TRST, torek 7. januarja 1958 Leto XIV. . Št. 6 (3851) PRIMORSKI DNEVNIK Cena 25 lir Tel. 94-638. 93-808, 37.338 Poštnina plačana v gotovini UREDNIŠTVO: UL. MONTECCHI it. 6 II nad. — 1ELEFON 93-898 IN 94 (31 — poStni predal 559 — UPRAVA: UL. SV. FRANČIŠKA St. 2« — Tel. MALI OGLASI: 20 Ur beseda. - NAROČNINA: mesečna 480. vnaprej; četrtletna 1300, polletna 2500, celolet. .. 4900 lir. - FLRJ: Izvod 10 mesečno 210 din. »t. 37-338 — Podruž. GORICA: Ul. s. Pellico l-II.. Tel. 33-82 — OGLASI: od 8.-12.30 In od 15.-18. - Telefon 37-338 — CENE OGLASOV: Za vsak mm Poštni tekoči račun Založništvo tržaškega tiska Trst 11-5374 — ZA FLRJ: Agencija demokratičnega Inozemskega tiska, urnvna zaiozua ,Zy, _ T'J viStne v Širini l stolpca: trgovski 80, finančno-upravni 120, osmrtnice 90 lir - Za FLRJ za vsak mtn Širine 1 stolpca za vse vrste oglasov po 60 din. Ljubljana, Stritarjeva 3-1., tel. 21-928, tekoči račun pri Komunalni banki v Ljubljani 60 - KB . 1 . Z - 375 • izdala založništvo tržaškega a • Poreiga Office zmanjšuje važnost zadnjega Mac Millanovega predloga Pakt o nenapadanju naj bi bil le dopolnilo k sporazumu o najvažnejših vprašanjih - V Washingtonu so zadovoljni s tem pojasnilom - Komentarji v svetu IADNDON, 6. — Medtem ko je moskovski radio danes v svojem komentarju o Mac Millanovem predlogu izjavil, da Mac Millan ni predlagal nič novega, ker Sovjetska zveza že več let stalno predlaga pakt o nenapadanju, je predstavnik Foreign Officea sporočil uradno tolmačenje Mac Millanovih izjav, ki v veliki meri zmanjšuje važnost te pobude. Komentator moskovskega radia je še pripomnil, da je Mac Millan podal tako izjavo, ker je bil prisiljen, kajti nevarno se mu zdi ne upoštevati težnje angleškega ljudstva. Komentator je dalje izjavil: »Informacije, ki prihajajo iz ZDA, dokazujejo, da se za molkom ZDA glede Mac Millanovega predloga skriva najbolj hladno nasprotovanje.« »Zadevni del govora ministrskega predsednika, je izjavil predstavnik Foreign Officea, mora veljati kot celota. Ministrski predsednik je poudaril odnos med besedami in dejanji. Hotel je dejansko re-ei. da bomo morali še dalje delati za sklenitev sporazumov, katerim naj sledijo dejanja; ti sporazumi se morajo spremeniti v konkretne u-krepe. Ce bi za sklenitev takih sporazumov bila koristna sklenitev pogodbe o nenapadanju, tedaj bi angleška vlada bila mnenja, da bi taka P9godba, ki bi spopolnila sklenjene sporazume, lahko imela dober učinek«. Na vprašanja časnikarjev je Predstavnik izjavil, da angleška vlada ne misli na sklenitev pogodbe o nenapadanju s Sovjetsko zvezo kot posamezen ukrep. Dejal je, da bi taka pogodba «na primer« lahko bila dopolnilo sporazuma o razorožitvi ali o kakršnem koli drugem važnem nerešenem vprašanju med Vzhodom 'n Zahodom. Predstavnik je kot primer navedel zahodni predlog na Senevski konferenci leta 1955, naj bi sporazumu o združitvi Nemčije sledila pogodba o Varnosti med evropskimi dr-tavami. Dodal je, da bi spo-fazum o nekem zelo važnem vprašanju, kateremu naj bi **edila dejanja, t. j. njegovo ovajanje, morda omogočil •klenitev pogodbe o nenapa-®*nju. Na druga vprašanja je pred- stavnik izjavil; v»- da ne gre za «predlog» Velike Britanije, pač pa «sa-, 0 za idejo, ali priporočilo«; T da ni bilo posvetovanj gle-?e tega med Veliko Britanijo J? njenimi zavezniki v NA in da bo vprašanje, ka-J~r* države naj bi bile even-m° udeležene pri pogodbi, -jdvisno od okoliščin«, t. j. konkretnih ukrepov, ki bi -*d>li enemu ali več spora-_ *n°m, katerim naj bi po-* dba o nenapadanju bila sa-m° dopolnilo. ide ■jdtem predstavnik a-odlri ega departmaja danes klonil vsak komentar v zve- zi z Mac Millanovim predlogom. Ko je odgovarjal na razna vprašanja, je predstavnik izjavil, da britanska vlada ni prej obvestila ZDA, da namerava Mac Millan staviti tak predlog. Ko so mu novinarji omenili stališče, ki ga je ameriška vlada zavzemala v preteklosti glede pogpdb o nenapadanju med Vzhodom in Zahodom, ni hotel predstavnik podati nobene izjave. Na vprašanje ali njegfivo stališče pomeni spremembo v stališču ameriške vlade s tem v zvezi, je predstavnik odgovoril; «No comment«. Dosedanje uradno stališče a-meriške vlade je, da bi sklenitev pogodbe o nenapadanju med Zahodom in Sovjetsko zvezo bila brez koristi, ker listina Združenih narodov že nudi jamstva proti napadu. Na druga vprašanja je predstavnik odgovoril, da je mogoče, da bodo Mac Millanov predlog proučili na sestanku stalnega odbora NATO, ki bo v sredo v Parizu. " Predstavnik ni hotel komentirati osebnega pisma, ki ga je prejšnji teden poslal Mac Millan predsedniku Eisenho-werju. Kljub rezerviranosti državnega departmaja domnevajo, da je stališče ameriške vlade do morebitne sklenitve pogodbe o nenapadanju med Zahodom in Vzhodom nespremenjeno. Pripomniti je treba še, da so tolmačenje, ki ga je danes dal predstavnik Foreign Officea sprejeli v a-meriških uradnih krogih z zadovoljstvom. Vsekakor pa je Mac Milla-nova izjava vzbudila precejšnje zanimanje v vsem svetu. V francoskih uradnih krogih izjavljajo, da se države NATO pripravljajo na posvetovanja v zvezi z Mac Millanovim predlogom. Dokler ne pride do teh posvetovanj, ne bo francoska vlada sporočila svojega dokončnega stališča glede predloga, ki ga še vedno proučujejo. Zatrjujejo, da je Francoski poslanik v Londonu dobil navodila, naj vpraša britansko vlado za pojasnila. V Bonnu pa je načelnik tiskovnega urada von Eckardt med drugim izjavil, da pakt o nenapadanju ne pomeni, da Velika Britanija misli napraviti «kaj takega, kar bi zmanjšalo obrambno moč NATO«. Dodal je, da je Foreign Office zagotovil bonnsko vlado, da Velika Britanija ne bi podpisala pakta o nenapadanju, če ne bi istočasno bile sklenjene pogodbe, ki naj bi nudile dokončno rešitev vpra- sprotna bloka. »Bonnska vlada, je dodal von Eckardt, bo s potrebno resnostjo proučila Mac Millanov predlog v prepričanju, da ta potrjuje nujnost pravične in mirne rešitve vprašanja nemške enotnosti«. Na koncu je še izjavil, da bonnska vlada proučuje tudi predlog poljskega zunanjega ministra Rapackega o brezatomskem področju, da ugotovi, ali vsebuje take elemente. ki bi lahko prispevali k mednarodni pomiritvi, «kar je temeljni smoter nemške zunanje politike«. Kanadski ministrski predsednik Diefenbaker je sinoči izjavil novinarjem, da bi Mac Millanov predlog «lahko v veliki meri povečal možnosti miru«. «Vsak tak sporazum, je dodal, bi bil nadaljnji sklep v verigi miru«. Predstavnik pakistanskega zunanjega ministrstva je izjavil, da pakistanska vlada u-godno sprejema Mac Millanov predlog. »Ugodno sprejemamo to idejo, je dodal predstavnik, kajti z naklonjenostjo sprejemamo vsako pobudo, ki lahko zmanjša mednarodno napetost«. Tudi v indijskih uradnih krogih so ugodno sprejeli Mac Millanovd idejo. V teh krogih pa poudarjajo, da niso še dobili uradnega besedila govora. Vendar pa je indijska vla da vedno naklonjena vsaki pobudi, ki lahko zmanjša mednarodno napetost in pripomore k morebitnemu zbližanju med Vzhodom in Zahodom. Danski zunanji minister Hansen je izjavil, da Mac Millanov predlog, če nanj gledamo z vidika želje po miru in medsebojnega razumevanja zasluži skrbno proučitev. Poudaril pa je, da danska vlada ne more takoj zavzeti stališča o tem, ker spada načrt v okvir proučitve mednarodnih političnih vprašanj. Japonski tisk tudi ugodno komentira predlog Mac Mil-lana. List »Tokio Simbun« piše, da je treba v dobi sput-nikov pobude, kakršna je Mac Millanova, podpirati, ter poziva ZDA in SZ, naj opu stita svoje negativno stališče. Pekinški list «Ljudski dnevnik« piše, da je Mac Millanov predlog «dobra stvar, seveda če je iskren«. «Toda iz govora britanskega ministrskega predsednika, dodaja list, je težko ugotoviti, ali britanska vlada res in iskreno misli sedaj začeti akcijo za izboljšanje odnosov med Vzhodom in Zahodom in za zmanjšanje mednarodne napetosti. Britanski ministrski predsednik je v svoji izjavi napravil vse mogoče, da poudari politiko preventivne jedrske obrambe NATO in je pri tem šel mimo naporov Sovjetske zveze za mir«. List dodaja, da vse kaže, da se britanska vlada trudi, posluževati se nekaterih gesel, za- to da pobija svojo nepriljubljenost doma in v tujini. Francoski tisk je v glavnem skeptičen. »Aurore« piše, da je treba glavni vzrok Mac Millanove pobude iskati v notranji politiki. Britansko javno mnenje je vznemirjeno in se boji, da se Velika Britanija preveč povezuje z ameriško politiko. Opozicija, ki jo vodi Bevan, stalno obsoja Mac Mjllanovo in Lloydovo stališče. Zato je bilo potrebno pomiriti ljudstvo in laburiste. Tudi »Figaro« je tega mnenja in pravi, da je vzrok Mac Millanove ideje «predvsem skrb, da pomiri britansko javno mnenje«. Na Dunaju je avstrijski kancler Raab pozdravil Mac Millanove predloge. Toda zahteval je, naj bi tudi male države imele svoj glas pri razgovorih o razorožitvi in miru. Egiptovski list «A1 Ahram« pa piše, da bi pakt o nenapadanju bil mnogo boljši kakor «izgradnja oporišč za vodljive izstrelke«. o «evropski» prestolnici Italijanska delegacija predlaga Milan ali Turin pa tudi Monzo ali Streso PARIZ, 6. — Na današnjem sestanku šestih ministrov za zunanje zadeve «Male Evrope«, ki je bil pod predsedstvom italijanskega zunanjega ministra Pelle, so razpravljali o izbiri prestol nite vseh »evropskih« organizacij. Niso se pa mogli sporazumeti. «Zdi se, da je neizbežna začasna rešitev, kar se tiče vprašanja evropske prestolnice,« je nocoj izjavil belgijski zunanji minister Lprock. Na jutranji in popoldanski seji so razpravljali o izbiri skupnega sedeža za evropsko tržišče in Evratom ter so se sporazumeli samo o eni točki, kii jo je med drugimi zagovarjala tudi italijanska delegacija, t. j. da se izbere enoten sedež za vse evropske ustanove. Po še nepotrjenih vesteh je italijanska delegacija baje predlagala za prestolnico Milan ali Turin, in tudi Monzo ati Streso. Kalkor rečeno, pa ni bilo mogoče doseči soglasnosti. Francozi, ki niso zgubili upanja, da bo Pariz izbran za dokončno evropsko prestolnico, nasprotujejo, da bi za začasno prestolnico izbrali Bruselj, Bojijo se namreč, da bi Bruselj postal pozneje dokončna prestolnica. Bolj naklonjeni so sedaj Luksemburgu. Zmanjšanje sovjetske vojske za nadaljnjih 300 tisoč mož Kuznjecov je izjavil, da so Mac Millanovi predlogi pozitivni • V Washingtonu izjavljajo, da se načrti ZDA ne bodo spremenili «niti za vejico» - Hoffman predlaga «drzno revizijo ameriške politike in «udarni program za mir» MOSKVA, 6. — Moskovski radio je objavil sporo- ,za ustavitev oboroževalne tek-čilo Tassa, ki javlja, da so znižali število sovjetskih | «e. £ ^inzaašanabrr°e^'arna oboroženih sil za drugih 300.000 mož. Ta sklep moskovske vlade ‘je sporočil tudi pomočnik zunanjega ministra Kuznjecov na tiskovni konferenci, ki je v zvezi z Mac Millanovim predlogom za sklenitev pogodbe o nenapadanju med Zahodom in Sovjetsko zvezo izjavil, da bi ta pobuda lahko imela ugodne posledice kakor vsak predlog, ki ima namen zmanjšati mednarodno napetost. Agencija Tass pojasnjuje, da bodo iz Vzhodne Nemčije umaknili nad 41.000 mož, iz Madžarske pa nad 17.000 mož. Izjava, ki jo je objavila Tass, pravi: «V skladu s sklepom vrhovnega sovjeta od Sl. decembra 1957 ter v skladu z leninistično politiko miru in prijateljstva med narodi, kakor tudi z željo, da se zmanjša mednarodna napetost, je sovjetska vlada odredila, naj se število sovjetskih oboroženih sil zmanjša za drugih 300.000 mož. To število je treba prišteti k 1.840.000 vojakom, za katere se je v letih 1955 in 1956 zmanjšala sovjetska vojska. S tem enostranskim ukrepom, še preden je dosežen splošen sporazum o razorožitvi, je sovjetska vlada mnenja, da je dala nov znaten prispevek za zmanjšanje napetosti in za vzpostavitev zaupanja pri odnosih med državami. Sovjetska vlada izreka upanje, da bo to dejanje dobre volje služilo za zgled drugim državam, predvsem pa velikim državam NATO (ZDA, Veliki Britaniji, Franciji), ki imajo močne oborožene sile, zato da sprejmejo praktične ukrepe za zmanjšanje svojih oboroženih sil in Nenadna preosnova britanske vlade Minister Thorneycroft je podal ostavko ker je proti večjim izdatkom od lanskih Mac Millan odpotuje danes v vzhodne prestolnice Common-wealtha - Ciprsko vprašanje povzroča slabo razpoloženje v vladi in konservativni stranki šanj, ki sedaj ločijo dva na-•"“m............. niiimmiiiimi..... «■»»........ ..milnim Fanfani bi hotel 275 poslancev Župan Neaplja - biv. tajnik PNF Kaže, da bo palača Chigi pod vplivom Washingtona in Vatikana ovirala sklenitev nenapadalnega pakta ■ ZDA ne trpijo Italije v Sahari (Od našega dopisnika) 8. — Zdi se, da je da-izvoji, nalvažnejšn novica — ,*lhi4t.?V bivšega generalnega 1«4» 'ašistivne stranke iz P»na 18 neapeljskega žu- Ihu : l*0 »stavki Laura. Ime ki k^V’ Nicoln Sansenelli. *bo«r,u .noto član fašistične Don hiice "n fašistovskih kor- komunistične ,,._^ne in demokristjan- eeraP|l ho ;:J' izvolilo gn je soglas-svetovalcev, tefs. v dvorv*^*c.niK0 hoteli ostati ‘Udi • Svojo odsotnost so °bčingj£ri«lužili: Ves razvoj <*račju krize se je vršil v jh ne/.e^opustne samovolje ;'hska oni(o*ti, Laurova obrtni jPrava 't vsemi nered ki- konti- izmaknila sleher-v lt»b »"l občinskega sveta »L”' - ta« l,n\'>r'yni je v i m o ht ož-n« vih ■?. 8 ,e ni mogla u- j^*konu °vorno»t za i'azne kSTT ukrepe' ,hovJm b0 v kratkem doki ^ topunu - po o- T«« 0 oaria,oria Tu pinij a — S*0 «o ' l>'rh"no Cioccettl. h. 0bhi«,i **, dogovorili danes dontok r lat j a no v, li-L r*clt»,-.n "Ofialdemokrntov. M? h komernar- i vOr Fanfurujov Mnfantmivl ° j>Kni' Predvsem ,ahoveu 1 11 Fanfani Muc a|hem a Predloga o nenn-S«Sredno P5ktu "i omenil ne-v ,av<* »tul ri>rav Poluradna 4oh«*_ Išča palače Chsgi kazala na nega-britanskr ^®lhčenr omenjala le ni ?dno« 'oj* dane-° •' 1,1 ,>r“v te 5jPr*Vi.' * -1?. PrečeJSen vt,M ume ko v Rimu ti,?'1 Oilti , vtis ume- frlln r\ »tališče pa (ni*' theri" 11 neJevolja, v WnaP«duimOU‘11i,'juj<'’ če s da lOhOkr«., P Okt predpostav-no podlago tako. kot mora imeti vsaka zgradba svoje temelje«. Vse kaže, da je v Rimu brez vpliva na vladne kroge prečej odločno ugodno stališče zahodnonem-ške in avstrijske vlade, kakor tudi prvi pozitivni odmev v Moskvi. Kot vedno ,je odločilno tisto, kar mislijo v Wa-shingtonu in zaradi tega je zelo verjetno, du bo palača Chigi rajši ovirala kot pa pospeševala bodisi sklenitev nenapadalnega pakta, bodisi kakršno koli drugo obliko mednarodne pomiritve. In kot vedno, Lgrujo tudi tokrat precejšnjo vlogo koristi Vatikana, ki ze seda; ocenjuje vsa politična — tudi mednarodna — dogajanja s stališču prihodnjih političnih volitev m zaradi fe-gn zaostruje svojo protikomunistično in protisovjetsko politiko. Od vseh Fanfanijevih izjav v njegovem bolognskem govoru pa je naslednji stavek: «Kljub največjemu spoštovanju odgovornosti poglavarja države, si ne moremo prikrivali, da drzuva pričakuje vn lil ve, in sicer istočasne volitve« Kljub izrazom o spoštljivosti si torej Fanfani precej nespoštljivo in samovoljno jemlje pravico govorili v imenu vse države in se ze v naprej poslavlja v polpžaj tisle-gu. ki naj odloča o istočusnih volitvah t. j. poglavarja države. Demokristjanski generalni tajnik je dolgo polemiziral s Togliattijem in s KP1 za katero je dejal, da bi večje število komunističnih glasov od atevlila prejetega 7, tunijH 1953 »pomenilo spremembo zahodnih parlamentov v raketna iztrclišča komunistične revolucije«,.. 7,a svojo stranko pi je dejal Fanfani, da mor« doseči toliko glasov kot Jih je prejela 17. aprila to se pravi najmanj 278 poslancev, tako da bi potrebovala samo 21 poslancev za absolutno večino. »In če bo zmaga še bolj sijajna, ne bomo jokali«, je rekel Fanfani. Glede bodočih za veznikov t>e Fanfani ni nikogar branil, toda kaže. da je namigoval bolj na možnost koalicije z monarhisti, čeprav ni izključeval možnosti obnove centrirana. Odgovoril mu je Saragat ze danes m dejal, da je za Fanfainija glavno vprašanje doseči zadostno število glasov za sestavo vlade. Za nas pa, da jih imamo toliko, da Di odločilno vplivali na avtonomistične Neonijeve socialiste, s katerimi bi uresničili tisto veliko socialdemokratsko stranko, ki si jo vsi pravi demokrati želijo. Republikanci pa so Fanfa-mjevo raz lago odklonili. Od članov vlade je bil danes na vrsti samo Gava z intervjujem v nekem tedniku o stanju industrije in trgovine. Po njegovem se je industrijska aktivnost v zadnjih letih utrdila, zalog je dovolj in svetovni položaj industrije zlasti v Evropi kaže na precejšnjo ekspunzivnost. Precej so bile zapažene tudi izjave predsedniku ENI En-rica Matteia nekemu ameriškemu novinarju, kateremu se je pritožil, da poskušajo EDA Italiji preprečiti dostop do saharske nafte in do so Američani nupravili »grdo stvar s tem, da »o Italijo izključili iz sleherne gospodarske aktivnosti v Libiji«. Mat-tei je povedal, da je ENI že imela podpisan sporazum za obširno koncesijo v Libiji z libijsko vludo, ki pa je nenadoma sporazum odpovedala zu-rudi »višjih ukazov«. Kmalu nato pa se je izkazalo, da je bila koncesija dana ameriški »American Overseas Petroleum«, A. P, LONDON, 6. — Nocoj so v Londonu sporočili, da je zakladni minister Thomeycroft odstopil. V Dovvning Streetu javljajo, da je Thomeycroft odstopil zaradi protesta proti finančni politiki vlade. Njegovo mesto bo prevzel minister za kmetijstvo Derick Heathcoat-Amory, katerega mesto bo prevzel dosedanji državni tajnik v vojnem ministrstvu John Hare. Harejevo mesto pa bo prevzel finančni tajnik admiralitete Chri-stopher Soames. Sporočeno je bilo, da sta odstopila tudi gospodarski tajnik v zakladnem ministrstvu Nigel Birch in finančni tajnik v zakladnem ministrstvu Enoch Powell. Powella bo nadomestil Jocelyn Simon. Thomeycroft je izjavil: »Nisem pripravljen odobriti za prihodnje leto več vladnih stroškov, kakor jih bo porab- I ljenih letos.« Mac Miha-n bo odpotoval jutri zjutraj z. letalom iz Londona v Novi Delhi. V londonskih političnih krogih pripisujejo njegovemu potovanju veliko važnost. Prvikrat bo namreč predsednik britanske via-de obiskal vzhodne prestolnice Commonvvealtha. V Indiji, Pakistanu, Cejlonu, Novi Zelandiji in Avstraliji se bo Mac Millan razgovarjail s tamkajšnjimi voditelji o mednarodnih vprašanjih, zlasti o vprašanjih, ki se tičejo , Commonwea.ltha. Stališče posameznih članov Commonweallha je v raznih vprašanjih različno. Vendar pa je mnenje azijskih članov te skupnosti velike važnosti in britanska vlada ne more mimo njega. Med drugim se bo Mac Millan razgovurjal o skupnem tržišču, o »terlinškem področju, o vodikovih bombah, o razorožitvi, o odnosih z Vzhodom ter o gospodaiski pomoči za industrijski razvoj Commonwcal-tha. - Na današnji seji vlade, ki jo je Mac Millan sklical pred svojim odhodom, so še govorili o glavnih smernicah politike za časa predsednikove odsotnosti. El ust i se je govorilo o Cipru. Baje se je sklenilo pričeti proces zbliževanja med Grki in Turki na otoku ter skušati oboje pritegniti v upravo oJoika. Tako naj bi bila naloga guvernerja, da pripravi primerno vzdušje za pogajanja o Dodočhosti otoka. Ta poga jamja naj bi se razvijala v obliki tristranske konference ali vsaj posvetovanj po diplo matslci poti med Londonom, Ankaro in Atenami.V londonskih političnih krogih se govori, da povzroča Vprašanji Cipra v vladnih krogih zopet hudo kri in govori se celo o možnosti krize v vladi ter v konservativni stranki. Lord Hailsham, ki je obenem predsednik konservativne stranke, je baje v manjšini s tistimi v vladi, ki so proti načrtu za rešitev oiprskega vprašanja, kot ga je predložil novi guverner otoka Hugh Foot. la načrt, ki določa obnovo pogajanj z nadškofom Makarioeom ima manjšina v konservativ ni stranki za priznanje šibkosti. Ni izključeno, trdijo v istih krogih, da bi lord Hailsham podal ostavko tako na mesto v vladi kot na predsedstvo stranke. Bila je prav o-svoboditev nadškofa Makario sa, ki je pred letom povzročila, da je podu! ostavko Hud shamov prednik lord Salisbu ry- Današnja dopoldanska vlad na seja je bila zadnja pred odhodom Mac Millana in je zaključila vrsto vladnih sej, ki so se pričele pretekli petek. Ministrski predsednik se bo vrnil v London šele 14. ie-bruarja. Po nekaterih virih je angleška vlada baje še za nekaj časa odložila izvajanje načrta po katerem naj bi se Maka-rios vrnil na Ciper, da bi nadaljevala preiskovanje mnenja pri Turčiji in Grčiji. Vsekakor pa je v večini odobrila mnenje Foota. da je Makanos edini resni sobesednik. «»------ Med Hillaryjem in Fuchsom trenja WELLINGTON, 6; — Ne ve se še, kaj namerava Edmund Hillary, ki je to noč prispel z letalom z Južnega tečaja v Scottovo bazo s tremi člani svoje skupine. Četrti član skupine je ostal s svojim radijskim aparatom na tečaju zaradi zveze z dr. Fuchsom. Verjetno je, da bo šel Hdilary z letalom na bazo 700, kjer bo čakal Skupino dr. Fuchsa, kakor je tudi možno, da bi na hitro obiskal dr. Fuchsa z letalom na tečaju. Poveljnik ameriške baze «Ellsworth Station* v Weddel-lovem morju je v intervjuju dopisniku Reuterja dejal, da lahlko Fuchsova ekspedicija doseže Južni tečaj v osmih dneh. Svojo pot nadaljuje počasi in v težkih razmerah, zaradi česar ne more prehoditi več kot 26 milj na dan. Neko letalo RAF je danes pristalo v Scottovi bazi, potem ko je letelo 1280 milj (okrog 2050 km) in čez Južni tečaj. To je prid primer, da je kako enomotorno letalo preletelo antarktični kontinent. Letalo je bilo v zraku 11 ur. Ddletelo je z britanskega oporišča South Ice, ki leži 800 km od Južnega tečaja, včeraj okrog polnoči. Pristalo je proti 11. uri danes dopoldne v Scottovi bazi, potem ko je preletelo Južni tečaj. Ko je isti pilot John Levvis 30. decembra poškušal naprr.viti isto Dva rekorda v letu čez Atlantik RIM. 6. — StirimotOrno ie-talo «C!ipper Derby» ameriške družbe PAA je danes zrušUo hitrostni rekord na progi od New Yorka do Rima. To progo je letalo pod vodstvom Ca-merona Robertsona preletelo brez vmesnega postanka v 11 urah in 6 minutah: preletelo je 7170 km s povprečno hitrost , „ ,___ . j° 651 km na uro. Nad Atlan- ssrsr&ra: sta o- "T*6" ralo preveč ledu. I Turbinsko reakcijsko letam «Britannia» angleške družbe Dr, Fuchs je poslal brzojavko v glavni štab transaiiktič-ne ekspedicije v London.'s katero uradno sporoča, da bo nadaljeval svoje pot proti tečaju, s čimer je zavrgel nasvet Hillary}a, naj bi raje odložil nadaljevanje poti na bolj ugoden čas. Tudi Hillary je poslal v London brzojavko, s katero sporoča, kaj je Fuchsu svetoval in kaj mu je ta odgovoril. «Ceprav me je dr. Fuchs prosil, da bi ga eden izmed mojih tehnikov spremljal z Južnega tečaja v Scottovo bazo, ni nihče od mojih ljudi, ki so opravili to izredno delo. sedaj razpoložen, da bi prevzel to nalogo, ki jo vsi smatrajo za skrajno drzno v tem delu leta. Ko sem sporočil svoje stališče Fuchsu, je ta odgovoril z večjim obžalovanjem kot pa jezo, da je odločen nadaljevati pot kljub vsemu«. Voditelji glavnega štaba ekspedicije so se postavili na stran Fuchsa ter mu sporočili, da odobravajo njegov sedanj’ sklep kakor tudi vse sklepe, ki bi jih sprejel v bodoče. BOAC pa je danes prav tako zrušilo rekord proge Neiv York - London. Pot je preletelo v 7 urah in 57 minutah. Na letalu je bilo 18 potnikov. Ves čas je pihal zelo ugoden veter. jim prinaša Sredstva, ki jih bo dobila z novim znižanjem sovjetskih oboroženih sil in vojaških izdatkov, bo sovjetska vlada u-porabila v miroljubne namene in za nadaljnji dvig materialne in kulturne življenjske ravni sovjetskega ljudstva. Po nalogu vlade bo osebje, ki bo odpuščeno iz vojske in mornarice, dobilo novo zaposlitev v krajih svojega bivanja«. Kuznjecov je izjavil, da so predlogi, ki jih vsebuje zadnji Mac Millanov govor, pozitivni. «Nimamo celotnega besedila govora, je dodal Kuznjecov, toda če presodimo to. kar je objavil tisk, so predlogi, ki jih govor vsebuje, pozitivni«. -Omenil je zatem, da je sovjetska vlada že leta 1956 predlagala, naj se sklene pogodba o nenapadanju med državami NATO in državami varšavskega pakta, in je dodal, da bodo vsi koraki zahodnih držav za sklenitev takega pakta imeli lahko samo pozitivno vlogo. «Upamo, je nadaljeval Kuznjecov, da so Mac Millanovi predlogi iskreni«. Kar se tiče prepovedi a-tomskega orožja in jedrskih poizkusov, je Kuznjecov izjavil, da je Sovjetska zveza že postavila konkretne ponud be, toda ni dobila nobenega odgovora. «Mi čakamo, da se daj stavijo zahodne države svoje predloge«. Neki novinar je Kuznjeco-v a vprašal, ali je Sovjetska zveza sklenila ponovno zmanjšati število svojih vojakov Ijer meni, da se je mednarodna napetost zmanjšala. Kuznjecov je odgovoril: ((Vzro-ki, ki jih obrazložuje zadevno sporočilo, so zadosten odgo vor na to vprašanje«. «Vlada Sovjetske zveze, je pripomnil Kuznjecov, upa, da bodo njenemu zgledu sledile ZDA, Velika Britanija in Francija«. Ko so ga vprašali, koliko znaša število efektivnih sovjetskih vojakov po novem znižanju, je Kuznjecov odgovoril, da to ne spada v njegovo pristojnost. V Londonu ni bilo mogoče nocoj dobiti uradnih komentarjev o sovjetskem sporočilu. da bodo ponovno zmanjšal: število oboroženih sil. V po,e blaščenih krogih pa so mnenja, da bo Sovjetska zveza o-hraniia v Vzhodni Evropi svojo moč. Medtem ko zmanjšuje število konvencionalnih sil, povečuje svojo moč s podmornicami in z najmodernejšimi sredstvi zračne vojne. Ameriški funkcionarji so Izjavili, da bo zmanjšanje sovjetskih oboroženih sil lahko zelo malo vplivala na vojaško ravnotežje med Vzhodom in Zahodom. V državnem departmaju ugotavljajo, da čeprav bodo Sovjeti izvedli napovedano zmanjšanje, se ame- lllllllllllllllilllllllllllllllllllltllllllllllllMIIIIIIIIIIIIIHIIIIIIIIimillllMMIIIHIIIIIIIIIIIIIIIIHIIIIIIMI * Borba* o predlogu Mac Millana Korsik naprej (Od našega dopisnika) BEOGRAD, 6. — Predlog Mac Millana za sklenitev paleta o nenapadanju med Zahodom in Sovjetsko zvezo je po mnenju v Beogradu poizkus, da se najde izhod iz začaranega kroga, v katerem se vrtijo nerešena mednarodna vprašanja ter odnosi med Vzhodom in Zahodom, Poleg tega je predlog Mac Millana, ki je zelo blizu nedavno obrazloženi ideji sovjetskega §niniiniiiniiiiiiunvinnniimiinviininiunininnnininntnnmnniiniimiminniniilllliinnniiivnwmniinininiimtiimunviniinnwini Vprašujejo se, ali je res v višini 300 Človek in spet živ na Zemlji? Vesli v SZ še ne potrjujejo, a na Zahodu jo še resno komentirajo, kot da je do fantastičnega dogodka še zares prišlo MOSKVA, 6. — V zahodnih krogih v Moskvi trde. da se je neki človek z raketo dvignil v višino 30(1 km. Pri tem se sklicujejo na dejstvo da je sovjehski tisk pred kratkim napisal, da bo prvi človek ki bo dosegel stratosfero, sovjetski državljan. Seveda pa ni o tem znano nič. točnega in je zaradi tega treba sprejeti te vesti z vsemi pridržki. Vendar pa jemljejo vest na Zahodu precej resno v }>re-tres V VVashingtonu poudarjajo, da je pred nedavnim ameriško letalstvo sporočilo, da ima namen izstreliti raketo, ki bi jo vodil človek, v višino 160 km. Ta raketa, ki se bo imenovala «X-15», . je bila označena kot «prvi korak k satelitu s pilotom«. V septembru 1956 pa je neki ameriški letalec, major Kin- 40' ‘kni naSepoikuVsn.m S j povratek ^eka^na Zemljo «X-2». iuvmu Vest iz Moskve, da je bila izstreljena raketa s človekom, ki se je potem vrnil živ na Zemljo, je povzročila med angleškimi znanstvenimi krogi živo presenečenje. Ravnatelj observatorija Jodrell Bank prof. Lovell je izjavil: »To je zares fantastično. Sprašujem se, ali je res. Ce je res, je mogoče samo reči, da gre za fantastično stvar. Je skoraj neverjetno.« Ravnatelj observatorija v Cambridgeu Martin Ryle .pa je rekel: »Zdi se mi, da je bil to prihodnji korak, ki bi ga bilo treba narediti, potem ko so bile poslane v zrak živali. Tehnično je to ogromen korak nuprej. Treba ga je bilo pričakovati, ker so že bile pognane rakete v tako višino z živalmi, ki so se vrnile žive na Zemljo.« Ryle je potem izjavil, da se je moral z majhnim, zelo močnim padalom in človekom v posebni kabini; pri višini 16 km, pa naj bi človek uporabil drugo, večje padalo. Neki predstavnik sovjetske akademije znanosti je da-nes zvečer izjavil; »Sovietski znanstveniki so mnenja, da se je pirvi umetni satelit razpršil v plasteh zemeljske atmosfere.« Sporočeno je bilo, da bo glede tega v kratkem objavljeno uradno poročilo. Sef odseka za vodene izstrelke pri ameriškem letalstvu general Scriever ter odgovorni za balistične naprave vojake general Medaris sta včeraj v nekem intervjuju po televiziji priznala, da je SZ pred ZDA tako na področju izstrelkov srednjega akcijskega radija kakor na področju medcelinskih izstrelkov. Glede izstrelkov srednjega akcijskega radija je general Schriever zatrdil, da bo zamuda ZDA nadokinadena pred letom 1960, predsednika vlade Bulganina o sklenitvi pakta o nenapadanju med atlantskim in var-šarskim paktom, korak naprej pri približevanju pogledov dveh nasprotnih taborov, To pozitivno vrednost britanske pobude pa zamračujejo nekatere ideje, ki so v nasprotju z izraženo željo za zmanjšanje napetosti. Ko Mac Millan predlaga pakt o nenapadanju, je namreč mnenja, da je potrebno še naprej krepiti vojaške sile atlantskega pakta, češ da je to prvi pogoj za ohranitev miru. Razumljivo je, poudarjajo v Beogradu, da se te teorije ne morejo vskladiti z željo o prenehanju oboroževalne tekme in da je ta teorija celo v nasprotju s trditvijo samega Mac fifillana, »da je vojna trenutno nemogoča, ker je doseženo rarmotežje«. Ce je res doseženo ravnotežje, čemu krepiti sile atlantskega pakta? Posebno še, če se iskreno želi skleniti pakt o nenapadanju? »Mar ni tise to samo nov začarani krog?» se sprašuje nocojšnja sBorba». aPogoj za razorožitev je rarnotežje, a praksa je nepobitno dokaza la, da se ravnotežje lahko doseže samo z novo oborožitvijo. Z drugimi besedami, z nadaljevanjem oboroževalne tekme.« »Ideja Mac Millana pa lahko kljub tem protislovjem prinese korist, posebno če se poveže z drugimi pobudami, na pr. s predlogom poljske vlade in če se na pakt o nenapadanju ne bo gledalo kot na dokončen korak, ki naj določi premirje med Vzhodom in Zahodom, temveč samo kot na začetek pri odstranjevanju nezaupanja med Vzhodom in Zahodom. Pakt o nenapadanju, ugotavlja »Borba«, ne bi bil sam na sebi zadosten. Bil pa bi zelo koristen, če bi pomenil prui korak k vzpostavi mednarodnega zaupanja in bi prispeval k ustvaritvi u-godnega ozračja za začetek sporazuma o odstranitvi sedanjih težav predvsem za prenehanje oboroževalne tekme. B. B. riški načrti ne bodo spremenili »niti za vejico«. V francoskem zunanjem ministrstvu odklanjajo' vsak komentar. Diplomatski opazovalci pa so mr.enja, da je sovjetsko sporočilo nov korak pri tipanju med Vzhodom in Zahodom glede zmanjšanja mednarodne napetosti. V političnih krogih zahod-nonemške prestolnice ugotavljajo, da spada zmanjšanje števila sovjetskih oboroženih s.l v sedanjo tendenco zmanjševanja konvencionalnih oboroženih sil vzporedno z razvojem, jedrskega in raketnega orožja. Ugotavlja pa se, da kljun predlaganemu znižaju zaostaja Zahod še vedno za Sovjetsko zvezo, kar se tiče števila vojaštva v Srednji Evropi. Kancler Adenauer je danes ponovno sprejel nemškega poslanika pri NATO Bankenhor-na, s katerim je nadaljeval proučevanje odgovora na Bul-ganinovo pismo. V uradnih krogih so mnenja, da bo Ade-nauerjevo pismo izročeno sovjetskemu poslaniku Smirno-vu prve dni prihodnjega tedna. Domnevajo, da je Adenauer med svojim kratkim razgovorom. ki ga je včeraj imel s Smirnovom, sporočil, da bo pismo izročeno njemu, da ^a pošlje v Moskvo, ker je nemški poslanik v Moskvi še vedno bolan. Medtem izjavljajo v bonn-skih pooblaščenih krogih, da nekateri elementi poljskega načrta o brezatomskem področju zaslužijo proučitev. Dodajajo pa, da je treba to proučitev izvesti v okviru splošne nadzorovane razorožitve in odprave vzrokov politične napetosti. »Ce ga vzamemo ločino. poudarjajo v Bonnu, je to načrt, katerega vsebina in zemljepisni obseg sta preveč omejena.« Medtem je predsednik Ei-senhower, ki se je danes vrnil iz Gettysburga v Washing-ton, predsedoval državnemu svetu za varnost. Seja je trajala tri ure. Po seji ni hotel Harold Stassen povedati, ali so govorili o razorožitvi. V New Yorku pa je bivši ravnatelj Marshallovega načrta Paul Hoffman zahteval «drzno revizijo« ameriške politike. To pa zaradi tega, da ZDA «najdejo pot iz slepe ulice,- v kateri so v primeri s Sovjetsko zvezo«. V članku, ki ga je objavil v reviji »Look«, našteva Hoffman vrsto ukrepov, ki naj bi po njegovem pokazali pot iz te slepe ulice in ki naj bi v svetu vzpostavili ozračje miru, ki naj bi bilo ugodno »ameriški civilizaciji«. Med drugim predlaga, naj ZDA napovedo «udami program za mir«, ter predlaga, naj ameriška vlada ustanovi «vrhovni svet za mir«, ki naj razpolaga z minimalnim kreditom 2i milijard dolarjev letno. Ta «svet» naj bi imel nalogo proučiti in izvajati «vse ukrepe, ki bi jih plodna ameriška domišljija lahko proizvajala« za mir in za izboljšanje odnosov med ZDA in ostalim svetom. ' »Izstrelitev prvega umetnega satelita v vsemirje bi morala nuditi priložnost za splošno zadovoljstvo spričo tako velike člo češke zmage,« pravi Hoffman. «Namesto tega pa je zahodni svet reagiral z alan miranostjo in strahom. Postalo je namreč od tega trenutka očitno, da imajo Sovjeti moč, da lahko z enim samim udarcem uničijo več deset milijonov živih bitij in da spremenijo naša mesta v kup radioaktivnih ruševin. Čeprav imamo prav tako če ne še bolj uničevalno moč za represalije, bi posledice take vojne bile popolno uničenje.