tz- te- ih ne io ta d ob ju je kvocient tetinega ali petletnega selitve- nega salda (ki je lahko pozitiven ali negativen) in števila prebivalcev določene starostne skupine Pri izračunavanju prognoze o bodočem številu kmetijskega prebivalstva z upoštevanjem deagra- rizacije pa ne gre samo za število odseljenega kmetijskega prebivalstva marveč tudi za število ljudi, ki sicer ostanejo na svojih domovih, a se preusmerijo v druge, nekmetijske poklice. Koe- ficient deagrarizacijc predstavlja kvocient pov- prečnega petletnega števila deagrariziranega pre- bivalstva iz števila vsega kmetijskega prebival- stva določene starostne skupine. Koeficient dea- grarizacije je kot že ime pove vedno negativen ali enak ničli. Medtem ko je bil koeficient migra- cije samo rezultat selitev, je koeficient deagrari- zacije skupni rezultat selitev in preusmeritev v druge poklice. Pri tem upoštevamo seveda tudi vzdrževano kmetijsko prebivalstvo, na primer otroke, ki se gredo po končani osemletki učit za razne nekmetijske poklice. Ivan G a m s t Slovenska terminologija tipov tropskega krasa Ivo sem prevajal v tej številki GO objavljeni članek „Fizičnogeografski hi geološki vzroki za različni razvoj krasa Kubanskega otočja1' češkega geomorfologa dr. Vladimirja Panoša, ki je dve leti preučeval kubanski kras, sem ponovno zadel ob odprto vprašanje terminologije za tipe kra- škega površja v tropih. Iz mišljenja, da je na Kubi za trope značilen kras samo enega tipa (glej razpravo Lehmamn II., Krommelbein K.. Lotschert \V., Karstmorphologische, geologische uind botanische Studien in der Sierra de los Orga- nos auf Cuba. Erdkunde, X, 3, Bonn, 1956), je izšel poskus, da bi pri nas uvedli izraz s t o ž c a - s t i k r a s za nemški termin Kegelkarst (glej Kraška terminologija, Geografski vestnik 1962). Iz kitajskega subtropskega krasa smo tedaj poznali tudi opis tako imenovanega s t o 1 p i č a s t e g a k r a s a (po nemškem Turmkarstu). Po Panoševem opisu kubanskega krasa in po nekaterih drugih opisih iz tropskega podnebja je videti, da so posebni, za trope tipični tipi povr- šinskega krasa v glavnem trije. Za prvi tip so značilne kraške vzpetine v obliki kop, ki jih lo- čijo lijakaste depresije, tako da so kope v , podnožju zraščene. Ta tip bi kazalo imenovati k o p a s t i k r a sv S tem nastane sicer nevarnost, da bi si kdo predstavljal pod tem imenom rahlo vzbočeno sklenjeno kraško površje, ki ni ravno, temveč napeto, kopasto. Ce pa bi hoteli pouda- riti razčlenjenost v kope in ta tip imenovati kopičasti kras, bi to ime lahko vzbudilo napačno predstavo o majhnosti teh vzpetin. Drugi tip kubanskega tropskega krasa, ki ga je Lehman imenoval Kegelkarst, mi pa v dobe- sednem prevodu stožčasti kras, sestavljajo višje, bolj strme in bolj osamljene apneniške vzpetine. Zanje stožec ni povsem primerno ime, ker so najnižja pobočja v ravni okoliške nižine strma, ponekod previsna, nato pa vedno bolj položna, tako da ima vrh vzpetinice podobo kupile. Ne- skladje oblike stožca in apneniških gričev je uvi- de I že Lehman in drugi, ki so hoteli uvesti ter- min „kras mogot". Toda mogota pomeni na Kubi v španščini isto kot naša kopa in imajo tam to ime kopasti griči kot tudi senene kopice. Če iščemo tem vzpetinam primerno obliko med geo- metrijskimi telesi, bi še najbolj odgovarjalo telo, sestavljeno iz polkroga ali stožca, ki čepita na širokem nizkem valju. Dejanskim oblikam še naj- bolj ustreza ime s to g , ki pomeni visoko kopo sena, slame ali ponekod na Dinarskem krasu tudi listja. Kras takih vzpetin, s t o g a s t kras, pa ne pomeni samo vzpetin, ampak tudi okoliško rav- nico, ki jo v geomorfološkem razvoju eksogeni procesi z izpodkopavanjem sten odnosno s tako imenovano robno korozijo širijo na račun stoga- stih vzpetin Podobni procesi porajajo tudi stolpasti kras, le da so tu vzpetine višje in vmesne ravnine širše. Kopasti, stogasti in stolpasti kras, katerih ostanke nekateri na vso silo iščejo tudi na Dinar- skem krasu, pomenijo le obliko, ne pa tudi veli- kosti, ki je silno različna. Vprašaju j e zase je, v koliko so ti trije tipi samo učinek tropske klime hi če se lahko javljajo tudi v drugih podnebjih. Za prva dva tipa trdi dr. Panoš v tej številki, da nista pogojena samo s tropsko klimo, ampak tudi z razlikami v lito- loški sestavi apnencev in ne/apnencev. Ali pridejo te razlike do izraza v obliki teh tipov samo v tropskem pod|nebju? V članku Panoš VI., StelcI O., Problems of the Comieal Karst in Guba. Actes de IV Congres international de spéléologie in Yougoslavie, Ljub- ljana 1968, je na str. 539 fotografija z naslov om „Kopasti kras, razvit zaradi razčlenjevanja sta- rejšega dvigjnjenega površja na paleogenih ap- nencih . . . Sierra del G u a s o . . T o d a prav tak kras nam razodene pogled z Notranjskega Snež- nika na vzhod, v predelu Smrekovaca, že na mej- nem hrvatskem gorovju. Po Sifrerjevi študiji o glaciaciji na Snežniku vemo, da je bil ta kras v wurmiu pod ledenim pokrovom. Zato je prav malo verjetno, da bi se tu ohranil tropski kras in če bi se, zakaj bi se prav tu, kjer je korozijska inten- zivnost danes največja? Zato menim, da bi smeli termin kopasti kras uporabljati z mirnim srcem tudi za oblike dinarskega krasa. 43