List 9. Narodno-gospodarske stvari. Za poskušnjo iz razglašene tarife okrajne cenilne komisije okolice Ljubljanske. Po cenilnem operatu je bila za njive sledeča sistema obdelovanja (gespodarstva) za L razred nastavljena in v surovem (kosmatem) prihodku zaračunjena tako-le: V letu: Razmere nadejanja Njiva 1. razreda ali klasa z vrsto pridelkov: Pridelek na 1 oralu v letu Cena Denarni znesek za pridelek vaganov centov gla\ kr. gld. kr. prvem V* Pšenice j 15 — 4 84 36 30 Pšenične slame / — 23 _ 50 5 75 V« Ajde ^ Ajdovice )na 1 oralu 10 8 2 50 25 12 1 50 % Prosa i 24 —-' 2 50 30 —— Prosene slame J —— 26 — 50 6 50 drugem 7* Rži i 16 ------ 3 12 24 96 Ržene slame — 24 —- 50 6 — V* Repe ( 100 ----- ----- 40 20 ------ Repnega perja ) tia 1 nrftln ------ 6 ------ 60 1 80 % Pšenice uo x vil al ti 15 ------ 4 48 36 30 Pšenične slame ( — 23 »— 50 5 75 % Ajde ] 10 —- 2 50 12 50 Ajdovice / ------ 8 ------ 25 1 —— tretjem y Ječmena ) 18 —- 2 55 22 95 Ječmenove slame / ------ 17 ... 50 4 25 % Korenja f 80 ,------ — — 20 ------ v* Korenjevega perja Rži V j na 1 oralu 16 6 3 12 1 24 50 96 Ržene slame i — 24 —— 50 0 6 —. % Ajde \ 10 — 2 50 12 50 Ajdovice ) ------ 8 ------ 25 1 —— četrtem % Krompirja * 90 — 1 5 47 25 v. T ii rs i ce i 25 ----- 3 5 38 12% TurA;3ne slame ; na 1 oralu — 30 ------ 35 5 25 Fižola L 6 —— 4 16 12 48 Fižolove slame l — 6 _~ 50 1 50 petem % Rži \ 16 — 3 12 24 96 Ržene slame j ------ 24 — 50 6 — Strni s ne detelje Krompirja I na 1 oralu 90 14 1 60 5 4 23 20 62'/, % Pšenice / 15 ------ 4 84 18 15 Pšenične slame i — 23 -— 50 2 87'/, % Ajde _ \ 10 ------ 2 50 6 25 Ajdovice 1 ------ 8 ------ 25 —— 50 Šestem % Detelje — 60 — 90 27 —_ 7* Ovsa } na pol orala 24 ------ 1 82 21 84 6:539 gold. Ovsene slame ) 52 ya kr. = 89 gold. 92 % kot surov — 24 ali kosmat donesek na 1 50 oralu 6 ------ 5ay &•/* 66 Po tem obdelovanji in odločenih 6 tekih let se mora pridelati: Pšenice 22*/2 vaganov, 34!/2 centov slame Repe 50 vaganov, 6 centov perja, Ajde 20 „ 16 „ „ Korenja 40 „ 3 cente „ Prosa 12 „ 13 ,; ,, Krompirja 90 ,, — **^j " » 3o „ „ Skupaj 180 vaganov, 9 centov perja, ječmena y ,, /2 >> t) Turšice \2% „ 15 „ „ .v Fižola 3 3 „ Strnisne detelje 7 centov Ovsa 12 „ 12 „ „ Deteljnega send 30 „ Šku^aj~115 vaganov, 138 centov. Skupaj 37 centov. Ako se ta skupni pridelek razdeli na letni tek, se dobi za eno leto 6:115 vaganov žita =........19,17/ioo vaganov žita; 6:138 centov slame rr:........23 centov slame; 6:180 vaganov krompirja, repe, korenja — 30 vaganov; 6 : 9 centov repnega in koreninega perja m 1 !/2 centov; 6: 37 centov detelje za klajo — . . . . 6,,7/l0O centov, in če se razdeli ta skupni znesek na obdelani prostor 5l/2 oralov, potem se dobi pridelek na 1 oralu njiv 1, razreda (klasa): 55: 115 vaganov žita =r.......209/10 vaganov žita; 5*5:138 centov žitne slame =......259/100 centov slame; 55: 180 vaganov krompirja in repe z=z . . 