« «Da se prepreči uničenje, pravi Hoffman, je treba skušati z vsemi sredstvi najti stik ne samo s sovjetskimi voditelji in z voditelji satelitskih držav, pač pa tudi z narodi teh držav. Naša vlada mora zavzeti tako jasno in odločno stališče v korist, miru, tako da bo ves svet vedel, da mi ne grozimo nikomur,« piše Hoffman, ki nadaljuje: «Morali bi odločno izjaviti, da priznavamo pravico drugim narodov, da si izbirajo svojo obliko vlade, naj se nam ta zdi še tako obsojanja vredna, in tudi da nimamo nobene želje vsiljevati našo ideologijo in naš gospodarski sistem drugim državam.« Med ukrepi, ki bi jih morala ameriška vlada sprejeti, predlaga Hoffman med drugim; revizijo zakonov, ki omejujejo izdajanje vizumov, da se omogoči državljanom iz komunističnih držav, da pridejo na ameriške univerze. Določiti je treba 2000 dodatnih štipendij za študente držav iz Afrike in Azije. Povečati je treba ameriške informacijske programe v tujini. Pooblastiti Sovjete, da uporabljajo radijsko mrežo «Glasu Amerike« ali «Radia svobodne Evrope«, zato da lahko odgovorijo na vprašanja, ki si jih postavljajo Američani. Kar se tiče odnosov med vladami, zahteva Hoffman: naj ZDA povečajo svoje programe za pomoč in tehnično podporo tujini, zlasti za 22 novih neodvisnih držav, ki so nastale med drugo svetovno vojno in po njej; ZDA naj podpirajo vse programe, katerih namen je okrepiti gospodam sko enotnost Zahodne Evrope, ter naj iščejo stik 8 politiki Sovjetske zveze. PRIMORSKI DNEVNIK 7. januarja 1958 Danes, TOREK, 7. januarja Lucijan, Lutka Sonc* vzide ob 7.46 in zatone ob 16.37. Dolžina dneva 8.51. Luna vzide ob 19.01 in zatone ob 8.25. Jutri, SREDA, 8. januarja Severin, Biserka Vreme včeraj: Naj višja temperatura 10,7, najnižja 4,5, zračni tlak 1007,7 pada, veter 4 km, vlaga 87 odst., nebo poo-blačeno, morje skoraj mirno, 9.5 stop. Vreme danes: Deževno vreme z delnimi krajev, razjasnitvami. koncert; 21.00 «Državna cesta št. 6», komedija v 5 slikah; 22.45 George Liberace in njegov orkester. KOPER 257 m, 1169 kHz Poročila v slov.: 7.00, 7.30, 13.30, 15.00. poročila v Ital.: 6.30, 12.30, 17.15, 19.15, 22.30. 5.00-6.15 Prenos RL; 6.15 Jutranja glasba; 7.00-7.15 Prenos RL; 7.15 Glasba za dobro jutro; 12.00 Glasba po željah; 13.40 Kmetijska univerza: «OskrbovanJe sadovnjakov«; 13.50 Torkov operni oder; 14.30 Okno v svet; 14.40 Filmske melodije; 15.10 Zabavna glasba; 15.25 Narodne pesmi iz raznih krajev; 15.40-17.00 Prenos RL; 17.00 Ritmi in popevke; 17.25 Od melodije do melodije: 18.10 Simfonični koncert; 18.50 Družbeni plan za 1958; 19.30-22.15 Prenos RL; 22.15 Kvintet Lenmy Hambro. ’ SLOVENIJA • 327,1 m, 202,1 m, 212,4 m Poročila: 5.00, 6.00, 7.00 , 8.00, 10.00. 13.00, 15.00, 17.00, 19.30, 22.00. 5.00 Dobro jutro! (pisan glasbeni spored); 6.40-645 Naš jedilnik; 8.05 Zaigrajmo in zapojmo X našimi narodnimi solisti in ansambli; 8.35 Orkestralne miniature; 9.00 Zabavni mozaik; 9.30 Slavni virtuozi vam igrajo; 10.10 Igramo za vas!; 11.00 Edward Lato: Simfonija v G-duru; 11.30 Za dom in žene; 11.45 Trije valčki Johanna Straussa; 12.00 Poje Ljubljanski komorni zbor; 12.30 Kmečka univerza — Jote Kregar: Olepšajmo slovensko vas; 12.40 Antonio Dvorak: 4 Slovanski plesi; 13.15 Melodije z Broad-waya; 13.30 Pester operni spored; 14.20 Za otroke — Charles G. Roberto: »Jones, Rjavček in losi»; 15.40 Potopisi in spomini — Lojze Krakar: Ljudje in kraji na Poljskem - I.; 17.10 Naj se vam sami predstavijo... (ansambli in solisti na sporedu zabavne glasbe); 17.40 Mali cocktail z orkestrom Roberta Farnona; 18.00 Športni tednik; 18.30 Iz zakladnice jugoslovanskih samospevov; 20.00 Koncert Slovenskega okteta; 20.30 Radijska igra — Albert Camus: Obsedno stanje; 21.33 Zabavna revija z orkestrom Johny Douglas; 22.15 Tennessi Ernie Ford — najpopularnejši ameriški pevec popevk; 22.40 Obisk v studiu 13. TELEVIZIJA 17.00 Spored za otroke; 18.30 Poročila; 19.00 Simfonični koncert; 20.00 Telefilm; 20.30 Poročila; 21.00 »Tunela, drama v 1 dejanju. Na stadionu «Prvi maj» V okviru gospodarskih načrtov za leto 1958-59 I —— Repentaborska in zgoniška občina predložili načrte za javna dela Repentaborska občinska uprava je sestavila načrt v vrednosti 15,200.000 lir, zgoniška uprava pa načrt za 56,500.000 lir Zaskrbljenost tržaških pristaniških krogov Tudi koprsko pristanišče bo odvzelo promet tržaškemu Razbremenjena bo tudi Reka, ki bo lahko prevzela še več prometa s tranzitnim blagom USPELA PRODUKCIJA BALETNE ŠOLE SNG Občinstvo je mlade plesalce nagradilo s ploskanjem Carine prosto področje bi bilo v Korist industriji Celo liberalci priznavajo, da potrebuje Trst izredne gospodarske ukrepe za rešitev krize ralci prepričali, da je zahteva po ustanovitvi integralne proste cone precej prepričljiva. Tega mnenja je prav predsednik tržaškega odbora PLI, ki je poleg drugega napisal, da se z ukinitvijo trošarine znižajo cene, da se s tem izboljšajo življenjski pogoji vsega prebivalstva, da se zviša količina prodaje blaga in hkrati zaposlitev delavcev. Čeprav poleg drugega opozarja tudi na »negativne posledice« tega ukrepa, med katerimi navaja postavitev carinske meje med tržaškim področjem in ostalim ozemljem italijanske republike, kar bi po njegovem mnenju povzročilo težave industrijam, ki delajo za italijanski trg, priznava, da bi ukinitev zaščitnih carin predstavljala zaščito drugih industrij. Oškodovati industrije, pravi predsednik liberalcev, pomeni povzročiti brezposelnost. Zato je treba po njegovem mnenju tudi glede proste cone upoštevati določene okoliščine in je zaradi tega treba spremeniti pojem proste cone. Hkrati pa ugotavlja, da so se že nekateri zagovorniki proste cone u-maknili na manjše zahteve, in Sicer, da ne zahtevajo več ustanovitve integralne proste cone, ampak samo nekatere carinske olajšave, kot jih toživa goriška pokrajina, kar seveda ni isto. Kot torej vidimo, tudi liberalci, ki gotovo niso bili in tudi ne bodo nikoli osebno naklonjeni ustanovitvi proste cone, ne morejo drugega, kot priznati, da je zahteva po u-stanovitvi integralne proste cone »precej prepričljiva«. Saj je res, da so se potem ko niso mogli več popolnoma nasprotovati prosti coni, zatekli k «prosti coni goriškega vzorca«. Ostane pa dejstvo, da so se morali predstavniki gospodarske desnice zavedati, da Trst potrebuje izredne gospodarske ukrepe za premostitev sedanje gospodarske krize, da ni mogoče reševati tržaškega gospodarstva z vzdrževanjem velikega birokratskega apara- priredi 11. januarja 1959 z začetkom ob 21. uri v dvorani na stadionu «Prvi maj« 12. januarja ob 17. uri pa v Avditoriju VESELI POPOLDAN Sodeloval bo priznani ansambel Boruta Lesjaka iz Ljubljane Borba kovinarjev se nadaljuje Danes popoldne v ladjedelnicah ( OI.EPAtlSČA * VERDI Danes ob 20. uri: Wagne«. »Tristan in Izo-lda«. Abonma B za par! er in lože ter A za galerije. Zveza kovinarjev FIOM poudarja, da ni dovolj nabiralna akcija, marveč da se mora borba zaostriti Izvršni odbor Slovenske gospo-darsko-kulturne zveze v Trstu bo imel sejo v sredo 8. t, m. ob 20.30 na sedežu v Ul. Roma 15. NOČNA SLU2BA LEKARN v januarju Cipoila, Ul. Belpoggio 4; Godina Enea, Ul. Glnnastlra 6; Alla MaddaJena, Istrska ulica 43; Piz-zul Clgnoia, Korzo ltalia 14; Cru. ce Azzurra, Ul. Commerciale 26. jetij in trgovin, tako da »o se na osrednjih mestnih križiščih zlasti pa na Trgu Goldoni in pri Portici di Chiozza nabrali veliki kupi najrazličnejših darov. TOREK, 7. januarja 1951 TRST POSTAJA A 7.00 Jutranja glasba; 11.30 Brezobvezno in potovanj« po Italiji, turistični razgledi M. A. Bernonija; 12.10 Za vsakogar nekaj; 12.45 V svetu kulture; 12.55 Otkester Telelunken; 13.30 Glasba po željah; 17,30 Plesna glasba; 18.00 Bruch Koncert št. 1 v g-molu za violino in orkester Oip. 26; 18 30 Pisani balončki, radijski lednik za najmlajse; 1900 Jugoslovanski motivi; 19.15 Zdrav, niško predavanje; 19.30 Pestra glasba; 20.00 Šport; 20.30 Od melodij« do melodije; 21.00 Obletnica tedna: »Fizik Joseph Stelami; 21.20 Lisztova In Brahmsova dela; 22 00 Italljarisko-sloven-skl kulturni stiki skozi stoletja: Ur. Janko Jež: »Sedanje stanje slovenistike in itallaolstlke«, II. del; 22.15 Lahke melodije; 22.30 VloMI: Koncert V e-ntolu za klavir In orkester; 23.00 Trlo Art Tat um. THST l. 11,30 Operna glasba; 12.10 Nove Italijanske popevke; 17.30 »Zadnje izdaje«, rubrika tržaškega jazz-krožka; 18.00 Simfonični C/TA TEL JI! Naročnina znaša; mesečno lir 480- četrtletno » 1.300,- polletno » 2.500- eeloietno » 4.900- za INOZEMSTVO letno lir 10.000.- Samo nedeljska številka mesečna naročnina 100.-' letna naročnina J .000.— za Inozemstvo 2.400.- Narnčiin sprejema upr*" v« isIh v Ul. sv. Fran" diska št. 20, tel. 37-338 Vsem znancem In prijateljem naznanjamo zulo*t-no vest, da Je (I. t. m. po mučni bolezni preminil v Trstu na polikliniki naš dragi sorodnik učitelj v pokoju, posestnik in gostilničar v Bazovici. Na zadnjo pot g« bomo »premili dane* 7. t. m- 0° 15.30 iz hiae zuluati v Bazovici. Žalujoča DRUŽINA GRUNTAR Bazovica-Knhavitl 7.M958. PRIMORSKI DNEVNIK — s 7. januarja 195S Sestanek na Ivi I Odprta diplomatska taktika | ren s sondiranjem po diplo-Kremlja spravlja v precejšnjo matski poti. Odgovor, ki bi ga zadrego dežele članice NATO. sestavili na talki osnovi, bi Pisma maršala Bulgaifina so moral biti mnogo bolj bister, bila naslovljena bolj na r.a- kajti — tudi če presojamo porode na Zahodu, kakor na u-j vršno — je jasno, da je moč najvisji ravni strežne vlade, z očitnim namenom, da bi spravila k življenju neko gibanje javnega mnenja, ki bi bilo naklonjeno ruski pobudi. Ni da bi se zaradi tega spravljali nad ZSSR. Pisma, ki imajo splošno vsebino, ne predstavljajo ustreznega orodja za dosego diplomatskih sporazumov, in le-ta dejansko ne skušajo doseči tega namena. Resničnih namenov sovjetskih voditeljev ne bomo mogli spoznati, dokler oni ne bodo dosegli tiste konference na najvišii ravni, ki jo stalno zahtevajo. V tem trenutku še nimamo formalnih odgovorov zahodnih vlad. Razume se, da med seboj diskutirajo v naporu, da bi dosegli splošen sporazum glede ruskega vabila. Medtem pa so nekaj le vrgli v svet, kakor da bi hoteli otipati reakcijo javnosti. Prva in najbolj naravna indiskreci-ja je v tem, da bi Rusija morala dati dokaz za svojo iskrenost in svojo dobro vero, preden bi mogli smatrati za koristno sklicanje konference predstavnikov vseh zainteresiranih vlad. Verjetno je tak a-meriški cilj; toda v Evropi ne bo naletel na obširno podporo. Zahteva po zagotovilih dobre vere za bodoče vključuje obtožbo slabe vere v preteklosti, in to ne bo privedlo drugam, kakor k ponavljanju neplodnega obtoževanja. Velika Britanija in Francija prav gotovo nista v nekem boljšem položaju v primeri