POŠTNINA PLAČANA V GOTOVINI
Brezplačno, samo za člane I
UPOKOJENEC
ORGANO DELL’ ASSOCIAZIONE Dl PENSIONATI ST AT ALI E PARASTATALI A LUBIANA GLASILO DRUŠTVA DRŽAVNIH IN SAMOUPRAVNIH UPOKOJENCEV V LJUBLJANI
št. i.	Ljubljana,	dne	21.	januarja	1942./XX.	Leto	v.
Uredništvo In uprava: WoHova ulica S*. 10. Tel. 4553. DruStveni Čekovni račun PoStne hranilnice St. 12-131, oni društvenega Posmrtnega sklada pa St. 17-678. lakaja enkrat mesečno.____________
Potrebne omejitve v železniškem potniškem prometu
S 1. januarjem so bile ukinjene oz. omejene nekatere vozne olajšave.
Ljubljanski dnevniki so prinesli naši ctlnje objave:
Zaradi splošnih koristi je bilo potrebno omejiti promet s potniškimi vlaki v Italiji. Zato je bilo pred kratkim nekaj potniških vlakov tudi ukinjenih, kakor je bilo javnosti že sporočeno.
To ukinitve vlakov oziroma omejitve v železniškem potniškem prometu zahtevajo, da se čim bolj omieji število potujočega občinstva. S tem namenom je bilo sklenjeno s 1. januarjem 1942 ukiniti nekatere vrste vozovnic in olajšav. Izdajali ne bodo več navadnih železniških vozovnic za vožnjo „tja in nazaj‘\ nedeljskih kart in posebnih vozovnic, kakršne so do-zdaj izdajali izletnikom; dalje vozovnic za krožna potovanja s prestopanjem in brez prestopanja; mesečnih in tedenskih vozovnic, vozovnic za prosto potovanje in turističnih kart za takšna potovanja, izkaznic, s kakršnimi je bilo dozdaj možno kupiti vozovnico za znižano ceno, izkaznic za skupinska družinska potovanja po znižani ceni, vozovnic s popustom, izdanih na določeno število kilometrov, dodatnih vdzovnic za potovanja posameznikov in Skupinska potovanja za tujce in Italijane, ki bivajo v tujini in v Italijanski Afriki ter italijanskih posestih in vozovnice po znižani ceni za potovanja v skupinah za gojence zavodov za pouk in vzgojo.
Poleg tega bodo z istim dnem uvedene naslednje omejitve:	Izdajanje navadnih
abonmajev bo omejeno samo za potovanja za manj ko 100 km dolgih progah. Edino izjemo tvorijo le trgovski zastopniki, ki so res samo zastopniki, ne pa sami tudi trgovci. To morajo dokazati s potrdilom pokrajinskega korporacijskega urada, ki ga potrdi tudi kr. prefektura. Za te vrste potnikov omejitve ne veljajo. Omejena) so potovanja zasebnikov po znižani ceni, in sicer z navadnimi potniškimi vlaki, kakor tudi državnih uslužbencev, ki
imajo posebno dovoljenje (sem spadajo
tudi železničar®), člani njihovih /družin smejo po znižanih cenah potovati le štirikrat na leto. Omejena so dalje potovanja z navadnimi potniškimi vlaki, in sicer po znižani ceni za poštne in brzojavne uradnike, ki potujejo po zasebnih opravkih, in za člane njihovih družin. Prvi se smejo vožnje 'po znijžani. ceni oosl,užiti štirikrat na leto, njihovi svojci pa le dvakrat; dalje potovanja z navadnimi potniškimi vlaki po znižani ceni za častnike na dopustu, ki imajo posebno dovoljenje. Oni sami in člani njihovih družin se smejo poslu žiti takšne znižane voznine le šestkrat nadeto. Z navadnimi potniškimi vlaki pa se smejo po znižani ceni peljati štirikrat na leto ljudskošolski učitelji, ki imajo za to posebno izkaznico. Rodbine vojakov, ki uživajo popuste, se smejo peljati s popusti m štirikrat na leto, neomejeno pa je število potovanj s 70% popusta za vojake na podlagi določb o prevozih vojaštva.