3277100 vaganov; 5*5 : 9 centov krompirja in repnega perja = l63Aoo centov perja; 5*5: 37 centov detelje =......673/ioo centov detelje, ali na mernike zračunjeno da 1 oral v 1. razredu njiv (v cenilnera okraju Ljubljanske okolice) na leto: žita........418/10 mernikov, slame.......259/I00 centov, krompirja, repe, korenja 32,77l0o mernikov, perja.......l'63/l0o centov, detelje.......6'73/ioo centov. To so številke , ki so se sprejele za podlago tarifam. Ali se pa v enem letu in na enem oralu toliko pridela kjer koli v celem našem cesarstvu, to naj vsak sam sebi pove. Cela ta umetna sestava pridelkov ni v nikakoršni primeri s pravimi razmerami tukajšnje zemlje, še manj pa se vjema s §§. 19, 28 in 29 postave od 24. maja leta 1869. Toliko pridelka v enem letu iz njive izmolsti, bilo bi pravo roparsko gospodarstvo na polji našem, kakoršnega pa na Kranjskem do zdaj še nikjer ni. V vrsti pridelkov četrtega leta stoji tudi tur šica na poloralu med pridelki. To je napačno, ker se tur-šiea v tem cenilnem okraju po splošni navadi ne sadi, kakor zahteva §. 29; vraČuaila se je zarad visokega doneska. Zavoljo tega se mora tedaj zoper turšico odločno po postavi protestirati. Na 1 oral deteljšča je računjenih 74 centov suhe detelje pridelka. To je veliko veliko previsoko, ravno tako pre napet je pridelek 20 mernikov ajde vsako leto na enem oralu, kajti znano je, da je od ajde v tem cenilnem okraju v 5 do 6 letih komaj enkrat dober pridelek. Tudi krompirja po 90 vaganov ali 90 centov na oral je preveč računjeno. Ne le gnjiloba krompirja, ampak tudi vremenske razmere ne pripuste, da bi se smel pridelek počez tako visoko računati. Ravno tako se je pridelek repe, korenja in prosa počez previsoko cenil. Toliki pridelki se pri nas nikakor ne smejo jemati za mero pri odmerjenju davkov, ker niso stalni in so v nasprotji ,,s srednjim čistim prihodkom", ki bi se bil imel za vsak dobrotni razred po §§. 19 izvedeti. Za m ah (močvirje), ki toliko zemlje cenilnega okraja obsega, se nam zdi, kakor da bi se bil §. 27 postave popolnoma v nemar puščal. To pa je tem bolj občutljivo, ker se s cenilnim okrajem ni strogo po §.17 postave ravnalo, marveč vse se v en koš skup vrglo. Občine v takem položaji še reklamirati ne morejo, ker je tarifni nastavek le za 1. dobrotni razred preračunjen, za druge tarife pa nimajo podlage. Ves cenilni akt je nemšk, pritoževalci vsi Slovenci, cenilni poročevalec je da vkar in nestrokovnjak, toraj ne vajen cenilnega posla, in tako se ljudje v temi love, pa si ne vedo pomagati. Od deželne komisije sta na tarifi podpisana dva po vladi voljena uda, eden izmed nju tudi vpokojen davkar. Ali poznata deželo tako dobro, kakor jima je neobhodno potrebno, če hočeta delati tarife za celo deželo, tega ne vemo. Potovalo se skoro ni ali le po nekaterih krajih. V tarifo sprejete cene žita so prepisane iz napačnega zapisnika cene na trgu Ljubljanskem, toraj niso nikakor one navadne cene, katere je komisija po skoro triletnem trudu v smislu §. 24. postave določila; tedaj tudi ta faktor ni pravičen. Paziti je tedaj treba na to, ali se ne nahajajo tudi pri drugih cenilnih komisijah enake pomanjklivosti. En reklamant.