z ruskim, da bi mogli pristati na taka obtoževanja, ko je spomin na Suez še tako živ. Kajti eden od razlogov, zaradi katerega se je maršal Bulganin odločil, da je pisal ta odprta pisn.a, Je morda st>omin na tista o-sebna pisma, ki jih je on pisal Anthonyju Edenu leta 1956, in v katerih ga je opozoril, da je ZSSR vedela za anglo-francosjce načrte proti Egiptu. Kakor vemo, niso ta pisma i-Jitela tedaj nobenega učinka; ,n ne moremo zato grajati •naršala, če je to pot nastopil raje javno. «Odprla» po finjn n ja Angleški ministrski predsednik je verjetno dejal ameriški vladi, da angleško javno mnenje ne bo soglašalo z odgovorom na rusko vabilo, ki bi “tl odkrito nasproten. Spričo *ega bi bilo treba proučiti ne-*o različno akcijo, ki bi morala roditi dobro voljo, da se •estanemo z Rusi na konferen-c* na najvišji ravni, ki naj bi ** vršila po dogovoru, medtem pa naj bi pripravili te- navesti v njegovo opravičilo mnogo argumentov. Tako je na primer moč navesti, da konferenca na najvišji ravni zahteva dolgo in skrbno pripravo, najprej od diplomatov, nato od zunanjih ministrov, da bi pojasnili vsak problem pred dokončno diskusijo med državnimi poglavarji. Ta argument je moč podpreti s prepričanjem, da bi tako važna konferenca bolj škodila kot koristila, če bi propadla. Ce bi sondiranje sovjetskih namenov pokazalo, da v njih ni nič konkretnega, bi se konferenca ne smela vršiti, in bi morali prenehati s spodbujanjem javnega pričakovanja. Ce bi pa tajne diskusije dokazale možnost sporazuma, tedaj bi se moral dnevni red konference omejiti na predis-kutirana vprašanja in ne tavati okrog vprašanj, ki bi na temelju dotedanjih diplomatskih korakov privedla le do odprtih in morda bolečih nasprotij. Vse to je zelo prepričljivo in v precejšnji meri pametno. Toda maršal Bulganin je izbral tak način izziva zahodnih vlad, ki ga ne moremo pobiti s tem, da se zatečemo h konvencionalni dipl°mac'ji. Izziv, ki je bil vržen tako odprto. more najti zadovoljiv odgovor le v prav tako odprtem načinu. Narodi sveta se že zanimajo za to vprašanje in ni jih moč več ignorirati in od njih zahtevati, da bi se zadovoljili s tem, kar se skuha za zaprtimi vrati veleposlaništev. V takih okoliščinah bi neko napačno tolmačenje tega, kar bi se moglo zgoditi v tajnih diskusijah, napravilo dosti več zla, kakor odkrito izraženi nesporazumi. S tem pa ni rečeno, da bi bile take diskusije res tako tajne, kakor bi nas o tem hoteli prepričati. Zanimanje javnosti je danes tako veliko, da bi morali napraviti vse, da bi ugotovili, kakšen je dejanski položaj. Več ali manj upravičene obtožbe bi označile odgovornost odlašanja ali razočaranja in bi privedle • do tendenčnega tolmačenja v tisku. Ustrezno izkušnjo smo doživeli pri delu pododbora za razorožitev. V položaju, ki je za ohranitev miru tako nevaren, je neznosno dejstvo, da ljudje nič ne vedo o stališču, ki so ga zavzeli njihovi predstavniki. Ce bi se upanje v dosego sporazuma ZSSR izkazalo za prazno, je absolutno nujno povedati, na koga pade odgovornost. To bi mogli napraviti le na neki konferenci. Javne obtožbe osebnih napak pomenijo zmešnjavo, ki ni v skladu z demokratičnim postopkom. Jasni cilji Gre še za neki drug preudarek, ki bi ga zahodne vlade morale upoštevati, preden dajo konvencionalen odgovoT na sovjetsko vabilo. Odlašale so tako dolgo, jasno kazale tako odkrit odpor in se izražale tako sovražno, da jim njihova ljudstva — v privatnih pogajanjih — sploh ne morejo zaupati Tako je njihovo dosedanje zadržanje precejšen han-dicopp. in ae zato ne morejo več posluževati metode, ki je ustrezala drugačnim okoliščinam. Ce bi osebna sondiranja dokazala nemoinost sporazuma z ZSSR, bi bilo res težko verjeti v nedolžnost zahodnih vlad, ki bi morale obdolžiti le same sebe za tak žalosten položaj. Kakšen bi moral tedaj biti značaj odgovora na ruske predloge? Po mojem mnenju bi bilo treba združiti obe metodi, namreč privatne priprave, da bi prišli do konference na najvišji ravni. Datum konference bi bilo treba določiti vnaprej; diplomati bi imeli tako jasen 'cilj pred seboj. To bi vsklajevalo tudi njihove napore. Hkrati pa bi mi vsi imeli zagotovilo, da bi se razgovori vršili konkretno v smeri določenega cilja in na način, da bi mogli ugotoviti ravnanje naših predstavnikov. Manj kot to ne more zadovoljiti ljudstev, ki jim že preseda stalna bojazen in jih globoko vznemirja sum, da možnosti za zagotovitev miru niso bile pozorno raziskane. ANEURIN BEVAN * Nenavadns perspektiva kanala s cerkvijo iv. Antona (Foto Magajna) DEL RUSKE ZGODOVINE Spomladi bodo snemali Puškinovo ^Kapitanovo hčer» Velik in drag film v koprodukciji med italijanskim podjetjem «De Laurentiis» in «Bosna-filmom» V lanskem oktobru so po blatnih vojvodinskih cestah srečavali čudno ekipo, ki jo je sestavljalo nekaj ljudi. Kmetje so jih gledali z zanimanjem in menili, da so to verjetno kaki inženirji, ki i-ščejo kraj, kjer naj bi postavili novo tovarno. Pozneje pa so zvedeli, kdo so ti ljudje in kaj so iskali po Deliblatskem peščevju. Bili so to strokovnjaki, ki so iskali kraj, kjer naj NEDOSTOPNA PEČINA V GORI MATA - TAŠ V PAM1RSKEM POGORJU Sovjetski akademiki in planinci na pohodu za - nezn — Pred dve do tri sto leti se je v Rangkulski kotlini v Pamirskem pogorju — sredi zime — znašla številna kitajska vojska. Ker je bila na obalah jezera Rang-kul dobra paša. je vojska postavila tu taborišče. Kaj kmalu pa je zapadel visok sneg in vojska se je znašla v težavah. Del vojske — Nekitajcev — ki je bil z njimi, je uvidel, da gre tu za življenjsko nevarnost in je ponoči pobegnil. Da bi jim Kitajci ne mogli slediti, so ubežniki vsem konjem kitajske vojske posekali na nogah kite. Zjutraj so bili vsi kitajski konji mrtvi. Poveljstvo je uvidelo, da jim v tem pogorju grozi smrt, vendar je hotelo spraviti na varno vsaj veliko bogastvo — neki neznani zaklad — ki ga je skrilo v neko pečino v visoki steni. Ker drugače niso mogli do pečine, so konje razsekali na kose in iz zmrznjenih kosov konjskega mesa napravili stopnišče do nje. Vojska s poveljstvom vred je nato od lakote in mraza pomrla. Prišlo je nato spet poletje in z njo vročina; čudovita lestev se je zrušila — zaklad pa je ostal v nedostopni jami. Tako govori ustno izročilo v teh predelih Sovjetske zveze Ker nekatere najdbe potrjujejo staro izročilo pamirskega ljudstva, so se iskanja «neznanega zaklada» lotili najboljši sovjetski planinci in se za zadevo zanima tudi akademija znanosti in o tem je najti beležko celo v »Turkmenistanskem uradnem listu« iz leta 1878. Vse to se zdi kot pravljica ali pa morda kot dogodek, ki bi ga mogli pripisati Džingis-kanovi dobi. In vendar se s to zadevo začenja ukvarjati celo sovjetska akademija znanosti. Zato je vredno, da se z njo podrobneje seznanimo. Ze pred približno 150 leti se je neki bogati Kirgiz lotil i-skanja zaklada v pečini. Posnemal je Kitajce; poklal je celo čredo svoje živine in iz kosov mesa napravil stopnišče, Ko pa je prišel do vhoda, je iz pečine zaslišal neke strahotne glasove, ki se jih je tako ustrašil, da je treščil vznak iz višine in se ubil. Pred 40 leti se je podobnega podviga lotil neki Tadžik, ki mu je prav tako uspelo povzpeti se do roba pečine, v kateri je baje videl velike zaboje, na katerih pa naj bi bila sedela neka čudna zver, ki se je je Tadžik tako ustrašil, da je padel in se ves potolkel. Ta dva dogodka opisuje moskovska «Kulturnaja Gazeta«, ki jih povzema po pripovedovanju tamkajšnjih ljudi. Preidimo na novejšo dobo. Julija letos se je na goro Ma-ta-Taš, kjer je ta nedostopna pečina, ki krije neznani zaklad, odpravila ekspedicija, ki je bila opremljena z najsodobnejšimi sredstvi in pripomočki. Ekspedicijo je vodil sam akademik Tama, dočim so ekspedicijo sestavljali izbrani ruski planinci. Do Rang-kula je ekspedicija prišla z avtomobili, pa čeprav je jeze-*to 4000 metrov nad morjem. V začetku se je vse zdelo, da bo šlo z lahkoto, saj so se podviga lotili strokovnjaki, kii so imeli na razpolago tehnična sredstva in tudi dovolj poguma. Poleg tega so se na ekspedicij? dolgo in temeljito pripravljali. Dva člana ekspe-dicije-planinca sta prišla skoraj do vhoda v pečino. Do nje sta imela le še kakih 20 do 25 metrov. Toda tu sta naletela na gladko granitno steno, ^r- Aleš Bebler predvideva v 0Ven» letu živahno diplomat- sko dejavnost vlad, ki bi morale obdolžiti Adriana Maraž Zlate ribice (olje 1957) Treba je izboljšati prometne zveze z Drago K0 '^nom d« sem bil zadnjič med v Dragi, sem sklenil, Ijo ,0| nekoč v nede- n, ’ bolje poglobim v Vaj 3 Va^° življenje. Mnrsi- živrsem ime* racl v sv°iem V>il« ,njU' 11 h^jdražja mi je Hm danes vas, čeprav s4m v r'i*i živel in jo užival dobo ^ *etu' oa*a*° *vojega življenja sem ttatnV*1 v ki jih ima- «a Posebno velika mesta, Govoii * otekline sodobnega hi) >!. ' Oboževalce vasi je htsk; *** drugim tudi slavni V»r a,*lj Ivan Turgenjev, h*c na,n Potrjuje sledeči ko- *ne tri OZi; njegovih *"‘iVlri'P,M,'l‘n 'a pcnmi v nenadoma 1 h**r,^l|l in urno pomahal * rutmi is/.a zaprtega hle-v »dgov or zamukul Sle, K «Oh, oves!« zaslišim bl»gj 'vp-iega voznika. O fdsltprn*r. tišina in sreča Potr,.. v*sl! Pa si mislim; Kaj s tukaj še križa Sfaduj® *v*'e Sofije v Carl-^ko l *n po čemer Je?, *°Pfnimo Že Ni; Sem Prv0 marsl mestni ljud dolgo čaksti, °dpeiiJ| "»deljo »em se zopet «»Č*|L, v Drago. Bilo je v V*d»l 1 J*’'*1’1' llar ml Je po-Podle.k cvet Jesenskega tr»vi 'ki sem ga utrgal na v s , žele/ttUko postujo Stitar!!"',. Pripeljal »em ae loetn,, T vlakom, ki >». tikov *• skoraj brez pnt-tned Trstom In Drago, j* treba zahvaliti upravi, ki z voz- nim redom in vsem drugim I moral ustavljati povsod, kjer skrbi za to, da ta proga čim bi bilo potrebno. Tak tram-manj ustreza potrebam jav-|vaj bi lahko odhajal s Trga nosti in čim več prispeva h Goldoni, vozil skozi oba^ pre-primanjkljaju državnih želez- dora in bi se združil z želez- Ukr nic. Ce se hočeš odpeljati v Ricmanje, Boršt ali v Drago, moruš rešiti najprej problem odhodne postaje; Sv. Andrej ali Sv. Ana? Sv. Andrej je sicer daleč izven mesta, ali zato se lahko do te postaje peljemo s tramvajem. Tukaj se pa pojavi še vprašanje obeda, ki še bolj zamota vso zadevo. Za nedeljski izlet v Drago prihajata v poštev samo vlak. ki odhaja iz Trsta-Sv. Andrej ob 13,05 (od Sv. Ane ob 13,16). Ta čas je sicer primeren za domačine, ki jih čaku doma kosilo, ne pa za izletnika Iz mesta, ker Ima Draga eno samo krčmo, ki ne kuha za goste. Tudi postaja Sv. Ane je izven mesta, nad mestnim pokopališčem. Nobena tramvajska proga ni izpeljana mimo te postaje, kamor je sploh mogoče priti samo po ozkih klancih, kakor pred stoletji, medtem ko bi so dalo napraviti postajališče za potnike blizu cerkve Sv Jakoba in tudi ne Istrski ce »ti, kjer je otroška bolnišnica. Odkar je državna meja prt Dragi, je postala železniški proga Trst-Draga pravi nesmisel. Mnogo bolje bi bilo, če bi Jo sploh odpravili In ji spremenili v navadno cesto alt pa v tramvaj, ki bi •• niško progo Trst-Draga. Postaje bi bile lahko, razen tistih, ki so že, pri Sv. Jakobu, v Rovtah nad