Brezplačne vozovnice, ki jih imajo uslužbenci Državnih železnic in drugo
Visoki komisar za Ljubljansko pokrajino obvešča, da so, z ozirom na dogovore, sklenjene med italijansko in nemško vlado, pooblaščeni likvidirati svoja premoženja, nahajajoča se na ozemlju bivše Jugoslavije, sedaj priključenem Nemčiji, in prenesti čisti izkupiček, Slovenci:
a) ki so dne 1. aprila 1941/X1X bivali na ozemlju bivše Jugoslavije, sedaj priključenem Italiji;
b) ki so tukaj rojeni in ki so bili dne 1. aprila 1941/XIX semkaj pristojni, pa so se pred 10. decembrom 1941/XIX preselili v Italijo iz pokrajin bivše Jugoslavije, sedaj priključenih Nemčiji, in so izjavili pred pristojnimi italijanskimi oblastmi, da si želijo ustanoviti svoje stalno bivališče v Ita-
■ sebje z istimi pravicami ter njihove družine na osnov i posebnega Pravilnika o popustih na železnicah RD z dne 3. januarja 1926, št. 194, bodo od treh omejene na dve ali na eno. Uporaba vozovnic običajnega abonmaja, posebnega abonmaja in dovoljenj za nabavo vozovnic po znižanih cenah ter tako imenovanih kilome-trinskih vozovnic, ki so še v yeljavi, bo omejena na preostalo dobo, za katero so bile plačane, a najdlje za dobo do 31. marca 1942-XX. Po tem datumu bodo interesenti na zahtevo lahko dobili povrnjen del cene, ki so ga plačali za čas, ki presega to dobo, pa ga ne morejo več izkoriščati.
Opomba uredništva:
Po dobljenih informacijah na pristojnih mestih zadevajo te omejitve samo potniški promet na državnih železnicah v Italiji.
Tukajšnja železniška direkcija nima glede teh omejitev nobenih navodil.
Že prvi stavek v teni obvestilu potrjuje to, saj omenja doslovno omejitev prometa na potniških vlakih v Italiji.
Toliko v pojasnilo na mnogoštevilna vprašanja naših članov in — nečlanov.
liji pod pogojem, da jim bo naknadno priznano državljanstvo.
Osebe, ki nameravajo uveljaviti svoje pravice glede premoženj na podlagi zgoraj navedenega dogovora, morajo v roku enega meseca, a najkasneje do 30. januarja I942/XX, poslati Visokemu komisarju za Ljubljansko pokrajino izjavo v dveh enakih izvodih, potem ko je župan občine njihovega bivališča na samih izjavah potrdil točnost prijavljenih osebnih podatkov.
Tiskovine za izjavo dobijo prosilci pri mestnem poglavarstvu v Ljubljani in pri okrajnih po-glavarstvih, pri katerih lahko dobijo tudi potrebna pojasnila. Ljubljana, 20. decembra 1941/XX.
Visoki komisar Emilio Grazioli.
Vazrti ukrepi in uredbe
Likvidacija premoženja na ozemlju bivše Jugoslavije, priključenem Nemčiji
Točenje alkoholnih pijač
Z odredbo Visokega komisarja z dne 17. novembra je bjlo prepovedano točiti alkoholne iti žgane pijače v gostinskih obratih v soboto od 15. ure dalje ter ob nedeljah in praznikih. Prav tako ne smejo lastniki teh obratov postreči s temi pijačami v preveliki meri ali pijanim osebam. Za kršitve te odredbe je določena globa do 5000 L., zapor do 6 mescev in v hujših primerih odvzem obrtne pravice.
*
En odrezek krušne nakaznice za 3 kose krnha
Pristojno Oblastvo je odredilo, da sinejo gostinski Obrati svojini gostom proti predložitvi enega odrezka 'krušne nakaznice tudi dvakrat ali trikrat postreči s kruihom. Lastnilk gostinskega obrata ali njegov nameščenec mora vzeti odrezek, ko gostu prviikrat postreže s kruhom, hkratu pa mu lahko izstavi enega ali dva bona, ki ju mora gost predložiti pri drugem odnosno tretjem naročilu. Ti boni pa so veljavni samo v prometu med lastnikom gostinskega obrata, ki jilh je izdal, in gostom, ki so mu bili izstavljeni.
Nedeljska služba trafik v Ljubljani
Glede nedeljskega obrata trafik doslej po Ljubljani ni bilo določenega reda. Nekatere trafike so bile zaprte, druge zopet ne. Trafikanti sami so že večkrat v prejšnjih letih skušali sami med seboj doseči primerne dogovore za nedeljsko obratovanje, vendar zaradi različnosti posameznih
Objavljamo drugi in ob enem zadnji izikaz naše akcije.
