje izkoriščanje dellovne s’-le, ki jo sestavljajo no večini žen°' Pred vojno je dobila delavka v o°' delku za filate od 30 do 50 stotin* lire na uro, danes dobi za isto lo po 15.50 do 17.50 dinarja. Uvedi’ so sistem norm na podlagi ugotov' ljene povprečne storilnosti, kar n-mogoča de’avcem, da dobijo zasin-želj, ki prekaša vrednost predvol' ne mezde. V zadnjem času uvaja)0 brigadni sistem, ki pomeni tudi k°' rak naprej pri povečanju stori!”0' str dela.
POTROŠNJA ELEKTRIČNE ENERGIJE V TRSTU Po podatkih družbe SELVE, ^ so bili objavljeni v biltenu št. 1950 Tržaške trgovinske zbornic6’ je področje A STO-ja potrošilo v januarju lanskega leta 14,5 milil11
na kwh, v januarju letošnjega
pa 15,4 milijona kwh, od tega ( pade 0,5 milijona kwh na term no energijo.
Kriza v italijanskih kamnolomih
Italijanska vlada se na vso moč trudi, da bi zagotovila ameriško tržišče za italijanske kamnolome, ki preživljajo hudo krizo. Minister Ivan Matteo Lonbardo je po posredovanju italijanskega posllanika v Washingtonu Alberta Tarchianija prosil ameriško vlado, naj bi odpravila zakon iz 1. 1933, po katerem je treba pri gradnji državnih in javnih poslopij uporabljati predvsem domač gradbeni material. Tuji mramor naj se uporabi samo, ako ga ni mogoče nabaviti v ZDA. A-merika naj bi znižala carine za u-voz mramorja.
Italija si pri pogajanjih s tujimi državami prizadeva, da bi italijan-
Ita-
proizvedl»
leta 19
skemu mramorju odprta pot v in zemstvo. Splošno se italijanski m6 mor smatra kot luksuzno Sra°' in države, ki so v gospodarskih žavah so skoraj ustavile uvoz, lija je lansko’ leto 180.000 ton mramorja 170.520, 1. 1947 218.808 in 1. mJ'j 323.889 ton. — Zastoj je tudi nas zaradi mrtvila v italijanski gra<JD ni stroki.
Položaj v nabrežinskih kamno’ mlih ni mnogo boljši, večjih d°ba, ni; kamnolomi so predvsem zaP , sieni z izdelavo mramornatih P10* za oblaganja in obode raznih 1°* lov, kakor barov itd.
prebivalstvo naraslo za okoli 40% v primeri z letom 1931 Pa Za 50%; medtem ko je kmečko prebivalstvo v primeri z letom 1939 padita za okrog 8%.
Kaj sledi iz tega? Iz tega sledi prvič, da smo morali povečati število industrijskega delavstva in nekmečkega prebivalstva sploh, če smo hoteli dvigniti industrijsko proizvodnjo, ki je predpogoj naše gospodarske moči in neodvisnosti naše dežele kakor tudi življenjskega standarda kmečkega in industrijskega delovnega ljudstva.
Iz tega sledi drugič in predvsem, da moramo danes s kmeUjsk'mì
proizvodi prehranjevati 50 % več mm() uradnem tečaju 1748 Ur industrijskega in mestnega prebi- ^	Pčače so tor • yis>> toda
valstva, kot ga je bilo pred vaino.
BORBA ZA KRUH V ARGENTINI
Od tod naše trenutne težave s prehrano in odkupi.
VRTALNO GARNITURO’ ZA NAFTO so izdelali v tovarni težkih orodnih strojev v Železniku pri Beogradu.
življenjski stroški so v Izraelu večji kakor v Italiji.
* *
Dne 12. aprila je sam' predsednik Italijanske republike g. Einaudi svečano odprl 29 milanski velesejem.
Buenos Aires, aprila
V zadnjem dopisu sem vam obljubil nekaj podatkov o težavah evropskega naseljenca, ki bi se rad lotil kmetijstva.
Do same zemlje ni tako težko prit-ti; zadostuje le nekaj prihranka. Odpraviti se je treba na dolgo pot iz Buenos Airesa, recimo v pokrajino Chiaco na severu. Reklame za prodajo zemlje ne manjka. Prospekti1 z ogromno površino že parcelira-ne zemlje, na katerih ilahko kar izbereš kotiček, kjer si postaviš hišico, te vabijo daleč iz Buenos Airesa. Ce si naiven, zgrabiš takoj za prvo ponudbo. Starejši naseljenci te bodo opozorili, da so v Argentini poklicni prekupčevalci z zemljo, ki prodajajo in kupujejo zemljišča, ne da bi jih sploh kdaj videli. Tako je n. pr. v Salti pod Andami na prodaj 5.000 ha zemlje za 35.000 pe-zov. Pač poceni. Prav to zemljišče je 1. 1918 nekdo kupil za 8.000 pezov, in to kar na postaji, ne da bi ga sploh videl. Bog ve, skozi koliko rok je med tem časom šlo? Poceni je že, toda daleč od prometnih sredstev, verjetno tudi daleč od človeških naselij.
Pokrajinske banke dajajo posojila na hišo in zemljo proti 6 odst. obrestim na 15 let- posojilo lahko dobiš tudi na poljedelske stroje (10 let), plemensko živino (16), delovno živino (5 let), na semena (1 teto). Posojilo 1.500 pezov na 10 mesecev (i dajo za vzdrževanje družine. Na ta način država pospešuje k’o’on zacijo zapuščenih pokrajin.
Težave in nadloge, kil čakaj okmeč-kega- kolonista soi ogromne. Suša, toča, kobilice, zanohtne uši itd. Su-
ša je letos uničila ves koruzni P . delek. V pokrajini Chaco, ki je P kladna zlasti za bombažne naša' ali v Tucumanu ob vznožju An®
ta
C«
se včasih pojavijo kobilice v ta-
niti jatah, da ustavijo celo v'ak. ležeš v travo ali pobožaš kamtf’ / se lahko nalezeš zahotne uši ' j scio colorado), ki se ti- zarije P . nohte. Ce zboliš, kam po zdrav ka v tej prostranosti?
Kljub vsem tem težavam se
o»
dev.e.i naseljujejo zlasti Nemci, prihajajo iz Hamburga. Organiziraj se prav po vojaško, da bi se
uveljavili v borbi proti naravi*
Na-
vadno se združi po 10 družin v
drugo, in pričnejjo graditi
hiši661
VALUTE NA SVOBODNEM TRGU V CURIHU
potrebe po uvozu previsoka.	vaici je 11,109.000 kmečkega prebi-	Država	— Vrednost^-. fr		belg. fr.	àezet	funtov	franc. fr.	šil.	dol.	lir	šv. kr.	n. mark	hol. fl.