Kolon-kovcem, nad Borštom, nad Hotačein in v Dragi, v sami vasi. Železnica gre namreč skozi vas, medtem ko je postaja Druga skoraj 10 minut daleč od vasi; razen stalnih postaj bi moral imeti tudi ta tremvaj postajališča na zahtevo. Taka proga bi bila pripravna za izletnike toliko pozimi kakor poleti; pozimi na sončne obronke do Boršta, poleti pa v hladno dolino Kotača, v Drago, kjer se že diha kraški zrak, in ii- Drage n" sam Kras; na Pesek, v Gročano in Bazovico. Medtem ko vzbuja proga Trst-Draga, kakršna je sedaj, le globoko otožnost, bi tukaj predlagana sprememba gotovo silno dvignila mali turizem od Ricmanj do Peska. Ne samo za meščane, tudi za inozemske turiste, ki prihajajo v Trst, bi te, do zdaj zanemarjene naše prl-rndne krasote, zadobile s tramvajem veliko privlačnost. Ruzen gostiln, ki bi nastale, bi imelo korist tudi vaško gospodarstvo zaradi udobnejšega prevoza mleku v mesto Dolinsko župunstvo bi moralo to zndevo proučili in poskrbe ti ta to, da jo železniška u prava čin.prej uresniči, Stro-1 pametno. škov ne bi bilo skoraj nobenih, gotovo pa neizmerno manj, nego so jih zapravili za industrijsko luko. Seveda je šlo tam za interese velešpe-kulantov, medtem ko bi bilu izvršitev tega predloga, ki ne bi skoraj nič stala, v interesu ljudstva, za kar pa i-majo naši gospodarji premalo razumevanja. Tisto nedeljo sem se odpeljal ob 1,16 s postaje Sv. Ane. Od Sv. Andreja je prišel vlak skoraj popolnoma prazen, pri Sv. Ani pa je prišlo na vlak še precejšnje število mladih izletnikov, večina od njih se je peljala do Drage, odkoder so se napotili »kozi gozd na Pesek. Ko so zadnji izginili v gozd, sem se spustil navzdol proti vasi, mimo nove vojašnice za finančno stražo. Nekoliko niže sem legel v travo. I.ahen veter »e je poigraval z vejevjem nad mano, bledo jesensko sonce me je obsevalo in je ogrevalo hladni zrak, ki ga je veter prinašal s Kra sa. V naročju prirode; morda je prav ta občutek, ki nas vleče na deželo. Kar zadeva modernizacijo, notranjost hiš v Dragi ne zaostaja za drugimi vasmi, od zunaj pa so hiše in sploh vsa vas gotovo taka, kakršna je bila že pred sto leti. Na vprašanje sem dobil odgovor, da Draženi ne marnjo dolgov in trošijo le toliko, kolikor zaslužijo. kar je seveda povsem Gledano površno, se zdi življenje v Kmečki vasi, kakršna je Draga, zelo pusto in za meščana celo nemogoče. Ko pa stopiš na prostorno dvorišče in v kmečko hišo, se ti odpre popolnoma nov svet, ki nima nič skupnega z izumetničenim življenjem v velikih mestih. Neki nov občutek se začenja porajati v nas in nas obvladovati. Zelo nam je prijetno, toda ne vemo zakaj, dokler se nam megleni občutek ne zjasni in dokler se ne zavemo, da smo prišli domov. Da, tuja kmečka hiša in družina, tuja vas, in vendar se počuti* kakor doma: to je čar ip poezija kmečke vasi. Sedaj mi je jasno, zakaj mi je vsakokrat tako lesno pri srcu, ko se vračam zvečer z dežele v mesto. Edina krčma v Dragi je v deluvnikih popolnoma prazna, če je kdo tam, pa so to izletniki. Tisto nedeljo pa sem lam razen teh našel tudi zb rališče domačinov. Ce koga še ni, le počakaj, bo kmalu prišel, čeprav morda le za četrt ure, toda prišel bo gotovo, ker je vsa vas ena sama družina. V velikih mestih pa živijo ljudje leta in leta v isti hiši, ne da bi med seboj poznali. Vsaj eno tako krčmo naj bi imeli v Trstu, da bi se enkrat na teden med prijatelji in znanci malo segreli, da bi nam ne bilo tako hladno pri srcu. DRAGO GODINA v kateri ni bilo niti najmanjše razpoke in vsi njuni tehnični pripomočki so odpovedali. Morala sta se spustiti spet v podnožje in delo se je začelo znova. To pot so izbrali obratno smer. K pečini sta hotela priti z vrha. S pomočjo posebnih vrvi in z vsemi pripomočki sta se dva planinca lotila sestopa, Toda takoj v začetku jima je odpovedal telefon in zaradi previsa jima tudi ostali kolegi niso mogli pomagati. Ob velikih naporih sta vendarle prispela do neposredne bližine pečine. Toda spet je poskus odpovedal, ker je bila okolica vhoda kot steklo gladka granitna plošča kamor nista mogla zabiti klinov. Zato sta se spustila nekoliko niže, kakih 10 metrov pod odprtino. Tu pa se je skala tako krušila, da se nanjo nista mogla opreti. Krenila sta spet desno, nato vpet levo, toda povsod drugod je bil samo gladek nedostopen granit. Ekspedicija se je morala u-makniti, kajti vsak nadaljnji poskus drznih planincev bi se bil tragično končal; vsa njuna oprema in celo čelade ju niso mogle ubraniti pred kljuni velikih kondorjev, ki so ju v steni napadali. Celo samokresi niso prestrašili teh čudnih čuvajev skritega zaklada. Po tem neuspehu, ki je sledil številnim prejšnjim neuspehom, so o zadevi začeli pisati številni sovjetski časopisi, ki so organizatorje te ekspedicije kritizirali. Znani sovjetski alpinisti pa so priznali, da zadeva s planino Mata-Taš ni enostavna in da je ni podcenjevati. Z druge strani pa se je v sovjetskem tisku oglasilo mnogo takih, ki so mnenja, da si je nemogoče razložiti, da bi stena, ki so jo Kitajci pred dve sto ali tri sto leti osvojili, bila za sodobne alpiniste s sodobnimi sredstvi nedostopna. Kot vedno ob takih priložnostih, je sovjetska akademija znanosti začenjala dobivati številna pisma, ponudbe in nasvete od strani posameznih sovjetskih strokovnjakov, kakor tudi od raznih alpinističnih organizacij in združenj. Nekateri svetujejo, naj bi u-porabill celo helikopter. Kaj bodo o tem predlogu rekli pri sovjetski akademiji znanosti, ne vemo, gotovo pa je, da se bodo zadeve lotili znova. , Od kod ta vnejna? Prav gotovo ne na račun ljudskega pripovedovanja, pač pa na račun nekaterih odkritij v bližnjih pečinah. Nekaj avanturistov je pred leti skušalo priti do omenjene pečine, Ker pa do nje niso mogli, so se zadovoljili z neko pečino v bližini. Tu so našli nekaj predmetov, ki izhajajo že lz predzgodovinske dobe. Pred sedmimi leti pa je inž. Bleiunov iz O-dese prav tako nameraval v o-menjeno pečino. Uspelo pa mu je doseči le neko drugo pečino v neposredni bližini, kjer je našel' neko ženski o-krasek (bronastega škorpijona), železno žensko zapestnico v obliki kače, tri lobanje in dva koščka tkanine. Neki drugi skupini planincev, ki so hoteli v pečino, pa je poskus prav tako spodletel ip so se zadovoljili z neko drugo pečino v bližini, kjer »o našli nekaj kosti in dve starokitaj-ski konjski sedli. Ce upoštevamo vse te najdbe in ljudsko izročilo ter celo beležko v »Turkmenistanskem uradnem listu« iz leta 1878, ni nič čudnega, če se je sovjetska akademija znanosti za- čela ukvarjati s to zadevo, pa čeprav ne tolilko zaradi — neznanega zaklada, kolikor zaradi morebitnih ostankov in najdb, ki bi jih mogli odkriti v tej tako nedostopni pečini. Najnatančnejša ura V enem izmed moskovskih fizikalnih laboratorijev so izdelali izredno precizno atomsko uro. V sto letih lahko ta ura zaostaja ali prehiteva največ za eno sekundo. To uro so že začeli uporabljati v znanstvene namene. Z njo so potrdili domnevo o neenakomernem sukanju Zemlje okrog svoje osi, omogoča pa tudi merjenje razlik v hitrosti svetlobe glede na dan ali noč. «»------ Azijska gripa in živali Vodja oddelka za živalske nalezljive bolezni pri Svetovni zdravstveni organizaciji je nedavno izjavil, da so azijsko gripo, ki je letos napadla vse celine, živali prenesle na ljudi. Svetovna zdravstvena organizacija sedaj proučuje v 27 deželah prašiče in konje, da bi ugotovila, ali so te živali v kaki zvezi z epidemijo gripe. bi se odigrala velikanska bitka dveh vojsk, ljudje, ki so iskali kraj, kjer naj se zgradi naselje in trdnjava^Bjelogorek, »kjer bodo premagali Pugače-va». Vse to spada k filmu »Nevihta«, ki ga bo sarajevsko filmsko podjetje »Bosna-film« v letošnjem letu izdelalo v koprodukciji z italijanskim filmskim podjetjem »De Lauren-tiis«. Film bo režiral, kot smo že poročali, Alberto Lattuada. Kot je znano, je bil sporazum že podpisan in do marca morajo biti pripravljalna dela končana. Snemanje bodo začeli spomladi. Jemeljan Pugačev je znana osebnost iz stare ruske zgodovine. O njem govore številna literarna dela in znana Puškinova novela »Kapitanova hči« je dejansko le delček burnega življenja te zgodovinske osebnosti. Film »Nevihta« bo posnet po tej noveli. Kot se zdi, bo Lattuada posebno poudaril lik Pugačeva in skozenj skušal prikazati »Nevihto«, kii se je dogajala v življenju tedanje Rusije. Vse ostalo v filmu bo, kot se zdi, j podrejeno tej komponenti. | — Na dvorišču carske palače v Petrogradu stoji postro-jena formacija mladih častnikov. Mimo gre carica Katarina, ki stopi k vojski in začne spraševati mlade častnike. Vsi ji disciplinirano odgovarjajo. Le eden molči, To je kadet Pjotr Andrejič, ki se v tem trenutku zamaje in pade. Carica meni, da je kadet lep in vpraša, kdo je. «Sin generala Grinjeva,# ji povedo. »Verjetno je bolan...« »Ni bolan, pač pa pijan,« se nasmehne carica. Naslednjega dne potuje mladi častnik po kazni skozi snežno nevihto v trdnjavo Blelo-gorsk. Na poti razmišlja o novem kraju in o novem življenju v novem okolju. Na poti reši premrzlega potnika, za katerega meni, da je navaden potepuh in niti ne ve, da mu bo ta «potepuh» pozneje mnogo koristil. Ko pride v Bjelogorsk, se spozna z lepim dekletom Mašo in tedaj se začne njegova ljubezen, hkrati tudi tragedija. Kozaki pod poveljstvom Pugačeva napadajo, pož gajo vasi in more. Napadajo in zavzamejo tudi Bjelogorsk. Med u-jetniki je tudi mladi Pjotr Andrejič. Ko ga privedejo k vešalom, ga prejšnji «potepuh» spozna in mu reši življenje. Ta #potepuh» je Pugačev. Obala Donave, Smederevska trdnjava in beograjski Kali-megdan bo torišče «borb» s Pugačevom. V teh borbah bo sodelovalo 2000 konjenikov, in od tod se bo začel »umik« Pu- gačeva. V teh krajih bodo torej oživeli dogodki iz stare ruske zgodovine. Film »Nevihta« bo po »Vojni in miru« eden največjih in najdražjih filmov, ki so bili posneti v Evropi. Stal bo o-koli 1.850.000 doiarjev. Pri njem sodeluje »Bosna-film# s 350.000 dolarji, to se pravi z 20 odst. stroškov. V istem razmerju se bo razdelil tudi dobiček, in sicer od predvajanja tega filma v Jugoslaviji in vzhodnoevropskih državah ter na Kitajskem. Posnet bo v barvah in v teknorami, to se pravi za široko platno. Glavne vloge bodo igrali zelo znani italijanski in ameriški filmski igralci, med katerimi baje Silvana Mangano, Vitto-rio Gassman, Paul Newman, Jeff Chandler, baje tudi Mar-lene Dietrich ali Olivia De Hawilland, Igralo bo tudi nekaj jugoslovanskih filmskih i-gralcev, med katerimi Severin Bijelič, Ljubo Tadič in Nikša Stefanini. zanimivosti iiiiiiHiiiiiiuitHiiiiiiiiiiiiMHiiiiiiiiiitiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHHMiiiiiiiiiiiiiiiiimiimiiiHimiiim GOSPODARSKA POMOČ SZ ZAOSTAIIM DEŽELAM Odgovorni urad amer iškega | jeklarne v Indiji, kredit 175 državnega tajništva je nap-a-vil podrobno študijo o pomoči ki so jo nudile SZ in druge socialistične drleve gaostalim deželam. V poročilu o tej študiji se trdi, da so te države dodelile od Julija 1954 pa do 31 decembra '957 zaostalim državam v Evropi, Aziji in Afriki gospodarske in vojaške pomoči