B. L. 86.30 lir; Cetinski Anton, viš. sod. oficijal v pok. 60.30 lir; Schmit Drago, viš. sod oficijal v pok. 60 lir; C. R., Modic Karla, poštna uradnica v pok., Premk Vinko, višji davč. upravitej v pok., Smolej Marija, poštna uradnica v pok., Spende Anton, ravnatelj zemlj. knj. v pok. (v spomin umrli g. Višnikar Albini, vdovi viš. sod. svetnika Franceta Višnilkarja), vsi po 50 lir; g. Marija Smolej, pristopi ob enem kot članica k R. K.; Kramaršič Ernest, davčni kontrolor v pok., Rant Marjana, poštna uradnica v pok., po 30 lir; B. A. 29.45 lir, Gabrijelčič Fran, viš. fin. svetnik v pok. in Gabrijelčič Helena, po-štarica v pok. po 25 lir; Ambrožič Franc, višji poštni kontrolor v pok.; Belar Ivana, poštna uradnica v pok., Dobnikar Ignac, Frost Antonie, vdova univ. prof., Gnezda Ana, vdova stroj, mojstra, Kordiš Terezija, učiteljica v pok., Mušič Hermina, vdova davčnega nadupravitelja, Vogrinc
predlogov nikdar niso prišli do enotnega sklepa, s katerim bi bili vsi zadovoljni. Sedaj je to vprašanje rešila odredba Visokega Komisarijata Ljubljanske pokrajine.
V Ljubljani so vsega skupaj 103 trafike. Mestna občina je vse, razen dveh, sedaj razdelila v šest skupin. Prvih pet skupin obsegi po .17 trafik, zadnja skupina pa 16 trafik. Skupine trafik imajo ob nedeljah in praznikih: Novo leto, Sv. Trije kralji, Sv. Jožef, na Vnebohod, na Telovo, na praznik sv. Petra in Pavla, 15. avgusta, 1. novembra in 8. decembra izmenoma odprte svoje prodajalne. Zanje je torej urejena nedeljska služba, podobno, kakor imajo lekarne že dolgo časa po skupinah nočno službo. — Vsako nedeljo imata službo dve skupini trafik. Prva skupina mora imeti svoje prodajalne odprte od sedmih zjutraj pa do dvajsete ure, druga skupina pa ob nedeljah in določenih praznikih prodaja od sedmih zjutraj do trinajstih. V vsaki posamezni skupini so seveda izbrane trafike iz vseh mestnih okrajev, tako da kupcem iz kakršnega koli okoliša ni treba hoditi daleč do prve odprte trafike. Ker imata vsako nedeljo le dve skupini trafik službo, je jasno, da pride vsaka skupina po treh tednih zopet na vrsto, vendar'ne-izmenoma, tako da ima enkrat celodnevno službo, drugič pa le poldnevno službo.
Zaprte trafike so ob nedeljah dolžne izobesiti na svojih zaprtih prodajalnah seznam petih trafik, ki so ta dan v njihovi bližini odprte ves dan in pet najbližjih trafik, ki so odprte samo dopoldne. Prodajalci pa, ki imajo nedeljsko dopoldansko službo, morajo izobesiti le seznam petih najbližjih trafik, ki so odprte ves dan. Na ta način je prav dobro preskrbljeno za informacijo kupcev, k: lahko ob prvi trafiki, katera je zaprta zvedo, kje v bližini je prva trafika odprta. Prepričani smo, da bodo ta ukrep z zadovoljstvom sprejele
Franc, višji sodni oficijal v pok., vsi po 20 lir; Papež Vera, vdova predsednika dež. sodišča in Prijatelj Dragica, viš. pošt. kontr. v pok., vsaka po 15 lir; S. M.
13.50	lir; Mastnak Amalija, upokojenka, 12.60 lir; Piki Karl, upravitelj v pok. 12 lir; Podlipec Jakob, žel. zvaničnilk v pok., Š. F., Šlajmer Josip, pom. tajnik v pok., Zemljan Jerica, ravnateljica gosp. šole v pok., vsi po 10 lir; Jošt' Tomo, profesor v pok. 8.90 lir; Frole Ivan, viš. žel. uradnik v pok., M. I. in Puteani Beno, major v pok., Vidmar Ivan, poštni pis. ravnatelj v pok. po 6.30 lir; Gajšek Terezija, vdova žel. uradnika, Pekolj Franc, žel. uradnik v pok., Volčič Marija, uradnica v pok.,
vsi po 5 lir; Podpac Rudolf, glavni arhivar v pok. 3.15 llir; F. A. 3 lire; Šuligoj Josip, drž. upokojenec, 2 liri; Kuna-ver Franc, svetnik drž. žel. v pok. 1.55 lir; Z. I. 1.30 lir; Vendranin Franc, šolski upravitelj v pok. v Ljubljani, Rožna dolina VIII/2, pristopi 'kot član k R. K. in plača 10 lir na račuin članarine. Skupaj
939.50	lir.