Po najnovejših podatkih ni niti	valstvo, torej za več kot 950.000	Švica —	10 švic. fr.	10,00	116,96	123,46	—.19.1	818,00	70,92	2,33	1 527	13,51	12,08	9,95
ena država naletela na težave pri	manj kot 1939. leta. Pripominjam,	Belgija -	- 100 bel. fr.	8,55	100,00	105,56	—.16.3	699,39	60,64	1,99	1 305	11,55	10,33	8,51
nabavi lesa, z druge; strani tudi dr-	da so kmetijski delavci, ki spadajo	Španija	— 100 pezet	8,10	94,74	100,00	—.15.5	662,58	57,45	1,89	1 237	10,95	9,79	8,06
žave izvoznice niso imele težav pri	k delavskemu razredu in prejema-	V. Britanija — 1 funt		10,50	121,77	129,64	1.—.—	858,97	74,47	2,45	1 603	14,19	12,69	10,45
oddaji lesa. Zato je bil komite mne-	jo garantirano preskrbo, v tej sta-	Francija	— 1000 fr.fr	12,23	142,98	150,93	1.3.3	1000	86,70	2,85	1 866	16,52	14.77	12,16
nja, da za leto 1949 ni bilo treba	tistiki vključeni * v kmečko prebi-	Avstrija	— 100 šil.	14,10	164,91	174,07	1.6.10	1153	100,00	3,28	2 153	19,05	17,04	14,03
postaviti omejitve glede uvoza ka-	valstvo.	ZDA — 10 dol.		42,95	502,36	530,27	4.1.10	3513	304,62	10,00	6 557	58,04	51,90	42,74
kor 1. 1948; toda za leto 1950 bo tre-	Po omenjeni statistiki ima Jugo-	Italija —	10.000 lir	65,50	766,08	808,64	6.4.9	5358	464,54	15,25	10 000	88,51	79,15	65,17
ba postaviti na dnevni red vpraša-	slavija sedaj 69 % kmečkega, 31 %	Švedska	— 100 šv.kr.	74,00	865,50	913,58	7,—.11	6053	524,82	17,23	11 298*	100,00	89,43	73,63
nje, ali bi ne kazalo omejitev ob-	pa nekmečkega prebivalstva. V pri-	Nemčija	— 100 mark	82,75	967,84	1021,61	7.17.7	6769	586,88	19,27	12 634	111,83	100,00	82,34
noviti.	meri z letom 1939 je nekinečlcd	Holandija — 100 h.fl.		100,50	1175,44	1240,75	9.11.5	8221	712,77	23,40	15 344	135,81	121,45	100,00
kmalu nastane pravo pravcato P..,;
temei n
po svojem okusu, po svojih
sko naselje, ki so ga Nemci ure®'L
------------------ -............ šerfd’
in navadah. Italijani ne gredo 1 na deželo. Ce se Slovenci že čijo za to, potem se skušajo naL. liti v planinskem svetu pod mi, ki je po svojih jezerih m ™ kah, snegu in podnebju sploh P° ben slovenskemu.
Tudi v predmestjih Buenos so na prodaj zemljišča za Sra<1 -
hiš. Hipotekarna banka daje PM jilo za gradnjo proti 7-8% obres;*-a Zemlja je razdeljena na stavP’ ^ po lotih (10 x 50 m). Takšno s‘ bišče stane 10-150.000 pezov.
ka ima že izdelane načrte za zirane hišice, na katere da P° „]tt proti 10-25 letnemu odplačeva’ -Na deželi je zemlja seveda m” „.s
cenejša; kv. m pezov.
se prodaja P°
2-5
Z*
AMERIŠKO NAROČILO ZA v
J 0v>
Češkoslovaške tovarne zavodi, Kolben-Danek in tov ^ strojev v Pardubicah so Prejelveli' Argentine naročilo za oprem0 gaji ke tovarne alkoholnih pijač v ^ Micolasu. Tovarna bo obseg3’ ^g, zgradb. Nekatere bodo stale na y-vršini 100 x 100 m. Silos za jjO zo —; ta bo glavna surovina ,e\ visok 62 m in bo lahko SP jpe
45.000	ton žita. Nekatere so že dokončane. Stroji, nat>a jjt3' ni na Cehoslovaškem, bodo 1 po' li 7.500 ton. Pri izdelavi ie slenih 1.200 delavcev.
SEDEŽI TRST ULICA F. FiLZI 10/1. TEL. 78-08
Plače uslužbencev in sindikalne določbe
Pri obravnavanju sindikalnih sporov med delodajalci in uslužbenci zaradi poviškov, nagrad, odpravnin in podobno, so večkrat ugotovili, da delodajalci, zlasti tisti z malo ali samo z enim uslužbencem, ne . polagajo mnoga važnosti na zadevne določbe kolektivnih pogodb in plačujejo svojim uslužbencem prejemke kar po domače. Tako se dogaja, da delodajalec plačuje u-službencu prejemke v skupnem znesku, ne da bi prejemke razdelil na njihove sestavne dele kot so osnovna draginjska doklada, družinske doklade, nadurno delo in drugo. Po preteku določenega časa je težko ugotoviti te sestavne dele.
Drugi delodajalci zopet v predvidevanju poviška plač ali dodatkov, povišajo kratko skupni znesek prejemkov, ne da bi pri tem navedli razloge povišanja. Zgodi se tudi, da delodajalci dajo svojim uslužbencem posojila, akontacije na morebitna povišanja plač ali božično' nagrado in dobavijo blago, ne da bi točno specificirali naravno teh dajatev. Vse take pomanjkljivosti in netočnosti se v slučaju spora končajo v škodo delodajalca.
Da se temu izognejo, je potrebno da delodajalci ravnajo natančno po zavednih določbah. V pogledu . plačilnih odnos veljajo naslednja navodila:
1.	V mezdni knjigi naj vpišejo število delovnih ur, Iki jih je opravil vsak uslužbenec, ter ločeno zabeležijo osnovno plačo, plačo za nadurno delo, draginjsko doklado, družinske doklade in druge morebitne sestavine prejemkov.
2.	Ako delodajalec daje akontacije na morebitna predvidevana povišanja osnovne plače ali drugih sestavin prejemkov, naj si da podpisati potrdilo, iz katerega bo jasno razvidna narava' in vzrok teh dajatev in na podlagi katerega ho pozneje lahko z uslužbencem poračunal tako dane zneske.
3.	) V primeru da delodajalec da uslužbencu posojilo, je nujno potrebno, da so iz zadevnega potrdila razvidni pogoji, pod katerimi je
- btlo posojilo dano, in rok za povrnitev izposojenega zneska.
4.	) V primeru odpusta je priporočljivo. da delodajalec pismeno javi uslužbencu odpust v zakonitem odpovednem roku, da se tako izogne morebitnim sporom.
V vseh teh zadevah naj se člani SGZ obračajo na tajništvo SGZ, kjer bodo dobili vsa potrebna pojasnila in navodila.
DAVEK NA PLACE IN MEZDE
Opozarjamo ponovno člane SGZ, da 30. aprila t. 1. zapade zadnji rok Za predložitev prijave za dohodninski davek kategorije C2 (R.M.C2) in dopolnilnega davka (complementare) za uslužbence.
NAJVAŽNEJŠE NOVEJŠE ZAKONSKE /DOLOČBE
Ukaz št. 35 (2. 3. 1950) določa višino prispevka za sklad socialne solidarnosti za leto 1949 v izmeri 4,5 odst.
Ukaz št. 36 )3. 3.) opredeljuje pojem, luksuznih hiš, za gradnjo katerih ne veljajo davčne olajšave in druge ugodnosti v smislu ukaza št. 222 (30,11.1949).
Ukaz št. 37 od (4. 3.) (.dobrava dogovor med načelnikom oddelka Za promet pri ZVU in predstavniki tržaške občine, s katerim se občinskemu podjetju za elektriko, plin, vodo in tramvaj (ACEGAT) pode-
ljuje koncesija za naprava in obratovanje mestnih filobusnih prog.
Ukaz št. 38 (7. 3.) urejuje delovno razmerje med delodajalci) in stalno plačanimi delavci v poljedelstvu.
Ukaz št. 39 (7. 3.) zvišuje najvišji znesek lir. ki se jih sme prenesti iz cone, od1 lir 10.000, kot je bilo določeno' z ukazom št. 14 (22. 1. 1949), na lir 30.000.
Ukaz št. 40 (9.3.) določa, da velja v 1. 1950 ista tarifa za računanje prispevkov za združenje »Assoccia-zione Giuliana per il Controllo della Combustione« kot v letu 1949.
Ukaz št. 41 (14. 3.) prinaša nekatere spremembe k ukazu št. 380 (16. 11. 1948) o finansiranju v okviru načrta za gospodaisko obnova.
Ukaz št. 43 (16. 3.) spreminja u-kaz št. 15 (24. 1. 1950) v toliko, da določa, da se sme pošiljati iz cone v Italijo vino le, če so plačane vse uvozne pristojbine.
Ukaz št. 44 (16. 3.) proglaša gradnjo poboljševalnice za nedoletnhce v Padriičah za javno koristno in nujno potrebno.
Ukaz št. 45 (18. 3.) prinaša določbe o amnestiji in pomilostitvi.
Ukaz št. 46 (24. 3.) določa ukinitev sklada za vpoklicane industrijske delavce.
Ukaz št. 49 (27. 3.) določa, da AM-lirski bankovci v\ vseh zneskih in bankovci banke »Banca d’Italia« po' 50 lir in 100 lir raznih izdaj prenehajo biti plačilno sredstvo 30. junija 1950.
Ukaz št. 50 (28. 3.) določa, da se področje proste luke v Trstu razširi tudi na zemljišče znano pod nazivom »ex Arsenale«, ki leži med podjetjem »Arsenale Triestino« in ladjedelnico Sv. Marka.
TR2ASKI ZAVOD ZA TURI ZEM je napovedal natečaj z nagradami za izboljšanje gostinskih obratov na podeželju. Rok za prijave poteče 15. aprila.
Izplačevanje vojne odškodnine
Na oddelku za vojno škodo pri | lih pride vprašanje kmalu na dnev-tržaški finančni upravi leži na. de- | ni red v italijanskem parlamentu.
Nedavne je bila že ustanovljena komisija, ki bo sestavila in predložila nov osnutek zakona, ki bo vseboval dokončne določbe o izplačevanju vojne škode in bo združil v ,e-notno besedilo vse dosedanje raztresene določbe. Niso še znana načela, ki jih bodo upoštevali pri sestavljanju novih določb, vsekakor pa ne bodo te določbe predvidevale celo tujega povračila škode. Izjava it. zakladnega ministra je v tem pogledu zelo značilna: »Naj bo že zdaj poudarjeno, da ni možnosti za splošno poravnavo vojne škode«.
settisoče nerešenih vlog, ki so jih prizadeti že pred leti vložili na podlagi predpisov, ki urejajo vprašanje vojne odškodnine. Prizadeti se upravičeno vprašujejo, kje so vzroki zavlačevanja; posebno pa jih zanima v kakšni meni jim bo država priznala in izplačala od^ škodnino za poškodovane objekte. Krajevne oblasti odgovarjajo na ta vprašanja, da so bile vse vloge in prizivi poslani na italijansko zakladno ministrstvo in da od tega odvisi dokončna rešitev posameznih zadev.
Za zdaj je v teku le. delno izplačevanje odškodnine, ki se nanaša na poškodovane ali uničene premičnine (pohištvo, oblačila, obrtniško orodje, živina itd). Do danes je bilo rešenih okrog polovico vseh prošenj, računajo pa, da bodo najkasneje do konca leta rešili še ostale. Vse to, če bo rimska irokraci-ja pospešila — kakor obljubljajo — reševanje vlog.
Ostane vojna škoda, ki je bila prizadeta nepremičninam in ki je, če ne po. številu prizadetih vsaj po vrednosti škode, neprimerno večja od tiste, ki je bila povzročena premičninam. Kdaj in kako bodo tudi oškodovanci te kategorije prišli na vrsto je za zdaj le predmet ugibanj.
Zakon, ki ureja izplačevanja vojne odškodnine, je bil izdan že: v začetku vojne, 1. 1940. Na podlagi, tega zakona imajo vsi oškodovanci teorično pravico do povračila škode, ki je bila povzročena zaradi vojnih dogodkov, v kolikor so bile prijave pravično predložene šest mesecev po proglasitvi konca vojnega stanja (na našem področju: 1. maja 1948). Kakor pri vsakem zakonu, ki obremenjuje državne finance, je tudi v tem primeru izvajanje zakonskih predpisov povezano z vprašanjem razpoložljivih denarnih sredstev v okviru državnega proračuna. Od tod zavlačevanje in le delno nakazovanje odškodnine o-menjenim vrstam odškodovanih.
Spričo povezanosti tukajšnje finančne uprave z italijansko, je pričakovati, da se bo izplačevanje vojne škode vzporedilo z ukrepi italijanske vlade. Po najnovejših obvesti-
Po zadnjih še nepopolnih cenitvah znaša vsa vojna škoda na italijanskem ozemlju okrog 2000 milijard lir po današnji vrednosti denarja. Dosedaj je italijanska vlada izplačala na ta račun komaj 100 milijard lir v desetih letih. Zasebnim oškodovancem so izplačali od tega le okrog 10 milijard lir. Ce bi hotela it. vlada poravnati vso ostalo vojno odškodnino, bi morala po vsem tem določiti v ta namen kar vse državne dohodke) dveh let. Po predlogu bivšega podminiistra za vojno škodo se da to vprašanje rešiti le na dolgo- dobo in tako, da se prizna oškodovancem le delna škoda. Po njegovem predlogu bi se to lahko izvršilo v 20 letih, prizadetim pa bi izplačali največ 50 odst. stvarne škode. Kljub temu pa bi ta način rešitve obremenil državne finance za okrog 45 milijard lir letno za dobo 20 let.
Takšno rešitev vprašanja \lahfco pričakujejo v najugodnejšem! primeru tudi tukajšnji oškodovanci, v
kolikor se ne bo VU zavzela za u-godnejšo ureditev zadeve v krajevnem merilu.
STROKOVNJAK
»Večkrat tudi sam pri reševanju posameznih primerov pravem, da je tisti, za katerega gret preslabo nagrajen, če se upošteva čas, ki ga je prebil v šoli, in njegovo strokovno znanje. Primeri, da so nekje strokovnjaki slabše nagrajeni kot nestrokovnjaki, so posledica nezadostne skrbi za te ljudi. Toda vse to popravljamo in prepričan sem,
| Trsi I« Italijanske cementarne
Napovedana zgraditev nove cementarne v Zavljah, ki naj bi jo ZVU po priporočilu italijanske vlade poverila družbi »Italcementi«, je zbudila y tukajšnjih gospodarskih krogih precejšnjo pozornost, čeprav še niso znani podrobni načrti italijanske družbe.
Dobave potrebnih surovin bo predstavljala vsekakor za bodočo tovarno najvažnejše vprašanje. Težko. si je misliti, da bo tovarna uporabljala običanjo surovino, t. j. lapor. Prevoz te surovine iz oddaljenih področij se gospodarsko izplača le po morju, vendar Italija ne razpolaga z laporjevimi ležišči v neposredni bližini morske obale. Zelo verjetno je, da bo nova cementarna uporabljala odpadke tržaške železarne »Ilve«, t. j. žlindre, ki je dobro sredstvo za proizvajanje cementa. Naj omenimo, da je Skedenj ska železarna še do 1. 1947 pošiljala svojo žlindro v puljsko cementarno. Računajo, da bi železarna pri sedanjem obratovanju lahko nudila surovino za proizvodnjo o-krog 15 vagonov cementa dnevno. Skedenjska železarna je pred vojno' že sama nameravala zgraditi lasten obrat za proizvodnjo cemetna, vendar ni. bil ta načrt nikdar u-resničen, verjetno zaradi nasprotovanja italijanskih industrijcev cementa.
Za italijansko industrijo cementa vlada danes razmeroma dobra konjunktura, čeprav je postala mednarodna konkurenca že precej aktivna. Potrošnja cementa je v porastu zaradi povojne obnove in obširnega programa javnih del. Prav zaradi tega teži italijanska industrija cementa, da bi si zagotovila tržišča tudi na našem ozemlju in tako izkoristila v svoj prid današnje ugodne razmere, obenem pa preprečila morebitno bodočo konkurenco s strani drugih proizvajalcev.
Družba »Iialcementi« je največji italijanski kombinat za proizvodnjo cementa. Družba proizvaja o-krog 25 odst. vsega italijanskega cementa. Dobički družbe so precej mastni. V 1. 1948 so znašali 558 milijonov lir istega leta je imela družba za 10,3 milijarde lir premoženja ter 4,2 milijarde lir družbenega kapitala, čeprav je bilo vloženih 5,7 milijarde lir za amortizaci-’ jo naprav.
Proizvodnja italijanskega cementa je znašala v 1. 1948 4,61 milijona ton, v 1, 1949 pa 4,5 mil. ton. V letošnjem letu bo verjetno italijanska proizvodnja cementa prekoračila predvojno povpreko. V porastu je tudi Izvoz italijanskega cementa. Tako je v 1. 1948 Italija izvozila 382.000 ton (za milijonov lir) v lanskem letu pa že nad milijon ton v vrednosti 1,4 milijarde lir. Izvedenci računajo, da bi Italija s polnim izkoriščanjem sedanjih naprav lahko pospešila proizvodnjo vsaj za 50 odst. Vsa italijanska proizvodnja cementa je v rokah 15 večjih industrijskih skupin. * v
Tržaške ladje se uveljavljajo
da bodo naši strokovnjaki živeli bolje kot v stari družbi, da bodo
v najkrajšem času imeli boljše pogoje za delo in življenje.«
»Laik ne more presoditi, ali je strokovnjak kriv ali ne. Proti temu se borimo in hočemo naučiti ljudi, da tisti, ki stvari ne razumejo, ne morejo dajati ocen, ali je bilo ravnanje in delo strokovnjaka Pravilno ali ne. Takšne stvari mora oceniti strokovnjak, o tem mora-dati, če je treba, oceno strokovna komisija, ki naj pove, ali je bilo nekaj povzročeno namenoma ali slučajno. Napake pa so lahko\ vedj no .. .«
(Marša1 Tito ànieòirjem in tehnikom iz vise Jugoslavije.)
V prvi polovici tega meseca so priplule v naše pristanišče, oziroma odplula iz njega naslednje: AMERIŠKE LADJE:
»Ruth Lykes« (7200 ton) Galve-ston - Tex.), je izkrcala razno blago ter odplula v ZDA. »Alcoa Piantene (6800 ton New York) je razložila v luki pri Sv. Andreju razno blago in po večdnevnem bivanju odplula v ZDA. Iz našega pristanišča je odplula še ladja »Stella Lykes« (7200 ton, New York), ki ježe prispela v drugi polovici preteklega meseca, »Exermont« (7560 t. New York), je izkrcala razno blago in odplula v ZDA.
ANGLEŠKE LADJE:
»Bothuia« (6300 ton Liverpool), je prej izkrcala del tovora v Stari luki, nakar je odplula v luko pri Sv. Andreju. Po več dnevnem bivanju je odplula, z manjšo količino raznega blaga. »Rinaido« (6300 ton, Hull), je razložila razno blago v luki pri Sv. Andreju, nakar je naložila večjo količino celuloze namenjene v London.
»Cape St. David« (6300 ton London) je i izkrcala tovor premoga. TRŽAŠKE LADJE:
»Fanny Brunner« (2366 ton, D. Tripkovich), je izkrcala razno blago. »Pelagosa« (669 ton, Carlo Man-tinolich), je razložila in naložila v Stari luki razno blago. »Andalusia« (4499 ton, D. Tripkovich), je izkrcala razno blago. »Vesuvio« (7170. ton), je prispela v našo luko z večjim tovorom cementa iz Splita, nakar je naložila razno blago, namenjeno v Južno Ameriko. »Etna« (7500 ton), je priplula iz arzenala v! luko pri Sv. Andrejuj kjer je naložila razno blago med drugim večjo količino celuloze za Vancouver. »Assiria« (7176 ton), je naložila razno blago, med drugim večjo količino časopisnega papirja za Madras in Calcutto ter 150 m« lesa za Port Sudan. Motorna ladja »Sal-vore« (1593 ton, Fili Gerolinich) je izkrcala in vkrcala razno blago.
JUGOSLOVANSKE LADJE: »Srbija« (4500 ton, Reka) je prispela okoli prvega tega meseca in po kratkem bivanju odplula. »Bo-
sna« (6300 ton, Ploče) je zapustila našo luko 3. tega meseca v smeri prati Splitu. »Sabac« (2700 ton, Reka) je naložila večjo količino lesa, namenjenega v haifo. V luko pri Sv. Andreju je priplula motorna ladja »Rijeka« (3900 ton, Reka). Nadalje je prispela v naše pristanišče motorna ladja »Zagreb« (4500 t. Reka) ter je po kratxem bivanju odplula.
ITALIJANSKE LADJE:
»Monreale« (7176 ton, Genova) je izkrcala v luki pri Sv. Andreju razno blago. »Motia« (2473 ton, Trapani) je odplula prve dni tega meseca. »Gerusalemme« (8052 ton, Benetke) je vkrcala razno blago in nekaj potnikov, namenjenih v E-gipt. »Alessandro C.« (1800 t. Neapelj) je naložila tovor lesa, namenjenega v Palestino. V staro luko je priplula iz Egipta motorna ladja »Esperia« (9314 ton, Benetke), S. A. Nav. Adriatica, V luko so priplule še ladje: »Francesca« (3800 ton, Roma), mot. ladja »Alfonso Pellegrino« (2600 ton, Neapelj. V luki pri Sv. Andreju je pristala ladja »Bucintoro« (3700 ton, Benetke) ki je naložila tovor lesa. Motorna ladja »Piero« (3800 ton, Genova), je priplula v luko pri železarni ILVA, ker je razložila tovor železa. Iz Stare luke je odplula »Carbonelle« (2500 ton, Benetke), z manjšim tovorom raznega blaga. Nadalje sta po več tedenskem bivanju zapustila naše pristanišče »Achille« (2715 t.) in »Aldebaran« (1577 ton, Marittima’ mercantile). V lesnem pristanišču pod Skednjem nalagata les »Carlotta« (2800 t. Torre de Greco in »Pontinia.«
Nadalje je prispela prve dni tega meseca švedska ladja »Antartic Ocean«, ki je pripeljala večji tovor zmrnjenega mesa iz Argentine, meso so naložili naravnost v železniške vozove, namenjene v, Avstrijo. Grški lladji »Maria« (3000 ton, Pirej - bivša »Iris«), »Tinos« (2000 t. Pirej Nep Lines) sta naložili tovor lesa za Grčijo. V arzenal je priplula izraelska ladja »Nakshahon«, ki bo po popravilu naložila v luki pri Sv. Andreju zboje židovskih izseljencev.	ijj
TRŽAŠKI SEJEM
Tržaška mestna hranilnica (Cassa di Risparmio di Trieste) je podpisala 500.000 lir kot delež pri Družbi Tržaškega mednarodnega vzorčnega sejma. S tem so tudi tržaški Slovenci prispevali za to važno mednarodno gospodarsko prireditev, saj je Tržaška mestna hranilnica na ukaz fešističnih o-blastnikov prevzela slovensko Tržaško hranilnico in posojilnico in z njo tudi vse vloge.
V Barkovljah pri Trstu so zgradili velik »hotel«, v katerem bo 50 stanovanj z 2—6 sob, na stroške ZVU. V hotelu bodo: stanovale družine zasedbenih čet, ki so zdaj v zasebnih stanovanjih po mestu. Na Romanji so dogradili 21 manjših hiš, v katerih sta po dve stanovanji s tremi sobami. Na Romanji je v gradnji še 6 hiš po 4 stanovanja. Prav tako gradijo na Opčinah 2 hiši, v katerih bo okoli 10 stanovanj. Vsa ta stanovanja so namenjena družinam zasedbenih čet, ki bodo zapustile zasebna stanovanja v mestu.
Agencija Adriatic Mercantile & Trading Comp. Ltd. je nedavno prevzela prevozniško posredovanje za račun ameriškega urada USFA za vse blago namenjeno v Avstrijo. Pred tem sta izvrševali, to posredo-
vanje špedicijski tvrdki Parisi in Bassani.
Gre za dobave za ameriške zasedbene 'čete v Avstriji na poti skozi Trst, ki navadno sestavljajo tovor cele ladje. Američani dovažajo predvsem moko in mast.
»La Libera industria« poroča, da je bil po sklepu lesnega sindikata ustanovljen Konsorcij tržaške lesne industrije (Consorzio Industria del legno Trieste), ki ima namen preskrbovati svoje člane in vskladiti lesno industrijo. Predsednik je ' O. Glasar, podpredsednik A. Scasso, člani upravnega odbora: A. Cherubini, Nella Bon, Nino Cominotti, prof. Piero Sbocchelli (Zbokeij), G. Magnoni in L. Žerjal.
PLIN SE JE OD 1. APRILA dalje podražil' in stane zdaj 27,60 lire kub. meter. Uprava mestnega podjetja za dobavo vode, električne in plina ACEGAT je sklepu o podražitvi dodala tolažilo, da bo plin poslej imel 3.500 kalorij in ne več 3.000. Decembra se je plin podražil od 16 na 23,60 lir, to se p ra vii, da se je cena od decembra do aprila skoraj podvojila. Decembrsko podražitev so potrošniki občutili šele te dni, ko so jim bili predloženi prav mastni računi zaradi zamude in povišanja.
Kdor je bil pred prvo svetovno bojno v tržaški prosti luki in si jo danes zopet ogleda, spozna takoj ogromno spremembo, ki se je zgodila v življenju našega mesta. Pred Prvo svetovno vojno je bil Trst na vrhuncu svojega trgovinskega razvoja. Iz neznatnega mesteca se je razvil v veliko mednarodno pomorsko luko ,postal je veliko mesto Predvsem zaradi svoje čezmorske trgovine. Vse njegovo prebivalstvo je živelo skoraj izključno od dela v zvezi s trgovino. Dames tržaške veletrgovine (v najširšem pomenu besede) ni več. Ni namreč več tistih tržaških veletrgovcev, ki so na svoj račun kupovali cele parnike blaga in ga potem prodajali po vsej bivši Avstriji in celo v druge evropske države; po morju pa so razpošiljali na vse strani sveta blago, ki jim je prihajalo v Trst po suhem iz zaledja.
Značilen za tedanjo dobo je bil Zelo velik promet blaga iz proste luke v mesto in iz mesta v prosto tuko. Ta promet je danes skoraj Popolnoma prenehal. Žarišče vsega, gospodarskega življenja v Trstu je bilo v avstrijski dobi v mestu sa-viem, prosta luka Pa je bila nekako v dopolnitev tržaške veletrgovine.
KAJ SEM VIDEL V PROSTI LUKI
PROMET GRE MIMO TRSTA
Danes je položaj povsem drugačen; mesto živi svoje življenje, prosta kuka pa svoje. Ta je postala za Tržačane nekako inozemstvo, tudi formalno. Mi lahko gremo brez posebnega dovoljenja ne le v cono B, marveč celo v Sicilijo, ne pa v tržaško prosto luko; za vstop v to moramo dobiti posebno dovolilnico, ki je v avstrijski dobi ni bilo treba.
Naša prosta luka služi danes skoraj izključno samo tranzitnemu prometu. Mnogo blaga se niti ne dotakne naših tal, ker ga železni žerjavi s parnikov neposredno položijo na železniške vozove in o-bratno.
Izraelski parnik »Nakhshon« iz Haife je pripeljal n. pr. palestinske pomaranče »jafa«, ki so jih žerjavi prenesli s parnika• kar na železniške vozove za Češkoslovaško. Parnik »Nakhshon« nosi zastavo nove 'ržave Izrael (modre barve, s starodavno šesterokrako izraelsko zvezdo na okroglem belem polju). Zvezdo v svoji sredini ima tudi albanska zastava na leseni motorni
ladji »Teuta« iz »Durresa« (Drača), j k: je pripeljala čreslovino tudi za Češkoslovaško. Ta zvezda pa je znana rdeča zvezda Rdeče armade; zastava je sestavljena iz treh vodoravnih prog: rdeče-črnerrdeče. Zanimivo je tudi to, da ima črka »e« v imenu mesta »Durres« kar dva naglasa.
V stari luki je beneška motorna ladja »Adriatico« naložila poleg velikega tovora desk tudi lesene sode s kisom in železne z bencinom, t. j. izdelke domače tržaške industrije. Da, ti uboga tržaška industrija! Morala bi rediti veliko množico ljudi, ki jo je semkaj privabila pokojna veletrgovina in umetno pomnožila italijamska zasedba. Kaj bo s teboj? Mogočna pomorska veletrgovina je morala izginiti, ker je delala preveliko konkurenco italijanski in ker je bil Trst s politično mejo odsekan od zaledja. Za zapuščene sirote bi morala zdaj skrbeti industrija, toda tudi ta ni prav nič simpatična našim ljubeznivim prijateljem z juga. In vendar hočejo, da bi Trst |
ostal veliko mesto in se neprestano I širil s prilivom ljudi, ki so jim na stežaj odprli velika vrata pri Devinu.
Od česa pa naj vendar živimo? Tranzitni promet, ki se razvija v obeh delih proste luke, v stari in lovi luki, ne more nikakor zaposliti toliko Tržačanov, da bi se mogla brezposelnost zadostno zmanjšati, čeprav bi se znatno pomnožil: Nekoliko špedicijskih tvrdk s svojim osebjem so slaba tolažba za veliko obmorsko mesto. Koliko težakov in vsakršnega osebja je v svojih skladiščih in pisarnah po mestu in v prosti luki zaposlovala tržaška veletrgovina! V prosti luki in Po ulicah »novega mesta« je kar mrgolello znlposlenih »ljudi in z blagom natovorjenih vozov. Iz veletrgovine so zrasle zavarovalnice, plovne družbe, ladjedelnice, tovarna strojev, velike in manjše delavnice, denarni zavodi itd. Na kratko, od veletrgovine in okoli nje je živel ves Trst, tranzitni promet pa gre le j mimo Trstai'	|
Mimo nas gre n. pr. tranzitni pr o- | met z lesom, s katerim so nekdaj mnogo trgovali tržaški izvozniki. Dames se jugoslovanski in avstrijski les prodajata iz Jugoslavije in Avstrije po večini neposredno v čezmorske dežele. V tržaški luki se ta les iztovarja z železniških vozov in naklada na ladje.
Da razbremeni prosto luko, je Avstrija zgradila veliko skladišče za les pod Sčedno, danes pa sta oba dela proste luke, stari in novi, prenapolnjena s kopicami desk. V prvih povojnih letih, ko je bila rešica luka še vsa v razvalinah, je prevladoval v Trstu jugoslovanski tes; ta se zdaj vedno bolj usmerja na Reko n odstopa svoj teren (teren v pravem pomenu besede) bolj in bolj avstrijskemu lesu.
Poleg lesa padajo tu pa tam v tržaški luki človeku v oči tudi grmade starega železa, večinoma iz Albanije in ogromni okovani zaboji za Izrael.
V prosto hiko prihaja mnogo žita, moke in drugih živil iz Ameri-
ke; papir, avtomobili, stroji in industrijski izdelki iz Češkoslovaške, bombaž iz Egipta; te dni so ga razkladali z beneškega parnika »Belluno«. Ta parnik je pripeljal v tržaško luko tudi večjo količino debelih tramov iz siamskega lesa »tik«, ki so jih železni žerjavi na-klada’i neposredno na železniške vozove.
Mnogo prometa je v modernem skladišču št. 14 iz železobetona v stari luki. Prav vzporedno s skladiščem št. 22 gradijo drugo skladišče št. 23. Zanimivo je pri tej zgradbi začasno p odporno ogrodje iz železnih cepi, ki so jih v zadnjem času začeli uporabljati namesto lesenih tramov.
V stari luki si je vredno ogledati velik parnik, ki so ga bog v e kje dvignili iz morskih globin in je ves pokrit s školjkami. Ta luka se odlikuje po ogromnih skladiščnih zgradbah, nova pa po orjaškem žitnem silosu in električnem mlinu ter še posebno po svojih modernih, izredno gibčnih električnih žerjavih. O vseh teh zanimivostih se bomo obširneje pomenili v prihodnjih člankih.
—od—
Razen delne oživitve ob velikonočnih praznikih ne beleži tukajšnje tržišče nikakšnih važnejših izpre-memb. Blagovni promet mi prekoračil lanskega, na nekaterih področjih pa je celo nazadoval. Ceniki ne beležijo značilnejših novosti, trenutna tendenca cen je usmerjena v glavnem k stalnosti.
V italijanski poljedelski proizvodnji se opažajo znamenja vedno hujše krize, ki se seveda odraža tudi na tukajšnjem poljedelstvu. Značilna je v tem pogledu zahKeva italijanskih poljedelcev, naj država ponovno uvede sistem obveznega odkupa najvažnejših kmetijskih pro izvodov z naprej določenimi odkupnimi cenami. Odlok o ohranitvi državnih žitnic tudi v poljedelskem letu 1950—51 so prizadeti sprejeli z zadovoljstvom, čeprav so še do nedavnega zahtevali odpravo vseh določb iz vojne dobe, ki so omejevali svobodno razpolaganje ter svobodno trgovanje s poljedelskimi izdelki.
• *
ŽITARICE
Ceniki na žitnih trgih ne zaznamujejo skoro nobenih izprememb. Pocenili so se mlinski odpadki pšenice in koruze. Cene riža, ki so v zadnjem času precej nazadovale, so se v zadnjem tednu ustalile na doseženih kvotacijat». f Razmeroma krepke so cene koruze.
Videm: pšenica II 6.680—6.780 lir za stot fco mlin, ista III 6.530— 6.620; krajevna koruza 4.470—4.500; bela krajevna koruza 4.360—4.400, oves 4.300—4.475; rž ,4.57()—4.650; ječmen 4.530—4.870; pšenični otrobi 2.470—2.620; koruzni otrobi 2.550— 2.750 lir za stot.
Rovigo: pšenica I 6,600—6.700 lir za stot, II 6.500—5.600, III 6.300— 6.400; koruza 4.850—4.950; moka 00 9.100—9.200, 'ista 0 8.250—8.300 lir za stot.
ŽIVINA
Na vseh živinskih trgih vlada precejšnja živahnost. Cene so se nekoliko zboljšale zlasti pri odrasli goveji živini. Skoraj nobene spremembe ni na trgu prašičev. Zelo aktivno je povpraševanje po perutnini in po drobnih živalih. Na teh tržiščih so cene občutno skočile.
Videm: voli I 235—265, II 205— 230; krave I 220—255, II 185—215; biki 235—260, II 205—230; teleta 350—385, II 300—340 lir za kg žive teže.
Rovigo: voli 220—240; krave 210— 230; teleta 300—330; biki 190—210;
pitani prašiči 350—360; prašički 450 —480; mršavi prašički 320—330 lir.
VINO
Tukajšnje zaloge vina pri proizvodnji so skoraj popolnoma pošle. Na krajevni trg pritiska z vedno večjo silo italijansko- blago. Italijansko vinogradništvo preživlja prvo veliko povojno krizo. Proizvajalci zahtevajo od državnih oblasti razne ukrepe za omiljenje krize, predvsem pa predlagajo, naj bi država odkupila del preostalega pridelka vina slabše kakovosti za pridelovanje alkohola. Italijanska vlada je obljubila- odkup 1 milijona hi vina. Kljub temu pa bo pol približnih računih ostalo ob novem pridelku v zalogah vsaj 5 milijonov hi neprodanega vina.
Verona: Bardolino 10,5—12 stop. 400—450 lir za hi stop, Valpolicella 420—430; Soave 10,5—12 stop. 400— 450; »Verona« 360—380 lir za hi stop.
Firenze: fina vina 1949 12—13 stop. 6.500—7.000 za stot. 13—14 stop. 7.000—7.500; fina vina 1950 11—12 stop. 3.800—4.800, 12—13 stop
4.800—	5.800; nad 13 stop. 5.800— 7.800 lir za stot; običajna vina 9— 10 stop. 2.400—2.500, 10—11 stop.
2.800—	3.300,	11—12 stop. 3.300—
4.000; nad 12 stop. 4.500 lir za stot.
OLJČNO OLJE
V	središčih proizvodnje vlada za oljčno olje- le malo zanimanja. V zalogah je še precej blaga lanske proizvodnje. Ceniki niso v zadnjih dveh tednih zabeležili bistvenih izprememb.
V	Trstu nudijo oljčno olje fco skladišče grosista od 360 do 470 lir za kg, semensko- olje do 1 stop. kisline 380—385 lir za kg, do 1,5 stop. kisline 355—360, do 3 stop. kisline 335—345, do 8 stop. 320—325 lir za
MESNI IZDELKI
Trst: fco skladišče za kg: prekajena slanina 450—470 lir, običajna slanina 390—410; mast 280—300; šun ka »Praga« 1.200, furlanska salama 1.050, ogrska salama 1.200—1.380, svinjska mortadela B. 390; mortadella ekstra 640 lir.
MLEČNI IZDELKI
Trst: maslo 900—1.100; gorgonzola I 620—660; furlanski sir 440— 660; ovčji sir 840; parmezan 1946 1.270—1.340; emental 710—750 lir za kg.
Parma: maslo 750; parmezan 1948 900—1.000; emental 410—490; gorgonzola 240—260 lir za kg fco proizvajalec.
RAZNA ŽIVILA Testenine 120—130; sladkor 260; krušna moka 80 odst. 83—85; orehi »Sorrento« 270—290; bosanske češplje 290 lir za kg.
KOVINE
Medene plošče 435 za kg na debelo, cinkaste plošče 165; bakrena ži-
KOVINE
Najznačilnejši pojav mednarodnega trgovanja s kovinami v zadnjih tednih je pocenitev svinca. Se pred kratkim je imel svinec med vsemi neželeznimi kovinami najtrdnejši položaj. Lansko leto se je svinec pocenil prav v tem času. Pocenitev svinca pa je tedaj povzročila nazadovanje cen tudi bakru in cinku. Opazovalci menijo, da se letos ta pojav ne bo ponovil. Nasprotno, cink se je podražil v zadnjih treh tednih že trikrat tako na ameriških kakor na angleških trgih; v Angliji je cink za 4 funte šterlinge pri teni dražji kakor septembra lanskega leta. Mnogi menijo, da se bodo tudi cene bakra usmerile zopet navzgor. Gre predvsem za vzpostavitev pravilnega tržnega razmerja med tremi najvažnejšimi neželeznimi kovinami, ki se je umetno spremenilo v zadnjih desetih letih. Poudariti je, da so cene vseh treh kovin v primeri z lanskim letom nazadovale; svinec se je poce-
ca 240; bakrene plošče 500; svinec 250; svinčene cevi 230; svinčene plošče 240, cin 1.400, aluminij 380; železnina 100, profilirana železnina 105, žeblji 100. železna pločevina 98; betonsko železo 10 mm 60—76; cevi iz surovega železa 210 lir za kg.
POLJEDELSKE POTREBŠČINE Superfosfat 16-18 2.150 lir za stot; apneni nitrat 15,5 4.750; amonijev sulfat 20-21 4.950; kalijeva sol 40-42 4.500; žveplo v prahu 4.200; modra galica 11.500 lir.
ker pa za okrog 20%.
V bližnji bodočnosti bodo verjetno na tržišču kovin še prevladovale krepke cene, čeprav ni pričakovati velikih izprememb na cenikih. Bolj oprezna so predvidevanja za daljšo dobo. Svetovna proizvodnja kovin je namreč v porastu in že danes nastppa precejšnja konkurenca med svetovnimi proizvajalci. Lastniki ameriških rudnikov bakra in cinka so že posredovali pri vladi ZDA, da bi se uvedle posebne zaščitne carine na uvoz bakra in 'cinka.
Mednarodno središče za cin je z veliko večino (proti so glasovale ZDA) odobrilo predlog, naj se čim prej skliče konferenca v okviru OZN, ki bi preučila vprašanja nadzorstva nad svetovnim tržiščem cina. Doslej je bilo potrebno nadzorstvo pri razdeljevanju kovine med svetovne potrošnike, medtem ko bo odslej verjetno potrebna kontrola nad proizvodnjo. Omenjeni center računa, da bo letos proizvodnja cina prekašala potrošnjo za 45.000 ton, v letu 1951 za 55.000, v letu 1952 pa že za 59.000 ton, ako bo potrošnja ostala na sedanji višini.
BOMBAŽ
Svetovna proizvodnja bombaža je bila v zadnji kampanji za 6 % višja kakor v poljedelskem letu 1948/49, a za 3% nižja od predvojne povpreke. ZDA so letos pridelale 22% bombaža več kakor pred vojno (16 milijonov bal po 500 funtov proti 13,1 milijona bal v povpreki 1935/39). V vseh ostalih državah, ki proizvajajo bombaž, je proizvodnja vlakna na splošno napredovala, ni pa še dosegla ravni, kakor je razvidno iz naslednje razpredelnice (v milijonih bal):
1939 1948/49 1949/50
Sov. zveza	3,4	2,6	2,7
Indija in Pak.	5,3	2,8	3,2
Kitajska	2,8	2,1	1,7
Brazilija	2,0	1,5	1,7
Egipt	1,9	1,8	1,7
VALUTE V MILANU
Funt šterling
Napoleon
Dolar
Francoski frank Švicarski frank Funt št. papir Avstrijski šiling Zlato
31. lil.	13. IV.	Min.	Maks-
7.525	7.350	7.300	7.525
6.100	6.050	5.950	6.100
656	643	640	656
174	181	174	182
152	151	149.--	153
1.550	1 570	1.525	1.570
22—	22.—	22—	22—
860	840	840	860
BANKOVCI V CURIHU dne 12. IV. 1950
ZDA (1 dol.)	4,28
Anglija (1. f: št.)	10.70
Francija (100 fr.)	1,22
Italija (100 lir)	0,66
Avstrija (100 šil.)	14,—
Čehoslov. (100 kr.)	0,90
Belgija (100 fr.) Holand. (100 f|.) Švedska (100 kr.) Izrael 1 f, št.) Španija (100 pez.) Argent. (100 pez.)
BOMZA
VREDNOSTNI PAPIRJI V TRSTU
Južna žefeznica Splošne zavarov. Assicuratrice Riun. Adr. Sic. Jerolimič «Istra-Trst»
< Lošinj»
Martinolic
Premuda
Tripkovič
Tržaški tramvaj
Openski tramvaj
Terni
1LVA
Zdr. jadr, ladjedel.
Ampelea
Arrigoni
8,52
99.75
73,-
6.90
7.95
30.—
31. lil.	13. IV.	Min.	Maks.
2310	2.368	2.285	3.416
6.300	6.420	6.240	6 560
788	800	788	803
1.890	1.950	1.890	1 980
1.900	1.900	1.900	1.900
580	560	560	580
8.000	8.000	8.000	8.000
1.475	1.475	1.475	1.475
3.565	3.565	3 565	3.565
6.850	6.850	6 850	6.850
580	580	580	580
1.010	1.010	1.010	1.010
240	244	240	248
196	200	195	204
115	125	115	125
800	800	800	800
1000	1000	1000	1000
MEDNARODNA TRZISCA
	14/111	28/111	11/IV
Pšenica ( stot. dol. za bušel)		231.50	224.75	226 50
Koruza	„	„	„	„			.	130.15	135.50	138.75
NEW YORK			
Baker	„ „			.	18.50	18 50	1860
	.	75.25	77.50	76.37
Svinec	„ „	„			11.—	10.50	10.50
	. 10,—	9.75	10.50
Aluminij „ „			17-	17—	17—
Nikelj	„ „	„			.	40,—	40—	40—
Krom (dol. za tono) 		.	37—	37—	37—
Ž. srebro dol. za steklenico			.	72—	72.—	72—
LONDON			
Baker (f. šter. za d. tono)		.	153—	153—	153—
Baker	blister „				.	149.50	149.50	149.50
Svinec „ „	„	„			.	89.50	85.50	85.50
Antimon „ „	„	.,			. 160—	160,—	160—
ALEKSANDRIJA			
Bombaž „Karnak“ I. (talerjev za kantar) ..	89.75	92.03	95.50
„	„Zagora“ I.	„	„	) ...	78.60	93.	108.50
SANTOS			
Kava Santos C (kruzejrov za 10 kg)		.	178.50	191.90	188.90
I nil v ZDA za 54%. cink za 40%, ba-
STUDEBAKER 1950
TOVORNI IN OSEBNI POSEBNI AVTOMOBILI ZA PROMET NA VSAKOVRSTNIH CESTAH IN TEŽKIH LEGAH NAJMANJŠA PORABA GORIVA - CENE ZMERNE - NAJVEČJI UČINEK
IZKLJUČNI DOBAVITELJ ZA FLRJ :
TRST - Tvrdka „AUTIMPORT" ul. Palestrina 10/b, tel. 83-07- TRST
KOMPENZACIJE Z VSAKOVRSTNIMI JUGOSLOVANSKIMI PROIZVODI
Kam z ameriškimi pridelki?
Ameriška nadprodukcija zlasti na področju poljedelskih proizvodov se v čedalje večji meri odraža na mednarodnem trgu. ZDA so danes v takem položaju, da ne vedo, kam z viškom poljedelskih pridelkov. Za vzdrževanje cen na notranjem trgu in za zajezitev grozeče krize v poljedelstvu je ameriška vlada nakazala že ogromno vsoto 5 milijard dol. Takšna politika tlači ameriškega davkoplačevalca. Značilno je, da je parlamentarni odbor za zunanjo trgovino predlagal, naj bi se krediti ERP za prihodnje finančno leto znižali za 1 milijardo. V zamenjavo za omenjene kredite v dolarjih i države, ki so vključene v Marshallov načrt, dobile toliko blaga, kolikor šajo podpore vlade za umetno vzdrževanje notranjih cen. Četudi bi bil ta predlog sprejet, bi ostalo v skladiščih še za okrog 3,4 milijarde dol. blaga. Američanom ne preostaja za zdaj drugega izhoda, kakor nuditi višek svoje poljedelske proizvodnje za skrajno nizke cene ali celo brezplačno. Pa tudi ta politika ni doslej, kakor vse kaže, dosegla velikih uspehov. Tako so ZDA ponudile nekaterim evropskim deželam (med temi tudi Franciji) znatne kontingente krompirja brezplačno: te ponudbe ni nobena država sprejela v bojazni, da bi dotok ameriškega blaga povzročil notranjo poljedelsko krizo. Letošnji višek krompirja znaša v ZDA okrog 40 milijonov bušlov; po vsem tem bi ga morali uničiti.
Ameriški proizvajalci se očividno ne morejo sprijazniti z dejstvom, da so pet let po končani vojni mnogi ameriški poljedelski proizvodi Evropi nepotrebni in da je s tem končala povojna ugodna konjunktura za ameriško blago.
ŽITARICE
Na ameriškem trgu so cene žitaric, predvsem pšenice in koruze, ohrahile stare, krepke kvotacije. Čeprav se je letos setev žitaric v vseh žitorodnih področjih omejila na manjše površine (v ZDA se je skrčila za 10%), se obeta obilen pridelek. Krčenje žitnih kultur se nanaša na slabša zemljišča, vendar se na preostalih uveljavljajo sodobni agrotehnični postopki, ki omogočajo mnogo višjo proizvodnjo. Kmečko gospodarstvo v deželah neplanske-ga gospodarstva gre v nadproizvodnjo, ki se bo prej ali slej odražala zlasti na tržiščih žitaric; ta slonijo na umetni podlagi državnih podpor.
MAŠČOBE
Lanska svetovna proizvodnja maščob je znašala po približnih cenitvah okrog 19 milijonov metrskih ton. Od tega odpade na prehrambene rastlinske maščobe skoraj 7 milijonov ton, nekaj nad 5 mil. ton na industrijske rastlinske maščobe ter 8 mil. ton na živalske maščobe. Svetovni izvoz maščob je znašal v preteklem letu okrog 5 mil. ton, t. j. 1,5 mil. ton manj kakor v predvojnem povprečju. Zadnje številke potrjujejo dejstvo, da se svetovna razpoložljivost z maščobami še ni normalizirala in da je potrošnja maščob v svetovnem merilu (upoštevajoč pri tem tudi prirastek prebivalstva) še mnogo pod predvojno po-vpreko. Cene maščob na svetovnem trgu so v sedanjem času stalne.
PREMOG
Po predvidevanju odbora za premog, ki zaseda v Ženevi, bo letošnja evropska proizvodnja premoga ne samo zadostila, temveč celo prekoračila evropsko predvideno potrošnjo. Računajo namreč, da bo ostalo neprodanih okrog 2,4 milijona ton premoga srednje in slabše vrste; proizvodnja ne more računati na izredne nakupe, ker so si že vse evropske države ustvarile ustrezne zaloge goriva. Evropi pa bo primanjkovalo še vedno okrog 600.000 ton koksa in antracita.
SVETOVNA PROIZVODNJA RAJONA NAPREDUJE Po mednarodnih statistikah zaznamuje svetovna proizvodnja umetnih vlaken znatni napredek v zadnjih treh letih. To je razvidno iz naslednje razpredelnice o proizvodnji rajona v zadnjih desetih letih:
Leto	Proizv. rajona
	(mil. funtov)
1940	2471
1941	2817
1942	2656
1943	2545
1944	2085
1945	1398
1946	1677
1947	2012
1948	2477
1949	2690
navedenih	podatkov je razvidno,
da je bila proizvodnja rajona v lanskem letu le za 5% nižja od rekordne proizvodnje, ki so jo beležili leta 1941. V primeri z letom 1948 je v letu 1949 nazadovalo pridelovanje rajona le v ZDA (za 12%), medtem ko so ostali proizvajalci zvišali svojo proizvodnjo za 25%.
* #
ITALIJANSKI TOBAK
V letu 1948 je Italija zabeležila rekorden pridelek tobaka, t. j. 744.000 stotov (v lanskem letu 631.000, v letu 1938 pa 425.000 stotov). Letošnji pridelek bo verjetno nekoliko obilnejši od lanskega, a nižji od predlanskega. — V kratkem bo v Milanu pričela obratovati nova tobačna tovarna, ki bo najmodernejši italijanski obrat na tem področju.
POLJSKI IZVOZ PREMOGA
Do 30. julija letošnjega leta bo Poljska dobavila Avstriji 750.000 ton premoga po 13,65 dolarja za tono za blago v debelih kosih, po 12,35 za srednje debelo blago ter po 8 dol. za tono za prašno blago.
Po pogajanjih s švedsko vlado namerava Poljska dobaviti Svediji okrog 750.000 ton premoga. Prav tako je Poljska zagotovila Pakistanu dobavo 250.000 ton goriva.
* •
Venezuela bo uvozila plemensko živino iz ZDA in Svice.
Danska je lansko leto pridobila za 1,726.201.800 funtov mleka več kakor leta 1948; proizvodnja 1. 1949 je dosegla 11,609.423.600 funtov.
Glavni urednik LOJZE BERCE’
Odgovorni urednik STANISLAV OBLAK Založnik
Založba »GOSPODARSTVA« Tiskarna Založništva tržaškega tiska
Avtopodietje S. T. A. R. - D. D.
Trst, Ulica Moreri 7 • tel. 56-08 -Rojan Avtobusna postaja Trst - Biljaternica št. 3 - tel, 5125
Potniške proge z avtobusi :
VOZNI RED TRST—PIRAN Ob delavnikih: Odhod iz Trsta (avtobusna po* staja) ob 7.30. — Odhod iz Kopra (proti Piranu) ob 8.45- — Prihod v Piran ob 9.30. — Odhod iz Pi’ rana ob 16-55. — Odhod iz Kopra (proti Trstu) ob 17.45. — Prihod v Trst (avtobusna postaja) ob 19-Ob nedeljah in praznikih:
Odhod iz Trsta (avtobusna P°" staja) ob 8. — Odhod iz Kopra (proti Piranu) ob 9.05. _ Prihod v Piran ob 9-45. — Odhod iz Pirana ob 17-30. — Odhod iz Kopra (proti Trstu) ob 18.20. — Prihod v Trst (avtobusna postaja) o*3 19-30.
Tovorni prevozi	Osebni avtobusni prevozi
AVTOGARAZA
TRST — ULICA MORERI 7 — ROJAN
JAKOB PERHAUC
T[poviiia Mmli lin, litajei. žpja in sirupov
Ustanovljena leta 1881
Trst — Ulica Xidlas 6 — Trst
Telefon štev. 96-332