za eno milltardo 900 milijonov dolarjev, od česar Je slo za vojaško pomoč 400 milijonov do larjev. To pomoč so nudili v obliki posojil po izredno ugodnih pogojih, saj v večini primerov zahtevajo 2.5 odst. obresti. Gre ta dolgoročna posojila, ki obi tajno presegajo 12 let, delno pa tudi za darove. Več kot polovico teh posojil in daril Je odobrila SZ sama. Zarimlv je tudi seznam držav, ki to prejele omenjeaa posojila: Egipt 410 milijonov dolarjev, Indija 270 milijonov, Jugoslavija 465 milijonov, Si rila 2(0 milijonov, Afganistan 145 milijonov, Indonezija II* milijonov, Kambodža 22 mili Jonov, Cejlon 20 milijonov, Ne pal U milijonov, Jemen 1» milijonov in druge države 70 milijonov. V večini primerov gre za sedaj za že odobrena posojila ki Jih pa zaradi kratkega časa še niso v celoti izkoristili. Približno polovica gornje vsote se namreč nanaša na posojila katera so odobrili proti koncu preteklega leta, tako da so stvarno Izkorlstjll do sedaj le 1( do 15 odst. celotne odobrene vsote. Sovjetska zveza in druge države v'agaJo svoj kapital, odnosno dajejo posojila ter da rove predvsem za gradnjo industrijskih podjetij ter za krepitev težke industrije v zaos'n lih državah. Tako so med drn milijonov dolarjev za gradnjo velikega aluminijskega kombinata v Jugoslaviji (odobren Je bil ze pred dalj časa, vendar ga SZ zaradi nekaterih poetičnih nesoglasij do sedaj se ni pričela izplačevati), CSR je odobrila kredit 10 milijonov dolarjev za čistilnico mineralnih olj v Siriji itd. Ameriški dokument trdi, da gre za zelo pomembno pomoč, ki Jo bodo v prihodnjih letih z lahkoto podvojili. Po istih računih so skupno proizvodnjo v SZ in drugih državah pod njenim vplivom ocenili na 235 milijard dolarjev in se predvideva, da bo v letu '965 dosegla 350 milijard dolarjev, 'e hočejo torej Rusi in njih zavezniki v prihodnjih osmih letih podvojiti svojo pomoč, jin ni treba v ta namen dodel-čitne enajstmetrovke. Na podoben način in z enakim rezultatom 1:1 je prišel do točke tudi Ban. Vse drugačna pesem pa je bila tokrat v Trstu, kjer je Triestina po neuspehu pretekle nedelje proti Novari, končno le zaigrala tako, cot je treba igrati, kadar gre za točke: lepo in koristno. Pa tudi sicer je bila tekma lepa, ker je tudi Como igral odprto in tehnično dovršeno in le škoda, da je moral nastopiti z rezervnim vratarjem, ki je delno kriv za tako visok rezultat. Za uspeh Triestine ima zaslugo vsa enajstorica: obramba zato, ker je predstavljala neprehodno oviro za nevar.ie napadalce gostov, krilska Vrsta zato, ker je bila dobra v o-brambi in konstantna v gradnii igre, napad pa zato, ker je vložil v igro mnogo truda in volje, čeprav ne vsa petorica z raj izključno na polovici domačih, vendar pa obramba ni dopuščala gostom, da bi prodrli v kazenski prostor in vsai enkrat resno zaposlili Banai-nija. Točno pa so se Tržačani sredi polčasa le predramili ir. spet močno pritisnili na vrata nesigurnega Ceresolija. Vsaj dvakrat so napadalci Triestine zapravili izredne priložnosti za povečanje rezultata, končno pa je v 41’ Petns do- A LIGA enakim uspehom. Najboljši v njej je bil Petris s svojo prodornostjo, ki bi ga lahko uvrščala v najvišji razred, če bi bil vsaj nekoliko bolj hladnokrven in umirjen v zaključnih akcijah. Poleg njega je bil tokrat koristen tudi Milani, medtem ko ostali trije niso povsem zadovoljili, kar velja posebno za Mazzera, ki očitno ni v formi. V obrambi je bil Bandini le malo zaposlen, toliko bolj pa zato Bellom in Castano, ki sta bila skupno z Varglienom najboljša na igrišču. Ponovno od šotnega Tulissa v krilski vrsti je tokrat trener Oiivieri zelo inteligentno nadomestil s Pe-tagno, ki je kljub svojim letom zaigral zeio poletno in je s svojo ofenzivno igro mnogo prispeval k zmagi. Slabše kot običajno je igral Rimbaldo. Triestina je prevzela pobudo takoj v začetku z nevarnimi prodori v globino, ki so ostali neizkoriščeni zaradi dobre obrambe gostov vse do 16’ ko je Petris na Petagnov pred-ložek prodrl po sredini in nato podal prostemu Milaniju na desno. Ta je ostrim strelom zatresel mrežo, čeprav ga je pri tem oviral branilec. Como. kljub pasivl ni spremeni! svoje odprte taktike in je v naslednjih minutah z lepimi kombinacijami, zadrževal igro na sredini polja. Triestina je prehajala pred nasprotnikova vrata s pogostimi m naglimi prodori, v 40’ pa je povišala rezultat iz identične situacije kot v 16’. Zopet je po sredini prodrl Petris, preigral branilca in izpred vratarja podal na desno stran Milaniju, kateri je brez oklevanja streljal v mrežo. V drugem polčasu je moštvo Triestine precej popustilo :n Como je postal nevaren. Igra se je mnogo časa odvijala sko. iiiiiiiiiiiniitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiii,mi,,,,,, m,,,,, segel tretji gol z lepim udarcem s kakih 15’ in se taiko oddolžil za nekaj minut prej banalno zapravljeno priložnost. Zaslugo za ta gol pa ima tudi Milani, ki je z glavo usmeril žogo v kondor med oba branilca. Po dolgem času so odhod domačih igralcev z igrišča spremljali aplavzi gledalcev katerih je kljub dežju bilo kakih 6000. Postava za tekmo 15. jan. v Belfastu Severna Irska proti Italiji z dvema spremembama v moštvu Nova v reprezentanci sta bek Cunningham in srednji napadalec Simpson B LIGA Juventus- •Alessandria 2:1 •Cagliari-Marzotto 2:0 •Bologna-Padova 0:0 •Lecco-Catania 1:1 •Fiorentina-Atalanta 2:2 •Messina-Taranto 0:0 Napoli-Mnter 1:0 •Novara-Brescia 1:1 •Lazio-Genoa 0:0 •Palermo-Mouza 1:0 •Sampdoria-Roma 3:1 •Parma-Bari 1:1 Milan-’Spal 5:1 •Prato-Venezia 0:0 •Torino-Verona 0:0 •Sambenedettese-Modena 2:1 Lanerossi •Udinese 1:0 •Triestina-Como 3:0 LESTVICA LESTVICA Juventus lo 11 1 3 30 19 23 Triestina 15 7 5 3 26 12 19 Padova 16 S 5 3 25 16 21 Venezia 15 7 5 3 16 12 19 Napoli 16 9 3 4 34 19 21 Brescia 15 7 4 4 24 14 18 Fiorentina 16 8 5 3 27 17 21 Bari 14 6 5 3 18 12 17 Lanerossi 16 7 4 5 32 16 !.s Modena 15 5 7 3 20 17 17 Roma 16 5 8 3 20 16 18 Como 15 7 3 5 14 10 17 Alessandr. 16 6 5 5 20 16 17 Palermo 15 6 5 4 15 12 17 Inter 16 6 4 6 13 13 16 Prato 15 7 3 5 15 18 17 Verona 16 6 4 6 22 25 16 Marzotto 15 8 0 7 23 21 16 Bologna 16 5 5 6 22 24 15 Taranto 15 6 3 6 11 12 15 Sampdoria 15 3 8 4 20 22 14 Messina 15 4 7 4 10 12 15 Torino 16 4 6 6 15 18 14 Monza 14 5 4 5 14 13 14 Lazio 16 4 6 6 21 31 14 Samben. 15 3 7 5 11 15 13 Milan 16 3 8 5 25 20 13 Lecco 15 3 7 5 9 14 13 Spal 16 4 5 7 16 28 15 Catania 15 3 6 6 11 14 12 Udinese 16 3 5 8 25 30 11 Cagliari 15 4 4 7 12 21 12 Genoa 16 2 6 8 20 30 10 Novara 15 1 7 7 11 19 9 Atalanta 16 2 68 12 29 10 Parma 15 1 6 8 11 23 8 Zaradi mednarodne tekme Severna Irska . Italija, bo v nedeljo 12. t. m. prvenstvo A lige počivalo. Stolpec TOTOCALCIO: 2 X 2 X 1, — X 2, X X — X, X 1 Kvote: 12 točk — 16.424.000 lir, 11 točk — 520.000 lir. Stolpec TOTIP: 1 1, 1, 2, X 2, X 1, X 1, 2 2 Kvote: 12 točk — 1.027.984 lir, 11 točk — 29.002 lir, 10 točk — 3685 lir. BELFAST, 6. — Za kvalifikacijsko tekmo za svetovno prvenstvo, ki bo 15. jan. v Belfastu med Severno Irsko in Italijo, je severnoirska nogometna zveza določila naslednjo reprezentanco: Gregg; Cunningham, Mac Michael; B. Blanchflower, J. Blanchflower, Peacock; Bin-gham, Cush, Simpson, McIlroy, MacParland. V primerjavi z reprezentanco, ki bi morala igrati 4. dec, sta v sedanji dve spremembi. Namesto branilca Dicka Kei-tha bo igral Cunningham, namesto srednjega napadalca Mc Adamsa pa bo igral Simpson, ki je bil sicer tudi pozvan v reprezentanco za 4. dec., a se je nekaj dni prej poškodoval. V celoti se zdi tokratna reprezentanca močnejša in bo naloga italijanskih reprezentantov vsekakor težja, posebno še ker bodo po sili razmer morali nastopiti okrnjeni brez Cervata in Chiappelle, negotov pa je za sedaj tudi nastoo Segata. Juventus -Sampdoria jutri po televiziji RIM, 6. — Zaostalo nogometno tekmo med Juventu-som in Sampdorio, ki bo v sredo 8. t. m. v Turinu, bodo prenašali tudi po televiziji. Prenos se oo začel ob 14,25. čila naslednje datume; Manchester - Crvena zvezda 14. jan. v Manchestru in 5. febr. v Beogradu; Real Madrid - Sevilla 23. jan. v Madridu in 6. marca v Sevilli; Amsterdam - Vasas 5. febr. v Amsterdamu in 26. febr. v Budimpešti, Borussia - Miian 12. febr. v Dortmundu, datum povratnega srečanja pa še ni bil določen. # * * MONTEVIDEO, 6, — Pena-rol - First (Dunaj) 2:0 (1:0). LEGNANO, 6. — Prvenstvo C lige: Legnano - Carbosarda 1:1. ODBOJKA Madžarska-Italija 3:0 TURIN, 6. — Mednarodna tekma v odbojki med Madžarsko in Italijo se je končala z zmago Madžarov z rezultatom 3:0 (15:4, 15:13, 15:11). Italijanska reprezentanca bo v soboto 11. t. m. igrala v Parizu proti reprezentanoi Francije. Datumi četrtfinala evropskega pokala PARIZ, 6. — Evropska nogometna zveza je za četrtfinale evropskega pokala dolo- ................................ mm.................... Živahna mednarodna smučarska aktivnost Bozon (Fr.)po zmagi v Adelbodenu kandidat za svetovno prvenstvo Slab plasma Avstrijcev in Italijanov - V veleslalomu zmaga! Švicar Staub ADELBODEN, 6. — Francoz ker so izpustili vratca, kar se je zgodilo tudi mnogim drugim znanim tekmovalcem jcot n. pr. Nemcu Obermuellerju, Avstrijcem Pravdi, Schranzu, Oberaignerju in Marku. Francozu Vuarnetu, Fincema Palkali in Manninenu in še drugim. Uradni vrstni red: 1. Bozon (Fr.) 113”7 (56”1, 57”6i: 2. Hinterseer (Avstr.) 114 3 (56”2, 58”1); 3. Schneider (Sv.) 115’1 (55”3, 59”8); 4. Igaya (Jap.) (56”6, 59’’7) m Suter (Sv.) (56”9, 59"4) 116”3; 6. Bon. lieu (Fr.) (58”5. 58’’) in Mi.-thys (Sv.) (56”8, 59"7) 116’5; 8. Leitner (Avstr.) 117"1 (57”4. 59”7); 9. Zimmermann (Avstr.) 119”2 (59”4, 59’8); 10. Duvil-lard (Fr.) in Wagnerbergcr (Nem.) 120”. *** ADELBODEN, 6. — Danes je bil na programu veleslalom. Proga je bila dolga 1520 metrov, imela je višinske razlike 420 m in 50 vratc. Zmagal je Švicar Staub pred Avstrijcem Leitnerjem iin Francozom Bozonom, najboljši med Italijani pa je bil zopet Sior-paes, ki se je uvrstil v močni konkurenci na 16. mesto. Avstrijci so v glavnem ponovno razočarali, kar velja še posebej za Pravdo, ki je bil tud; danes diskvalificiran. V moštvo za svetovno prve i-stvo sta se po včerajšnjih :n današnjih rezultatih kvalificirala Leitner in Hinterseer, ki se bosta pridružila Sailerju, Moltererju in Riederju. Vrstni red: Charles Bozon je zmagal včeraj v slalomu v prvem velikem mednarodnem smučar, skem tekmovanju letošnje sezone v Adelbodenu v Švici. V dveh spustih v obliki dvojne črke S je dosegel skupni čas 113”7 (K’’l in 57"6). najboljši čas v enem samem spustu pa je dosegel švicarski veteran Schneider s časom 55”3. Proga je bila dolga 500 m in je imela 54 vratc pri 1500 metrih višinske razlike. Ponoči je nanjo zapadel zvež sneg. ki pa ni zmanjšal hitrosti. Bozon, ki je bil na olimpia-di šele 5. v veleslalomu, je trenutno v odlični formi in velja po svoji včerajšnji zmagi za favorita na svetovnem prvenstvu. ki bo v Bad Gastei-nu v Avstriji. Najmočnejše konkurente je imel tudi tokr it v Avstrijcih, ki pa niso izpolnili vseh pričakovanj, čeprav niso nastopili vsi. Najboljši med njimi je bil Hintersser. ki si je z drugim mestom verjetno priboril mesto v avstrijski reprezentanci za svetovno prvenstvo. Poleg starega Švicarja Schneiderja, ki se je uvrstil na tretje mes-to, je do segel lep uspeh tudi Japonec Igaya s četrtim mestom. Igaya je bil doslej edini inozemski tekmovalec, ki si je v zgodovini tradicionalnih slalomov v Adelbodenu priboril prvo mesto. Bilo je to 1. 