V lanski septembrski številki Upokojenca smo objavili prvi izkaz društvene akcije, ki je donesla 801.84 lir. Skupna vsota znaša torej 1741.69 lir. Če prištejemo še znesek 3.800 lir, ki ga je društvo iz društvenega premoženja nakazalo Rdečemu križu, znaša skupni prispevek našega društva 'in društvenih članov za socialno pomoč upokojencem - priseljencem 5541.69 lir.
Opozorilo
Pokrajinski odbor Rdečega križa je objavil v Ljubljanskih dnevnikih dne 20. decembra pretečenega leta naslednje:
Pokrajinski o>d!bor Rdečega križa poroča:
Po odredbi državnih oblasti so prepovedana od danes dalje vsa pismena vabila za prispevke, naslovljene na ustanove aM na privatnika.
Istočasno se prepovedujejo denarne zbirke, ki jih vršijo posamezne stanovske organizacije.
Prispevki morajo imeti popolnoma prostovoljni značaj in se morajo izročati naravnost Pokrajinskemu- odboru Rdečega križa, sekciji za socialno pomoč, Frančiškanska ulica 6, ali po poštno čekovnem računu št. 14.746.
Zaradi te odredbe zaključujemo svojo akcijo. Prostovoljni prispevek se naj torej odslej naprej nakazuje naravnost na v prejšnjem odlstavku navedeni naslov. Položnice se dobijo pri vsalki poštni upravi; treba jih je samo spopolniti s številko poštno čekovnega računa Rdečega križa.
Nabavljalna zadruga
državnih uslužbencev v l jubljani
Nabavljalna zadruga na Vodnikovem trgu je že pred več meseci uvedla oddajanje življenskih potrebščin članom po abecednem redu.
Vzlic teinu je v začetku vsakega meseca oziroma ob dneh, ko prejme zadruga od prehranjevalnega urada nakazane ji količine racioniranih živil v prodajalni, huda stiska. Mnogi člani so uvidevni in potrpe, drugi se pa pritožujejo, da morajo predolgo čakati. Po njihovem mnenju je v prodajalni zaposlenih premalo uslužbencev. K temu je treba povedati, da je
Imena v pretečenem letu umrlih društvenih članov in ona umirlih članov društvenega Posmrtnega sklada bodo objavljena v februarski številki Upokojenca.
Prihodnji številki bomo tudi priložili položnice za plačilo članarine.
vse trafike, prav tako pa tudi kupci.
Društvena obvestila — informacije
Za socialno pomoč državnim in samoupravnim upokojencem-
priseljencem
"osebja dovolj, več kakor ga je bilo v normalnih razmerah, da pa je občasnim gnečam kriva okolnost, da se vsi člani — tudi tisti, ki bi brez škode lahko malo počakali — hkrati zgrnejo v prodajalno. To je pa spet 'posledica dejstva, da zadruga nima vselej vseh živil za tisti mesec pripravljenih, ker jih pač dobiva večkrat v mesecu in v obrokiih. V drugi polovici meseca je pa prodajalniško osebje manj zaposleno in morejo člani nakupe gladko m brez zamude opraviti. Seveda, dokler za veliko število kupujočih članov, ki jih je nad 2000 z več kot 7000 družinskimi člani, ne bodo na razpolago znatno večji in prikladnejši prodajni prostori in dokler se tudi skladišče in postranski lokali ne povečajo in smotrno ne preurede, bo le s težavo mogoče vsaj kolikor toliko gladko odpravljati kupce. Uvidevni člani upoštevajo te težkoče, upravičene pritožbe zaradi morebitnih pomanjkljivosti naj pa sporeče poslovodji oz. odboru, ki bo prav tako z veseljem sprejel vsak izvedljiv nasvet, kako izboljšati poslovanje v prodajalni. Površna, zlohotna in neutemeljena kritika izven zadruge pa škoduje vsemu članstvu in zadrugi.
Ob sedemdesetletnici
g. Ivana Šalamuna
Dne 18. decembra pretečenega leta je obhajal v krogu svoje družine sedemdesetletnico svojega plodonosnega življenja dolgoletni predsednik društva železniških upokojencev v Ljubljani, g. I v a n Šalamun.
Ta zaslužni organizator železniških upokojencev zasluži, da se ga ob tej priliki tudi mi spomnimo v skromnih besedah.
14 let star je postal sirota; moral je zapustiti svoj rojstni kraj in iti k tujim ljudem. Ko je odslužil vojake, se je posvetil železniški službi in kmalu postal sprevodnik pri bivši Južni železnici.
V tej naporni službi ‘se je hudo ponesrečil in ni bil več sposoben za odgovorno težko železničarsko službo. Upokojen je bil z majhno pokojnino. Vzlic vsem težavam in majhni pokojnini je vendar s svojo pridno soprogo vzorno vzgojil svoje štiri otroke, ki si prizadevalo olajšati stara leta svojima dobrima skrbnima roditeljema.
Vzlic temu, da je biil zaradi nezgode v službi predčasno in z majhno pokojnino uipokojen, se je posvetil z vso energijo in optimizmom organizaciji železniških upokojencev. Preko vseh tegob in neuspehov, je vstrajal in opozarjal svoje tova-
Vsi vemo, da je med sladek. Vse premalo pa poznamo njegove redilne moči in zdravilno vrednost. Med je v prvi vrsti odlična hrana, ki bi jo morali imeti vsak dan na mizi. V medu je okoli 80% sladkorja, 20% vode, nekoliko fosforja, razna eterična olja in kisline. Med je trikrat redilnejši od mesa. Sladkor, ki ga vsebuje med, je že in-
riše, da je samo v organizaciji mogoča rešitev perečih stanovskih vprašanj in zahtev. Njegovi železniški tovariši upokojenci so mu brezpogojno zaupali, o čemur najbolj dokazuje dejstvo, da je Ipil dolgo vrsto let nepretrgoma predsednik društva železniških upokojencev. Kot tak je upravljal tudi posle tajnika in blagajnika.
Zaradi dejstva, da so nemške vojaške oblasti okupirale večji del bivše Dravske banovine (Štajersko in Gorenjsko), se je število članov znatno znižalo. Uvidel je potrebo,, da se zaradi tega društvo razide. To je objavil v Ljubljanskih dnevnikih in v decembersiki številki Upokojenca.
K temu jubileju tudi mi njemu iskreno čestitamo z željo, da bi ga ljubi Bog ohranil še dolgo vrsto let delavnega in v nezlomljenem optimizmu.
kri, dočim mora želodec navadni sladkor s prebavo šele izpremeniti v invertnega. Kadar kupujemo med, pazimo, da dobimo pristnega, ne ponarejenega. Pristni med se po nekaj mesecih strdi. Hrani ga na suhem prostoru, ker med rad vleče nase vlago, potem pa se skisa. Za navadno
„Z naše strani smo lojalno priznali suverenost Svete Stolice ne samo zaradi tega, ker je v resnici postajala in ne samo radi malenkostnih teritorijalnih zahtev, malenkosti, ki nič ne odvzema veličini druge narave, temveč vsled prepričanja, da vrhovni poglavar vesoljne cerkve ne more biti državljan nobene države, s čimer se obvaruje uklon katolicizma oziroma vesoljnosti. Katoliški cerkvi smo priznali prednost v verskem življenju italijanskega ljudstva, kar je popolnoma naravno v katoliškem narodu, kot je naš in v režimu, kot je fašizem. Režim je tudi tu dosleden.
„To ne pomeni, kar je odveč še posebej povdarjati, da druge veroizpovedi, ki so bile do tega časa tolerirane, morajo biti odslej zasledovane, tlačene ali enostavno preganjane. Katoliška država ne pomeni, da morajo državljani slediti določeni veri, tudi če je ta vera vera večine. Toda z razmejitvijo dolžnosti, nalog in odgovornosti države do države ter države do cerkve je pot odprta in obzorje jasnejše. To je pika stavku petnajststoletne zgodovine."
Knjiga o Mussolinijevi verski politiki
V novembru pretečenega leta je izšla v slovenskem jeziku knjiga Mario Missi-rollja: Mussolinijeva verska politika.
Knjižica obsega 70 strani in je razdeljena v naslednja poglavja: Verska politika; Cavour-jeva mlisel; 20. septembra 1870; Država in cerkev v sporu; Fašizem in vera; Lateranski dogovori; Svoboda vesti; Mussolinijev „Stoj“; Katoliška akcija; Nedotakljiva suverenost države.
Brošura je zelo zanimiva. Ob koncu omenja pisatelj: Koristno je, da se spomnimo na njegove (Dučejeve) velike in plemenite besede:
„Po dolgih, žalostnih stoletjih tujske sužnosti je Rim moral postati prestolica prerojene Italije, ker nobeno drugo mesto ni moglo in ne more biti prestolica Italije. Toda ta dogodek in usodni zaključek prvega dela Risorgimenta je stvoril težak spor, ki je od leta 1870. naprej trpinčil italijansko zavest. Ta spor, ki je bil trn v narodnem telesu, je bil odpravljen z dogovori 11. februarja.14
To so točni in pravični dogovori, ki med Italijo in Sveto Stolico ne ustvarjajo
konfuznega ali hipokriznega stanja, temveč stanje spoštovanja in1 lojalnosti. Mislim, kar naj ne fzgleda nemogoče, da se samo v okviru konkordata ustvarja normalna posledica razdelitve med cerkvijo in državo; namreč razlika med nalogami in dolžnosti enega in drugega. Vsak s svojimi pravicami, dolžnostmi, oblastjo in svojimi mejami. Samo s to predpostavko — v nekaterih področjih — se lahko vrši sodelovanje med eno in drugo suverenostjo.
„Govoriti o zmagovalcih ali o premagancih je otročje: naj se govori samo o absolutni pravičnosti sporazuma, ki ustanavlja redipročno de jure že rešeno, toda vedno nevarno in v vsakem slučaju težko stanje. Sporazum je vedno boljši od spora; dobra soseščina je vedno boljša od vojne. Mir med Ouirinalom in Vatikanom je dogodek velike važnosti ne samo za Italijo, temveč za ves svet. Italijanom si je treba zapomniti to, da je dne 11. februarja 1929. papež končno in slavnostno priznal kraljevino Italijo kot monarhijo savojske hiše in Rim kot prestolioo italijanske države.
OPOZORILO
Člani se obračajo na društvo pismeno oziroma na tajnika ustmeno za informacije v zadevah, ki so bile že objavljene v Upokojencu, nekatere že večkrat. Skoro v vsaki številki je en ali drug planek aktualne vsebine, lahko trdimo za upokojen#e trajne vrednosti v splošnih zadevah, tičočih se pravic in dolžnosti upokojencev, popustov, odredb, gospodarskih in zdravstvenih nasvetov itd. Zato priporočamo vsem članom, da shranijo vse številke našega društvenega glasila. Nekateri člani imajo celo vse že izišle letnike vezane.
Gospodarski, gospodinjski in razni drugi nasveti - Zdravstvo
Med. redilna hrana in zdravilo.
verten, to je tako predelan, da takoj -preide v
uporabo pikoli ne segrevaj medu, da ne uničiš s tem vitaminov.
Med je pa tudi odlično zdravilo. Ce ga uživaš redno, zelo ugodno vpliva na celotni organizem, ga* krepča in poživlja. Posebno priporočljiv je nervoznim ljudem. Nadalje med odpravlja zlatenico, malokrvnost, vnetje dihal, čisti slabo kri. Ce te muči protin, pojej vsak dan 2 žlici medu. Za vneto grlo skuhaj tri žlice medu, dve žlici vinskega kisa in eno žlico vode ter to grgraj. Ce ne moreš spati, pojej zvečer košček kruha, namazanega z medom, in spanje se ti bo vrnilo. Različna eterična olja in rastlinske snovi, ki jih vsebuje med, vplivajo izredno pomirjujoče na živce.
Medico, krepčilno in nad vse zdravo pijačo, si lahko napravi vsaka gospodinja sama. V pol litra vrele vode vlij žlico medu, pusti še malo časa vreti in medica je pripravljena.
Jabolka za zimo.
Letos so jablane kar dobro obrodile in zato se je gospodinja kolikor mogoče preskrbela z jabolki, saj so v vsakem, še tako skromnem gospodinjstvu neobhodno potrebna. Jabolka, ki so primerna za shranjevanje, morajo biti popolnoma zrela. Dozoreti morajo na drevesu, le 'tako vpije sadež čim več sokov. Taka jabolka so mnogo odpornejša in vzdrže dalje časa. Dozorelo jabolko lahko odtrgamo, ne da bi potegnili iz njega pecelj in nalomili rodni les. Plod nekoliko zasu-čemo in ako se odtrga, je zrelo. Tedaj jabolka oberemo. Nekatere sorte se drže na drevesu prav do konca oktobra. Pustimo jih kar lepo na miru, kajti čim dalj časa so na drevesu, tem boljši in odpornejši bodo. Da jabolk ne tresemo, temveč jih obiramo, to ve danes vsak otrok. Ob shranjevanju pa se ravnajmo po sledečih navodilih, ki jih moramo brezpogojno upoštevati, če hočemo imeti jabolka prav do pomladi in še čez.
Jesenskih jabolk ne shranjujemo za dalje časa, ker se ne drže in so najboljša novembra in decembra meseca. Tudi kosmači, boskopski kosmač in kanadka niso posebno trpežni, ker potrebujejo vedno isto temperaturo in zračno vlago. Zato jih ne hranimo za pomlad. Najmanj občutljiva so jabolka z gladko kožo in to le zimske sorte, od katerih vemo, da so trpežna. Tako na primer hranimo v primerni kleti zelo dolgo: mošančkar, londonski peping, jonatan, rdeči bellefleur, ontario, bočkovo jabolko, zlato reneto itd.
Shranjujemo, kot smo že omenili, le popolnoma zrela jabolka, ki niso nič poškodovana in imajo pecelj. Prezgodaj potrgana in nezrela jabolka niso primerna za shranjevanje čez zimo. Zato ie prav, da počakamo s trgatvijo jabolk, kolikor časa je mogoče. Trpežna so le tista jabolka, ki smo jih obrali, ne da bi se potolkla, opraskala, odrla itd. Tudi pri prenašanju in nakladanju je treba največje pazljivosti. Odbrana jabolka sortiramo ter vzamemo za shranzevanje le ona, ki so popolnoma cela, brez prask in odr-tin, brez madežev in hrast in brez izrastkov. Ce nimamo časa ali primernega prostora, da bi jabolka takoj razvrstili, jih previdno zložimo v klet ali kam drugam na kup, kjer ne zmrzuje. Pozneje jih odpremimo v zimsko shrambo.
Letos bomo morali posebno paziti, da nam sadje v shrambah ne bo gnilo. Zato moramo shrambe prej razkužiti z žveplom ali apnom. Zvepljamo pri tesno zaprtih vratih in oknih, čez 24 ur pa prostor prezračimo in stene, če le mogoče, prebelimo. V shrambi pa moramo skrbeti tudi za svež dotok zraka. Zato napravimo pri dnu
manjšo odprtino, prav tako pa tudi pod stropom, da lahko svež zrak prihaja, slab pa odhaja. Seveda bomo to uredili le pri stalnih shrambah.
-	'Ji..
Da krompir ne gnije!
V „Oraču“ je priobčil inž. Fr. Janežič naslednji članek, ki ga zaTadi važnosti priobčujemo v celoti.
Od proizvajalcev krompirja, pa tudi od potrošnikov, ki so si jeseni nabavili krompir, slišimo vsak dan tožbe, da krompir v kleteh in v shrambah močno gnije. Cez mero pa gnije zaradi tega, ker so sorte slabo odporne, ker gomolji niso zadosti dozoreli, predvsem pa ker krompir nepravilno shranjujemo v kleteh. Vemo, da zgodnejše sorte krompirja, ki imajo nežnejšo lupino, rajši gnijejo kakor pozne sorte, ki imajo debelejšo lupino. Tudi krompir, ki smo ga prezgodaj skopali, rajši gnije kakor popolnoma dozorel. Zato moramo pri manj odpornih sortah in slabo dozorelem krompirju še prav posebno skrbeti za pravilno vkletenje.
Z vso doslednostjo moramo paziti na to, da dospe v klet res samo zdrav in nepoškodovan krompir. Odbrati moramo vse gomolje, ki so jih obgrizle miši in ogrci, ki so bili poškodovani pri izkopavanju in spravljanju in ki jih je, četudi komaj zaznavno, napadla mokra bakterijska gniloba, bela glivična gniloba ali vijoličaste rjave pege, ki izvirajo od krompirjeve plesni. Take obolele gomolje uporabimo posebej, prekuhane ali skisane, za krmo. Pred vkletenjem smo krompir za dalj časa razgrnili na zraku, da se je dobro posušil in da je z njega odpadla prst. Ce nam sedaj že vkleteni krompir gnije, ga pred zimo še enkrat skrbno preberimo in od njega izločimo vse obolele in poškodovane gomolje. Po potrebi pa ga prebirajmo tudi še med zimo.
Posebno skrb moramo posvetiti kleti, kjer bo krompir spravljen čez zimo.
1. Klet ne sme biti pretopla, ker bi v niei^ krompir, hitro začel gniti in odganjati; a razume se, da ne sme biti tudi prehladna, ker bi sicer krompir zmrznil. Toplota v kleti naj bo stalno od 2. do 8 stopinj Celzija. Razen vzornih kleti so vse naše kleti jeseni pretople, pa zaradi tega prav jeseni največ krompirja segnije. Zato le preberimo pred zimo še enkrat ves vkleteni krompir! Južna* kletna okna zaslonimo, da skoz-nja sonce kleti ne segreva. Ce so stene, vrata in okna kleti preslaba, da bi zadržala mraz, jih od zunaj obložimo s slamo. Ce toplota v kleti za dalj časa pade na 0 stopinj Celzija, postane krompir
v njej sladkega okusa. V tem primeru ga postavimo nekaj dni pred porabo v kak topel prostor (v kuhinjo), pa se bo iznebil sladkega okusa. Krompir zmrzne že pri —3° C. Tak se v toplem prostoru omehča in gnije.
2. Klet ne sme biti vlažna, ker vlaga pospešuje gnitje.
3. Skrbeti moramo za zadostno zračenje kleti. S prepihom skozi vso klet se najbolje prezrači. Cim bolj polna, je klet, tem več svežega zraka ji moramo dovajati. Krompir nasujemo do višine 1 m, le v hujši stiski za prostor in le če je krompir bil popolnoma zdrav, do 1.5 m. Zaradi boljšega zračenja krompirja ne nasujemo kar na tla. Nekaj centimetrov nad podom in ob stenah položimo lese iz lat, med krompir pa postavimo navpično nekaj cevi, zbitih iz lat. V vzornih kleteh za krompir je za zračenje idealno poskrbljeno, kar je bilo opisano v 1. lanski številki „Orača“.
4.	V kleti ne sme primanjkovati svetlobe, ker se v temi tvorijo golde, tanke in slabotne kali; ki črpajo krompirju hranilne snovi.
V vrečah, sodih in zaprtih zabojih — kakor je često navada v majhnem gospodinjstvu — ne smemo hraniti krompirja niti za malo časa, če ga hočemo obvarovati gnitja. Zato so najbolj primerni zaboji iz lat.
Ce bomo ravnali s krompirjem po gornjih navodilih, se nam ni treba bati, da bo gnil v večjem obsegu. Zaradi večje gotovosti pa še lahko potrosimo med posamezne plasti vkletenega krompirja malo žganega apna v prahu ali kako razkužilno sredstvo za krompir. Tako storimo zlasti, če krompir ni bil v najboljšem stanju že, ko srno ga spravili v klet.
*
«
V mrazu.
Tenka plast belega vazelina je dobro sredstvo zoper razpokane ustnice.
Ranice ob ustnicah se kmalu pozdravijo, če jih zdraviš s praškom borove kisline. Nato daš v prašek vato in previdno nekajkrat iztisneš na ranico, dokler je ne pokriva tenka plast praška. Ce imaš pa ustnice same ranjene, pomočiš vato v borovo vodo, jo izžmeš in jo daš med ustnice, kjer jo pustiš nekaj minut.
Usta in grlo
sta suha v burji in te ščemi v njih. Izplakni jn s čajem iz kamelic.
Nohti
se ti v mrazu radi lomijo in cefrajo. Ce jih sleherni večer močno zdrgneš z vazelinom, ti osta-; nejo zdravi.
Ozebline.
Ozebljene roke in noge so velika nadloga. Še preden si v nevarnosti, da ozebeš v roke in noge, si jih namaži s toplim laškim oljem, ki ga utiraj vanje. Potem brez dvoma ne dobiš ozeblin.
Ce človeku pozimi zmrzne uho, nos ali prst in če ne more takoj k zdravniku, si mora pač pomagati sam. V takih primerih so najbolj priporočljiv in učinkoviti mrzli obkladki. Cez noč ostane obkladek na zmrznjenem delu telesa in bolečine večinoma izginejo.
Društvena pisarna je v Wolfovi ulici 10 preko dvorišča v drugem poslopju, 2. nadstropje. Telefonska št. 45-53. Društveni čekovni račun poštne hranilnice št. 12-131, oni društvenega posmrtnega sklada pa št. 17-678.
Uradne ure v društveni pisarni ob delavnikih od 10. do 12. ure dopoldne; če je pisarna popoldne odprta, se morejo tudi popoldne dobiti informacije.
Člane, ki se obračajo pismeno za razne informacije in intervencije na društvo, prosimo, da prilagajo za odgovor znamke za eno liro.
Glasilo Društva državnih in samoupravnih upokojencev v Ljubljani.
Predstavnik dr. Ivan Vrtačnik. — Odgovorni urednik Anton Spendč. — Tisk J. Blasnika nasL, Univerzitetna tiskarna in litografija, d. d. v Ljubljani. Predstavnik Fr. Kralj. — Vsi v Ljubljani,