1956 pred o-limpiado v Cortini. Italija je poslala v Adelbo-den dejansko svoje B moštvo in zaradi tega tudi ni bilo pričakovati večjih uspehov njenih tekmovalcev. Kot najboljši se je Siorpaes uvrstil šele na 18. mesto, Talmon na 26. in Senoner na 29. mesto. Vsi o-stali so bili diskvalificirani. 1. Staub (Sv.) 1’45"6, 2. Lett. ner (Avstr.) 1’47”2, 3. Bozrm (Fr.) in Sutter (Sv.) 1'49"5. 5 Vuarnet (Fr.) 1’50"3, 6. Hinterseer (Avstr.) 1'50''4, 7. Hill-brand (Avstr.) 1’52”9, 8. Ober- mueller (Nem.) 1’53”, 9. Ygay.i (Jap.) 1*53' 3, 10. Wagnerber-ger (Nem.) 1’54”, 11. Oberai-gner (Avstr.) 1’56”5, 12. Wer-ner (ZDA) 1’56”9, 13. Blaes; (Sv.) 1'57”4, 14. Mathys (Sv.) 1’59”5, 15. Gacon (Fr.) 1'59"8. 16. Siorpaes (It.) 2'00”0, 1.’. Brupbacher (Sv.) 2 00"1, 18. Picchiottino (It.) 2'01”3, 19 Gartner (It.) in Schmid (Sv.) 2’01"5, 22. Talmon (It.) 2’05''7, 26. Senoner (It.) 2’08’’7, 38. Pompanim (It.) 4'28”7. Izbirne tekme Jugoslovanov Matevž Lukane bo šel v Bad Gastein CESKA KOCA, 6. — Pri Ce ški koči so bile v soboto in nedeljo izbirne tekme jugoslovanskih alpskih smučarjev za svetovno prvenstvo. Oba dne va je startalo v slalomu 30 tekmovalcev, od katerih jih je prvi dan presmučalo progo brez napak samo 13, drugi dan pa 23. Obakrat je bil najboljši stari Matevž Lukane. Izidi: Prvi dan, proga dolga 450 m z višinsko razliko 130 m ter 56, 53 oziroma 46 vratc'-: 1. Matevž Lukane 2:36,4, 2. Janc 2:41,4, 3. Jamnik 2:51,6 4. Klinar 2:52,7, 5. Pogačnik 3:03,4 6. Primožič 3:03,7, 7. Modrič 3:05,7, 8. Lebe 3:22,1, 9. Lunežnik 3:38,0, 10. Rozman 3:42,6. Drugi dan, proga nekolilco krajša, dva teka: 1. Matevž Lukane 87,5, 2. Dornik 89,4, 3. Krmelj 92,0, 4. Klinar 93,5, 8. Jamnik 94,3, 6. Lakota P. 96,6, 7. Modrič 96,9, 8. PogačniK 98,4 9. Ilija 98,6, 10. Bemiic 98,7. Recknagel zmagal v skokih v Innsbrucku INNSBRUCK. 6. — V tretji preizkušnji letošnje nemške-avstrijske skakalne turneje sc bile tekme na znam skakalnici Berg Isel«. Po Ramenskem, ki je bil prvi v Obsers'.-dorfu in Eggerju zmagovalcu iz Garmischa, si je priboril prvo mesto naposled tudi vzhodno-nemški skakalec Kei-muth Recknagel. V obeh skokih je bil tokrat najdaljši, drugi pa je bil še posebno dolg in tudi slogovno odličen. Med prvo deseterico tudi tokrat ni nobenega Jugoslovana. Izid: 1. Recknagel (Vzh. Nem.) 225.5 (75,77), 2.-3. Ramenski (SZ) 214,5 (75. 69) in Habersatter (Avstr.) 214 (72. 72,5), 4.—5. Glass (Vzh. Nem.) in Leodolter (Avstr.) po 213.5, 6. Bol-kart (Zah. Nem.) 212. 7. Lesser (Vzh. Nem.) 211, 8. Bikov (SZ) 210. 9. Samov (SZ) KOLESARSTVO Coppi v Bogoti dvakrat prvi BOGOTA, 6. — Coppijev kolesarski debut v Bogoti je bil uspešen. Zmagal je v avstralski vožnji na 20 krogov ter v izločilni dirki, v ameriški ekipni vožnji pa je bil zaradi tehnične okvare na kolesu sovozača Casole šele tretji. HOKEJ NA LEDU H. C. Bolzano vodi v ital. prvenstvu CORTINA. 6. — Državno prvenstvo A lige: Milaninter • Cortina 4:2 (1:2, 3:0, 0:0). BOČEN, 6. — Državno prvenstvo A lige: Bolzano - Sco. iattoli 8:0 (1:0, 5:0, 2:0). Lestvica: Bolzano 4 3 0 1 28 9 6 Milaninter 2 2 0 0 22 4 4 Cortina 3 2 0 1 24 7 4 OZO Scoiattoli 6 2 0 4 17 63 4 Ortisei 1 0 0 1 7 8 0 Auronzo 2 0 0 2 3 10 0 * * * JESENICE, 6. — V soboto in v nedeljo je na Jesenicah gostovalo hokejsko moštvo Ein-heit, član I. nemške lige. V prvi igri so odlični gostje pre- , magali moštvo Jesenice z visokim rezultatom 12:5, v povratni tekmi pa so zmagali J*, seničani z 10:9. SALZBURG, 6. — Hokejsko moštvo Ljubljane je v Salzburgu premagalo avstrijsko moštvo Zeli am See z rezultatom 6:1 (3:1, 2:0, 1:0). lllltlllMIIIIlIllltllliiiliniii n m mtii m m m m.um m iiiiiii,,,,! m m i, m |||||||||||||||||||f|a||||||||f Tri zmage inozemcev v tekih na Pokljuki Najuspešnejši Poljaki . Najboljši Jugoslo. van - Hlebanja . Slovenski mladinci pre. magali mladince videmske pokrajine 0Y MACLEAN VOJNA ma BAL Meka j izbranih poglavij Gordonu se je le s težavo posrečilo sporazumeti se s tem nenavadnim možakom. Tudi sedaj Se ne ve zanesljivo, ali je peljala cesta, po kateri sta potovala, skozi kraje, Id so bili v partizanskih rokah, ali kraje, ki jih j« zasedel sovražnik. Ko sta dirjala skozi vasi, sta opazila, da jih prebivalci opazujejo skozi na pol odprta vrata. Voznika ni mogel z ničemer prisiliti, da bi prenočil v vasi. Na Gordonovo prigovarjanje se je vedno nasmehnil, pokazal s prstom proti vasi in se pomembno počehljal z roko po vratu. Pri tem se je krohotal. Zatem je vedno ošinil konja in nadaljevala sta pot, ne da bi se ustavila. Drdrala sta po cesti in ko sta slednjič prispela v Podgoro, sta bila Gordon in konj pri koncu z močmi. Gordon je že pristavil, da je to bilo pravo balkansko potovanje. S seboj sta pripeljala nekaj poete od doma, in sicer pisma, ki so jih spustili s padalom. To so bila prva pisma od naših družin. Kmalu smo sedeli okrog peči, pili kakao in ljeval vihar bitke. Prizori in čustva, ki so jih v na« zbudila pisma, so se nam zdeli nekam daleč. Vendar je bilo treba takoj razčistiti nekaj vprašanj. «Kaj je s Kingom?« sem vprašal. «S kakšnim Kingom?« odvrne Gordon. »S kraljem Petrom!« odvrnem. »Ali ste že izpustili?« Gordon je izbuljil oči in me pogledal, kakor da bi znorel. Pripovedoval sem mu vse o brzojavki. »O, tu pač ne gre za kralja Petra, temveč za našega novega častnika 7,a signalno službo. Njegov priimek je namreč King.« Bilo je neumno, toda čutil sem, da se mi je odvalil kamen od srca. Ko smo naslednji dan krenili, Je bitka ponehala in sovražnik se je umaknil nazaj v Makarsko. Samo vas smo videli s ceste v bledem jutranjem soncu nekaj niže pod seboj. Malo dalje smo naleteli na partizane, kako streljajo v Makarsko z zaplenjenim topom kalibra 105 mm. Sovražnik jim je od časa do časa vračal pozdrav. Kakor da se mu ne bi ljubilo.... Preostali del poti je bil siromašen dogodkov, če upoštevamo partizansko merilo. Poživile so ga domneve o tem, kje je pravzaprav sovražnik, ali gremo po pravi poti in ali se nam bo posrečilo prebiti se. Brž ko smo prispeli v Jajce, sem odšel k Titu. Sporočil sem mu najnovejše novice z obale in se pozanimal, kako gre kaj partizanom v ostalih krajih. V celoti se Je zavedal nevarnosti, ki grozi otokom. Zato sva podrobno razpravljala o tem, kaj naj storimo, da jo odpravimo. Zaključki, do katerih sva prišla na koncu, niso bili posebno rožnati. Jasno 6itali pisma, zunaj pa se je sedaj približeval, sedaj odda- » Je bilo, da bi bilo napak, če bi se partizani lotUi nekaj več kot akcij zavlačevanja. To pa Je pomenilo, da bo slej ko prej padel v sovražnikove roke ves obalni pas, pozneje pa tudi otoki. Preostala je le še neodložljiva zavezniška intervencija. Sam sem prav dobro vedel, da gre pri tem za nekaj, česar ni lahko izbojevati. Seznanil sem Tita z načrtom, da se vrnem v Kairo in poročam o položaju. Pojasnil sem mu, da bom na ta način lahko osebno izvedel, kako kaže za učinkovito zavezniško pomoč na dalmatinskem odseku. Pristavil sem, da se bom vrnil, brž ko bom mogel. Bil je istega mnenja kakor jaz, da je zamisel dobra, in me vprašal, ali ne bi hotel vzeti s seboj dva partizanska častnika kot odposlanca dobre volje. Odvrnil sem, da bom to rad storil, vendar pod pogojem, da privolita tudi moja dva gospodarja, vrhovni poveljnik in zunanje ministrstvo. Po kratki razpravi so zbrali dva delegata, Lolo Ribarja in Miloja Milojeviča. Istega dne jih je sam Tito pripeljal k nam na večerjo. Ko sta odšla, smo bili enotni v tem, da je Titov izbor dober. Miloje Mllojevič je bil častnik-borec. Kot aktivni častnik bivše jugoslovanske vojske se je takoj ob pričetku borb pridružil partizanom. V poznejših letih je izgubil oko, rane pa je imel skorajda po vsem telesu. Za nagrado za svoje Junaštvo je postal v tej armadi hrabrih ljudi prvi in (v tistem času) edini narodni heroj, t. j. prejel je odlikovanje, ki je enako našemu Viktorijinemu križcu. Bil je ognjevit človek nizke rasti, s črnim trakom čez eno oko in brazgotino na licu. Kolikor sem lahko precenil, je živel samo za borbo. Kdor koh se je seznanil z njim, ni dolgo dvomil, da se s partizani ne kaze šaliti. — (Nadaljevanje sledi), POKLJUKA, 6. — Na Pokljuki je bilo včeraj veliko mednarodno tekmovanje v smučarskih tekih za člane, članice in mladince. Nastopilo je 85 tekmovalcev in med njimi 20 inozemcev: Poljasov, Itnli-janov, Avstrijcev in Romunov. Člani so tekil na 10 km. članice in mladinci pa na 10 km. Proga za člane je vodila v dveh zavojih po 7,5 kiti »ko raj izključno po ravnini, saj je imela lc 65 m višinske raz like. V vseh treh skupinah so zasedli prva mesta inozemci, kar je bilo spričo poma-nj-kljivega treninga domačih tekmovalcev zaradi pomanjkanja snega, tudi pričakovati. Kljub temu pa »o bili posebno članice i-n mladinci nad pričakovanje uspešni. Lep uspeh so dosegli predvsem mladinci, ki so v tričlanskem sestavu premagali reprezentanco videm&ke po. krajine. Med člani je nastopilo 41 tekmovalcev, 27 domačinov in 14 tujcev. Za favorite so veljali Poljaki pred Avstrijci, Italijani so poslali le svoje drugo in tretjerazredne tekmovalce, medtem ko se Ro muni niso zdeli nevarni. Vrstni red: 1. Mateja 49:34, 2. Zelek (oba Poljska) 50:.‘>4, 3. Bernardi (It.) 51:22, 4. Ve!-ter (Avstrija) 51:26. 5. EnaChc (Romunija) 51:41, H. Jnnkoiv-ski (Polj.) 52:00, 7. Hlebiiinjn (Jug.) 52:18, H. Albeseu (Romunija) 52:40, 9. Cveto Pavčič (J.) 52:49, 10. Lnckncr (Avstri- ja) 52:59, U. Mayer (A.) 53:04. 12. Susin (It.) 53:25, 13. Pfeifer (A.) 53:27, 14. Seljak (J-) 63:33. 15. Robač (J.) 63:39, 16. Janez Janez Pavčič (J.) 53:57. V konkurenci članic le m-stopalo samo 9 tekmovalk, 4 domačinke in 5 inozemk. Z znatno prednostjo je zmagala Poljakinja Gasienica pred Jugoslovanko Belajevo. Vrstni red: 1. Gasienica (Polj.) 42:26, 2. Belaj (J.) 43:39, 3. Krzetovvska (P.) 43:41, 4. Rekar (J.) 43:57 , 6. Guala (It) 45:51, 6. Rebulan (It.) 46:04, .7. Meniš (It.) 46:31. 8. Černe (J.) 49:00, 9. Ropreht (J.) 53:22. V konkurenci mladincev je startalo 31 tekmovalcev, med njimi trije Italijani in en Romun. Zmaga' je Romun Dinu Petre pred Italijanom Pillei-jem in Jugoslovanom Kobeti" tarjem. Vrstni red na cilju: 1. Dinu Petre (Rom.) 36:25 2. Piller (It.) 37:25, 3. Kobentar (J' 38:18, 4. Juhart 38:28, 5. Ka-cerin 39:25, H. Pogačnik 40:12. 7. Rački 40:22, 8. Naglič 40:43, 9. Ambrožič 40:54, 10. Kerko-vič 41:05, Rezultat neuradnega dvoboja Slovenija - Videmska pokrajina: 1. Slovenija (Juhart, Pogačnik, Kepe) 159'49”, 2. Videmska pokrajina (PiUer. Brun, Tach) 2.05’(>2”. Odgovorni urednik STANISLAV BENKO Tiska Tiskarski zavod ZTT - Trs« Klmna vnrjjmm fetkom ob 1*. url barvni fil«: «MUCENJE S PUŠČICO* Igrajo: ROD SI EIGER jn ŠARITA MONT1EL predvaja danes 7. t. m. z začetkom ob l*. url barvni film: