URADNI LIST
SOCIALISTIČNE REPUBLIKE SLOVENIJE
Številka 7	Ljubljana, 17. februarja 1972	Cena 15 dinarjev	Leto XXIX
72,
Na podlagi 6. alinee 2. točke amandmaja LI k ustavi Socialistične republike Slovenije izdaja predsedstvo skupščine Socialistične republike Slovenije •
UKAZ
o razglasitvi zakona o uporabi dohodkov od prispevka iz osebnega dohodka iz delovnega razmerja, prometnega davka in sodnih taks, ki so bili v letu 1971 izločeni na posebne račune t x
Razglaša se zakon o uporabi dohodkov od prispevka iz osebnega dohodka iz delovnega razmerja, prometnega davka, in sodnih taks, 1 i so bili v letu 1971 izločeni na posebne račune, ki ga je sprejela skupščina Socialistične republike Slovenije na seji republiškega zbora in na seji gospodarskega zbora dne 10. in 11. februarja 1972.:
St. 420-36/72 ,
Ljubljana, dne 14. februarja 1972.
Predsednik Sergej Kraigher 1. r.
ZAKON
o uporabi dohodkov od prispevka iz osebnega dohodka iz delovnega razmerja, prometnega davka
in sodnih taks, ki so bili v letu 1971 izločeni na posebne račune
1.	člen
Dohodki od prispevka iz osebnega dohodka iz delovnega razmerja, od davka od prometa blaga na drobno, od davka od plačil za storitve in sodnih taks, ki so bili v letu 1971 po zakonu o izločanju dela dohodkov od prispevka iz osebnega dohodka iz delovnega razmerja, prometnega davka, carin In sodnih taks v letu 1971 na posebne račune (Uradni list SFRJ, št. 53/70) izločeni na posebne račune uporabnikov teh sredstev v SR Sloveniji kot posebna rezerva (v nada-daljnjem besedilu: sredstva posebne rezerve), se uporabijo v skladu z določbami tega zakona .za plačilo obveznosti SR Slovenije, prevzetih po zakonu o prenosu sredstev, pravic in obveznosti federacije za gospodarske investicije na.republike in avtonomni pokrajini (Uradni list SFRJ, št. 29/71) in za plačilo obveznosti SR Slovenije v zvezi s. prekoračitvijo predvidenih stroškov pri gradnji hitrih cest.
2.	člen
Sredstva posebne rezerve, ki so' se oblikovala iz dohodkov proračuna. SR Slovenije za leto 1971, se v celoti uporabijo za plačilo' obveznosti SR Slovenije iz Prejšnjega člena. •	• •
3.	člen
Za plačilo obveznosti SR Slovenije iz 1. člena tega zakona se kot obvezno brezobrestno posojilo uporabijo tudi vsa sredstva posebne rezerve, ki so se v letu 1971 oblikovala iz dohodkov dnigih uporabnikov teh sredstev v SR Sloveniji, razen .občin, po poravnavi njihovih obveznosti v smislu drugega odstavka 7. člena zakona o evidentiranju obveznosti določenih uporabnikov družbenih sredstev in d načinu nji-!hove poravnave (Uradni list SFRJ, št. 50/71).
Za vplačana sredstva brezobrestnega posojila izda SR Slovenija vplačnikom potrdilo, s 'katerim se zaveže, da jim bo ta sredstva vrnila v petih enakih letnih obrokih v letih 1976 do 1980. v
4.	člen
Poslovanje s sredstvi posebne rezerve, ki se uporabijo za namene iz 1. člena tega zakona, se opravlja preko računa SR Slovenije za izravnavanja v gospodarstvu in za pospeševanje nekaterih gospodarskih dejavnosti.
5.	člen
Republiški sekretariat za finance izda v enem mesecu po uveljavitvi tega zakona podrobnejše tehnične predpise o načinu vplačevanja brezobrestnega posojila na poseben račun SR Slovenije rza plačilo obveznosti iz 1. .člena tega zakona.
Republiški sekretariat za finance izda vplačnikom potrdilo o vplačanem brezobrestnem posojilu, in sicer v enem mesecu po izvršenem vplačilu obveznega posojila.
6.	člen
Ta zakon začne veljati, naslednji dan po objavi v Uradnem listu SRS.
73.
Na podlagi 6. alinee 2. točke amandmaja LI k ustavi Socialistične republike Slovenije izdaja predsedstvo skupščine Socialistične republike Slovenije
UKAZ
o razglasitvi zakona o davkih občanov
Razglaša se zakon o davkih občanov, ki ga je sprejela skupščina Socialistične republike Slovenije na seji republiškega zbora dne 10. in 11. februarja 1972 in na seji enotnega zbora delovnih skupnosti dne 11. februarja 1972.
St. ,422-5/72
Ljubljana, dne 14. februarja 1972.
Predsednik Sergej Kraigher 1. r.
ZAKON o davkih občanov
I.	SPLOŠNE DOLOČBE
1.	čen
Za zadovoljevanje splošnih družbenih potreb, ki se financirajo iz proračunov družbenopolitičnih skupnosti, plačujejo občani v SR Sloveniji davke.
Občani plačujejo v.SR Sloveniji davke po določbah-tega zakona, po odlokih občinskih skupščin ter po predpisih, izdanih na tej podlagi.
2.	člen
Vsak občan je dolžaryprispevati k zadovoljevanju jjsplošpih družbenih pptrgb po svoji gospodarski pioČj.
Občani plačujejo davke pp načelu, da sorazmerno več prispeva tisti, ki dosega večji dohodek.
3.	člep
Občani na območju iste družbenopolitične skupnosti imajo ob enakih, z zakonom in odlokom občinske skupščine določenih pogojih, enake obveznosti glede plačevanja davkov.
4.	člen
Viri, iz katerih občani prispevajo k zadovoljevanju splošnih družbenih potreb so: dohodek dosežen z osebnim delom, dohodek dpsežen z uporabo .dopolnilnega dela drugih, dohodek od premoženja in premoženjskih pravic, premoženje, ki ga občani'imajo ali pridobijo in dohodek, ki ga z osobnim cjelom dosežejo občani SR. Slovepije ppi jugpslppgngkih fjiRlmMtskih oziroma konzularpih predstavništvih, in organizacijah y tujini-
‘Za vire iz prejšnjega odstavka se ne štejejo dohodki, ki jih občani SR Slovenije dosežejo v tujini, če ni z zakonom drugače dolpčeno-
5.	člen
Ne štejejo za osebni dohodek, od katerega se plačuje davek po tem zakonu:
1.	prejemki iz naslova odlikovanja in narodnega priznanja;
2.	dodatek za borce;ter prejemki po zakonu o borcih za severno mejo v letih 1918 in 1919 in slovenskih dobrovoljcih iz vojn 1912 do 1918;
3.	prejemki po predpisih o pravicah vojnih in mirovnih vojaških invalidov, žrtev fašističnega nasilja, Civilnih žrtev vojne in žrtev vojnega materiala;
4.	prejemki po predpisih o pravicah imetnikov »Partizanske spomenice 1941-«;
5.	otroški dodatki, denarna pomoč za opremo novorojenega otroka in socialne pomoči, ki jih izplačujejo družbenopolitčne skupnosti.
6.	člen
Republika in občine z zakonom oziroma z odlokom uvajajo obveznosti plačevanja davkov/ ki so po zakonu njihov dohodek in samostojno določajo njihovo Višino.
"	7. člen
Ko predpisujejo obveznosti plačevanja davkov, morajo driižbenopolitične skupnosti zagotoviti, da bodo obveznosti določene tako, da z njimi trajno spodbujajo
zavezance k večji produktivnosti dela in da ne pride do neutemeljenih razlik v višini obveznosti med posameznimi družbenopolitičnimi skupnostmi.
Zaradi izenačevanja pogojev gospodarjenja, skladnega razvoja SR Slovenije ter zagotovitve enakopravnega položaja občana, republike in občine z medsebojnimi dogovori usklajujejo davčne obveznosti občanov.
8.	člen
Zavezanec za davek je občan, ki ima osebni dohodek ozirqma drhg dphodejf, ali pa ima ali pridobi pre-mpžgnje, od katerega se po tem zakonu plačujejo 4dy-ki.
Izjemoma, kadar je tako določeno v tem zakonu, je zavezanec za'davek občan kot predstavnik svojega gospodinjstva.
Z gospodinjstvom je mišljena skupnost’ življenja, pridolnvaiije in trošenje sredstev, če ni s tem zakonom drugače določeno.
Glede obveznosti plačevanja davkov so z občani izenačene zasebne pravne osebe, če ni s tem zakonom drugače določeno.
Tuji državljani, tuje zasebne pravne osebe in tuje organizacije, ki imajo v SR Sloveniji kakšen dohodek, ali imajo ah pridobijo kakšno premoženje, plačujejo davke po tem zakonu, če ni z zakonom ali mednarodnim sporazumom drugače določeno.
9.	člen
Osnova za davek je osebni dohodek, ki ga občan doseže z osebnim delom, dohodek od premoženja in premoženjskih pravic, vrednost premoženja, ki ga občan pridopi z dedovanjem ali darilom ter z zakonom določeni premoženjski predmeti in drugi dohodki, od katerih se po tem zakonu plačuje davek.
Osebni dohodek, kj jg psf}oya za plačevanje davka od osebnega dohodka, vsebuje' tudi vse prispevke in davke, ki se plačujejo od osebnih dohodkov.
Letne osnove za obračunavanje davkov se zaokrožijo na celih 10 dinarjev, tajm da se zneski do 5 dinarjev zaokrožijo navzdol, zneski nad 5 dinarjev pa navzgor.
Kadar bi skupno odmerjeni davek ne presegel 10 dinarjev, se odmerni postopek ustavi.
10.	člen
Stopnje davkov se predpisujejo z zakonom oziroma z odlokom občinske skupščine.
Stopnje davkov se dolqčajo za vsako vrsto davka posebej.
Stopnje za posamezne vrste davkov so enotne na vsem območju republike oziroma občine, če ni v tem zakonu drugače določeno.
11.	člen
Stopnje davkov se predpisujejo praviloma za več let.
Stopnje davkov se določajo skladno s smernicami za razvoj gospodarstva in drugih družbenih dejavnosti, začrtanimi v ustreznih aktih družbenopolitičnih skupnosti.
Stopnje davkov so lahko proporcionalne ali progresivne.
Sistem stopenj za posamezne vrste davkov določa zakon.
Pri uporabi progresivnih stopenj se davek ne sme povečati za več, kot znaša razlika med dejansko osnovo in maksimalno osnovo za prvo nižjo stopnjo.
12.	člen
Višina davkov se ugotavlja po predpisih o osnovah in stopnjah, ki so veljali na dan.l. januarja tistega leta, za katero se obveznost ugotavlja, če ni s tem zakonom drugače določeno.
Predpisi o osnovah in stopnjah davkov imajo lahko učinek za nazaj, če so za zavezance ugodnejši.
13.	člen
Oprostitve in olajšave glede plačevanja davkov se smejo predpisati, če je to potrebno za uresničevanje ciljev ekonomske in socialne politike, ali če to nalagajo drugi splošni interesi..	,
Republika oziroma občina lahko predpiše trajne in začasne oprostitve 'ter olajšave glede davka, ki je po'zakonu njen dohodek.
S tem zakonom uvedene oprostitve in olajšave glede plačevanja davkov veljajo tudi za dohodke, ki pripadajo občini.
Oprostitve in olajšave, ki jih na podlagi pooblastil tega zakona z odlokom uvedejo ,občinske skupščine, veljajo tudi za dohodke, ki pripadajo republiki.
14.	člen .
Osebni dohodki oziroma drugi dohodki, ki so začasno oproščeni davkov se ne vštevajo v osnovo, na katero se uporabljajo stopnje davka.
Ce je pridobitev ali izguba kakšne pravice vezana na višino dohodkov oziroma na višino davka (davčni cenzus), in ni v posebnih predpisih drugače določeno, se med dohodke občana vštevajo tudi dohodki, ki so začasno oproščeni davkov, davki pa se obračunavajo, kot da ne bi bilo začasnih oprostitev in olajšav.
V zvezi z uporabo davčnega cenzusa, se v primerih, ko je zavezancu odmerjen davek v pavšalnem letnem znesku, upošteva kot doseženi dohodek znesek, od katerega bi bil po veljavnih stopnjah odmerjen tolikšen znesek davka, kot znaša pavšalni znesek davka.
15.	člen
Pristojni občinski upravni organ davčne službe, (t/ nadaljevanju: davčni organ) mora zavezancu pismeno Sporočiti osnovo, stopnjo in višino odmerjenega davka.
16.	člen
Davki se obračpnavajo in odtegujejo ob izplačilu dohodkov (davki po odbitku), -ali pa se odmerjajo od letne osnove ali v letnem znesku, ali na kakšen drug način, ki je določen v tem zakonu.
, 17. člen
Davke po odbitku obračunava in odteguje izplačevalec doljodkov, in sicer ob izplačilu dohodkov; ta je tudi odgovoren za pravilnost otiračuna davka.
Osnovo za davek, ki se odmerja od letne osnove, v letnem znesku, ali na kakšen drug način, ugotavlja ih davek odmerja davčni organ, ne glede na to ali Pripada davek-občini ali republiki.
18.	člen
Davki po odbitku se obračunavajo po stopnjah, ki jih določi družbenopolitična skupnost, na katere območju se dohodek ustvarja, plačujejo pa se tisti družbenopolitični skupnosti, na katere območju ima zavezanec stalno prebivališče.
če zavezanec za davek po odbitku nima stalnega prebivališča na območju družbenopolitične skupnosti, v kateri stalno živi njegova ožja družina, se davek po odbitku plačuje družbenopolitični skupnosti, v kateri stalno živi njegova ožja družina.
Z ožjo družina zavezanca so mišljeni člani gospodinjstva, ki jih je zavezanec po zakonu dolžan preživljati.
•	19. člen
Davki po odbitku, ki jih plačujejo v Jugoslaviji stalno nastanjeni tuji državljani ter tuji državljani, ki imajo v Jugoslaviji začasno prebivališče, se obračunavajo in plačujejo po stopnjah, ki jih določi družbenopolitična skupnost, na območju katere je bil dohodek dosežen, plačujejo pa se tisti družbenopolitični skupnosti, v kateri.je zavezanec za davek stalno nastanjen oziroma, v kateri ima začasno prebivališče.
Od osebnega dohodka' tujih državljanov, ki niso stalne) nastanjeni v Jugoslaviji in tudi ne prebivajo začasno v Jugoslaviji, ^dohodek pa imajo v SR Sloveniji, se davki po odbitku obračunavajo in plačujejo po stopnjah, ki jih določi družbenopolitična skupnost, kjer ima sedež izplačevalec, in se plačujejo tej skupnosti.
20.	člen
Davek- od osebnega dohodka iz samostojnega opravljanja obrtnih In drugih gospodarskih dejavnosti in davek od osebnega dohodka iz samostojnega opravljanja intelektualnih storitev, odmerja ih pobira davčni organ občine, v kateri ima zavezanec poslovni sedež. Če zavezanec med letom spremeni poslovni sedež, odmeri in pobere davke davčni organ vsake občine, v kateri je imel zavezanec med letom poslovni sedež, in sicer po stopnjj, ki ustreza celotnemu dohodkti zavezanca, doseženemu v letu, za katero se odmerja davek.
Za zavezance, ki nimajo stalnega poslovnega sedeža, odmerja in pobira davek davčni organ občine, v kateri ima zavezanec stalno prebivališče.
Otočanom, ki po naravi dejavnosti opravljajo to dejavnost na območju več občin, odmerja in pobira davek davčni organ občine, v kateri ima zavezanec stalno prebivališče. Če zavezanec za davek nima stalr nega prebivališča v občini, v kateri stalno živi njegova ožja družina, odmerja in pobira davek davčni organ občine, v kateri živi njegova^družina.
Vrste dejavnosti, za katere se davek odmerja in pobira na način določen v prejšnjem odstavku, določi republiški sekretar za finance v soglasju z republiškim ■ sekretarjem za gospodarstvo.
Davek od osebnega dohodka iz kmetijske dejavnosti in davek iz skupnega dohodka občanov, odmerja in pobira davčni organ občine, v kateri ima zavezanec stalno prebivališče, če ni v tem zakonu drugače določeno. Če zavezanec za davek iz skupnega dohodka občanov med letom spremeni stalno prebivališče, odmeri in pobere davek davčni organ občine, v kateri je imel zavezanec stalno prebivališče v času, ko je bil dolžan vložiti davčno 'napoved.
Davek na dohodke od stavb, davek na dohodke od premoženja in premoženjskih pravic, davek na dediščine in darila in davek na določene premoženjske predmete, odmerja in pobira ‘davčni organ občine, v kateri je premoženje, če ni s tem zakonom drugače določeno.
Pri odmeri davkov po tem členu se uporabljajo stopnje davkov, ki veljajo v občini, v kateri se davek odmerja.
21.	člen .
Zadeve davčne službe imajo splošen pomen za Socialistično republiko Slovenijo.
22.	člen
Poslovne knjige morajo voditi zavezanci davka od osebnega, dohodka iz samostojnega opravljanja obrtnih in drugih gospodarskih dejavnosti in zavezanci davka od osebnega dohodka iz samostojnega opravljanja intelektualnih storitev, ki.se jim odmerja davek po dejanskem osebnem dohodku, če so v preteklem letu imeli več kot 25.000 dinarjev davčne osnove oziroma, če se utemeljeno predvideva, da bodo v tekočem letu dosegli tolikšno, osnovo,	>
Ne glede na določbe prejšnjega odstavka morajo vsi samostojni gostinci voditi evidenco o nabavi in prodaji blaga, vsi avtoprevozniki s tovornimi avtomobili pa evidenco o opravljenem prometu.
Republiški sekretar za finance predpiše vrste in način vodenja poslovnih knjig za zavezance in prvega odstavka tega člena. Vrsta in način vodenja poslovnih knjig so:lahko različni glede na obseg poslovanja, dejavnost ali poklic zavezancev.
Dolžnost vodenja poslovnih knjig.po prvem in drugem odstavku tega člepa ugotovi za'zavezance, ki doslej knjig niso vodili, ali so vodili drugačne knjige, davčni organ s posebno odločbo. V določbi mora biti določeno, s katerim dnem mora zavezanec pričeti voditi knjige in katere vrste knjig mora voditi.
Pritožba zoper odločbo po prejšnjem odstavku ne zadrži izvršitve odločbe.
Občinska skupščina lahko predpiše obvezno vodenje vseh ali posameznih poslovnih knjig tudi za druge zavezance. Glede vrste in načina vodenja poslovnih knjig se uporabljajo določbe tretjega odstavka tega člena.	,	•
23.	člen
Osnova za davek zavezancev iz 22. člena tega zakona se določa na podlagi poslovnih knjig.
Če poslovne,knjige niso v redu in na tekočem, ali če podatki v knjigah niso verodostojni, ne morejo biti podlaga za določitev davčne Osnove.
24.	člen
Zavezanec , ima pravičo vpogleda v podatke, ki so bili podlaga za ugotovitev njegovih davčnih obveznosti in v podatke' o stanju njegovih odmerjenih in plačanih obveznosti.
25.	čleh
Na poziv davčnega organa mora zavezanec dati vse podatke, ki so potrebni za odmero davka.
Da bi mogel določiti osnovo za davek, ima davčni organ pravico pregledati delovne prostore, v katerih se opravlja dejavnost, naprave, blago, poslovne knjige, pogodbe, listine in druge dokumente, ki omogočajo vpogled v poslovanje zavezanca glede tega, kako izpolnjuje svoje davčne obveznosti.
26.	člen
Organizacije združenega dela, državni organi in druge organizacije, zasebne pravne osebe in občani so dolžni na zahtevo davčnega organa dati podatke o dobavljenem blagu, opravljenih storitvah, izplačanih osebnih in drugih dohodkih ter druge podatke, ki so potrebni za pravilno odmero davčnih obveznosti.
27.	člen
Podatki o celotnem dohodku in davčni osnovi v višini, ki jo je napovedal zavezanec in v višini, ki je bila ugotovljena v odmernem postopku, ter podatki o višini davka, sb javni.
Drugi .podatki, ki jih pri odmeri zvedo uradne osebe davčnega organa, so uradna tajnost. '
28.	člen
Občani so dolžni ob pogojih, ki jih določa ta zakon, pri davčnem organu evidentirati račune za prodano blago, opravljene storitve ter za druge prejemke, od katerih se plačujejo davki.
29.	člen
Občani so dolžni izpolnjevati svoje obveznosti glede plačevanja davkov v redu, na način in v rokih, ki so določeni v tem zakonu.
_ Od nepravočasno plačanih davkov plačujejo zavezanci obresti.
30.	člen .
Če plačilna obveznost ni pravočasno izpolnjena, se davek prisilno izterja.
Prisilna izterjava davka se opravi iz tistih dohodkov in tistega premoženja, ki prizadenejo zavezancu manjšo škodo, če se mu vzamejo oziroma prodajo.
S prisilno izterjavo davkov ne sme biti ogroženo potrebno preživljanje zavezanca, članov njegovega gospodinjstva in drugih oseb, ki jih je po zakonu dolžan . preživljati in tudi ne opravljanje dejavnosti, iz katere ima zavezanec dohodke.
Ne glede na tretji odstavek tega člena, se lahko od zavezancev, ki zapadlih davkov ne plačajo v šestih mesecih od dneva, ki so zapadli v plačilo, tl davki prisilno izterjajo tudi iz premoženja, s katerim opravljajo dejavnost, če je bila v tem času brez uspeha .po-skušana prisilna izterjava iz drugega premoženja in. drugih dohodkov zavezanca.
31.	člen
Ugotovitev'plačilne obveznosti in izterjava davkov se morata opravljati na tak način, da se ne prizadeneta osebnost in dostojanstvo občana, in da se občanu omogoči zavarovati njegove, na zakon oprte pravice in interese.
II.	VRSTE DAVKOV
32.	člen
Občani plačujejo po tem zakonu:
1.	davek od osebnega dohodka iz delovnega razmerja;
2.	davek , od osebnega dohodka iz kmetijske dejavnosti;
3.	davek od osebnega dohodka iz samostojnega opravljanja obrtnih in drugih gospodarskih dejavnosti;
4.	davek iz osebnega dohodka iz samostojnega opravljanja intelektualnih storitev;
5.	davek od osebnega dohodka iz avtorskih pravic, patentov in tehničnih izboljšav;
6.	davek na dohodke od stavb;
7.	davek na dohodke od premoženja in premoženjskih pravic;
8.	davek na dediščine in darila;.
9.	davek na določene premoženjska predmete;
10.	davek na dohodek dosežen z uporabo dopolnilnega dela drugih;
11.	davek na dobitke od igeer na srečo;
12.	davek na dohodek tujih oseb, dosežen z investicijskimi deli;
13.	davek od skupnega dohodka občanov.
33.	člen
Vsaka vrsta davka se odmerja oziroma obračunava posebej.
III.	DAVEK OD OSEBNEGA DOHODKA IZ DELOVNEGA RAZMERJA
.34. člen
Osebni dohodek, od katerega se plačuje davek od osebnega odhodka iz delovnega razmerja (v nadaljnem besedilu: davek iz delovnega razmerja), so vsi denarni prejemki iz delovnega razmerja v smislu predpisov o delovnih razmerjih, razen denarnih prejemkov, ki pomenijo povračilo dejanskih stroškov.
Za. osebni dohodek šteje 'tudi dohodek, ki ga dobivajo člani predstavniških teles kot nadomestilo za svoje delo pri predstavniških organih ali pri družbenih in drugih organizacijah in dohodek, ki ga dobivajo člani .zadrug za delo pri zadrugi.
35.	člen
Za denarne prejemke, ki v smislu 34. člena tega zakona pompnijo povračilo dejanskih stroškov, štejejo:
1.	potni stroški, dnevnice, povračilo stroškov prenočevanja in nadomestila za službena potovanja, terensko delo, dodelitev na delo ali izpopolnitev izven stalnega prebivališča delavca;
2.	stroški za osebni prevoz in drugi stroški v zvezi s selitvijo delavcev in njihovih ožjih družinskih članov iz enega kraja v drugega, ter druga povračila, ki se dajejo delavcu v zvezi s premestitvijo;
3.	nadomestila, ki se dajejo delavcem za prevoz* na
delo in z dela; '	-
4.	nadomestilo za ločeno življenje;
5.	stroški začasne nastanitve delavcev, ki se vrnejo v SFRJ z začasnega dela v tujini;
6.	povračila za večjo obrabo oziroma sredstva za nakup delovne obleke in opreme;
7.	prejemki iz naslova regresiranja prehrane;
8.	pavšalna . povračila materialnih stroškov, ki so določena z veljavnimi predpisi ali samoupravnim sporazumom.
Povračila iz prejšnjega odstavka s® lahko, priznavajo do višine, ki je določena v družbenem dogovoru oziroma v samoupravnem sporazumu.
36.	člen
Osmima za davek iz delovnega razmerja je vsak Posamezni prejemek, ki šteje za pertmi dphodek iz delovnega razmerja.
Davek iz delovnega razmerja se obračunava in plačuje ob vsakem izplačilu osebnega dohodka (davek po odbitku).
37.	člen
Stopnje davka iz delovnega razmerja so proporcionalne.
Poleg davka po redni stopnji se plačuje še republiški davek po posebni stopnji od naslednjih prejemkov iz delovnega razmerja:
1.	od prejemkov iz delovnega razmerja upokojencev, ki iz takega dela nimajo lastnosti zavarovanca iz pokojninskega zavarovanja;
2.	od prejemkov za delo,1 ki traja dalj kot polni
delovni čas, razen od prejemkov za tako delo, opravljeno po 45. členu temeljnega zakona o delovnih razmerjih.	•	•	■ '
38.	člen
Upokojenci iz 1. točke drugega odstavka 37. člena, katerih letni prejeti neto dohodek pri Vseh izplačevalcih, razen pokojnine, je v preteklem letu presegel 20.000 dinarjev, plačujejo od presežka dodatni republiški davek iz delovnega razmerja, in sicer po progresivnih stopnjah.
Zavezanci iz prvega odstavka tega člena so po preteku leta dolžni vjtožiti davčno napoved pri davčnem organu občine, v/kateri imajo stalno prebivališče.
39.	člen
Na' podlagi pavšalne osnove se plačuje davek iz delovnega razmerja od naslednjih dohodkov:
1.	od osebnih dohodkov gospodinjskih pomočnic, zaposlenih v zasebnih gospodinjstvih;
2.	od osebnih dohodkov oseb, zaposlenih pri krajevnih skupnostih;
3.	od osebnih dohodkov ribičev in lovcev, zaposlenih v ribiških oziroma lovskih podjetjih, zavodih, zadrugah in drugih organizacijah;
4.	od osebnih dohodkov osebe, zaposlenih v domovih planinskih društev;
5.	od osebnih dohodkov gospodarskih' pomočnikov pri zasebnih kmetijskih gospodarstvih.
Pavšalne osnove za dohodke iz prejšnjega odstavka določi občinska skupščina. •
40.	člen
Davek iz delovnega razmerja se ne plačuje:
1.	od pokojnin in invalidskih prejemkov iz kateregakoli naslova ter od drugih nadomestil, povračil in prejemkov iz naslova socialnega zavarovanja;
2.	od otroških dodatkov;
3.	od nadomestil med začasno brezposelnostjo;
4.	od nagrad, ki jih dobivajo učenci strokovnih šol s praktičnim poukom, vajenci in študenti med praktičnim delom, ter od nagrad, ki jih dobivajo za delo osebe med rehabilitacijo;
5.	od štipendij oseb, ki niso v delovnem razmerju;
6.	od zneskov tuje valute, ki se izplačuje vkrcanemu Osebju v rečnem in pomorskem prometu, medtem ko se plovni objekt mudi izven meja Jugoslavije oziroma izven obrežnega morja Jugoslavije in linijskemu osebju rečnega prometa, ki je stacionirano v tujini, in sicer v višini, določeni z veljavnim predpisom;
7.	od prejemkov, ki jih izplačujejo svojim delavcem invalidske delavnice;
8.	od prejemkov, ki jih dobijo delavci kot pomoč . zaradi uničenja ali poškodovanja premoženja, kpt posledice elementarnih nesreč in drugih izrednih dogodkov;
9.	od prejemkov, ki jih dobi kot pomoč družina umrlega delavpa;
. 10. od prejemkov študentov in dijakov na rednem šolanju — za redno delo v študentskih in dijaških organizacijah in od prejemkov za občasno delo članov mladinskih organizacij v mladinskih zadrugah in servisih;
od prejemkov, ki jih dobivajo obsojenci v kazensko poboljševalnih domovih in mladoletniki V. vzgojno poboljševalnih domovih;
12.	od osebnih dohodkov delavcev, ki.se po končani šoli druge stopnje, višji ali visoki šoli oziroma fakulteti zaposlijo in so v skladu s splošnim aktom organizacije združenega dela ali državnega organa sprejeti za pripravnike in sicer toliko časa, kolikor traja pripravniška doba, vendar največ dve leti; pod enakimi pogoji velja ta oprostitev tudi za odvetniške pripravnike, vendar največ do treh let;
13.	od osebnih dohodkov, ki jih izplačujejo svojim delavcem organizacije združenega dela, ki so po zaključnem računu izkazale izgubo, če je občinska skupščina sprejela sanacijski'program; oprostitev velja od
1.	januarja v letu, ko je občinska skupščina sprejela sanacijski program, preneha pa z 31. decembrom v letu, za katero je organizacija združenega dela z zaključnim računom ponovno izkazala poslovni uspeh;
14.	od minimalnih, osebnih dohodkov delavcev, pod pogoji določenimi v tem zakonu, če jih prejemajo vsi delavci organizacije združenega dela.
41.	člen
Minimalni osebni dohodki delavcev iz 14. točke 40. členu so dokončno oproščeni davka> iz delovnega razmerja, če povprečni mesečni osebni dohodek vsakega posameznega delavca po zaključnem računu organizacije združenega dela ne presega minimalnega osebnega dohodka.
Če povprečni mesečni osebni dohodek delavca po zaključnem računu presega minimalni .osebni dohodek, je -treba pozneje od osebnega dohodka delavcev obračunati in plačati davejc iz delovnega razmerja tudi od vseh zneskov, ki jih je delavec prejel med letom v višini minimalnega osebnega dohodka.
Določba prejšnjega odstavka velja tudi pri ugotavljanju ' začasnih poslovnih uspehov organizacije združenega dela za posamezne dobe med'letom.
Davek, obračunan po cjrugem in tretjem odstavku tega člena, ne sme biti večji od razlike med mini-malnin osebnim dohodkom in pozneje po zaključnem računu izplačanim osebnim dohodkom. 42
42.	člen
Republiški davek iz delovnega razmerja se ne plačuje od osebnih dohodkov, ki jih organizacije združenega dela in posamezniki, ki so vložili sredstva v nove gosppdarske objekte ali v razširitev oziroma modernizacijo objektov na območjih, ki se. po veljavnih predpisih štejejo za manj razvita, izplačajo delavcem, ki delajo na novo odprtih delovnih mestih v teh objektih. Ta oprostitev se prizna za razdobje petih let od začetka poslovanja takega objekta.
Delovna mesta iz prvega odstavka tega člena ugotavlja za gospodarstvo pristojni občinski upravni or-
gan na predlog organizacije združenega dela oziroma posameznika.	--
43- člen
Občan SR Slovenije, ki je zaposlen pri jugoslovanskem predstavništvu ali pri jugoslovanski organizaciji v tujini, plačuje davek iz delovnega razmerja od enakega zneska osebnega dohodka, kot bi ga dobival, če bi delal v Jugoslaviji, če se od tega dohodka ne plačuje davek v državi, v kateri je zaposlen.
Na način in pod pogoji iz prejšnjega odstavka plačuje davek iz delovnega razmerja tudi občan SR Slovenjie, ki je odšel v tujino v ?vezi z izvrševanjem mednarodnih poslovnih ali drugih pogodb ali na strokovno izpopolnitev, ostal pa je v delovnem razmerju v Jugoslaviji.
44.	člen
Davek iz delovnega razmerja plačuje občan SR Slovenije, ki je v SR Sloveniji zaposlen pri konzularnem predstavništvu, ali pri kakšni tuji ali mednarodni organizaciji, ali pa je zaposlen pri predstavniku ali uslužbencu takega predstavništva oziroma organizacije.
45.	člen
Od osebnega dohodka, ki ga dobivajo za delo pri konzulatu, ali pri mednarodni organizaciji ozirpma pri predstavniku ali uslužbencu takega konzulate ali organizacije v SR Sloveniji, ne plačujejo davka iz delovnega razmerja:
1.	šefi tujih konzulatov v SR Sloveniji in konzularni funkcionarji, ki so pooblaščeni za konzularne funkcije ter njihovi družinski člani, ki sestavljajo njihovo gospodinjstvo, Če ti gospodinjski člani niso jugoslovanski državljani;
2.	konzularni' uslužbenci, ki opravljajo administrativno in tehnično delo pri tujih konzulatih v SR Sloveniji ter njihovi družipski člani, ki sestavljajo njihovo gospodinjstyo, če ti gospodinjski člani niso jugoslovanski državljani, ali če nimajo stalnega prebivališča v Jugoslaviji;
3.	funkcionarji Organizacije Združenih narodov in njenih specializiranih agencij ter strokovnjaki tehnične pomoči Organizacije Združenih narodov in njenih specializiranih agencij;
4.	hišno pseh j e konzulatov ter mednarodnih organizacij in zasebno hišpo osebje, zaposleno pri šefih mednarodnih organizacij v SR Sloveniji, če niso jugoslovanski-državljani, ali če nimajo stalnega prebivališča v Jugosiavjii.
Davka iz delovnega razmerja tudi ne plačujejo . častni konzularni funkcionarji tujih konzulatov v SR Sloveniji od tistih osebnih dohodkov in plačil, ki jih dobivajo od države, ki jih je imenovala za opravljanje konzularnih funkcij.
46.	člen
Občan SR Slovenije in tuj državljan, kj dobi za delo, opravljeno v SR Sloveniji, osebni dohodek naravnost iz tujine, plača od takega osebnega dohodka davek iz delovnega razmerja.
47.	člen
Če so osebe, ki so zaposlene pri konzularnih predstavništvih tujih držav, ali pri mednarodnih organizacijah, ali. pri predstavnikih ali uslužbencih takih predstavništev ali organizacij, ki uživajo v Jugoslaviji di-
plomatsko imuniteto, zavezanci za davek po tem zakonu, morajo same 'obračunati in vplačati davek iz delovnega razmerja, in sicer v sedmih dneh od dneva, ko prejmejo osebni dohodek.
s ,
48.	člen
Ce imajo tuje organizacije, ki. v Jugoslaviji ne uživajo diplomatske imunitete, in uslužbenci takih organizacij, pri katerih so zaposleni jugoslovanski ali tuji državljani, sedež oziroma stalno prebivališče v SR Sloveniji, morajo ob izplačilu osebnih dohodkov obračunati in v sedmih dneh od izplačila plačati davek iz delovnega razmerja po tem zakonu.
49.	člen
Davek iz delovnega razmerja, obračunan in odtegnjen od osebnih dohodkov občanom SR Slovenije, ki so zaposleni pri jugoslovanskih predstavništvih in organizacijah v tujini, se plačuje družbenopolitični skupnosti, na katere območju je. imel zavezanec stalno prebivališče, preden je odšel na delo v tujino.
IV.	DAVEK OD OSEBNEGA DOHODKA IZ KMETIJSKE DEJAVNOSTI
50.	člen
Zavezanec za davek od osebnega dohodka iz kmetijske dejavnosti (v nadaljnjem besedilu: davek iz kmetijstva) je lastnik, imetnik pravice uporabe ali uživalec zemljišča, ki je kot tak vpisan v katastrskih knjigah po stanju na dan 1. decembra pred letom, za katero se. odmerja davek.
Ce uporablja zemljišče kdo, ki ni vpisan v zemljiškem katastru kot njegov lastnik, imetnik pravice uporabe, ali uživalec in tudi ni zakupnik, lahko davčni organ davek iz kmetijstva odmeri uporabniku zemljišča.
Spremembe glede zavezanca za davek iz kmetij-, stva, ki nastanejo med letom, veljajo od 1. januarja naslednjega leta, če so na predpisan način priglašene v roku, ki ga določajo predpisi o vzdrževanju zemljiškega katastra/
Za geodetske zadeve pristojni občinski upravni organ je dolžan o spremembah iz drugega odstavka obvestiti davčni organ tudi v primerih, ko te še niso bile izvedene v katastrskem operatu do 1. decembra tekočega leta.
51.	člen .
Ce tvori več lastnikov ali uživalcev zemljišča eno samo gospodinjstvo, je zavezanec na davek eden izmed njih, kot predstavnik gospodinjstva,
52.	člen
Osnove za davek iz kmetijstva je katastrski dohodek, ugotovljen po predpisih o ugotavljanju katastrskega dohodka.
Davek iz kmetijstva, ki odpade na osebni dohodek iz gozda, se ne obračunava po katastrskem dohodku, temveč od osnove, ki jo predstavlja vrednost lesa, določenega za posek v letu, za katerega se davek odmerja.,Osnovo za odmero določi davčni organ glede na količino lesa in poprečno ceno lesa na panju, ugotovljeno na območju gozdne organizacije, ki gospodari
z gozdom, v preteklem gospodarskem letu, po vrstah lesa in vrednostnih razredih. .
53.	člen
Ne glede na določbo prvega odstavka 52. člena tega zakona, lahko občinska skupščina določi, da se posameznim vrstam zavezancev davek iz kmetijstva odmerja po dejanskem dohodku.
Občinska skupščina s svojim odlokom določi pogoje in merila za preuvrstitev zavezancev na obdav-1 čitev po dejanskem dohodku, stopnje davka ter oprostitve in olajšave; stopnje morajo biti enotne za celotno območje občine.
Republiški davek iz kmetijstva se od tako ugotovljenih dohodkov ,ne odmerja.
Za ugotavljanje dejanskega dohodka se smiselno uporabljajo določbe ICO. člena tega zakona, občinska skupščina pa lahko o tem izda še natančnejša navodila.
Zavezanci iz tega člena so pod pogoji, ki jih določi občinska skupščina, dolžni: voditi poslovne knjige. Glede vrste in načina vodenja poslovnih knjig se uporabljajo predpisi, ki veljajo za zavezance davka iz obrtne dejavnosti.
54.	člen
Stopnja davka iz kmetijstva je proporcionalna, stopnja občinskega davka iz kmetijstva pa je lahko progresivna.	1.
Občinska skupščina lahko predpiše različne stopnje. občinskega davka iz kmetijstva za* posamezne skupine katastrskih občin ali za posamezne katastrske občine oziroma njihove dele.
Razdelitev območja občine na posamezne skupine katastrskih občin ah na posamezne katastrske občine, za katere se predpisujejo različne stopnje občinskega davka, je treba izvršiti po enotnih merilih ob upoštevanju reliefa, kakovosti tal, oddaljenosti in kupne moči tržišča, ter oddaljenosti od prometnih zvez, tako da se razvrstijo:
—	v prvo skupino —. ravna do blago nagnjena zemljišča, ki dopuščajo uporabo težke mehanizacije in imajo dobre komunikacijske ter prav dobre tržne pogoje;
—	v drugo skupino — blago valovita gričevnata zemljišča z manjšimi nadmorskimi višinami, ki dopuščajo uporabo težje mehanizacije in imajo razmeroma dobre tržne pogoje;
—	v tretjo skupino — hriboviti predeli z večjimi -višinami naselij, ki dopuščajo uporabo lažje mehanizacije;
—	v četrto skupino — gorati predeli.
Ce šo-v predelih z ugodnim reliefom tla slabše kakovosti (kamnita, preplitva, močvirna) ali slabši tržni pogoji, se katastrska občina razvrsti za eno do dve skupini nižje. Ce niso vsa zemljišča posamezne katastrske občine izenačena glede reliefa ali kakovosti tal, se razvrstijo v tisto kategorijo, v katero spada večji del obdelovalnih površin.
Ce so v posamezni skupini večje razlike glede reliefa zemljišča in tržnih pogojev, lahko občinska skupščina za del katastrskih občin iste skupine določi posebne stopnje, vendar v eni skupini lahko predpiše največ dve različni stopnji.
Občine z medsebojnimi dogovori usklajujejo predloge za uvrstitev katastrskih občin v skupine in višino stopenj.
55.	člen
Davek iz kmetijstva se odmerja in plačuje v občini, v kateri ima zavezanec stalno prebivališče.
Če zavezanec nima zemljšča v občini, v kateri ima stalno prebivališče, odmerja in pobira davek iz kmetijstva davčni organ občine, v kateri je zemljišče.
Ce je občinska skupščina predpisala različne stopnje občinskega davka iz kmetijstva za posamezne skupine katastrskih občin ali za posamezne katastrske občine, se davek odmeri po stopnji, ki velja za katastrsko občino, v kateri ima zavezanec prebivališče, če občinska skupščina ne določi drugače.
56.	člen
Davek iz kmetijstva se plačuje od dohodka zemljišča, ki se da izkoriščati za kmetijsko proizvodnjo, in sicer rie glede na to, ^li se v resnici tako izkorišča ali ne.
Davek iz kmetijstva se ne plačuje od katastrskega dohodka zemljišča, ki ga je pristojni organ na podlagi zakona prepovedal izkoriščati za- kmetijsko proizvodnjo.
>	57. člen
Davka iz kmetijstva so trajno oproščeni dohodki:
1.	zemljišč pod stavbami, dvorišč do 500 m», če niso dana v zakup;
2.	dvorišč cerkva;
3.	zemljišč, na katerih so nasipi, kanali, prekopi in njihovi jezovi, obrambni, vrbni in drugi nasadi, rovi in druge naprave iz zemlje, ki so potrebne za obrambo pred poplavami in za . osuševanje ali namakanje.
Oprostitve iz prejšnjega odstavka prenehajo, če še zemljišče neha uporabljati v namen, ki daje pravico do oprostitve.
Prenehanje razlogov za oprostitev po tem členu, mora davčni zavezanec naznaniti davčnemu organu. 58 * * * * *
58.	člen
Začasno so oproščeni davka iz kmetijstva dohodki od zemljišč:
1.	ki so bila za kmetijstvo neuporabna, pa so z investicijami zavezanca postala uporabna;
2.	na kateri se zasadijo novi vinogradi;
3.	na katerih se zasadijo novi sadovnjaki in drugi dolgoletni nasadi.
Zemljišča iz prvega odstavka tega člena se oproste davka iz kmetijstva za največ 10 let, vendar samo, če za kmetijstvo pristojni občinski upravni organ ugotovi, da so bila dela opravljena strokovno in skladno s programom srednjeročnega razvoja SR Slovenije oziroma občine.
Natančnejše določbe o tem, katera zemljišča se začasno oproste davka po tem členu, pogoje za oprostitev ter čas oprostitve, v mejah določenega roka, predpišejo občinske skupščine.
• Začasno oprostitev davka po tem členu uveljavlja zavezanec z vlogo, ki jo vloži pri davčnem organu. Vlogo je treba vložiti do konca leta, v katerem so nastali pogoji za oprostitev. Če vloga ni pravočasno vložena, se oprostitev prizna šele od 1. januarja naslednjega leta, za pretekla leta pa se trajanje oprostitve skrajša. Davčni organ odloči o zahtevku potem, ko dobi mnenje za kmetijstvo pristojnega občinskega upravnega organa.
59.	člen
Če je bil donos na posamežni parceli ali na več zemljiških parcelah manjši zaradi elementarnih nezgod, rastlinskih bolezni in škodljivcev, ali zaradi drugih izrednih dogodkov, ki jih zavezanec ni mogel preprečiti, se prizna posebna olajšava.
Olajšava se prizna tako, da se katastrski dohodek od vsake take parcele posebej zmanjša za toliko odstotkov, za kolikor se je na njej zmanjšal donos. Ce znaša skupno zmanjšanje katastrskega' dohodka po prejšnjem stavku v primerjavi s celotnim katastrskim dohodkom zavezanca od negozdnih površin v enem koledarskem letu več kot 20 °/o, se zmanjša katastrski dohodek negozdnih površin za znesek, ki ustreza ugotovljenemu odstotku. Razlika med prej odmerjenim davkom in davkom odmerjenim od katastrskega dohodka, zmanjšanega na tej podlagi, se odpiše.
Zavezanec lahko uveljavlja nastalo škodo s posebno prošnjo v petnajstih dneh po nastanku škode. O zahtevi odloča davčni organ na podlagi ocenjene škode. Škodo ocčni posebna cenilna komisija, ki jo imenuje občinska skupščina. . .
60.	člen
Občinska skupščina lahko predpiše davčne olajšave za zemljišča v obmejnem pasu, katerih izkoriščanje je z ukrepom pristojnega organa omejeno. '
Občinska skupščina lahko predpiše davčne oprostitve oziroma olajšave za zemljišča pod visokonapetostnimi daljnovodi, če in kolikor je izkoriščanje takih zemljišč po veljavnih predpisih onemogočeno ali zmanjšano.
61.	člen
Zavezancem, ki preživljajo mladoletne otroke ali za delo nezmožne družinske člane, in njihov letni dohodek ne presega 1.200 dinarjev na družinskega člana, se odmerjeni davek iz kmetijstva zniža za 10 %> za vsakega takega člana.
Zavezancem, ki nimajo za delo zmožnih družinskih članov, in pri katerih osebni dohodek vseh članov gospodinjstva me presega 4,000 dinarjev letno, .se odmerjeni davek iz kmetijstva zniža za 50 °/o.
V osebni dohodek po prejšnjih dveh odstavkih se vštevajo dohodki zavezahca in vseh članov gospodinjstva, od katerih se plačujejo davki, in od pokojnin.
Olajšave po prvem in drugem odstavku tega člena se priznajo ob letni odmeri davka. Izjemoma se te olajšave priznavajo pozneje, če zavezanec to uveljavlja do konca koledarskega' leta, v katerem se davek odmerja.
Zavezancem se odmerjeni davek iz kmetijstva ustrezno zniža, če so imeli v letu, za katero se davek odmerja, več kot 500 dinarjev izdatkov za zdravljenje družinskih članov, ali če so imeli izdatke za pogreb družinskih članov. Davek se zniža za znesek davka, ki bi še sorazmerno plačal od izdatkov take vrste. Olajšava za pogreb' družinskega člana se lahko prizna največ do višine zneska, ki ga za stroške pogreba prizna pristojna skupnost zdravstvenega zavarovanja, vendar le zavezancu, ki ni upravičen do povračila teh stroškov od skupnosti zavarovanja. Olajšava se prizna, če jo zavezanec uveljavlja do konca februarja po preteku leta, v katerem so stroški nastali.
Za mladoletne otroke po tem členu se štejejo otroci do 15. leta starosti ter vajenci in otroci na rednem šolanju, vendar največ do 26. leta starosti.
Za nezmožne za delo po tem členu se štejejo ženske stare nad 60 let in moški stari nad 65 let ter druge osebe, za katere je z odločbo pristojnega organa, ali z zdravniškim spričevalom ugotovljena več kot 50 % trajna nezmožnost za delo.
62.	člen
Kmetom-borcem narodnoosvobodilne vojne se pri odmeri davka iz kmetijstva priznajo naslednje olajšave:
1.	kmetom-imetnikom »Partizanske Spomenice 1941« se odmerjeni davek zniža za 50 %;
2.	kmetom-borcpm, ki so bili udeleženci narodnoosvobodilne vojne, pa imajo čas udeležbe ali čas aktivnega in organiziranega dela v narodnoosvobodilnem boju priznan v dvojnem trajanju s pričetkom pred
9.	septembrom 1943 oziroma 13. oktobrom 1943 do 15. maja 1945, se odmerjeni davek zniža ža 30 °/o;
3.	kmetom-borcem, ki so bili udeleženci narodnoosvobodilne vojne, pa imajo čas udeležbe ali čas aktivnega organiziranega dela v narodnoosvobodilnem boju priznan v dvojnem trajanju s pričetkom pred
1.	januarjem 1945, se odmerjeni’davek zniža za 20 •/«;
4.	kmetom-borcem, ki so bili udeleženci narodnoosvobodilne vojne, pa' imajo čas udeležbe ali čas aktivnega organiziranega dela v narodnoosvobodilnem boju priznan v dvojnem trajanju od 1. januarja 1945, se odmerjeni davek zniža za 10%.
S kmeti-imetniki »Partizanske spomenice 1941« iz 1-. točke prejšnjega odstavka so glede priznanja olajšave izenačeni španski borci in predvojni revolucionarji.
S kmeti-borci iz 4. točke prvega odstavka so glede priznanja olajšave izenačeni borci za severno mejo v letih 1918 in 1919 in slovenski dobrovoljci iz vojn 1912 do 1918.	i
Pravica do olajšave pripada tudi zakoncu umrlega borca in to v višini, kot bi pripadala umrlemu borcu.
Olajšava po tem členu se prizna tudi v primeru, ko zakonec zavezanca izpolnjuje pogoje za priznavanje olajšave.
Olajšava po tem členu se ne prizna, če ima zavezanec oziroma njegov zakonec poleg dohodkov od kmetijstva, tudi dohodek od delovnega razmerja, pokojnino, ali dohodek od obrtne ali druge samostojne dejavnosti, od katere se odmerja davek od letnih osnov oziroma v letnem znesku.
63.	člen
Ce je zemljišče dano v zakup občanu, ali je dano v zakup organizaciji združenega dela za čas od štirih let v izkoriščanje za kmetijsko proizvodnjo, ali je dano v zakup organizaciji .združenega dela za nekmetijske namene, plačuje zakupodajalec davek iz kmetijstva od katastrskega- dohodka ali od dohodka od zakupnine, glede na to, kateridohodek je večji. 64
64.	člen
Ce se da zemljišče v zakup organizaciji združenega dela zaradi izkoriščanja za kmetijsko proizvodnjo za najmanj štiri leta, se odmerjeni davek iz kmetijstva, ki sorazmerno odpade na to zemljišče, v celoti odpiše.
Oprostitev iz prejšnjega odstavka se ne more priznati, če organizacija združenega dela tako zemljišče z zakupno ali s kooperacijsko pogodbo prepusti v izkoriščanje lastniku zemljišča, razen če pri kooperacijski pogodbi delež organizacije združenega dela v doseganju skupnega dohodka od tega zemljišča presega 50 %.
65.	člen
Ne plačuje se davek iz kmetijstva za zemljišče, ki ga ima v zakupu organizacija združenega dela za kmetijsko proizvodnjo tako, da plačuje lastniku kot zakupnino dosmrtne prejemke s pogojem, da preide zemljišče po njegovi smrti v družbeno lastnino.
66.	člen .
Davka iz kmetijstva so oproščeni lastniki zemljišč, katerih letni katastrski dohodek negozdnih zemljišč ne presega ,100 din.
Občinske skupščine lahko predpišejo oprostitve davka iz kmetijstva za zavezance iz takih višinskih krajev, kjer so proizvodni, ekonomski in prometni pogoji še posebno slabi, če skupni letni katastrski dohodek, teh zavezancev ne presega zneska, ki ga določi občinska skupščina.
Zavezancem davka iz kmetijstva, ki jim je kmetijstvo glavni poklic, in vlagajo sredstva v preusmeritev , gospodarstva in v preureditev stanovanjskih in gospodarskih prostorov v turistične namene, se ne glede na višino osebnih dohodkov, lahko prizna posebna olajšava.
Za sredstva, vložena v preusmeritev gospodarstva, se štejejo sredstva, vložena za graditev in adaptacijo gospodarskih poslopij, za nabavo strojev in kmetijske opreme, sredstva vložena, za preusmerjanje gospodarstva na živinorejsko proizvodnjo (za vzrejo in pitanje živine, za proizvodnjo mesa in mleka), za uvedbo pašno-košnega sistema, za izvedbo melioracij in za ureditev zemljišč, močvirij in pašnikov, če sredstva za melioracijo .vložijo posamezni kmetje. Olajšava se lahko prizna, če zavezanec vloži za navedene namene sredstva v višini vsaj 50 % katastrskega dohodka od svojih zemljišč, vendar najmanj 2000 dinarjev. Olajšava po tem členu pripada zavezancu tudi, če skupaj z drugimi zavezanci nabavlja oziroma vlaga sredstva za take namene, če njegova vloga presega v prejšnjem stavku navedeni znesek. Druge pogoje in obseg olajšave določi občinska skupščina.,
67.	člen
Če pride na podlagi odločbe državnega organa do spremembe v lastnini zemljišča, se na zahtevo zavezanca ali državnega organa odpiše del davka iz kmetijstva, ki odpade na to zemljišče, in sicer za vsa leta, v katerih zavezanec zaradi takih sprememb od njega ni imel dohodka, čeprav postopek za izvedbo sprememb še ni končan.
Davek po prvem odstavku tega člena se odpiše tudi kadar lastnik podari zemljišče družbenopolitični skupnosti, organizaciji združenega dela ali drugi or-ganizacji.
Za podaritev v smislu prejšnjega odstavka' velja, tudi enostranska izjava volje, ki jo v zakoniti obliki poda lastnik zemljišča.
V.	DAVEK OD OSEBNEGA DOHODKA IZ ' SAMOSTOJNEGA OPRAVLJANJA OBRTNIH
IN DRUGIH GOSPODARSKIH DEJAVNOSTI
68.	člen
Zavezanec za davek od osebnega dohodka iz samostojnega opravljanja obrtnih in drugih gospodarskih dejavnosti (v nadaljnjem besedilu: davek iz obrtnih dejavnosti) je občan, ki z osebnim delom samostojno izdeluje blago, opravlja storitve ali se ukvarja s kakšno drugo gospodarsko dejavnostjo in si. s tem v obliki' stalnega poklica ali priložnostno pridobiva dohodek.
69.	člen
Davek iz obrtne dejavnosti se plačuje tudi od dohodkov, doseženih z:	.	*
1.	izkoriščanjem zemljišč v nekmetijske namene (kopanje peska, gramoza in kamna, žganje opeke, apna, oglja itd.), če letni dohodek po odbitku stroškov znaša več kot 2000 'dinarjev,
2.	opra vi jan jem storitev drugim s kmetijskimi proizvajalnimi pripravami.
Davek iz obrtnih dejavnosti plačujejo tudi zakupniki zemljišč, ki jim kmetijska dejavnost ni glavni poklic, če se na takem zemljišču ukvarjajo s proizvodnjo za trg, ali imajo’od njega druge dohodke.
70.	člen
Davek iz obrtnih dejavnosti se ne plačuje od:
L dohodkov od dejavnosti v okviru lastnega gospodarstva za neposredne potrebe gospodarstva;
2.	dohodkov od prodaje na običajen način predelanih lastnih kmetijskih pridelkov (vino, žganje, olje, volna in podobno). '
71.	člen
Cš ima več oseb osebni dohodek iz skupnega opravljanja obrtnih dejavnosti, je vsaka od njih zavezanec za davek iz obrtnih dejavnosti v sorazmerju s svojim deležem, ki ga ima; pri doseženem skupnem dohodku.
Delež pri doseženem skupnem dohodku se Ugotavlja na podlagi pogodbe, sklenjene med osebami iz prvega odstavka tega člena; če ni pogodbe, velja, da so deleži enaki.
Osebni dohodek, dosežen s skupnim opravljanjem obrtnih dejavnosti v smislu prvega odstavka tega člena, Se ugotavlja skupno.
Za skupno opravljanje obrtnih dejavnosti gre, če opravljajo zavezanci isto ali sorodno dejavnost, ali dejavnosti, ki se med seboj dopolnjujejo, in se te dejavnosti opravljajo v skupnih delovnih prostorih.
72.	člen
Davek iz obrtnih dejavnosti se odmerja po dejanskem osebnem dohodku, v pavšalnem letnem znesku in v Odstotku od vsakega posameznega kosmatega dohodka (davek po odbitku).
73.	člen
Davek iz obrtnih dejavnosti plačujejo po dejanskem dohodku zavezanci, katerih celotni dohodek po odbitku stroškov presega 25.Č00 dinarjev, in zavezanci, za katere ni v zakonu ali odloku občinske skupščine določeno, da plačujejo davek-v pavšalnem znesku.
Ne glede na določbe prvega odstavka, pa se ne obdavčujejo po dejanskem dohodku osebe, ki dosegajo
dohodke, za katere je v zakonu določeno, da se od njih plačuje davek po odbitku.
74.	člen
Osnova za davek iz obrtnih dejavnosti, ki se plačuje po dejanskem osebnem dohodku, je celotni dohodek iz take dejavnosti v letu, za katero se odmerja davek, zmanjšan za stroške, ki so bili zanj nujno potrebni.
Za celotni dohodek se šteje vrednost prodanega blaga in opravljenih storitev ter drugi dohodki, ki jih je zavezanec dosegel s svojim poslovanjem.
Zavezancem, ki vodijo dvostavno knjigovodstvo se izjemoma na njihovo zahtevo kot celotni dohodek šteje skupen enoletni znesek plačil, prejetih za prodano blago in opravljene storitve (plačana realizacija) pod po-.gojem, da knjigovodske evidence nudijo vse podatke za razmejitev med celotnim opravljenim in plačanim prometom ter pregled nad ustreznimi stroški.
75.	člen
#
Stroški, ki so nujno potrebni za ostvaritev celotnega dohodka, in ki se od njega odštejejo, so:
11. vrednost porabljenih surovin;
2.	vrednost porabljenega, pogonskega materiala, drugega pomožnega materiala ter drobnega inventarja;
3.	osebni dohodki, ki se v smislu tega zakona štejejo kot strošek in ustrezni davki ter prispevki;
4.	izplačane dnevnice, potni stroški in tereflski dodatki delavcem iz prve do četrte .točke 76. člena tega zakona, v zvezi z deli opravljenimi izven poslovnega sedeža; navedene določbe se smiselno uporabljajo tudi za zavezance; stroški se lahko priznajo največ do višine določene v splošnem družbenem dogovoru za gospodarske organizacije;
5.	stroški prevozov, ki so bili potrebni pri opravljanju dela;
6.	amortizacija strojev, orcrtija in inventarja, katerih trajanje je daljše kot eno leto; vrednost osnovnih sredstev se ugotavlja na podlagi dokumentacije o nabavi; revalorizacija osnovnih sredstev se vrši takrat, kadar je to predpisano za organizacije združenega dela; način vrednotenja osnovn£ sredstev in stopenj amortizacije predpiše izvršni svet skupščine SR Slovenije;
7.	stroški vzdrževanja strojev, orodja in inventarja, ter stroški vzdrževanja poslovnih prostorov, ki niso zavezani davku na dohodke od stavb;
8.	katastrski dohodek zemljišča, ki se uporablja za opravljanje obrtne dejavnosti;
9.	zakupnina za poslovni prostor v tuji zgradbi in zakupna vrednost prostora V lastni stavbi, če je stavba obdavčena;
10.	izdatki za kurjavo in razsvetljavo poslovnih prostorov, komunalne dajatve, vezane na poslovni prostor ter drugi podobni izdatki;
11.	pisarniški stroški;
12.	prometni davek, davek na tujo delovno silo, carine in takse v zvezi z opravljanjem dejavnosti;
13.	prispevki, ki so jih zavezanci kot nosilci dejavnosti dolžni plačevati na podlagi samoupravnih in drugih dogovorov;
14.	prispevek zbornicam, strokovnim združenjem in podobni obvezni prispevki;
15.	potrebni stroški v zvezi z razstavljanjem na 'sejmih, razstavah in revijah ter drugi reklamni stroški;
16.	stroški za strokovno literaturo, ki je potrebna za izvrševanje dejavnosti, in izdatki sodelovanja v organiziranih oblikah,strokovnega izpopolnjevanja zavezanca v okviru njegove dejavnosti;
17.	zavarovalne premije za zavarovanje proizvodnih sredstev, poslovnih prostorov in prevozov ter .zavarovalne premije za zavarovanje delavcev za primer nesreče pri delu;
18.	stroški v zvezi z izvrševanjem predpisov o hi-giensko-tehničnem varstvu v zvezi z opravljanjem dejavnosti;
19.	plačane obresti od kreditov za osnovna in obratna sredstva;
20.	nagrade vajencem oziroma učencem strokovnih'šol in ustrezni prispevki ter oskrbnine v internatih in drugi izdatki, ki so za učence dogovorjeni v učni pogodbi.
Pri ugotavljanju osnove za davek iz obrtne dejavnosti se kot strošek priznajo tudi prispevki in volila zavezanca kulturnim, humanitarnim,- vzgojnim, zdravstvenim, otroško-varstvenim, šolskim in drugim organizacijam, ki delujejo in skrbijo za ustrezno raven tovrstne splošne potrošnje.
Zavezancem se priznajo tudi drugi dejanski stroški, ki so neogibno potrebni za redno poslovanje, da se doseže celotni dohodek.	,
Vsi stroški morajo biti posamično izkazani ter dokazani z dokumenti (računi).
76.	člen
Za osebne dohodke, ki v smislu 3. točke prvega odstavka prejšnjega člena štejejo kot stroški so:
1.	osebni dohodki delavcev iz delovnega razmerja, od katerih-je plačan davek iz delovnega razmerja;-
2.	izplačila na podlagi pogodbe o delu, sklenjene v smislu veljavnih predpisov o zaposlovanju pri zasebnih delodajalcih, od katerih je plačan ustrezni davek;
3.	osebni dohodek zakonca, ki dela najmanj polovico polnega delovnega časa v gospodarski dejavnosti zavezanca in je sozavarovan kot družinski član zavezanca,, kot nosilca zavarovanja; osebni dohodek se prizna največ v višini, ki je s kolektivno pogodbo dqgo-vorjena za ustrezno stroko in stopnjo strokovne, izobrazbe;
4.	osebni dohodki družinskih članov, ki delajo najmanj polovico polnega delovnega časa v gospodarski dejavnosti zavezanca, in so prijavljeni kot samostojni nosilci za zdravstveno in pokojninsko zavarovanje; osebni dohodek se prizna v višnini, kot je vpisana na plačilni listi, na podlagi katere se obračunavajo prispevki za zdravstveno in pokojninsko zavarovanje.
Osebni dohodki iz 3. in 4. točke prejšnjega odstavka se priznavajo le zavezancem, ki vodijo poslovne knjige, in pod pogojem, da je bil od teh dohodkov plačan ustrezen davek po odbitku.
Dfuga izplačila osebnih dohodkov se ne štejejo med stroške.
77.	člen
2.	vrednost dela zavezanca in njegovih družinskih članov, razen osebnih dohodkov družinskih članov pd
3.	in 4. točki prvega odstavka 76. člena;
3.	stroški zavezančevega gospodinjstva;
4.	darila in nagrade zaposlenim, od katerih niso bili obračunani in plačani davki, nagrade drugim ter drugi neobvezni izdatki;
5.	obresti na lastna osnovna in obratna sredstva;
6.	prispevki in davki, razen tistih, ki po določbah tega zakona štejejo za stroške;
7.	stroški za dosego dohodkov, ki so s tem zakonom ali s posebnimi predpisi oproščeni davkov;
8.	obremenitve, ki jih naloži glavni zavod (centrala) v tujini svojemu zastopništvu, predstavništvu ali podružnici na območju SR Slovenije za pokrivanje režijskih stroškov, centrale;
9.	prispevki za socialno zavarovanje zavezanca in njegovih družinskih članov, ki niso v delovnem razmerju z zavezancem.
79.	člen
Osnova za davek iz obrtnih dejavnosti po dejanskem dohodku se ugotavlja:
1.	pri zavezancih, ki so dolžni voditi poslovne knjige po napovedi, izdelani na podlagi bilance oziroma zaključka poslovnih knjig, kot je predpisan.na. podlagi tretjega odstavka 22. člena tega zakona;
2.	pri zavezancih, ki niso dolžni voditi poslovnih knjig, na podlagi napovedi zavezanca.
Če davčni organ na podlagi uradnih podatkov ali pregleda poslovnih knjig spozna, da so podatki iz napovedi nepopolni ali nepravilni, ugotovi osnovo za davek na podlagi cenitve dohodkov, oprte na podatke o načinu in obsegu zavezančevega poslovanja in obsegu zaposlovanja delovne sile ter na podlagi vseh konkretnih dejstev in pogojev, v katerih zavezanec posluje, ali s primerjavo z drugimi zavezanci, ki poslujejo v podobnih pogojih.
80.	člen
Stopnje republiškega davka iz obrtne dejavnosti po dejanskem dohodku so proporcionalne. Stopnje občinskega davka so progresivne in se določajo po sistemu navadne progresije.
Občinske skupščine samostojno določijo stopnje davka iz obrtnih dejavnosti po naslednjih dohodkovnih skupinah zavezancev:
od
od
od
od
od
od
od
od
od
od
30.000
35.000 40.090
50.000
60.000 7-0.000 80.000 90.000
110.000
130.000
do
do
do
do
do
do
do
do
do
do
do
nad 150.000 dinarjev
30.000	dinarjev
35.000	dinarjev
40.000	dinarjev
50.000	dinarjev
60.000	dinarjev
70.000	dinarjev
80.000	dinarjev
90.000	dinarjev
110.000	dinarjev
130.000	dinarjev
150.000	dinarjev
Če zavezanec uvozi osnovna sredstva, surovine oziroma drug material se stroški iz 75. člena tega zakona priznavajo po vrednosti na podlagi carinske deklaracije. če se pri uvozu ne plača carina, se vrednost ugotavlja po izdani fakturi. ,'	■
78.	člen
Pri ugotavljanju stroškov se ne upoštevajo:
1.	izgube iz prejšnjih let;
V 81. člen
Zavezancem, ki vlagajo sredstva V razširjeno reprodukcijo v dejavnostih, ki jih določi občinska skupščina, se prizna posebna olajšava.
Od dela davčne osnove, ki ustreza znesku, ki ga je zavezanec vlpžil za obnovo, razširitev ali izgradnjo poslovnih prostorov in za nabavo opreme, se občinski davek odmeri po najnižji stopnji; republiški davek se od tega dela davčne osnove ne odmeri.
Od preostalega dela davčne osnove se plača davek po stopnjah, ki ustrezajo celotni ugotovljeni davčni osnovi.
Za ugotovitev višine vlaganj, v smislu drugega odstavka tega člena, se višina vloženih sredstev zmanjša za znesek zavezancu priznane amortizacije v obdobju od zadnjega vlaganja. Ob tem se znesek priznane amortizacije zniža za tišti del, ki ga je zavezanec potrošil za investicijsko vzdrževanje sredstev, za katera mu je bila amortizacija priznana.
Kot vlaganja v smislu drugega odstavka se priznajo tudi odplačila anuitete glavnice za bančne kredite.
Zaradi priznanja olajšave po tem členu, osnova od katere' se plača davek po višj:i stopnji, v smislu tretjega odstavka tega člena, ne more biti nižja od bruto osebnega odhodka, ki ustreza osebnemu dohodku visokokvalificiranega delavca, določenim s splošnim družbenim dogovorom. Presežek vlaganj se prizna zavezancu v naslednjih letih.
Ce zavezanec sredstvo, za nabavo katerega je uveljavil olajšavo, odtuji, da v zakup, ali uporablja v druge namene, preden je sredstvo amortizirano, se za prignane olajšave naknadno obremeni. Naknadna obremenitev se zmanjša za odstotek že uveljavljene amortizacije za to sredstvo. O odtujitvi osnovnega sredstva, mora zavezanec davčni organ obvestiti ob vložitvi letne davčne napovedi.
Olajšave po tem členu se priznajo samo zavezancem, ki vodijo predpisane poslovne knjige pod pogojem/če davčni organ poslovnim knjigam ni odrekel verodostojnosti.
82.	člen
Pri odmeri davka iz obrtnih dejavnosti se priznajo olajšave za učence v gospodarstvu. Z,a vsakega učen-' ca v gospodarstvu se zavezancu odmerjeni davek zniža za 10 %>, vendar, skupno znižanje davka za enega učenca v gospodarstvu ne more znašati več kot 1000 dinarjev, za vse učence v gospodarstvu pa ne več kot 5000' dinarjev.
Občinske skupščine lahko predpišejo davčne olaj^ šave v obliki odstotnega znižanja odmerjenega davka za posamezne obrtne stroke, katerih razvoj se želi pospešiti glede na njihove specifične potrebe.
Olajšave iz 61. člena tega zakona • se uporabljajo tudi za zavezance davka iz obrtnih dejavnosti. 83 84
83.	člen
Davek iz obrtnih dejavnosti v pavšalnem letnem znesku plačujejo zavezanci, katerih celotni letni dohodek po odbitku stroškov ne presega 25.000 dinarjev, in če ne zaposlujejo tuje delovne sile. ,
Ne glede na določbo prvega odstavka tega člena, se obdavčujejo po dejanskem dohodku zavezanci, ki se ukvarjajo s prevozništvom Z motornimi vozili, zavezanci, ki se pretežno ukvarjajo z obrtno proizvodnjo ali gostinsko dejavnostjo pa le, če občinska skupščina z odlokom ne odloči drugače.
84.	člen
Višina pavšalnega letnega zneska je odvisna od pogojev, obsega, načina, vrste dejavnosti, delovne sposobnosti zavezanca in predvidenega dohodka. Občinska skupščina lahko predpiše natančnejša merila za določanje pavšalnega letnega zneska davka*
Pavšalni letni znesek ne more biti višji, kot bi znašal-po-veljavni davčni stopnji odmerjen davek od dejanskega dohodka 25.000 dinarjev.
85.	člen
Davek v pavšalnem letnem znesku se odmerja vnaprej.
Pavšalni letni, znesek davka se med letom sorazmerno zniža, če zavezanec s poslovanjem preneha oziroma je poslovanje začasno ustavljeno zaradi smrti, bolezni, vojaških obveznosti oziroma iz drugih razlogov, in je začasno ustavitev poslovanja dovolil pristojni organ.
86.	člen
Na zahtevo zavezanca, ki plačuje davek v pavšalnem letnem znesku, izda davčni organ ddločbo, da se mu davek namesto v pavšalnem letnem znesku odmerja po dejanskem dohodku. Zavezanec mora predložiti zahtevo najpozneje do konca leta, če za naslednje leto uveljavlja obdavčitev po dejanskem dohodku.
Če zavezanec, ki mu je bil odmerjen pavšalni letni znesek davka, spremeni med letom predmet oziroma način poslovanja ali zaposli delovno silo, je dolžan o tem v osmih dneh obvestiti davčni organ.
Davčni organ glede na nove pogoje presoja umestnost zadržanja pavšalne obdavčitve oziroma ustreznost višine pavšalnega zneska davka. Če davčni organ ugotovi, da zavezanec ne izpolnjuje pogojev za pavšalno obdavčitev, odredi ustrezni način obdavčitve.
87.	člen
•
Če davčni organ na podlagi podatkov ugotovi, da je zavezanec' v zadnjem poslovnem letu presegel 25.000 dinarjev celotnega dohodka po odbitku stroškov, v naslednjem letu obdgvči zavezanca po dejanskem dohodku, o čemer ga davčni organ pismeno obvesti pred
1.	januarjem leta, v katerem bo obdavčen po dejanskem dohodku.
Zavezanec davka po dejanskem dohodkp, katerega z odločbo ugotovljena davčna osnova za preteklo leto ne dosega 25.000 dinarjev, se s 1. januarjem naslednjega leta preuvrsti med zavezance, ki plačujejo davek v pavšalnem letnem znesku, če izpolnjuje druge pogoje za tako preuvrstitev, in če se po podatkih po poslovanju tekočega leta utemeljeno predvideva, da tudi-v tem letu ne bo dosegel 25.000 dinarjev celotnega dohodka po odbitku stroškov. O preuvrstitvi je davčni organ dolžan obvestiti zavezanca do 31. decembra tekočega leta.
88.	člen
. Davek iz obrtnih dejavnosti v odstotku od vsakega posameznega kosmatega dohodka (v nadaljnjem besedilu: davek po odbitku) plačujejo občani, ki priložnostno opravljajo storitve organizacijam združenega dela, državnim organom in drugim organizacijam, ali opravljajo pri njih delo po pogodbi o delu po-predpisih o delovnih razmerjih, ali pa in^ajo pri njih dohodke od postranskih kmetijskih dejavnosti, ki niso zajeti v katastrskem , odhodku. Davek po odbitku plačujejo tudi občani od dohodkov na podlagi pogodbe o. delu, sklenjene v skladu s predpisi o zaposlovanju pri zasebnikih in od dohodkov, ki se zavezancu po 3. in 4. točki 76. člena tega zakona priznavajo kot strošek.
Kot dohodki od postranskih kmetijskih dejavnosti po prejšnjem odstavku štejejo samo dohodki od prevozništva in od tovorjenja lesa ter drugega materiala; med te dohodke ne štejejo dohodki, ki jih imajo lastniki gozdov s spravilom lesa iz lastnega gozda.
Osnova za odmero davka po odbitku je celotni doseženi dohodek brez upoštevanja kakršnihkoli stroškov.
89.	člen
Stopnje davka iz obrtnih dejavnosti po odbitku so proporcionalne in lahko različne za naslednje vire dohodkov:
1.	od prodaje srečk in vplačil pri športni napovedi ter pri lotu;
2.	od prejemkov zavarovalnih poverjenikov;
3.	od provizij zastopnikov ustanov za varstvo malih avtorskih pravic;
4.	od provizij uličnih prodajalcev časopisov, knjig, revij in podobno;
5.	od zbiranja naročil za časopise, knjige, revije in podobno;
6.	od provizij poslovnih agentov in poverjenikov ter od zbiranja oglasov;
7.	od dohodkov delavcev, doseženih z opravljanjem del ob pretežni uporabi lastne telesne moči;
8.	od dohodkov doseženih z opravljanjem postranskih kmetijskih dejavnosti;
9.	od dohodkov oseb, ki priložnostno opravljajo storitve za organizacije združenega dela, državne organe in druge organizacije;
10.	od dohodkov, doseženih z opravljanjem del po pogodbi o delu, sklenjeni v skladu s predpisi o delovnih razmerjih, če ne gre za dohodke iz 1. do 9. točke tega odstavka;
11.	od dohodkov doseženih s prodajo izdelkov uporabnih umetnosti, ali z razmnoževanjem ali izdajanjem drugih avtorskih del, ki ne štejejo za izvirnike;
12.	od dohodkov doseženih po 3. in 4. točki 76. člena tega zakona.
Davek po odbitku se plača tudi od dohodkov potujočih zabavišč. Prireditelji .morajo pred začetkom dela prijaviti zabavišče davčnemu organu občine, v kateri želijo imeti zabavišče.
Pri določanju stopenj za posamezne vire dohodkov je potrebno upoštevati višino stroškov, ki so v pov-• prečju potrebni za dosego takih dohodkov.
Davek po odbitku iz obrtnih dejavnosti se ne plačuje od dohodkov, ki izvirajo iz delovnega razmerja ali iz samostojnega opravljanja obrtnih in drugih gospodarskih dejavnosti, iz katerih po določbah tega zakona zavezanci plačujejo davek po dejanskem dohodku oziroma v pavšalnem letnem znesku.
Od dohodkov, doseženih z obrtno proizvodnjo, ni mogoče odmerjati davka po odbitku.
90.	člen
Davek po odbitku, plačujejo tudi tuji prevozniki, kadar prevažajo potnike in blago iz Jugoslavije, pa nimajo tu svojega predstavništva, če plačujejo jugoslovanski prevozniki potnikov in blaga ustrezen davek v državi, kjer ima tuji prevoznik svoj sedež, in če ni z mednarodno pogodbo drugače urejeno.
Davek po prejšnjem odstavku se plačuje po stopnji določeni z republiškim zakonom.
VI.	DAVEK OD OSEBNEGA DOHODKA IZ SAMOSTOJNEGA OPRAVLJANJA' INTELEKTUALNIH STORITEV
91.	člen
Zavezanec za davek od osebnega dohodka iz samostojnega opravljanja intelektualnih storitev (v nadaljnjem besedilu davek iz intelektualnih storitev) je občan, ki opravlja intelektualne ali druge'negospodarske
storitve in s tem v obliki stalnega poklica alj priložnostno pridobiva dohodek, če se od takih dohodkov ne plačuje davek iz avtorskih pravic, patentov in tehničnih izboljšav.
Davka iz intelektualnih storitev ne plačujejo učenci in študentje od dohodkov doseženih s poučevanjem v času, dokler se redno šolajo.
92.	člen
Če več oseb skupaj opravlja intelektualne ali druge negospodarske storitve, se glede obdavčenja s skupno dejavnostjo doseženih dohodkov smiselno uporabljajo določbe 71. člena tega zakona.
93.	člen
Davek iz intelektualnih storitev se odmerja po dejanskem osebnem dohodku, v pavšalnem letnem znesku in v odstotku od vsakega posameznega kosmatega dohodka (davek po odbitku).
94.	člen	■
Zavezanci plačujejo davek iz intelektualnih storitev praviloma po dejanskem dohodku.
Občinska skupščina lahko določi, da zavezanci določenih dejavnosti oziroma poklicev, katerih celotni letni dohodek po odbitku stroškov ne presega 25.000 dinarjev, in ne zaposluje tuje delovne sile, plačujejo davek v pavšalnem letnem znesku.
Osnova za da vek, iž intelektualnih storitev, ki se plačuje po dejanskem osebnem dohodku, je celoten dohodek od teh storitev v letu, za katero se odmerja davek, zmanjšan za stroške, ki so bili zanj iiujno potrebni.
Za celoten dohodek se šteje vrednost opravljenih storitev. Izjemoma se pri odvetnikih za celoten dohodek šteje znesek prejetih plačil za opravljanje storitev.
Potrebni sti'oški, ki se odbijajo od celotnega dohodka, so izdatki, ki so bili potrebni za izvršitev intelektualnih ali drugih negospodarskih storitev. Za ugotavljanje teh stroškov se primerno uporabljajo določbe 75., 76., 77. in 78. člena tega zakona.
95.	člen
Stopnje občinskega davka iz intelektualnih storitev po dejanskem dohodku so progresivne in se določajo po sistemu navadne progresije.
Občinske skupščine samostojno določijo stopnje davka iz intelektualnih storitev po naslednjih dohodkovnih skupinah zavezancev:
od
od
od
od
od
od
od
od
od
od
30.000
35.000
40.000
50.000
60.000
70.000
80.000 90.000
110.000
130.000
do
do
do
do
do
do
do
do
do
do
do
30.000
35.000
40.000
50.000
60.000
70.000
80.000 ' 90.000 110.000
130.000
150.000
dinarjev
dinarjev
dinarjev
dinarjev
dinarjev
dinarjev
dinarjev
dinarjev
dinarjev
dinarjev
dinarjev
nad 150,000 dinarjev
96.	člen
Ne glede na določbd prejšnjega člena, se odmerja odvetnikom davek od intelektualnih storitev od odmer-nib osnov do višine osebnega dohodka, ki je , s samoupravnim sporazumom predviden fc.:a podobne intelek-
tualng poklice po enakih stopnjah, kot se plačuje republiški in občinski davek iz delovnega razmerja in prispevek za izobraževanje od osebnih dohodkov iz delovnega razmerja.
Od razlike med dejansko osnovo in osnovo po prvem odstavku tega člena se davek odmeri po stopnji, ki ustreza celotni dejansko ugotovljeni osnovi.
97.	člen
Občinske skupščine lahko predpišejo davčne olajšave v obliki odstotnega znižanja odmerjenega davka za posamezne dejavnosti oziroma poklice, katerih razvoj se želi pospeševati glede na specifične potrebe v občini.	’
Olajšave iz 61. člena tega zakona se uporabljajo tudi za zavezance davka iz intelektualnih storitev.
98.	člen
V zvezi z odmero davka iz intelektualnih storitev V pavšalnem letnem znesku, se glede višine in načina določanja davka, pogojev glede spremembe višine odmerjenega davka med letom in glede spremembe in načina obdavčitve smiselno uporabljajo določbe 84., 85. in 86. člena tega zakona.
99.	člen
Davek iz intelektualnih storitev v odstotku od vsakega posameznega kosmatega dohodka (davek po odbitku), plačujejo občani, ki organizacijam združenega dela, državnim organom in'drugim organizacijam priložnostno opravljajo'storitve, ali opravljajo pri njih delo po pogodbi o delu po predpisih o delovnih razmerjih. Davek po odbitku plačujejo tudi občani od dohodkov na podlagi pogodbe o delu, sklenjene v skladu s predpisi o zaposlovanju pri zasebnikih.
Osnova za odmero davka po odbitku je celotni doseženi dohodek brez upoštevanja stroškov.
Stopnje1 davka iz intelektualnih storitev po odbitku so proporcionalne in lahko različne za posamezne vire dohodkov.
Davek iz intelektualnih storitev po odbitku se ne plačuje od dohodkov, ki izvirajo iz delovnega razmerja, iz avtorskih pravic in samostojnega opravljanja intelektualnih storitev, od katerih po določbah tega zakona, zavezanci plačujejo davek po dejanskem dohodku oziroma v pavšalnem letnem znesku.
100.	člen
Davek iz intelektualnih storitev po odbitku plačuje od prejemkov za svoje delo pri domači organizaciji združenega dela tudi tuj strokovnjak, ki opravlja to delo po pogodbi, sklenjeni, v skladu s pogodbo o vložitvi sredstev tujih oseb v domačo organizacijo združenega dela.
VII.	DAVEK OD OSEBNEGA DOHODKA IZ AVTORSKIH PRAVIC, PATENTOV IN TEHNIČNIH IZBOLJŠAV
101.	člen
Zavezanec za davek od osebnega dohodka iz avtorskih pravic, patentov in tehničnih izboljšav (v nadaljnjem besedilu: davek iz avtorskih pravic) je občan, ki ima osebni dohodek iz avtorskih pravic, patentov ali Urhničnih izboljšav, zavarovanih z zakoni.
Davek iz avtorskih pravic se plačuje tudi od nagrad za. znanstveni ali umetniški uspeh, če ni v zakonu drugače določeno.
Za osebni dohodek iz avtorskih pravic šteje tudi dohodek od izvajanja glasbenih, književnih in umetniških del.
102.	člen
Ne štejejo za osebne-dohodke iz avtorskih pravic, dohodki, ki jih imajo posamezniki od organizacij združenega dela, od državnih organov in drugih organizacij, pri katerih so v rednem delovnem razmerju, za avtorska dela, ki so jih izvršili kot svojo redno delovno dolžnost pri teh organizacijah ali organih, razen če gre za avtorsko delo, glede katerega obdrži avtor vse avtorske pravice po zakonu o avtorski pravici: od teh dohodkov se plačuje davek iz delovnega razmerja.
Za dohodke iz avtorskih pravic ne štejejo dohodki zavezancev davkov iz obrtnih ali intelektualnih dejavnosti, če jih dosegajo v okviru svoje dejavnosti, četudi gre ?a dela, ki imajo sicer značaj avtorskih del.
. 103. člen
Za dohodke od del uporabnih umetnosti štejejo v smislu tega zakona dohodki v tistih panogah uporabne umetnosti, ki jih kot take potrdi društvo likovnih oblikovalcev.
Če nastane dvom, ali gre za delo s področja uporabne umetnosti ali pa le za obrtni izdelek, odloči komisija, ki jo imenuje občinska skupščina,
104.	člen	1
Od osebnega dohodka iz avtorskih pravic se plačuje davek od vsakega posameznega dohodka.
Od osebnega dohodka iz avtorskih pravic, ki ga zavezanec dobi od organizacije združenega dela, od državnega organa ali druge organizacije, se davek od avtorskih pravic plača ob vsakem posameznem izplačilu (davek po odbitku).
Od osebnega dohodka iz avtorskih pravic, ki ga dobi. od občanov, plača zavezanec davek v petnajstih dneh od dneva, ko prejme dohodek, pri davčnem organu občine, v kateri ima stalno prebivališče.
Zavezanci, ki se v svobodnem poklicu ukvarjajo z ustvarjalno dejavnostjo^ s katero dosegajo dohodke, od katerih se plačuje davek iz avtorskih pravic, lahko do konca koledarskega leta zahtevajo, da se jih v naslednjem letu obdavči po ugotovljenem dejanskem dohodku. Takim zavezancem se od posamično doseženih dohodkov davek ne odmerja.
105.	člen
Osnova za davek iz avtorskih pravic je osebni dohodek iz naslova avtorskih pravic, patentov ali tehničnih izboljšav, zmanjšan za stroške, ki so bili zanj potrebni.
V primerih, ko se davek iz avtorskih pravic plačuje od posamično doseženega dohodka, se priznavajo normirani stroški v višini 3P °/o od doseženega dohodka. Za uveljavljanje višjih stroškov mora zavezanec davčnemu organu predložiti ustrezne- dokaze. Ne glede na to pa se osebam, na katere je bila avtorska pravica prenesena, priznajo samo dejanski stroški.
Pri zavezancih, ki se po četrtem odstavku prejšnjega člena obdavčujejo po dejanskem dohodku, je osnova za davek celotni letni dohodek, zmanjšan za stroške, ki so bili zanj nujno potrebni. C celotnim dohodkom je mišljen skupni znesek plačil iz avtorskih
t'
pravic. Glede ugotavljanja stroškov in vodenja poslovnih knjig za te zavezance se smiselno uporabljajo ustrezne določbe tega zakona, ki veljajo za zavezance davka iz intelektualnih storitev.
106.	člen
Ob odmeri davka, ki se plača od vsakega posameznega dohodka, se poleg stroškov po drugem odstavku 105. člena priznajo zavezancem šp naslednji stroški:
1.	od dohodkov od likovnih del (kiparskih del, slik in del uporabnih umetnosti), ki jih doseže umetnik na domači razstavi izven svojega stalnega prebivališča, dejanski stroški za prevoz teh del, osebni prevozni stroški in stroški, ki jih ima umetnik v zvezi s prebivanjem v kraju, v katerem prireja razstavo, za toliko časa, kolikor razstava traja; za prebivanje v drugem kraju se priznajo stroški v višini dnevnice, kot jo določa splošni družbeni dogovor; o prevoznih stroških mora zavezanec davčnemu organu predložiti ustrezne dokaze;
2.	plačilo jugoslovanski avtorski agenciji, zavodu za varstvo malih avtorskih pravic ter specializiranim organizacijam, ki so upravičene prodajati umetniška dela (slikarske galerije in podobno) za njihove storitve; navedeni stroški se upoštevajo če zavezanec izplačniku predloži potrdilo o teh stroških.
107.	člen
Stopnje davka iz avtorskih pravic so proporcionalne.
Stopnje davka iz avtorskih pravic so. lahko različne glede na vrste dohodkov iz avtorskih pravic.
Višje stopnje se predpišejo za naslednje vrste dohodkov iz avtorskih pravic:
1.	od reklamnih slik. risb in plastik, reklamnih pisanih in govorjenih besedil, reklamnih filmov, diafil-mov in diapozitivov, reklamne glasbe, kakor tudi od reprodukcij takih del;
2.	od raznih skic in risb, stripov, križank in drugih podobnih del;
3.	od dohodkov artistov, plesalcev in podobnih poklicev, doseženih na zabavno glasbenih prireditvah;
4.	od dohodkov izvajalcev glasbenih del na zabavah, plesih, športnih igriščih, kopališčih, razstaviščih, v varietejih, v gostinskih obratih in na podobnih prireditvah.
V dvomu ali. dohodek iz avtorskih pravic spada pod določbe 1. do 4. točke prejšnjega odstavka, odloči davčni organ na podlagi mnenja za kulturo pristojnega republiškega upravnega organa.
Če se dohodki iz avtorskih pravic iz 3.'in 4. točke tretjega odstavka ustvarijo v organizaciji strokovnih združenj umetnikov in njihovih članov, se na take dohodke ne uporabi višja stopnja.
108.	člen
Davka iz avtorskih pravic ne plačujejo avtorji:
1.	od nagrad, uvedenih na podlagi zakonov in odlokov družbenopolitičnih skupnosti ter sklepov družbenopolitičnih organizacij,, interesnih samoupravnih skupnosti, znanstvenih zavodov in gospodarske zbornice, ki se dajejo posameznikom kot posebno družbeno priznanje;
2.	od nagrad za življenjsko delo, ki se dajejo kot splošno družbeno priznanje vidnim znanstvenikom, književnikom, in umetnikom;
3.	od nagrad, ki jih dajejo znanstvenikom in umetnikom organizacija združenih narodov in njene organizacije, mednarodne organizacije in tuje nacionalne organizacije z mednarodnim ugledom kot mednarodno prizanje za znanstveno, književno in umetnišjco delo;
4.	od osebnega dohodka od jubilejnih izdaj celotnih književnih, znanstvenih in umetniških del ter od jubilejnih predstav in koncertov, če zajema jubilej 25 ali več let dela avtorja oziroma reproduktivnega umetnika;
5.	od osebnega dohodka, ki ga .imajo umetniki s prirejanjem retrospektivnih razstav umetniških del.
109.	člen
Od osebnega dohodka, ki ga ima občan od prodaje izdelkov uporabnih umetnosti, ali od razmnoževanja ali izdajanja drugih avtorskih del, plača davek iz avtor-^ skih pravic samo od tistega števila prodanih izvodov, ki po običajih štejejo za izvirnike; od osebnega dohodka, ki ga ima od prodaje nadaljnjih izdelkov oziroma izvodov, plača davek iz obrtnih dejavnosti.
110.	člen
t Cd osebnega dohodka, ki ga imajo v SR Sloveniji iz avtorskih pravic tuji državljani ali tuje zasebne pravne osebe, ki v Jugoslaviji nimajo stalnega prebivališča oziroma sedeža, ali pa občani SR Slovenije, ki imajo stalno prebivališče v tujini, se plača davek iz avtorskih pravic tisti družbenopolitični skupnosti, na katere območju ima sedež izplačevalec.
Če ima oseba iz prejšnjega odstavka v SR Sloveniji doho'dek iz naslova malih avtorskih pravic, plača davek tisti družbenopolitični skupnosti, na katere območju Ima sedež organizacija za varstvo malih avtorskih pravic.
\
VIII.	DAVEK NA DOHODKE OD STAVB
111.	člen
Zavezanec za. davek na dohodke od stavb (v nadaljnjem besedilu: daVek od stavb) je lastnik oziroma uživalec stavbe ali njenega dela (v nadaljnjem besedilu: stavba).
Davek od stavb še plačuje od vsake stavbe, ne glede na to, ali stavbo uporablja lastnik oziroma uživalec sam, ali pa jo daje V najem. *
\ /
112.	člen
Davek od stavb, se ne plačuje:
1.	od kmetijskih stanovanjskih stavb v krajih, ki
so po merilih iz 54. člena tega zakona uvrščene v četrto skupino katastrskih občin, ped,pogojem, da so dohodki od kmetijstva osnovni vir sredstev preživljanja članov gospodinjstva, in če se taka/stavba ne daje v najem; natančnejše pogoje za op/ostitev predpiše občinska skupščina;	/
2.	od kmetijskih gospodarskih poslopij;
3.	od lastnih stavb' diplomatskih in konzularnih
predstavništev ter od lastnih stavb predstavništev mednarodnih organizacij,' v katerih imajo poslovne prostore;	/
4.	od stavb tujih držav, v katerih stanujejo člani in uslužbenci' njinovih diplomatskih'in konzularnih predstavništev, čfe velja vzajemnost. \
Davek od /tavb se tudi ne plačuje, če se stavba iz objektivnih jazlogov ne more uporabljavi oziroma oddajati V najem.
113.	člen
Osnova^za davek od stavb je enoletni znesek stanarine oziroma najemnine prejet v letu, za katero se odmerja davek, zmanjšan za stroške vzdrževanja in upravljanja -in za enoletno amortizacijo stavbe, stanovanja oziroma poslovnega prostora.
Če uporablja stavbo lastnik ali uživalec, ali Če je stavba nezasedena, je davčna osnova enoletni znesek stanarinske oziroma najemninske vrednosti, zmanjšane za stroške vzdrževanja in upravljanja ter za enoletno amortizacijo Stavbe, stanovanja oziroma poslovnega prostora.
Kot dohodek od stavbe ali njenega dela, dane v najem, se upošteya tudi vrednost vseh obveznosti in storitev, za katere se je zavezal najemnik.
Če je najemnina plačana vnaprej za več let se davčna osnova ugotovi na podlagi celotnega prejetega zneska vključno z vrednostjo vseh opravljenih obveznosti in storitev iz prejšnjega odstavka. Davek se odmeri tako, da se na celotno osnovo uporabi stopnja, ki ustreza letni najerijnini.
1
114.	člen
Osnova za davek od stavb za stanovanjske prostore, ki se sezonsko ali občasno uporabljajo samo za počitek ali oddih (pdčitniške hišice in podobno), je enoletni znesek stanarine, zmanjšan ža stroške vzdrževanja in upravljanja in za žnesek enoletne amortizacije takih prostorov.
Znesek enoletne Stanarine iz prvega odstavka tega člena ustreza znesku stanarine za enake ali podobne stanovanjske prostore,; ki se v istem kraju uporabljajo za stalno stanovanje. 1
Če so stanovanjski prostori iz prvega odstavka tega člena oddani v najem, se poleg davka od stavb, od tako doseženih dohodkov, plačuje davek na dohodke od premoženja.	\
115.	člen
Amortizacijo ter vzdrževanje, upravne in druge stroške, ki so potrebni za doseganje dohodkov od stavb in stanovanjskih prostorov, določi občinska skupščina v odstotku pd stanarine oziroma stanarinske vrednosti.
Občinska skupščina lahko stroške iz prvega* odstavka določi v odstotku tudi od najemnine Za poslovne prostore. « /
Če so prostori v stavbi, ki jo upravlja delovna organizacija za gospodarjenje is stanovanjskimi hišami, se priznajo normirani stroški, kot jih je določila občinska skupščina, V /primerih, ko so dejanski stroški višji od normiranih, se priznajo dejanski stroški.
116.	člen
Davka od stavb so oproščeni zavezanci — prvi lastniki novih/stanovanjskih hiš oziroma stanovanj, in sicer za dobo desetih let. Ta doba se računa od prvega dne naslednjega meseca po izdaji dovoljenja za uporabo stavbe, za stavbe, za katere' ni predpisano dovoljenje za graditev, pa od prvega dne naslednjega meseca po tem, ko se začne stavba uporabljati.
Oprostitev iz prejšnjega odstavka se nanaša tudi na popravljene stavbe, če je bila stavba zaradi elementarne nezgode ali kakšnega drugega dogodka, ki ni bil odvisen od lastnikove volje, poškodovana več kot za 50 °/o.
Pri stpvbah iz prvega in drugega odstavka, od katerih ima/ zavezanec dohodke,'ki presegajo naj višjo stanarino,^predpišano z odlokom občinske skupščine,
če ni takega odloka, pa stanarino, ki je v občini običajna za podobne stavbe, plačuje zavezanec davek od razlike med dogovorjeno in predpisano oziroma običajno najvišjo stanarino^ ki se. plačuje za podobne stavbe.
Za stavbe, ki še smejo zidati ali popravljati samo z dovoljenjem pristojnega organa, velja oprostitev iz prvega in drugega odstavka tega člena le, če je lastnik stavbe dobil tako dovoljenje.
Oprostitev iz prvega odstavka tega člena se ne prizna za stanovanjske prostore, ki se sezonsko ali občasno uporabljajo samoi za počitek ali oddih (počitniške hišice in podobno). \
Oprostitve po tem čjenu veljajo tudi za garaže. Za garaže, ki se oddajajo v najem, se smiselno uporabljajo določbe tretjega odstavka tega člena. Oprostitev po tem členu se ne nanaša na pdslovne prostore, četudi so sestavni del stanovanjske stkvbe.
Začasno oprostitev uveljavlja zavezanec z vlogo, ki jo vloži pri davčnem organu.
117. ' člen
Davka od stavb je oproščena najemna vrednost cerkva, samostanov in drugih cerkvi pripadajočih stavb, če se uporabljajo neposredno za molilnice ter najemna vrednost stavb oziroma'stavbnih delov, ki se ne oddajajo v najem ali brezplačno uporabo, temveč se uporabljajo za pisarne (župnijske, itd.), knjižnice, učilnice, obednice, muzeje in galerije slik verskih organizacij ter prostorov^ v ^ćaterih živijo menihi, redovniki in podobno.
Stopnje davka/od stavb so proporcionalne.
IX.	DAVEK NA DOHODKE OD PREMOŽENJA IN PREMOŽENJSKIH PRAVIC
119.	člen
Zavezanec za davek na dohodke od premoženja in premoženjskih pravic (v nadaljnjem besedilu: davek od premoženja) je občan, ki ima dohodke od nepremičnin, premičnin ali od drugega premoženja in premoženjskih pravic, če od takih dohodkov ne plačuje kakšnega drugega davka.
Davek od premoženja se plačuje tudi od podnajem-nin ter od dohodkov, ki jih doseže lastnik stanovanja z oddajanjem opremljenih sob.
Davek od premoženja plačujejo tudi občani, ki imajo dohodke od iznajdb, ki niso zaščitene s patentom, ali niso prijavljene upravi za patente, in od tehničnih izboljšav, ki niso priznane od samoupravnega' organa organizacije združenega dela.
120.	člen
Davek, od premoženja se plačuje tudi od dohodkov, doseženih s prodajo nepremičnin, ne glede na to ali so bile prodane v nespremenjenem ali spremenjenem stanju. Ta davek se ne plača, če je preteklo deset let od dneva, ko je bila nepremičnina pridobljena.
121.	člen
Osnova za davek od premoženja je celoten dohodek od premoženja ali premoženjskih pravic v letu, za katero se odmerja ta davek, zmanjšan za stroške, ki so bili zanj nujno potrebni.
Pri ugotavljanju davčnih osnov od prodaje po 120. členu tega zakona, se nabavna oziroma gradbena vred-
nost glede na čas, kd je zavezanec stvari posedoval, valorizira v skladu s porastom cen ustreznih nepremičnin. Natančnejše predpise o tej valorizaciji izda republiški sekretar za finance.
če je bila nepremičnina zgrajena ali nabavljena deloma ali v celoti s kreditom, se zavezancu valorizirajo vložena lastna sredstva, že odplačani del kredita pa se valorizira od časa dejanskega odplačila.
Občinska skupščina lahko predpiše, da se na dohodek od podnajemnin plačuje davek v pavšalnem znesku ali pa, da je ta dohodek oproščen plačevanja-tega davka.
122.	člen
Zavezanec, ki doseže priložnostni dohodek, od katerega se plača davek od premoženja, mora tak dohodek napovedati v 15 dneh, odkar ga je dosegel, davčnemu organu.
123.	člen
Davek od premoženja se ne plačuje:
1.	od prejemkov iz življenjskega zavarovanja in zavarovanja za doživetje;
2.	od obresti in dobitkov javnih posojil;
3.	od obresti in drugih dohodkov od hranilnih
7 Za odmero davka od premoženja je pristojen:
1.	če gre za nepremičnino, davčni organ občine, kjer nepremičnina leži;
2.	če gre za premičnine, davčni organ občine, v kateri ima zavezanec stalno prebivališče.
Davek na dohodke od podnajemnin odmerja davčni organ občine, v kateri je stavba.
125.	člen
Stopnje davka so progresivne in se določajo po sistemu navadne progresije.
X.	DAVEK NA DEDIŠČINE IN DARILA
126.	člen
Zavezanec za davek na dediščine in darila je občan ali zasebna pravna oseba, ki v SR Sloveniji podeduje ali dobi v dar premoženje.
Za premoženje v smislu prvega odstavka se štejejo nepremičnine in pravice na nepremičninah ter premično premoženje, če skupna vrednost premičnega premoženja presega določen znesek. Pri ugotavljanju skupne vrednosti premičnega premoženja se upošteva vrednost vseh prejetih daril od istega darovalca v razdobju enega leta.
Pri ugotavljanju davčne osnove za odmero davka na dediščine in darila se predmeti gospodinjstva ne upoštevajo.
Ta davek se ne plačuje od podedovanega ali podarjenega začasnega ali dosmrtnega užitka nepremičnin.
127.	člen
Davčha obveznost za davek na dediščine in darila nastane takrat, ko postane odločba o dedovanju pravnomočna oziroma ko dedič ali obdarjenec sprejme dediščino oziroma darilo.
Darilo velja za sprejeto takrat, ko .je podpisana „darilna pogodba, če ni pogodbe pa takrat, ko je darilo sprejeto.
128.	člen
Osnova za davek na dediščine in darila je prometna vrednost podedovanega ali v dar prejetega premoženja ob nastanku davčne obveznosti po odbitku dolgov, stroškov in bremen, ki odpadejo na premoženje, od katerega se plačuje ta davek.
129.	člen
Stopnje davka na dediščine in darila so progresivne in odvisne od vrednosti podedovanega oziroma v dar prejetega premoženja in od stopnje sorodstva dediča ali obdarjenca.
Pri plačevanju davka na dediščine in darila so z dediči prvega dednega reda izenačeni zeti in snahe.
130.	' člen
Davek na dediščine in darila se ne plačuje od tistega nepremičnega premoženja, na katerem dedič oziroma obdarjenec po veljavnih predpisih ne more pridobiti lastninske pravice ali užitka.
131.	člen
Davka na dediščine in darila ne plača dedič oziroma obdarjenec, ki deduje oziroma dobi v dar kmetijo, če se z osebnim delom ukvarja s kmetijsko dejavnostjo in pod pogojem, da celotna zapustnikova ali darovalčeva kmetija preide na enega naslednika oziroma naslednika in njegovega zakonca.
Če dedič ali obdarjenec, ki je bil na podlagi določbe prejšnjega odstavka oproščen davka, podedovano ali podarjeno nepremičnino pred potekom 5 let odtuji, ali se v tem roku preneha z osebnim delom ukvarjati s kmetijsko dejavnostjo, se mu davek naknadno odmeri tako, kot bi se mu odmeril, če ob prejemu, dediščine oziroma darila ne bi izpolnjeval pogojev za oprostitev po tem členu.
132.	člen
Zavezancu prvega dednega reda se pri odmeri davka na dediščine in darila prizna posebna olajšava, če podeduje ali dobi v dar premoženje in sicer:
1.	eno stanovanje, če zavezanec ali njegov zakonec še nima v lasti stanovanja;
2.	poslovni prostor, proizvajalna sredstva in druge premoženjske predmete, če mu je to potrebno za opravljanje njegove poklicne dejavnosti;
3.	kmetijo, če se dedič oziroma obdarjenec z osebnim delom ukvarja s kmetijsko dejavnostjo.
Izpolnjevanje pogojev za olajšavo se presoja po času zapustnikove smrti, oziroma, po času sprejetja darila.
Olajšava po prvem odstavku tega člena se prizna tako, da se zavezancu davčna osnova zmanjša za 150,000 dinarjev. Če več zavezancev izpolnjuje pogoje za olajšavo, se znesek olajšave deli med te zavezance v razmerju njihovih deležev.
133.	člen
Zavezanec ne plača davka na dediščine in darila od podedovanega ali v dar prejetega premoženja, ki ga brez povračila odstopi družbenopolitični skupnosti, organizaciji združenega dela ali drugi organizaciji.
Davek, plačan pred odstopom dediščine ali darila, se vrne, če je bil odstop izvršen v šestih mesecih po prejetju zapuščine.
134.	člen
Vrednost vseh' daril, ki jih je zavezanec prejel od istega darovalca v razdobju enega leta, se šteje za eno davčno osnovo.
135.	člen
Davek na dediščine in darila se plača tudi ob razdelitvi solastnine, in sicer od tistega dela/premoženja, ki ga je posamezni solastnik prejel brez odplačila, prek dela, ki bi mu pripadal iz solastništva.
136.	člen
Davek na dediščine in darila odmeri davčni organ občine, v kateri je premoženje; v primeru, da dediščina oziroma darilo vsebuje samo premično premoženje, pa davek odmeri davčni organ občine, v kateri ima zavezanec stalno prebivališče.
Če se od podedovanega ali v dar prejetega premoženja odmerja davek na dediščine in darila v več občinah, odmeri davčni organ posamezne občine davek po stopnji, ki ustreza vrednosti celotnega podedovanega oziroma v dar prejetega premoženja, od katerega se plačuje ta davek.
137.	člen
Oseba, ki daje podatke za izpolnitev smrtovnice, mora istočasno v posebni prijavi navesti podatke o premoženju zapustnika.
Organ, pri katerem se izpolni smrtovnica, mora v petnajstih dneh prijavo iz prvega odstavka tega člena dostaviti davčnemu organu.
Obdarjenec, ki prejme kot darilo premičnino, od katere se po tem zakonu plača davek, mora prejem darila napovedati davčnemu organu v petnajstih dneh po prejemu darila.
XI,	DAVEK NA DOLOČENE PREMOŽENJSKE PREDMETE
138.	člen
Davek na določene premoženjske predmete plačujejo občani, ki posedujejo:
1.	tovorna cestna motorna in priklopna vozila ter kombi vozila;
2.	stroje, orodje in inventar, če s temi sredstvi pridobivajo dohodek;
3.	motorne čolne in druge plovne objekte na motorni pogon.
Davek na določene premoženjske predmete plačujejo tudi občani, ki posedujejo gozdna zemljišča pod pogojem, da jim kmetijstvo ni osnovni vir sredstev za preživljanje, če je skupni dohodek takega občana v preteklem letu presegel 20.000 dinarjev oziroma skupni dohodki vseh družinskih članov presegajo 10.000 dinarjev letno na družinskega člana. Če skupni dohodek vključuje tudi katastrski dohodek se le ta šteje štirikratno.
Davka po tretji točki prvega odstavka tega člena ne plačujejo lastniki motornih čolnov in drugih plovnih objektov, ki jim je ribištvo osnovni vir sredstev za preživljanje.
139.	člen
Davek na določene premoženjske predmete iz 1. točke 138. člena tega zakona se ne plačuje od vozil, ki se pretežno uporabljajo za kmetijsko proizvodnjo.
Davek se odmerja na podlagi evidence o registriranih vozilih. Davčna obveznost nastane z dnem vpisa vozila v evidenco o registriranih vozilih in preneha z dnem izbrisa iz evidence*,
Davek za. tekoče leto se odmeri do 28. februarja in se plačuje po določbah 195. člena tega zakona. Če se vozilo izbriše iz registracije,. se odpiše del davka, ki odpade na čas po izbrisu.
'	140. člen
Zavezancem, ki na podlagi dovoljenja opravljajo obrtno ali drugo gospodarsko dejavnost, se-ob ugotavljanju osnove za davek od obrtnih dejavnosti odmerjeni davek iz 1. točke 138. člena tega zakona prizna kot strošek, če je tako vozilo zavezancu potrebno kot delovno sredstvo pri opravljanju njegove dejavnosti.
141.	člen
Zavezanec za davek na določene premoženjske predmete iz 2. točke 138. člena tega zakona je občan, ki poseduje stroje, orodje in inventar, če s temi sredstvi pridobiva dohodek, pod pogojem, da skupna, še neodpisana vrednost teh sredstev presega 150.000 dinarjev. V navedeno skupno vrednost se ne štejejo sredstva, katerih posamična vrednost ne presega 10.000 dinarjev.
Če zavezanec od dohodkov, ki jih dosega s temi predmeti, plačuje davek, se pri ugotavljanju doseženih dohodkov davek po tem členu všteva med stroške.
Davek po prvem odstavku tega člena se ne plačuje od sredstev, ki se pretežno uporabljajo) za kmetijsko proizvodnjo.
Občinska skupščina lahko oprosti davka iz prvega odstavka tega člena zavezance s sedežem poslovanja v območjih, ki so po posebnem republiškem predpisu uvrščena med manj razvita območja.
142.	člen
Davčno osnovo za davek na predmete. iz 2. točke 138. člena tega zakona predstavlja neodpisana vrednost sredstev, ki presega znesek iz prvega odstavka prejšnjega člena.
Stopnje davka na predmete iz prvega odstavka tega člena so progresivne.
Davek odmerja davčni organ občine, ki je pristojen za odmero davka od obrtnih dejavnosti. Če lastnik predmetov, od katerih se plačuje davek, ni zavezanec za davek iz obrtnih dejavnosti, pa davek odmerja davčni organ občine, v kateri ima zavezanec stalno prebivališče.
143.	člen
Zavezanec za davek iz 3. točke 138. člena je občan, ki poseduje motorni čolp ali drug plovni objekt na motorni pogon.
Davek se določi v letnih zneskih glede na moč motorja.
Davek iz prvega odstavka tega člena odmerja davčni organ občine, v kateri ima zavezanec stalno prebivališče.
144.	člen
Zavezanec za davek po drugem odstavku 138. člena tega zakona je lastnik gozda.
Davek se odmerja v mnogokratniku katastrskega dohodka teh zemljišč.
Davek odmerja davčni organ občine, v kateri je gdzd.
145.	člen
Zavezanci davka na določene' premoženjske predmete iz 2. in 3. točke prvega odstavka in zavezanci iz drugega odstavka 13'3. člena tega zakona so dolžni v roku za vložitev davčnih napovedi prijaviti premoženjske predmete, ki jih'posedujejo.
Če nastane davčna obveznost med letom, če se spremeni ali preneha, se sprememba upošteva od pp-vega dne naslednjega meseca po preteku meseca, v katerem je sprememba nastala.
Zavezanec je dolžan nastanek davčne obveznosti ali spremembe, ki ima za posledico povečanje davčne obveznosti, prijaviti v roku petnajstih dni po nastali spremembi.
XII.	DAVEK NA DOHODEK, DOSEŽEN Z UPORABO DOPOLNILNEGA DELA DRUGIH
148.	člen	/
Zavezanec za davek na dohodek, dosežen z uporabo dopolnilnega dela drugih (v nadaljnjem besedilu: davek na tujo delovno silo) je občan, ki uporablja v svoji pridobitni dejavnosti tudi dopolnilno delo drugih.
Ne šteje se za dopolnilno delo drugih: delo vajencev tisti čas, ko se učijo, delo drugih oseb med obvezno učno dobo, delo odvetniških pripravnikov in tudi ne delo družinskih članov zavezanca, ki z njim niso sklenili delovnega razmerja.	,
147.	člen
Osnova za davek na tujo delovno silo je dohodek, dosežen z uporabo dopolnilnega dela drugih.
Dohodek, dosežen z uporabo dopolnilnega dela drugih, se ugotavlja v odstotku od osebnega dohodka izplačanega takim osebam.	t
Odstotek iz prejšnjega odstavka določi občinska skupščina, ki pri tem upošteva ekonomske pogoje posameznih dejavnosti.
148.	člen
Davek na tujo delovno silo se ne plačuje od dohodkov, izplačanih tuji delovni sili, če se ti dohodki delijo na podlagi kolektivne pogodbe o delitvi dohodka, doseženega v skupnem delu.
Davka na tujo delovno silo so oproščeni; kmetje, ki nimajo dovolj lastne delovne sile, ker so izgubili člane gospodinjstva v narodnoosvobodilnem boju ali kot žrtve fašističnega nasilja; vojni in mirovni vojaški invalidi, delovni invalidi in druge osebe, ki opravljajo kmetijsko, obrtno ali kakšno drugo gospodarsko dejavnost, če imajo zaradi svoje telesne nezmožnosti zaposlenega v taki dejavnosti enega delavca; zavezanci za davek od kmetijstva, ki v kmetijstvu izmenoma delajo drug pri drugem; kmetje, pri katerih delajo priložnostno druge osebe na način in v mejah, kakor je V navadi (pomoč pri delu); kmetje, ki so nezmožni za delo, pa razen vdov umrlih družinskih članov ali žena, katerih možje služijo vojaški rok, ali so na orožnih vajah, nimajo drugih za delo zmožnih družinskih članov: zavezanci, ki v teku leta ne zaposlijo več kot enega delavca za dobo dveh mescev.
149.	člen
Davek na tujo delovno silo odmerja davčni organ občine, ki je pristojen za odmero davka od dejavnosti, v kateri zavezanec zaposluje delovno silo.
XIII.	DAVEK NA DOBITKE OD IGER NA SREČO
150.	člen
Zavezanec za davek na dobitke od iger na srečo (v nadaljnjem besedilu: davek na dobitke) je občan in zasebno pravna oseba, ki v Sloveniji pri igrah na srečo zadene dobitek.
151.	člen
Osnova za davek na dobitke je vsak posamezen dobitek od igre na srečo.
Ce je dobitek od igre stvar, je osnova za davek njena prometna vrednost v času, ko je dobitek zadet.
152.	člen
Davek na dobitke se ne plačuje:
1.	od posameznih dobitkov do vrednosti 500 dinar- / jev, ki jih pri igrah na srečo zadenejo občani;
2.	od dobitkov pri igrah ha srečo, pri katerih se zaradi načina igre v pravilih ne določa vnaprej višina sklada dobitkov.
133. člen
Stopnje davka na dobitke so proporcionalne.
154.	člen
Davek na dobitke se obračunava in odtegne ob izplačilu dobitka.
Davek na dobitke obračunava in odteguje prireditelj igre.
Pri odmeri davka na dobitke se uporabljajo stopnje davka, ki veljajo v občini, v kateri se davek odmerja, pripada pa občini, v kateri ima dobitnik stalno prebivališče.
XIV.	DAVEK NA DOHODEK TUJIH OSEB DOSEŽEN Z INVESTICIJSKIMI DELI
155.	člen
Ne glede na peti odstavek 8. člena tega zakona, plačujejo tuji državljani, tuje zasebne pravne osebe in tuje organizacije (v nadaljnem besedilu: tuje osebe), ki dosežejo v SR Sloveniji dohodek z investicijskimi deli po mednarodnem natečaju, poseben davek od dobička. Stopnjo davka določi republika,
Dobiček, od katerega se plačuje ta davek, je celoten dohodek, ki ga dosežejo tuje osebe z investicijskimi deli v SR Sloveniji, zmanjšan za poslovne stroške in za osebne dohodke pri takih delih zaposlenih delavcev.
Poleg davka iz prvega odstavka tega člena plačujejo tuje osebe tudi tiste posebne prispevke, ki jih plačujejo domače organizacije združenega dela. Višino posebnih prispevkov določi izvršni svet skupščine SR Slovenije. •
Pri ugotavljanju celotnega dohodka In dobička ter pri kontroli obračunavanja in plačevanja davka od dobička ter posebnih prispevkov iz tretjega odstavka tega člena, se uporabljajo natančnejši predpisi, ki jih izda izvršni svet skupščine SR Slovenije.
156.	člen
Dobiček tujih oseb iz drugega odstavka prejšnjega člena se ugotavlja.za vsako koledarsko leto posebej po zaključnem računu, ki ga mora tuja oseba sestaviti po zakonu o službi družbenega knjigovodstva in po predpisih izdanih na njegovi podlagi.
Med letom, dokler ne napravi zaključnega, računa, mora tuja oseba po preteku vsakega trimesečja plačati akontacijo davka od dobička na podlagi periodične-
Stran 16S
URADNI LIST SRS
St: 7 — 17, II. '1972
ga obračuna poslovnih uspehov, ki ga sestavi po predpisih o sestavljanju periodičnih obračunov delovnih'or-, ganizacij.
Tuja oseba mora voditi knjige o celotnem svojem poslovanju v SR Sloveniji po določbah zakona o knjigovodstvu delovnih organizacij.
XV.	DAVEK IZ SKUPNEGA DOHODKA OBČANOV
157.	člen
Zavezanec za davek iz skupnega dohodka je občan, ki ima stalno prebivališče v SR Sloveniji in ima v posameznem koledarskem letu iz kakršnihkoli virov v Jugoslaviji skupen čisti dohodek, ki presega znesek, katerega za vsako leto posebej določi skupščina SR Slovenije.
Zavezanec za davek po prvem odstavku tega člena je tudi občan SR Slovenije, ki dobi osebni dohodek pri jugoslovanskem predstavništvu ali. jugoslovanski organizaciji v tujini in to od tistega osebnega dohodka, od katerega se po 43. členu tega zakona plačuje davek iz delovnega razmerja.
Zavezanec za davek iz skupnega dohodka občanov je tudi tuj strokovnjak iz 100. člena tega. zakona, ki ima od dela v SR Sloveniji iz vseh virov v posameznem koledarskem letu skupen čisti dohodek, ki presega znesek iz prvega odstavka tega člena.
Zasebno-pravnim osebam se ta davek ne odmerja.
158.	člen
Za skupen čisti dohodek se šteje skupen znesek vseh osebnih in drugih dohodkov, ki jih ima zavezanec iz kakršnihkoli virov v posameznem koledarskem letu zmanjšan za davke, ki se plačujejo po tem zakonu ter za prispevke, ki se plačujejo iz 'osebnih in drugih dohodkov po veljavnih predpisih.
159.	člen
V skupen čisti dohodek se ne štejejo:
1.	povračila dejanskih stroškov, ki so po določbah tega zakona oproščena plačevanja davka od delovnega razmerja;
2.	dohodki, ki se po 5. členu tega zakona ne štejejo za osebne dohodke;
3.	dohodki, od katerih se ne plačuje davek od avtorskih pravic po določbi 108. člena tega zakona;
4.	obresti od hranilnih vlog in javnih posojil;
5.	prejemki iz naslova zavarovanja;
6.	dobitki od iger na srečo;
7.	prejemki po predpisih o socialnem zavarovanju, razen pokojnin in nadomestil osebnega dohodka;
8.	drugi prejemki, če so s posebnimi predpisi oproščeni davka iz skupnega dohodka.
160.	člen
Pri zavezancih, ki se jim'davek odmerja po katastrskem dohodku ali v pavšalnem letnem znesku, se šteje za skupen čisti dohodek tisti dohodek, ki ga je zavezanec dejansko dosegel po odbitku vseh davkov oziroma prispevkov, ne glede na to, na kakšen način mu je bil davek oziroma prispevek odmerjen.
Čisti dohodek od kmetijske dejavnosti predstavlja celoten dohodek kmetijskega gospodarstva, zmanjšan za stroške, ki so bili zanj potrebni in za davke ter prispevke, ki se plačujejo po veljavnih predpisih.
Za celoten dohodek gospodarstva se šteje dohodek dosežen z blagovno proizvodnjo in vrednost lastne porabe članov gospodarstva. Vrednost lastne/porabe se izračuna po ponderiranih odkupnih cenah.
Glede priznavanja stroškov se smiselno uporabljajo določbe 75., 76., 77. 78. člena tega zakona. Republiški sekretar za finance je pooblaščen, da v soglasju z republiškim sekretarjem za kmetijstvo in gozdarstvo izda natančnejše na\odilo o priznavanju • stroškov.
Tako ugotovljeni skupni čisti dohodek v nobenem rpimeru ne more biti nižji od katastrskega' dohodka negozdnih površin in dohodkov od gozda, zmanjšanih za davke in prispevke, ki se plačujejo po veljavnih predpisih.
Če je več lastnikov'ali solastnikov, se skupno ugotovljeni čisti dohodek deli po razmerju katastrskega dohodka posameznih lastnikov oziroma pri solastnikih po solastniških deležih.
Za ugotavljanje dejanskega dohodka zavezancev, ki so bili obdavčeni v pavšalnem letnem znesku, se smiselno uporabljajo določbe tega zakona o ugotavljanju dejanskega dohodka zavezancev iz obrtnih dejavnosti oziroma intelektualnih storitev. Tako ugotovljeni dohodek pa v nobenem primeru ne more biti nižji od zneska, od katerega bi bil po veljavnih stopnjah odmerjen tolikšen znesek davka, kot znaša pavšalni znesek davka.
161.	člen
Zavezancu, ki ima dohodke, o'd katerih se plačuje davek v odstotku od vsakega posameznega kosmatega dohodka (88, in 99. člen), se pri ugotavljanju čistega dohodka priznajo stroški, ki so bili potrebni za dosego takšnega dohodka. Za stroške, ki so bili potrebni za dosego takšnega dohodka, se od vsakega posameznega kosmatega doliodka odšteje 30 "/o, če zavezanec ne dokaže večjih stroškov.
Zavezancu za davek iz tretjega odstavka 157. člena tega zakona, se skupni čisti dohodek zmanjša za 30°/o na račun izdatkov za socialno zavarovanje in drugih izdatkov v zvezi z njegovim prebivanjem v Jugoslaviji.
162.	člen
Osnova za daVek iz skupnega dohodka občanov je skupen čisti dohodek, ki ga je zavezanec dosegel v koledarskem letu, za katero se mu davek odmerja, zmanjšan za znesek določen po prvem' odstavku 157. člena tega zakona.
163.	člen
Zavezancem, ki vzdržujejo družinske člane, se prizna posebna olajšava.
Za vsakega vzdrževanega družinskega člana se osnova iz prejšnjega člena zmanjša za znesek, katerega, za vsako leto posebej določi skupščina SR Slovenije.
Če ima tak član iz kakršnihkoli virov lastne dohodke, se znesek znižanja osnove zmanjša za toliko, kolikor so znašali letni dohodki tega. člana.
V primeru, da zavezanec ni vse leto vzdrževal družinskega člana, se za priznavanje olajšave upošteva le čas, ko je zavezanec takega člana dejansko preživljal, in v tem času doseženi lastni dohodki takega člana.
164.	člen
Za vzdrževane družinske člane se štejejo otroci, zakonec in starši zavezanca, ki jih zavezanec vzdržuje če nimajo lastnih sredstev za preživljanje, ali če so njihova lastna sredstva manjša od višine olajšave za
vzdrževanje družinskega člana predpisane z zakonom. Za otroke, za katere zavezanec na podlagi odločbe sodišča ali poravnave pred skrbstvenim organom o preživnini prispeva del stroškov za njihovo vzdrževanje, lahko zavezanec uveljavlja olajšavo v višini tega prispevka, vendar največ do zneska, ki je določen za vzdrževanega družinskega člana; pod enakimi pogoji se prizna olajšava tudi za razvezanega zakonca.
Za vzdrževanega družinskega člana se štejejo starši zavezanca, ki so v oskrbi v varstvenih ustanovah, če zavezanec krije del stroškov za oskrbo. V tem primeru se zavezancu njegova osnova zmanjša za znesek njegovega prispevka k oskrbnini. Olajšava se uveljavlja le na podlagi potrdila varstvene ustanove.
Olajšava po prvem in drugem odstavku tega člena se prizna tudi za starše zavezančevega zakonca in za pastorke, če zakonec ni zavezanec davka iz skupnega dohodka občanov.
Če je v družini več zavezancev davka iz skupnega dohodka občanov, lahko olajšave za vzdrževane družinske člane uveljavlja, samo eden, drugi pa le morebitno razliko do celotne višine olajšave.
165.	člen
Zavezancu se od davčne osnove odšteje tudi znesek, ki ga je v letu, za katerega se odmerja davek, vložil v nakup obveznic, če je rok za vračilo sredstev daljši od treh let.	1
166.	člen
Osebni dohodek od dela, od katerega se plačuje davek iz avtorskih pravic, patentov in tehničnih izboljšav, in ga je avtor ustvarjal dalj kot eno leto, še na zahtevo zavezanca, ki je to podprl s potrebnimi dokazi, razdeli na enake dele na toliko let, kolikor je avtor delo ustvarjal, vendar največ na pet let, V davčno osnovo ža leto, v katerem je prejel dohodek, se vključi le del dohodka, ki odpade na eno leto. Davčne stopnje, ki ustrezajo tako ugotovljeni osnovi, pa se. uporabijo tudi na preostali del dohodka iz tega člena. 167 * * * * * * * * *
167.	člen
Če dobi tuj strokovnjak iz tretjega odstavka 157.
člena tega zakona pri domači gospodarski organizaciji, v katero so vložena sredstva tuje osebe,1 prejemke za delo, ki je trajalo manj kot eno leto, se mu odmeri davek od osnove, preračunane na letni znesek, nato pa davek zmanjša v sorazmerju s časom, kolikor je delal
manj kot eno leto.
Domača gospodarska organizacija mora v roku, ki je določen za vložitev napovedi za odmero davka iz skupnega dohodka občanov, od čistega dohodka, ki ga je imel tuj strokovnjak v prejšnjem letu, po odbitku
neobdavčenega zneska, obračunati in odtegniti strokovnjaku od prejemkov ustrezni davek ter ga vplačati v sedmih dne od zadnjega izplačila.
Če tuj strokovnjak neha delati pri domači gospodarski organizaciji, preden poteče rok za vložitev napovedi za odmero davka iz skupnega dohodka občanov, mora domača gospodarska organizacija obračunati, od-
tegniti in vplačati ustrezni davek v sedmih dneh od dneva, ko je strokovnjaku izplačala zadnje prejemke.
Če domača gospodarska organizacija ne ravna po drugem in tretjem odstavku tega člena, se ji ustrezni davek iz skupnega dohodka občanov za tujega stro-
kovnjaka zaračuna iz njenih sredstev.
168.	člen
Stopnje davka iz skupnega dohodka občanov so progresivne in se določajo po sistemu stopničaste progresije.
XVI.	POSTOPEK ZA ODMERO IN POBIRANJE DAVKOV
1.	Vložitev napovedi
169.	člen
Zavezanci za davek, razen zavezancev za davek iz osebnega dohodka od kmetijstva, zavezancev za davek na tovorna cestna motorna in priklopna vozila ter kombi vozila in zavezancev za davek, ki se plačuje po odbitku morajo vložiti pri pristojnem davčnem organu napoved s podatki, ki so potrebni za odmero davkov.
Obliko in vsebino napovedi za odmero davka predpiše republiški sekretar za finance.
170.	člen
Zavezanci, ki so dolžni vložiti napoved za odmero davka, morajo biti z javnim pozivom pravočasno poklicani k vložitvi napovedi.
Poziv k napovedi za odmero davka izda davčni organ. Rok za vložitev določi občinska skupščina in ne sme biti daljši kot do 31. januarja, če ni z zakonom drugače določeno.
Zavezanci, ki ne vložijo napovedi v določenem roku, dobijo osebni poziv, naj to storijo v poznejšem roku.
Ne glede na določbo drugega odstavka tega člena morajo zavezanci, za katere se pri odmeri drugih davščin ugotovi,, da je bil njihov dohodek takšen, da bi morali vložiti napoved za odmero davka od skupnega dohodka občanov, vložiti tako napoved v petnajstih dneh po prejemu prvostopne odloče o odmeri davka.
171.	člen
Za geodetske zadeve pristojni občinski upravni organ mora davčnemu organu do 15. februarja v letu, za katero se odmerja davek iz kmetijstva predložiti sezname vseh, ki jim je v zemljiškem katastru izračunan katastrski dohodek in sicer združeno za vse lastnike, uživalce in posestnike, ki se po določbah tega zakona obdavčujejo skupno. Združitev'mora zajemati vsa zemljišča, ki leže na območju ene občine.
Gozdne organizacije morajo predložiti davčnemu organu do 15. februarja v letu, za katero se davki odmerjajo, sezname vseh, ki jim je bil odobren posek lesa za to leto, in sicer po količinah, vrstah lesa in vrednostnih razredih, za naknadno odobreni posek pa v petnajstih dneh po izdaji dovoljenja.
172.	člen
I
Zavezanec, ki je dolžan vložiti napoved za odmero davka, pa je ne vloži v roku, ki je določen v javnem pozivu oziroma v roku določenem v tem zakonu, mora na račun povečanega davka plačati 5%> od odmerjenega zneska.
Zavezanec, ki ne vloži napovedi za odmero davka niti v poznejšem roku na vročeni osebni poziv, mora plačati na račun povečanega davka 10% od odmerjenega zneska.
Zavezanec ni dolžan plačati povečanega davka, če najpozneje v roku, ki je določen za< vložitev pritožbe
Stran 170
URADNI LIST SRS
St. 7 —* 17. II. 1972
zoper odločbo o odmeri davka, predloži davčnemu organu dokaze, da iz upravičenih vzrokov ni vzložil napovedi oziroma, da je iz opravičenih vzrokov ni vložil pravočasno.
173.	člen.
Občan, ki začne opravljati obrtno oziroma kakšno drugo gospodarsko dejavnost ali pa intelektualno oziroma kakšno drugo negospodarsko dejavnost, mora, ne glede na to ali mu je za opravljanje take dejavnosti bilo izdano potrebno dovoljenje, oziroma je tako dejavnost priglasil, pričetek opravljanja dejavnosti v tridesetih dneh naznaniti davčnemu organu.
Ce davčni organ ugotovi, da zavezanec posluje brez potrebnega dovoljenja, oziroma da dejavnosti ni priglasil, zavezanca obdavči, o opravljanju dejavnosti pa obvesti organ, ki je pristojen za izdajo dovoljenja.
174.	člen
Davčni organi morajo o podatkih, za katere zvedo pri svojem poslovanju in so pomembni za pravilno ugotovitev davčnih obveznosti zavezancev, katerim se davki odmerjajo v drugi občini, obvezno takoj seznaniti pristojni davčni organ.
t
2.	Odmera davkov
175.	člen
Davčni organ mora po vestni in skrbni presoji vsakega dokaza posebej in vseh dokazov skupaj in po uspehih celotnega postopka ugotoviti vsa dejstva in okoliščine, ki imajo pomen za odločbo o odmeri davkov, in omogočiti strankam, da zavarujejo In uveljavijo svoje pravice in interese.
176.	člen
Davčni organ lahko izda odločbo o odmeri davka brez posebnega'ugotovitvenega postopka, če spozna, da so podatki iz napovedi popolni in pravilni, ali če sam ima ali lahko zbere uradne podatke, ki so potrebni za odločbo, in ni potrebno zasliševanje stranke zaradi zavarovanja njenih pravic in interesov. 177 178 * * * * * *
177.	člen
Davčni organ lahko odmeri zavezancem za posamezne oblike davkov, ki se določajo po letnih osnovah, davek po napovedani davčni osnovi z začasno odločbo.
Začasna odločba iz prejšnjega odstavka mora biti izdana najkasneje v šestdesetih dneh od poteka roka za vložitev napovedi.
Če davčni organ na podlagi poslovnih knjig ali drugih podatkov ugotovi, da napovedana davčna osnova ni pravilna izda najkasneje v roku enega leta po izdaji začasne odločbe novo odločbo o odmeri davka, s katero nadomesti začasno odločbo.	*
Če v roku enega leta po dnevu izdaje začasne odločbe ta ni bila nadomeščena v smislu tretjega odstavka toga člena, se taka odločba šteje za odločbo o dokončni odmeri davka.
178.	člen
če davčni organ v postopku odmere ugotovi, da
podatki, ki jih je zavezanec za davek dal v napovedi
ali v posebnem pozivu iz 25. člena tega zakona, ne
ustrezajo dejanskemu stanju, določi osnovo za davek
po svojih ugotovitvah v smislu meril določenih v dru-
gem odstavku 79. člena tega zakona.
če zavezanec za davek oporeka zoper osnovo, določeno na način iz prvega odstavka tega člena, je mogoče tako določeno osnovo znižati le tedaj, če predloži zavezanec dokaze, da je osnova manjša.
179.	člen
Davek od kmetijstva mora biti odmerjen do 31. marca v letu, za katero se odmerja.
Drugi davki, ki se odmerjajo po letni osnovi, morajo biti odmerjeni do 30. aprila za preteklo leto.
Davki, ki se določajo v pavšalnem letnem znesku, morajo biti odmerjeni do 31. marca v letu, za katero se odmerjajo.
3.	Pritožbe
180.	člen
Zoper vsako odločbo, ki j' Izda na prvi stopnji davčni organ po določbah tega zakona ali predpisov, izdanih na njegovi podlagi, je dovoljena v petnajstih dneh od njene vročitve pritožba na republiški upravni organ, pristojen za davčne zadeve.
Pritožba he odloži izterjave odmerjenega davka, če ni v tem zakonu drugače določeno.
Davčni organ lahko izjemoma do odločitve o pritožbi izterjavo davka odloži.
4.	Obnova postopka
181.	člen
Davčni organ, ki je izdal odločbo, s katero je bil končan postopek za odmero davka, obndvi sam ali ha zahtevo zavezanca postopek za odmero v petih letih od njegove pravnomočnosti, če se pozneje zve za dej-" stva ali dokaze, ki ob odmeri davka niso bili znani, ali pridobi možnost uporabiti nove dokaze, kakor tudi v drugih primerih, ki so v skladu z zakonom o splošnem upravnem postopku.
5.	Odprava ali sprememba odločbe po nadzorstveni
pravici
182.	člen
Republiški upravni organ, pristojen za davčne zadeve lahko odločbo o odmeri davka, zoper katero ni bila vložena pritožba, po nadzorstveni pravici odpravi ali spremeni v dveh letih od dneva, ko je postala odločba v upravnem postopku dokončna, če so bila na prvi stopnji nepopolno ali napačno ugotovljena dejstva, če so bili zmotno presojeni dokazi, če je bil iz ugotovljenih dejstev napravljen napačen sklep glede dejanskega stanja ali pa napačno uporabljen predpis, na podlagi katerega je bila stvar rešena.
6.	Poseben postopek, za odmero davka od nenapovedanega dohodka
183.	člen *
Zoper osebo, ki ima premoženje ali razpolaga s sredstvi, oziroma troši sredstva, ki. so znatno večja od dohodkov, ki so ji ostali po plačilu davkov, se lahko uvede poseben postopek za odmero davka od nenapovedanega dohodka (v nadaljnjem besedilu: posfeben postopek), v katerem se raziskuje, od kod taki osebi premoženje ožlroma sredstva.
184.	člen
Poseben postopek uvede in vodi komisija za ugotavljanje izvora premoženja (v nadaljnjem besedilu:
komisija), ki jo ustanovi občinska skupščina. Komisija šteje najmanj pet članov, ki jih imenuje občinska skupščina.	/
185.	člen
Uvedbo posebnega postopka lahko predlaga davčni organ, organ skupščine družbenopolitične skupnosti za družbeno nadzorstvo, javni tožilec ali javni pravobranilec.
188.	člen
Poseben postopek uvede in vodi komisija tiste občine, v kateri ima zavezanec ob uvedbi postopka stalno prebivališče.
O uvedbi postopka izda komisija poseben sklep.
Zoper sklep iz prejšnjega odstavka lahko prizadeti v osmih dneh ugovarja pri za finance pristojnem svetu občinske skupščine.
Zoper odločbo o ugovoru, ki jo izda svet, ni pritožbe.
187.	člen
Poseben postopek se sme začeti, če po določbah tega zakona ni zastarana pravica do odmere davka. '
Poseben ppstopek se lahko uvede za eno ali več koledarskih let v okviru roka iz prvega odstavka tega člena.
188.	člen
Po pravnomočnosti sklepa 'o uvedbi posebnega postopka mora komisija, ki vodi postopek, zavezanca seznaniti o svojih ugotovitvah glede vrednosti premoženja, višine sredstev s katerimi razpolaga oziroma jih je porabil, o doseženih dohodkih, pd katerih so bili pd-merjeni davki ter o razliki med vrednostjo premoženja oziroma sredstev in obdavčenimi dohodki. Vsi navedeni podatki se nanašajo na obdobje, za katerega je bil postopek uveden.
Komisija mora zavezanca, zaper katerega vodi postopek, hkrati pozvati, da v določenem roku dokaže, da premoženje, oziroma sredstva, s katerimi razpolaga, ali dohodki, ki jih je porabil, ne izvirajo iz dohodka, od katerega se plačuje davek oziroma da dokaže, da je to premoženje oziroma sredstva pridobil iz dohodka, od katerega je bil odmerjen davek. 189 190
189.	člen
Vrednost premoženja se v posebnem postopku presoja po nabavni ceni oziroma po dejanskih stroških.
V	postopku ugotovljeni dohodki zavezanca, ki so bili obdavčeni oziroma dohodki, od katerih se ne odmerja davek, se zmanjšajo za stroške vzdrževanja zavezanca in njegovih družinskih članov, ki jih je v tem času vzdrževal. Stroški vzdrževanja se upoštevajo v višini poprečnih normalnih stroškov, kolikor zavezanec ne dokaže drugače.
V	tem postopku se povračila dejanskih stroškov, ki jih je prejel zavezanec v obdobju, na katerega se nanaša postopek, praviloma ne morejo upoštevati kot dohodek, razen če dokaže, da so bili dejanski stroški manjši od prejetih povračil.
Če zavezanec dokazuje izvor premoženja tudi s posojili od občanov, mora o tem praviloma predložiti ustrezno pismeno pogodbo, iz katere so razvidni podatki o pogodbenih strankah, o višini posojila ter o načinu in pogojih vračanja.
190.	člen
Osnova za odmero davka od nenapovedanega dohodka je ugotovljena razlika med premoženjem, sred-
stvi oziroma porabo sredstev in dohodki, ki'so bili obdavčeni oziroma, od katerih se ne odmerjajo davki.
Na tako ugotovljeno osnovo za obdobje, za katero je bil uveden poseben posjopek, se uporabi stopnja, določena z republiškim zakonom.
191.	člen
O odmeri davka od nenapovedanega dohodka izda komisija odločbo.
Pritožba Zoper odločbo in tožba v upravnem sporu zadržita izvršitev odločbe.
S pravnomočno odločbo o odmeri davka od nenapovedanega dohodka ugotovljeni podatki o nenapovedanem dohodku in odmerjenem davku so javni.
192.	člen
V posebnem postopku za odmero davka od nenapovedanega dohodka lahko komisija odredi ukrepe za zavarovanje plačila davka.
7.	Obračunavanje in pobiranje davkov
193.	člen
Davek iz delovnega razmerja, davek iz avtorskih pravic, davek iz obrtnih dejavnosti, davek iz intelektualnih storitev in "davek na dobitke, ki se plačujejo od vsakega posameznega dohodka posebej, obračunava in pobira izplačevalec takih osebnih oziroma drugih dohodkov (davek po odbitku).
Če vodi izplačevalec osebnega dohodka, od katerega se plačuje davek po odbitku, svoje finančno poslovanje pri službi družbenega knjigovodstva, mora obračunati in vplačati pri službi družbenega knjigovodstva ustrezen davek takrat, ko dvigne gotovino za izplačilo osebnih dohodkov.
Če izplačevalec osebnih dohodkov svojega finančnega poslovanja ne vodi pri službi družbenega knjigovodstva, mora davek obračunali takrat, ko izplača osebne dohodke, in ga vplačati na ustrezen račun pri službi družbenega knjigovodstva najpozneje v sedmih dneh od dneva, ko je izplačal osebne dohodke.
Davki po odbitku se obračunavajo in plačujejo po stopnjah, ki veljajo na dan izplačila osebnega dohodka.
194.	člen
Izplačevalec osebnega dohodka, od katerega se plačuje, davek, ki ne obračuna, ne vplača, ali ne vplača pravočasno ustreznega da\'ka po odbitku, mora plačati poleg rednega davka še povečani davek, ki znaša na dan 0,1 «/o od neobračunanega, neplačanega oziroma nepravočasno plačanega davka.	•>
195.	člen
Zavezanec mora plačati davek v tridesetih dneh od vročitve odločbe o odmeri davka, če ni v tem zakonu’ drugače določeno.
Davki, ki se odmerjajo od letnih osnov ali v letnem pavšalnem znesku se, če ni v tem zakonu drugače določeno, plačujejo v enakih, trimesečnih obrokih, ki zapadejo v plačilo vsakega prvega v trimesečju, plačani pa morajo biti v petinštiridesetih dneh po zapadlosti.
Ne glede na prvi odstavek tega člena plačujejo zavezanci, katerih odmerjeni davek v enem letu ne presega 200 dinarjev, ta davek v dveh enakih pol-
/
letnih obrokih, ki zapadeta v plačilo vsakega prvega v polletju, plačana pa morata biti v petinštiridesetih dneh po zapadlosti.
196.	člen
Zavezanec mora plačevati akontacijo po odločbi o odmeri iz zadnjega leta, za katero mu je bil davek odmerjen, dokler mu ni odmerjen davek, ki se odmerja po letni osnovi ali v pavšalnem letnem znesku.
Ce se osebni dohodek ali drug dohodek zavezancu bistveno poveča oziroma zmanjša, davčni organ na podlagi podatkov o spremembi obsega poslovanja ali na zahtevo zavezanca zviša, ali zniža višino akontacije. O spremembi akontacije je treba zavezancu .izdati odločbo.
Ce začne zavezanec iz prvega odstavka tega člena opravljati dejavnost med letom, mu davčni organ z odločbo določi akontacijo davka.
197.	člen
Zavezanec ali kdo drug, ki je na račun davka, obresti, denarne kazni ali stroškov prisilne izterjave plačal več, kot bi bil dolžan plačati po dokončni odločbi, ima pravico zahtevati vračilo preveč plačanega zneska.
Preveč plačani davek se na zahtevo vrne zavezancu v tridesetih dneh od vložitve zahteve. Ce zavezanec tega ne zahteva, se mu preveč plačani davek všteje v naslednja odplačila.
198.	člen
Od davkov, ki jih ni plačal v predpisanem roku, razen od davkov, ki se plačujejo po odbitku, plača zavezanec 12 °/o obresti na leto.
199.. člen
Davčni organ lahko začasno odloži plačilo ^avka, ali dovoli obročno plačevanje davčnega dolga, če zavezanec izkaže, da so realizirani dohodki bistveno manjši od dohodkov, od katerih je bil obdavčen.
Za čas, ko je, bilo zavezancu plačilo davka odloženo, se ne zaračunavajo zamudne obfesti.
8.	Prisilna izterjava davkov
200.	člen
Od zavezanca, ki zapadlega davka ni plačal v predpisanem roku, se davek prisilno izterja.
Prisilno izterjavo davkov iz premičnega premoženja opravlja davčni organ, ki je na prvi stopnji izdal odločbo o odmeri davka.
201.	člen
Pred prisilno izterjavo davka mbra davčni organ vročiti zavezancu pismeni opomin.
V pismenem opominu mora biti naveden izvršilni naslov, višina dospelega dolga, obresti in stroškov ter nalog zavezancu, da najpozneje v osmih dneh terjatve poravna, ker se bodo drugače prisilno izterjale.
Ce v osmih dneh po vročitvi pismenega opomina zavezanec ne poravna terjatev, izda davčni organ sklep o prisilni izterjavi.
202.	člen
Za prisilno izterjavo davkov je dovoljeno seči na vse premoženje, dohodke in terjatve zavezanca, razen na premoženje, dohodke in terjatve, ki so izvzeti od prisilne izterjatve.
Za prisilno izterjavo davka od kmetijstva je dovoljeno seči tudi na premoženje in dohodke zavezan-čevega zakonca, na premoženje in dohodke drugih članov gospodinjstva pa le, če so kot lastniki, imetniki pravice uporabe oziroma uživalci vpisani v katastrskih knjigah.
203.	člen
Prisilna izterjava iz premičnega premoženja ‘obsega rubež s cenitvijo in prodajo premoženja.
Rubež s cenitvijo premoženja ni dovoljen, preden ne preteče najmanj osem dni od dneva, ko je bil zavezancu vročen pismen opomin.
Rubež s cenitvijo in prodajo premičnin opravi za to pooblaščen delavec davčnega organa (izvršitelj). Izvršitelj se mora izkazati s pooblastilom.
204.	člen
Sklep o prisilni izterjavi davkov iz premičnega premoženja se vroči zavezancu neposredno pred samim rubežem.
Sklep o prisilni izterjavi mora vsebovati:	,
1.	priimek in ime ter naslov zavezanca;
2.	ugotovitev, da je bil zavezancu vročen pismen opomin z datumom vročitve;
3.	izvršilni naslov;
4.	višino dolga, obresti in stroškov;
5.	označbo premoženja zavezanca, iz katerega naj se terjatve izterjajo in način prisilne izterjatve;
6.	pouk o pritožbi. \
205.	člen
Davčni organ lahko zarubi vse premično premoženje, ki ga najde v delovnem prostoru in stanovanju zavezanca, razen če se dokaže ali če iz okoliščin nedvomno izhaja, da premičnine niso njegova last.
Premično premoženje se zarubi po temle vrstnem redu:
1.	gotovina;
2.	sredstva na žiro računu;
3.	obveznice, posojila in drugi vrednostni papirji, če so zapadli v plačilo, ali se dajo eskontirati;
4.	nakit in druge dragocenosti;
5.	druge premičnine, predvsem tiste, ki se dajo lahko vnovčiti.
Zavezanec lahko sam ponudi, po katerem vrstnem redu naj se mu zarubi premično premoženje.
Davčni organ je dolžan upoštevati zavezančevo ponudbo o vrstnem redu rubeža, če se na ta način ne otežkoči pravočasna izterjava davkov. !
206.	člen
Od prisilne izterjave so izvzeti:
1.	predmeti osebne, rabe in potrošnje, ki so zavezancu in njegovi družini nujno potrebni;
2.	orodje, instrumenti in druge priprave ter znanstvena in strokovna literatura, ki so neogibno potrebni zavezancu in njegovim družinskim članom za opravljanje poklicne dejavnosti oziroma za šolanje, če ne gre za primere iz četrtega odstavka 30. člena tega zakona;
3.	pri zasebnem kmetijskem proizvajalcu toliko kmetijskega 'orodja, živine, semen, krme in prehrane, kolikor je neogibno potrebno za redno opravljanje kmetijske dejavnosti;
4.	dve tretjini čistih osebnih dohodkov oseb v delovnem razmerju in dve tretjini pokojnin in invalidnin;
• 5. dnevnice, potni stroški in podobna povračila dejanskih stroškov;
6.	štipendije;
7.	otroški dodatki in prejemki iz naslova socialne
pomoči;	r
8.	terjatve iz naslova zavarovanja pri zavarovalnici;
9.	terjatve iz naslova zakonite preživnine;
10.	plačilo za delo obsojencev v kazenskih poboljševalnih zavodih;
11.	hranilne vloge;
12.	poštne denarne pošiljke, dokler se ne izroče naslovljencem.
Pri zavezancih, katerih denarni prejemki so v celoti ali deloma izvzeti od prisilne izterjatve, je izvzet tudi sorazmerni znesek pri njih najdene gotovine, ki ustreza izvzetemu osebnemu dohodku oziroma drugemu prejemku za čas do prihodnjega izplačila takega prejemka.
207.	člen
Pred izročitvijo sklepa o prisilni izterjavi zavezancu in pred začetkom rubeža izvršitelj pozove zavezanca, naj plača dolg, obresti in dotedanje stroške. Ce zavezanec terjatve ne plača, se začne rubež.
Ce zavezanec noče sam odpreti prostorov in pokazati stvari v stanovanju, sme izvršitelj v navzočnosti dveh prič odpreti zaprte prostore, pohištvo in podobno, da bi lahko opravil rubež.
Če izvršitelj ne more sam izvršiti prisilne izterjave, ker naleti na fizično upiranje, ali če tako upiranje utemeljeno pričakuje, lahko zahteva pomoč milice, da ga zavaruje pri izvršitvi'sklepa. Pomoč milice zahteva od občinskega upravnega organa, pristojnega za notranje zadeve.
Rubež in prodaja stvari ter druga opravila v postopku za prisilno izterjavo niso dovoljena ponoči;' v nedeljo ali na državni praznik.
Rubež premičnin se opravi v navzočnosti zavezanca ali koga od polnoletnih članov njegovega gospodinjstva in ene priče oziroma v navzočnosti dveh polnoletnih občanov kot prič, če pri rubežu ni navzoč zavezanec ali član njegovega gospodinjstva.
208.	člen
Hkrati z rubežem se opravi tudi cenitev zarubljenih 'premičnin. Ocenitev opravi sam izvršitelj po potrebi pa lahko pokliče posebnega cenilca.
Na zahtevo zavezanca mora izvršitelj poklicati cenilca, vendar pri tem ni vezan na osebo, ki jo predlaga zavezanec.	t
209.	člen
O opravljenem rubežu mora izvršitelj napraviti zapisnik. V rubežni zapisnik se vpiše:
1.	priimek in ime ter stalno prebivališče oziroma sedež zavezanca in podatki o drugih osebah, ki sodelu-. jejo pri izvršbi;
2.	kraj in čas rubeža;	,
3.	znesek dolga, obresti in stroškov, za katere se opravlja rubež;
4.	natančno označbo in opis zarubljenih premičnin;
5.	vrednost zarubljenih, premičnin, ugotovljena s cenitvijo;
6.	ime tistega, -ki je opravil cenitev, ali je zavezanec imel pripombe glede osebe cenilca, višine ocenitve ali kakšne druge pripombe;
7.	ime tistega, ki so mu bile stvari zaupane v hrambo;
8.	ugotovitev, da sta bila zavezanec in hranitelj zarubljenih premičnin opozorjena na zakonite posledice, če bi zarubljene stvari odtujila ali poškodovala.
Ce je bil izvršitelj prisiljen uporabiti posebne ukrepe, se to vpiše v rubežni zapisnik.
Zapisnik o opravljenem rubežu podpišejo izvršitelj, ki je opravil rubež, zavezanec ali član njegovega gospodinjstva, navzoče priče, cenilec in druge uradne osebe, ki so bile navzoče pri rubežu.
Ce zavezanec oziroma njegov zastopnik noče podpisati zapisnika, ugotovi izvršitelj to v zapisniku. Izvod zapisnika se vroči zavezancu.
210.	člen
Zarubljene premične stvari se pustijo v hrambi pri zavezancu.
Davčni organ lahko odloči, da se zarubljene premične stvari zavezancu odvzamejo ter jih shrani sam ali pa izroči v hrambo komu drugemu.
211.	člen
Ce so bile zavezančeve premičnine že prej zarubljene za kako drugo upravno ali sodno izterjavo, se ponovni rubež teh premičnin opravi tako, da se na prvem rubežnem zapisniku napravi zaznamek. Ce, je prejšnji rubež opravilo sodišče, napravi sodišče na 'zahtevo davčnega organa v svojem rubežnem zapisniku zaznamek o ponovnem rubežu.
O ponovnem rubežu se obvesti zavezanca.
'212. člen
Ce zavezanec izjavi, da so zarubljene stvari last druge osebe, a nima za to dokazov, zarubi izvršitelj tudi te predmete, mora pa poučiti to drugo osebo, da lahko v osmih dneh po obvestilu vloži pri sodišču tožbo (izločitveno tožbo), da bi dokazala lastništvo. Ce ta oseba v tem roku ne predloži dokaza, da je vložila tožbo pri sodiš,ču, se postopek prisilne izterjave nadaljuje, kakor da ni bilo pripomb. Izjavo zavezanca in opozorilo iz prvega stavka je treba vpisati v rubežni zapisnik.
Z vložitvijo tožbe pri sodišču v roku, ki je določen v prejšnjem odstavku, se zadrži prodaja spornih zarubljenih stvari, dokler se ne konča spor.
213.	člen
Ce zavezanec zarubljene stvari odtuji, uniči ali poškoduje, mora davčni organ vložiti zoper njega prijavo pri javhem tožilcu, za izterjavo terjatev pa se takoj opravi nov rubež, ne da bi bilo treba za to izdati nov sklep.
214.	člen
Veljavnost rubeža preneha, če se prisilna prodaja ne opravi v enem letu od rubeža oziroma od dneva* ko je bila zavezancu sporočena odločba o pritožbi po 223. členu ali sodba o izločitveni tožbi po 212. členu tega zakona.
215.	člen	,
Prodaja zarubljenih stvari ni dovoljena, dokler ne preteče osem dni od rubeža.
Stran 174
URADNI LIST SRS
St. 7 — 17. II. 1972

Izjemoma se lahko stvari, ki se rade-kvarijo, prodajo tudi pred pretekom osemdnevnega roka od rubeža.
Prodaja zarubljenih stvari se opravi praviloma na javni dražbi.
216.	člen
Zavezanec sme s poprejšnjim pooblastilom davčnega organa sam prodati zarubljene stvari s tem, da prejeti depar izroči v odplačilo dolga, obresti in stroškov.
Ce se na tak način lahko popolnoma poravna dolg z obrestmi in stroški, je davčni organ dolžan dovoliti tako prodajo. Če pa bi se s tako prodajo dosegla le delna poravnava terjatve, o taki prodaji odloči davčni organ, upoštevajoč pri tem, kakšne so možnosti, da se zarubljene premičnine vnovčijo na javni dražbi.
Da bi se stvari bolje vnovčile in prihranili stroški, lahko določi davčni organ s privolitvijo zavezanca tudi kakšen drug način vnovčenja mimo javne dražbe. V takem primeru se stvari ne smejo prodati pod cenilno vrednostjo.
217.	člen
Javna dražba se odredi z oklicem. Oklic o javni dražbi mora vsebovati podatke o zavezancu in terjatvi, času, kraju in načinu prodaje ter popis stvari s cenilno vrednostjo.
Oklic o javni dražbi je treba objaviti na običajen način v kraju, kjer bo dražba, mora pa se vročiti tudi zavezancu tako, da ga ta prejme najmanj pet dni pred pričetkom dražbe.
218.	člen
Javna dražba se. lahko prične, če sta se javila najmanj dva ponudnika.
Na javni dražbi ne sme nastopiti kot ponudnik zavezanec ali njegov družinski član in tudi ne uradna oseba, ki je sodelovala pri rubežu ali prodaji.
Zarubljene stvari se dajejo na dražbo začenši s ceno, ki je bila ugotovljena pri rubežu.
Če se na javni dražbi ne doseže« začetna cena, se stvari prodajo za največjo ponujeno ceno, vendar ta cena ne sme hiti manjša, kot znaša polovica vrednosti, ugotovljene pri rubežu.
Če se za pcsgmezne stvari na javni dražbi ne doseže niti polovica cenilne vrednosti, se lahko 'napove ponovna dražba, na kateri se stvari lahko prodajo ne glede na višino dosežene cene. Ponovna javna dražba se sme opraviti šele po preteku petih dni od neuspele dražbe.
219.	člen
Izvršitelj mora voditi zapisnik o poteku javne dražbo. V njem navede zlasti čas in,kraj javne dražbe, imena ponudnikov in ponujene zneske, imena kupcev in doseženo prodajno ceno.
Zapisnik morajo podpisati izvršitelj, kupec in zavezanec, če je bil navzoč pri dražbi. Zavezanec sme zahtevati, da se njegove pripombe vpišejo v zapisnik. Izvod zapisnika se vroči zavezancu.
220.	člen
Če je bila javna dražba brezuspešna, ker ni bilo kupcev, ali so bile ponudbe prenizke, lahko izda 'davčni organ, namesto da bi določil drugo javno dražbo,
sklep naj opravi prodajo posebna tričlanska komisija. Komisijo določi davčni organ.
Komisija lahko določi, da se stvari prodajo neposredno, ali pa po komisijski trgovini v istem ali v drugem kraju, ali na kakšen drug primeren način.
Prodaja po komisiji ni dopustna po ceni, ki ne .bi dosegla niti polovice cenilne vrednosti.
O prodaji, ki jo je opravila komisija, se napravi poseben zapisnik, ki mora vsebovati potrebne podatke o prodaji in o nastalih stroških. Zapisnik podpišejo člani komisije in kupec oziroma zastopnik komisijske trgovine, če so bile stvari prodane v komisijski trgovini. Izvod zapisnika se vroči zavezancu.
221.	člen
Davčni organ sme za izterjavo davka seči s prepovedjo na osebni dohodek iz delovnega razmerja ter na druge terjatve.
Izvršba na osebne dohodke in na terjatve zavezanca se opravi na podlagi sklepa o prisilni izterjavi, s katerim se zavezancu prepove razpolagati z osebnimi dohodki ali terjatvami, izplačevalcu osebnega dohodka oziroma njegovemu dolžniku pa naloži, da mora osebni dohodek oziroma svoj dolg plačati v korist zavezančevega davčnega dolga.
Če izplačevalec osebnega dohodka oziroma dolžnik zavezanca ne ravna po sklepu, s katerim je odrejena prisilna izterjava, se dolg izterja od njega.
222.	člen ,
Izplačevalec osebnega dohodka oziroma dolžnik zavezanca lahko poda v osmih dneh po prejemu sklepa pri davčnemu organu ugovor, da zavezanec pri njepn nima osebnega dohodka oziroma da mu sploh ni dolžan, da je dolg pogojen, da dolg še ni dospel v plačilo, ali kakšen drug utemeljen ugovor.
Ce izplačevalec osebnega dohodka oziroma dolžnik zavezanca poda v določenem roku ugovor, ki je ovira za izvršitev sklepa, mora davčni' organ prijaviti zadevo javnemu pravobranilcu zaradi vložitve tožbe, če ugotovi, da je ugovor neutemeljen.
223.	člen
Zoper sklep o prisilni izterjavi, kakor tudi zoper posamezna opravila v postopku za izvršbo, se zavezanec lahko pritoži v osmih dneh po prejemu sklepa oziroma po izvedbi opravila.
Pritožba ne zadrži izvršilnega sklepa. Davčni organ pa lahko izjemno do odločitve o pritožbi zadrži izvršitev sklepa.	'
224.	člen
Prisilna izterjava iz nepremičnega premoženja za-< vezanca je dovoljena le, če davkqv ni bilo mogoče izterjati iz njegovega premičnega premoženja ali iz njegovih dohodkov in terjatev.
Prisilno izterjavo davkov iz nepremičnega premoženja zavezanca opravi na zahtevo davčnega organa sodišče.
225.	člen
Prisilna izterjava se ustavi, ko zavezanec plača dolžni davek z obrestmi in stroški, ali ko terjatev kako drugače preneha.
226.	člen
Za izvršilni naslov se v smislu tega zakona šteje odločba o odmeri davka.
. 227. člen
Zavezanec je dolžan plačati vse stroške prisjlne izterjave.
Če se ukrepi za prisilno izterjavo davkov odpravijo, ali če se kasneje dokaže, da niso bili upravičeni, trpi stroške teh ukrepov organ, ki je izdal sklep o prisilni izterjavi oziroma o zavarovanju plačil.
228.	člen
Stroški za pismen opomin znašajo 5 dinarjev.
Stroški rubeža in prisilne prodaje znašajo po iVo od davčnega dolga in obresti in sicer posebej za rubež ^in posebej za prisilno prodajg.
Za vsako pot izvršitelja v zvezi z rubežen in prodajo se zavezancu zaračunajo stroški v znesku 10 dinarjev.
Zavezanca bremenijo tudi vsi drugi stroški (za čuvanje, prevoz, stroški cenilcev in drugo) v dejanskih zneskih.
229.	člen
Od skupno prisilno izterjanih obveznosti se najprej poravnajo stroški prisilne .izterjave, potem obresti in nazadnje dolžni davek in denarne kazni.
9.	Odpis davka zaradi neizterljivosti
230.	člen ^
Davčni dolg, ki se niti prisilno ne da izterjati, se odpiše kot neizterljiv.
Davčni dolg se šteje za neizterljivega:
1.	če je zavezanec umrl, ali se je neznano kam odselil in ni pustil niti premičnega, niti nepremičnega premoženja, iz katerega bi se mogli davki izterjati; če se zavezanec, ki se je odselil, znova vrne, ali se zve za njegovo, prebivališče, se mu znova predpiše odpisni davek, razen če je med tem zastarala pravica do izterjave;
2.	če se s prisilno izterjavo, ki je bila vsako leto brezuspešno poskušana, dolg ni mogel izterjati niti tretje leto, odkar je zapadel v plačilo; izjemoma se dolg odpiše tudi pred potekom tretjega leta, če še je pri prisilni izterjavi ugotovilo, da ne kaže, da bi se mogel dolg v določenem času izterjati.
231.	člen
Občinska skupščina lahko na obrazložen predlog davčnega organa odloči, da se zavezancu davčni dolg v celoti ali deloma odpiše, če bi se z izterjavo spravilo v nevarnost nujno preživljanje zavezanca in njegovih družinskih članov.
Pri zavezancih, ki so lastniki nepremičnega premoženja, lahko organ iz prejšnjega odstavka, ki je pristojen za odpis, predlaga, da se davčni dolg zavaruje z vknjižbo zastavne pravice na njihovih nepre-rmčninah.	t
/
10.	Poroštvo
232.	člen
Če davka ni bilo mogoče izterjati iz zavezančeve-ga premoženja, se ta izterja iz premoženja članov njegovega gospodinjstva, ki so to premoženje kakorkoli dobili od zavezanca.
Če je zavezanec z namenom, da bi se izognil plačilu davka, s pravnim opravilom odtujil premoženje komu drugemu, ki ni član njegovega gospodinjstva, lahko občina tako pravno opravilo izpodbija pred sodiščem, če je kupec vedel za tak namen zavezanca.
Za plačilo davkov, ki se odtegujejo, je porok izplačevalec.
233.	člen
^Občinska skupščina predpiše merila, kdaj sme davčni organ od zavezanca zahtevati poroštvo za plačilo davčnih obveznosti.
Poroštvo obsega pismeno izjavo ene ali več fizičnih ali pravnih oseb, s katero se zavezujejo poravnati davčne obveznosti zavezanca, če jih sam ne poravna, in teh ne bi. bilo mogoče prisilno izterjati iz njegovega premoženja.
Iz poroštvene izjave mora biti razvidno, ali velja poroštvo za vse premoženje ali samo za določeni del porokovega premoženja, kot tudi, da se izpolnitev porokove obveznosti zavaruje z zastavo ali na kakšen drug način..	•
Če zavezanec, od katerega je organ zahteval poroštvo v roku, ki mu je bil določen, ne predloži ustrezne poroštvene izjave, se zoper takega zavezanca lahko izreče varstveni ukrep odvzema dovoljenja za opravljanje samostojne dejavnosti za čas do enega leta.
Občinska skupščina lahko predpiše, kdaj je poroštvo po določilih tega člena pogoj za pridobitev dovoljenja za samostojno opravljanje gospodarske dejavnosti.
234.	člen
Kadar ima več oseb osebne dohodke od skupnega opravljanja obrtne ali druge gospodarske dejavnosti oziroma od skupnega opravljanja intelektualnih ali drugih negospodarskih storitev, se sme davek, / ki odpada na posameznega zavezanca, prisilno izterjati iz vsega premoženja, s katerim se taka skupna dejavnost oziroma take storitve opravljajo.
235.	člen
Družbenopolitične skupnosti imajo prednostno pravico do izterjave davkov, obresti, stroškov prisilne izterjave in denarnih kazni iz dohodkov in premoženja zavezanca, če ni po veljavnih predpisih drugače določeno.
236.	člen
Občan, ki odtuji ali pridobi nepremično premoženje, mora ob overitvi pogodbe o prenosu takega premoženja pri pristojnem organu predložiti dokaz, da je plačal zapadli davek.
Ko se vloži pri sodišču predlog za prenos nepremičnine iz naslova sodne poravnave ali po sodni odločbi o prenosu na podlagi priznanja prejšnjega lastnika, da je nepremičnino prodal, morata občan, ki na taki podlagi prenaša nepremičnino in občan, na katerega se nepremičnina prenaša, predložiti dokaz o vplačilu zapadlih davkov. .
Brez dokaza o plačanem zapadlem davku po prvem in drugem odstavku tega člena ni mogoče overiti pogodbe o prenosu nepremičnine oziroma ni mogoč prenos nepremičnine v javnih knjigah.
Za občane, ki si pridobijo nepremičnine v občini, v kateri, nimajo stalnega 'prebivališča, mora sodišče, pri katerem je bil opravljen prenos nepremičnine, po-
slati en izvod zemljiškoknjižnega sklepa pristojnemu davčnemu organu občine, v kateri ima stalno prebivališče tisti, na katerega se nepremičnina prenaša, in sicer v tridesetih dneh od izdaje zemljiškoknjižnega sklepa, na podlagi katerega se prenaša lastnina na nepremičnini.
Za občane, ki si postavijo stanovanjsko hišo ali kakšen drug gradbeni objekt v občini, v kateri nimajo stalnega prebivališča, mora upravni organ občine, ki izdaja dovoljenje za uporabo zgrajene stanovanjske hiše oziroma objekta, v tridesetih dneh poslati en izvod dovoljenja pristojnemu davčnemu organu občine, v kateri ima stalno prebivališče tisti, ki mu je dovoljenje izdano.
237.	člen
Zavezanec za davek iz obrtnih dejavnosti, ki odtuji stroje, naprave ali drug inventar, s katerim je opravljal dejavnost ali odtuji celotno delavnico, mora najprej poravnati svoje obveznosti za davek.
Ce novi lastnik prevzame premoženje iz prvega odstavka tega člena, davek pa ni plačan, je do vrednosti prevzetega premoženja solidarno s prejšnjim lastnikom porok za plačilo zapadlega davka.
11.	Zastaranje
238.	člen
Pravica do odmere davka in pravica do uvedbe postopka zaradi kršitev določb tega zakona zastarata v petih letih po preteku leta, v katerem bi bilo treba odmeriti davek oziroma, v katerem so bile kršene določbe tega zakona.
Pravica do izterjave davka in pravica do izterjave obresti, stroškov prisilne izterjave in denarnih kazni zaradi kršitve določb tega zakona, zastara v petih letih po preteku leta, v katerem bi jih bilo treba izterjati.
Pravica zavezanca, da se mu vrnejo zneski, ki jih je nepravilno ali preveč plačal na račun davka, obresti, stroškov prisilne izterjave in denarnih kazni, zastara v petih letih po preteku leta, v katerem jih je plačal.
239.	člen
Zastaranje pravice do odmere davka ustavi vsako uradno dejanje davčnega organa, ki mu je namen odmera davka in je dano v vednost zavezancu.
Zastaranje pravice do izterjave davka, obresti, stroškov prisilne izterjave in denarnih kazni ustavi vsako uradno dejanje davčnega organa, ki mu je namen izterjava in je dano v vednost zavezancu.
Zastaranje pravice do vračila nepravilno ali preveč plačanega davka, obresti, stroškov prisilne izterjave in denarnih kazni ustavi vsako dejanje, ki ga zavezanec oziroma kaznovani stori pri pristojnem organu, da doseže, vračilo.
Po vsaki ustavitvi zastaranja začne teči nov zastaralni rok.	i
Zastaranje pa nastane v vsakem primeru, ko preteče 10 let od dneva, ko je prvič začelo teči.
12.	Evidenca in knjiženje davkov
240.	člen
Davki po tem zakonu in drugi prispevki in davki, ki jih odmerjajo ali pobirajo davčni organi, se pri davčnih organih knjižijo po načelih dvojnega knjiženja s kopiranjem.
Republiški sekretar za finance je pooblaščen za izdajo računskega načrta in natančnejših predpisov o knjiženju.
241.	člen
Republiški sekretar za finance je pooblaščen za izdajo navodil o izvajanju odmere in izterjave davkov in vodenje evidenc.
242.	člen
Zavezanci za davek, ki imajo dohodek od organizacij združenega dela, državnih organov ali drugih organizacij za dobavljeno blago, za opravljene storitve oziroma dohodke od premoženja, morajo pred predložitvijo računa oziroma potrdila o plačilu, predložiti račun oziroma potrdilo davčnemu organu, ki ga evidentira. Ce zavezanec ni plačal zapadlih obveznosti, lahko zapiše davčni organ na račun oziroma potrdilo nalog izplačevalcu, naj ob izplačilu odtegne zapadli davek.
Za izdajo natančnejših predpisov o evidentiranju računov je pooblaščen republiški sekretar za finance, ki lahko posamezne vrste zavezancev ali posamezne vrste dohodkov izvzame od obveznosti evidentiranja.
243.	člen
Občani, katerim organizacija združenega dela, državni organi in druge organizacije plačujejo dobavljeno blago, opravljene storitve ali druge dohodke in .ti presegajo določen znesek, morajo pri banki odpreti žiro račun, na katerega se jim .bodo nakazovali taki dohodki.
Izplačevalci dohodkov smejo občanom, ki so po tem zakonu dolžni odpreti žiro račun, dohodke nakazovati samo na žiro račun.
Občanom, ki po tem zakonu niso dolžni odpreti žiro računa, pa smejo izplačevalci'iz prvega odstavka tega člena neposredno izplačevati dohodke samo, če predložijo pismeno izjavo, da niso dolžni odpreti žiro računa.
Za izdajo predpisov o tem, kateri občani morajo odpreti žiro račun in za katere vrste ter zneske dohodkov, ob kakšnih pogojih in pri kateri banki, je pooblaščen izvršni svet skupščine SR Slovenije.
Banka iz prvega odstavka tega člena: je dolžna davčnemu organu na njegovo zahtevo sporočiti, ali ima določeni davčni zavezanec odprt pri njej žiro račun in dati podatke o poslovanju občanov preko njihovih žiro računov.
XVII. KAZENSKE DOLOČBE
244.	člen
Zavezanec — občan ali zasebna pravna oseba se kaznuje za prekršek z denarno kaznijo od 500 do 10.000 dinarjev:
1.	če na osebni poziv davčnega organa ne predloži y določenem roku podatkov, potrebnih za odmero davka, ki bi jih po določbah zakona moral predložiti (prvi odstavek 25. člena);
2.	če davčnemu organu ne dovoli pregledati delovnih prostorov, v katerih se opravlja dejavnost, če mu ne dovoli pregledati naprav, blaga, poslovnih knjig, pogodb, listin in drugih dokumentov, ki omogočajo vpogled v poslovanje zavezanca ali ga pri pregledu ovira (drugi odstavek 25. člena);
3.	če ne vodi, ne. vodi v redu ali nepravilno vodi poslovne knjige, ki jih je dolžan voditi (22. člen);
4.	če ne priglasi v predpisanem roku začetka dejavnosti, iz katere ima dohodek, od katerega se plačuje davek (173. člen);
5.	če se izmika plačilu odmerjenega oziroma do-
ločenega davka in ne poravna svoje obveznosti v šestih mesecih od dneva, ko je zapadla v plačilo, in če je bila v tem času brezuspešno poskušana prisilna izterjava.	*
Z denarno kaznijo od 300 do 3000 dinarjev se . kaznuje za prekršek tudi odgovorna oseba zasebne pravne osebe, ki stori kakšno dejanje iz prejšnjega odstavka.
Poleg denarne kazni za prekršek iz prvega odstavka tega člena se lahko izreče storilcu tudi varstveni ukrep odvzema dovoljenja za opravljanje samostojne dejavnosti za čas do enega leta.
245.	člen
Postopek o prekrških iz 244. člena tega zakona vodi davčni organ.
O pritožbi zoper odločbo, izdano na prvi stopnji, odloča za davčne zadeve pristojni republiški upravni organ.
Pritožba zoper odločbo ne zadrži njene izvršitve, zadrži pa izvršitev varstvenega ukrepa odvzema dovoljenja za opravljanje samostojne dejavnosti.
246.	člen
Pooblaščena oseba davčnega organa lahko za prekrške iz 1, do 3.. točke prvega odstavka 244. člena tega zakona izreče takoj na mestu najnižji znesek denarne kazni, ki je določen v prvem in drugem odstavku navedenega člena.	""	'	,	..
247.	člen
Zavezanec, ki je napovedal manjši osebni dohodek oziroma manjše dohodke, kot jih je dejansko imel, ali ni prijavil premoženja, se kaznuje, če utaja davka, ki odpade na nenapovedani osebni dohodek, dohodke oziroma premoženja, nima za posledico kazenske odgovornosti za davčno zatajitev, za prekršek z denarno kaznijo od enkratnega do desetkratnega zneska davka, ki odpade na manj napovedani osebni dohodek, dohodke oziroma na manj prijavljeno premoženje.
Poleg denarne kazni za prekršek iz prejšnjega odstavka se sme izreči storilcu tudi varstveni ukrep odvzema dovoljenja za opravljanje samostojne dejavnosti za čas do enega leta.
248.	člen
Z denarno kaznijo od enkratnega do petkratnega zneska neplačanega davka, ki se obračunava in plačuje pri izplačevanju. osebnih dnohodkov (davek po odbitku), se kaznuje za gospodarski prestopek organizacija združenega dela ali druga organizacija z lastnostjo pravne Osebe, če pri izplačilu osebnih dohodkov, iz katerih se obračunava in plačuje davek po tem zakonu, ne obračuna in ne vplača ustreznega zneska davka z namenom, da bi se izognila plačilu (193. člen).
Z denarno kaznijo od 500 do 5000 dinarjev se kaznuje za gospodarski prestopek odgovorna oseba organizacije združenega dela oziroma druge organizacije.
249.	člen
Z denarno kaznijo od enkratnega do petkratnega zneska. neplačanega davka se kaznuje za prekršek
občan, če stori dejanje iz prvega odstavka 248. člena tega zakona, in'zavezanec, ki mora''-po določbah tega zakona sam obračunati in vplačati davek, pa tega ne stori v roku, ki je določen v tem zakonu.
250.	člen
Organizacija, združenega dela ali druga organizacija z lastnostjo pravne osebe in zasebna pravna oseba se kaznuje za prekršek z denarno kaznijo od 100 do 50.000 dinarjev, če ne da davčnemu -organu v določenem roku podatkov, potrebnih zh odmero davkov občanom, ki mu jih je po zakonu dolžan dati (26. člen),
Z denarno kaznijo iz prejšnjega odstavka se kaznuje organizacija struženega dela ali druga organizacija z lastnostjo pravne osebe, če plača občanu dobavljeno blago ali opravljene storitve po računu, ki ni bil pred tem evidentiran pri davčnem organu, ali • če po nalogu tega organa ne odtegne in ne vplača davka (242. člen).
Za prekršek iz prvega in drugega odstavka tega člena se kaznuje z denarno kaznijo od 500 do 5000 dinarjev tudi odgovorna oseba organizacije združenega dela oziroma druge organizacije.
Občan, ki na zahtevo davčnega organa ne da po-v datke o dobavljenem blagu, opravljenih storitvah in druge podatke, ki so potrebni za pravilno odmero davčnih obveznosti, se kaznuje za prekršek z denarno kaznijo od 200' do 1000 dinarjev (26. člen).
251.	člen
Organizacija združenega dela ali druga organizacija z lastnostjo pravne osebe se kaznuje za prekršek z denarno kaznijo od 1000 do 50.000 dinarjev, če izplača neposredno občanu dohodek, ki bi mu ga smela izplačati samo na žiro račun, ali če mu izplača dohodek brez njegove pismene izjave, da ni dolžan odpreti' žiro, računa (drugi in tretji odstavek 243. člena).
Z denarno kaznijo iz prejšnjega odstavka se kaznuje za prekršek banka, ki odpre občanu žiro račun v nasprotju s predpisi o pogojih, ob katerih morajo občani odpreti žiro račun (četrti odstavek 243, člena).
prekršek iz prvega odstavka tega člena se kaznuje tudi odgovorna oseba organizacije združenega' dela oziroma druge organizacije z. denarno kaznijo od 500 do 5000 dinarjev.
252.	člen
Občan, ki ima v nasprotju s predpisi o pogojih za odpiranje žiro računov istočasno odprtih več žiro računov, se kaznuje za prekršek z denarno kaznijo od 3000 do 30.000 dinarjev (četrti odstavek 243. člena).
Občan, ki v zvezi z izplačilom dohodkov da neresnično izjavo, da ni dolžan odpreti žiro računa, se " kaznuje za prekršek z denarno kaznijo od 500 do 5000 dinarjev (tretji odstavek 243. Člena).
253.	člen
Organizacija združenega dela ali druga organizacija z lastnostjo pravne osebe se kaznuje za prekršek z denarno kaznijo do 30.000 dinarjev, če vplača davek, ki se plačuje po odbitku v korist druge, ne pa v korist tiste družbenopolitične skupnosti, ki ji ta davek pripada (18. člen).
•Za prekršek iz prvega odstavka tega člena se kaznuje z denarno kaznijo od 500 do 5000 dinarjev
tudi odgovorna oseba organizacije združenega dela oziroma druge organizacije in občan, ki je po določilih tega zakona dolžan obračunavati davke po odbitku. •
254.	člen
Tuja pravna oseba se kaznuje za gospodarski prestopek: '
1.	z denarno kaznijo od 500 do 100.000 dinarjev, če ne ravna po prvem ali drugem odstavku 156. člena tega zakona;
2.	z denarno kaznijo od 500 do 50.000 dinarjev, če ne ravna po tretjem odstavku 156. člena tega zakona.
255.	člen
Tujec, ki ne ravna po prvem, drugem ali tretjem odstavku 156. člena tega zakona, se kaznuje za prekršek Z denarno kaznijo od 500 do 10.000 dinarjev.
XVIII. PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE
256.	člen
Začasne oprostitve prispevkov in davkov, priznane po predpisih, katerih veljavnost je prenehala pred
1.	1. 1972, veljajo do poteka roka, do katerega je priznana oprostitev, razen začasnih oprostitev, katere so bile ukinjene že z dosedanjimi predpisi.
Začasne oprostitve davka od stavb, priznane po predpisih, ki so veljali pred 1. L 1972, prenehajo veljati z uveljavitvijo tega' zakona, če niso izpolnjeni pogoji iz 116. člena tega zakona, oziroma ko preteče čas, ki ga za začasno oprostitev davka od stavb določa ta zakon.
Do 31. decembra 1973 se davek iz delovnega razmerja ne plačuje od osebnih dohodkov, ki jih izplačujejo svojim delavcem organizacije združenega dela v sestavu združenega železniškega transportnega pod-' jetja Ljubljana.
257.	člen
Za prispevke in davke iz osebnih in drugih dohodkov, ki so bili doseženi do 1. januarja 1972, se uporabljajo do tedaj veljavni predpisi, če ni v tem zakonu drugače določeno.
/ Za dediščine in darila, za katere je nastala davčna obveznost do uveljavitve tega zakona, se uporabljajo predpisi p davku od dediščin ih daril, ki so veljali ob zapustnikovi smrti oziroma pri darilih, ob nastanku davčne obveznosti.
Pri ugotavljanju osnove za davek od obrtnih dejavnosti za leto 1972 se pri zavezancih, ki so bili za leto 1971 obdavčeni po plačani realizaciji, ugotovljena osnova po določbah 74. člena tega zakona poveča za dohodek dosežen iz neplačane realizacije leta 1971. Ta določba velja tudi za zavezance davka od intelektualnih storitev iz 94. člena tega zakona, razen za odvetnike.
Ne glede na določbe prvega in drugega odstavka tega člena, se določbe tega zakona, ki urejajo postopek, uporabljajo tudi za dohodke, dosežene pred 1. 1. 1972.
258., člen
Do sprejema ustreznih republiških predpisov, ven-'dar najkasneje do 31. 12. 1972, se uporabljajo zvezni predpisi, izdani na podlagi temeljnega zakona o pri-
spevkih in davkih občanov, kolikor niso v nasprotju s tem zakonom ali drugimi republiškimi predpisi, in to:
1.	Odlok o načinu evidentiranja in o pogojih za izplačevanje dohodkov, ki jih občanom izplačujejo državni organi ter delovne in, druge organizacije (Uradni-list SFRJ, št. 50/64);
2.	Odlok o kategorijah zavezancev za prispevek in davek, ki niso dolžni evidentirati računov (Uradni list SFRJ, št. 40/68, 10/69);
3.	Odredba o načinu evidentiranja računov zavezancev za prispevek in davek in o pobiranju zapadlih prispevkov in davkov, razen določbe 2) prvega odstavka in določb tretjega odstavka 2. točke (Uradni list SFRJ, št. 40/68);
4.	Pravilnik o obračunavanju in plačevanju prispevka iz osebnega dohodka iz delovnega razmerja, prispevka za izobraževanji, prispevka za neposredno otroško varstvo in otroški dodatek in prispevka za zaposlovanje (Uradni list SFRJ, št. 22/67, 26/68, 10/69, 27/70, 29/70);
5.	Pravilnik o knjiženju prispevkov in davkov občanov (Uradni list SFRJ, št. 52/66);.
6.	Odredba o pogojih, ob katerih morajo občani odpreti žiro račun in načinu, uporabe sredstev s tega računa (Uradni list SFRJ, št. 1/65, 12/67, 13/69);
7.	Odredba o zneskit tuje valute, iz katerega se ne plačuje prispevek iz osebnega dohodka iz delovnega razmeirja (Uradni list SFRJ, št'. 9/65, 20/65, 48/65, 15/67);
8.	Odredba o dejavnostih, za katere odmerja in pobira prispevek oziroma davek organ občine, v kateri ima davčni zavezanec stalno prebivališče (Uradni list SFRJ, št. 38/68, 49/70);
9.	Odlok o določitvi posebnih, prispevkov, o ugotavljanju dobička ter o kontroli obračunavanja in plačevanja davka od Šobička ter posebnih prispevkov tujih izvajalcev investicijskih del v Jugoslaviji (Uradni list SFRJ, št. 15/67).
259.	člen
'Ne glede na 12. člen tega zakona se sm® višina davkov za leto 1972 ugotavljati po predpisih o osnovah in. stopnjah davkov, ki jih republika in občine izdajo do ,31. marca 1972.
Od osebnih dohodkov, od katerih se prispevki obračunavajo in plačujejo ob izplačilu (prispevki po odbitku), ki bodo izplačani pred uveljavitvijo predpisov iz prvega odstavka tega člena, se bodo prispevki obračunavali in plačevali po stopnjah, ki so'veljale na dan 31. decembra 1971. ■
Ne glede na, določbe prejšnjega odstavka, pa se bodo stopnje davkov od osebnega dohodka iz delovnega razmerja, predpisane do 31. marca 1972, uporabljale za vse osebne dohodke, izplačane od 1. januarja 1972 dalje; pri tem se bodo dotlej, dokler ne bodo predpisane omenjene stopnje, začasno plačevale akori-tacije pO stopnjah, ki so veljale na dan 31. decembra
1971.
260.	člen
Rok za vložitev davčnih napovedi v zvezi z odmero davkov za leto 1972 se podaljša do 31. marca
1972,	Do tega roka morajo vložiti davčno napoved, za odmero prispevka iz skupnega dohodka občanov tudi tisti, ki so bili po dosedanjih predpisih dolžni vložiti
napoved v petnajstih dneh od dneva, ko so prejeli odločbo o odmeri drugih prispevkov in davkov-
Roki za odmero davkov iz 179. člena tega zakona se za leto 1972'podaljšajo za šestdeset dni.
SR Sloveniji pripada tudi davek, ki se odmeri v posebnem postopku za odmero davka od nenapovedanega dohodka.	sl
2.	člen
261.	člen
Ta zakon začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS, uporablja pa se od 1. januarja 1972.
Z dnem, ko začne veljati ta zakon, prenehata veljati zakon o prispevkih in davkih občanov (Uradni list SRS, št. 7/69, 40/69, 26/70 in 46/70), razen določb XIV. poglavja o krajevnem samoprispevku, in zakon o prisilni izterjavi prispevkov in davkov občanov (Uradni list SRS, št. 11/65 in 40/68).
74.
Na podlagi 6. alinee 2. točke amandmaja LI k ustavi Socialistične republike Slovenije izdaja predsedstvo skupščine Socialistične republike Slovenije
Republiški davek od osebnega dohodka iz delovnega razmerja se plačuje po stopnji 0,76 %.
Posebna stopnja davka od osebnega dohodka iz delovnega razmerja, ki se uporablja poleg stopnje iz prvega odstavka tega člena na, prejemke iz 1., točke 37. člena zakona o davkih občanov znaša RMiiLS/o na prejemke Iz 2. točke 37. člena pa 14^3 %. ih, J. ^ 'i Dodatni republiški davek iz delovnega razinerja po 38. členu zakona o davkih občanov se plačuje po naslednjih stopnjah:
Ce znaša skupni letni neto izplačani dohodek
od 20.0,09
od ao.oop
od 40.000.
do 30.00!) dinarjev do ,40.000 dinarjev do 50.000 dinarjev
nad 50.000 dinarjev
znaša davek
10 °/c ,1,5 ?/o
20 »/o
25 o/o
UKAZ
o razglasitvi zakona o uvedbi in stopnjah republiških davkov in taks
Razglaša se zakon o uvedbi in stopnjah republiških davkov in taks, ki ga je sprejela skupščina Socialistične republike Slovenije na seji republiškega zbora in na seji gospodarskega zbora dne 10. in 11. februarja 1972.
St. 422-10/72
Ljubljana, dne 14. februarja 1972.	>
Predsednik Sergej Kraigher 1. r.
ZAKON
o uvedbi in stopnjah republiških davkov in taks
1.	člen '
SR Slovenija uvaja naslednje republiške davke in takse:
1.	republiški davek od osebnega dohodka iz delovnega razmerja;
2.	republiški davek od osebnega dohodka iz kmetijske dejavnosti;
3.	republiški davek od osebnega dohodka iz samostojnega opravljanja obrtnih in drugih gospodarskih dejavnosti;
4.	republiški davek od osebnega dohodka iz avtorskih pravic, patentov in tehničnih izboljšav;
5.	davek na dediščine in darila;
6.	davek na določene premoženjske predmete;
'"7. davek na dobiček tujih oseh dosežen z investicijskimi deli;
/r	> 8. davek od skupnega dohodka občanov;
9. republiški davek od prometa proizvodov;
10.	davek od dohodka bank;
11.	republiške upravne takse;
12.	sodne takse.
3.	člen
Republiški davek od osebnega dohodka iz kmetijske dejavnosti se plačuje po stopnji 30 % od katastrskega dohodka negozdnih površin in 26 °/o od dohodkov iz gozdov.
Republiškega davka od osebnega dohodka iz kmetijske dejavnosti so do višine, ki ustreza 24 %>, oproščeni zavezanci, ki se jim odmerja prispevek za zdravstveno zavarovanje kmetov, ter kmetje — kooperanti, ki so zdravstveno in pokojninsko zavarovani po predpisih o zdravstvenem in pokojninskem zavarovanju oseb v .delovnem razmerju.
Republiški davek od osebnega dohodka iz kmetijske dejavnosti se v višini, ki ustreza stopnji 6,% od katastrskega dohodka negozdnih površin oziroma stopnji 2% od dohodkov iz gozdov vseh zavezancev odstopa občinam. Občine uporabijo ta sredstva za kritje primanjkljajev skladov skupnosti zdravstvenega zavarovanja kmetov, svojih obveznosti za zdravstveno zavarovanje socialno ogroženih kmetov in drugih obveznosti do ^eh skladov.
Republiški davek od dsebnega dohodka iz kmetijske dejavnosti v višini, ki ustreza stopnji 12 0/o od davčne osnove in ki ga plačujejo zavezanci, katerim se ne odmerja prispevek za zdravstveno zavarovanje kmetov, se v celotj odstopi skladu zdravstvenega zavarovanja kmetov tiste skupnosti zdravstvenega zavarovanja kmetov, na katere območju je bil davek pobran-
, Republiški davek od osebnega dohodka iz kmetijske dejavnosti se plačuje tudi po stopnji, ki jo predpiše zakon o vodnem prispevku. Zavezanci, ki plačujejo -davek od kmetijstva po dejanskem dohodku plačujejo ta davek od katastrskega dohodka negozdnih zemljišč.
4.	člen
Republiški davek od osebnega dohodka iz samostojnega opravljanja obrtnih in drugih gospodarskih dejavnosti se plačuje po stopnji 5 % od letnih osnov.
Tuji prevozniki iz 90. člena zakona o davkih občanov, plačujejo ta davek po stopnji 3 “/o od posamično doseženega dohodka.
5.	člen
Republiški davek od osebnega dohodka iz avtorskih pravic, patentov in tehničnih izboljšav se plačuje po stopnji 12 »/o. Od dohodkov iz avtorskih pravic iz tretjega odstavka 107. člena zakona o davkih občanov pa se ta davek plačuje po stopnji 25 °/o.
S tem davkom zbrana sredstva se v celoti odstopijo temeljni kulturni skupnosti, na katere območju ima zavezanec stalno prebivališče.
Sredstva po prvem odstavku tega člena bodo odstopljena temeljni kulturni skupnosti, ustanovljeni za območje mesta Ljubljane, skladno z družbenim dogovorom o financiranju kulturnih zavodov, katerih ustanovitelj je skupščina SR Slovenije, ki ga bodo sklenili izvršni svet skupščine SR Slovenije, temeljna kulturna skupnost Ljubljana in skupščina mesta Ljubljane.
6.	člen
Vrednost premičnega premoženja, od katerega se v smislu drugega odstavka 126. člena zakona o davkih občanov ne plačuje davek na dediščine in darila, se določi v višini 50.000 din.
Republiški davek na dediščine in darila se plačuje po naslednjih stopnjah:
od vrednosti dinarjev . nad	do	sorodstveno razmerje, ki ustreza prvemu dednemu redu (zakonec in otroci ter zeti in snahe) sorodstveno razmerje, ki ustreza drugemu dednemu redu (starši, bratje, sestre ter njihovi potomci)		sorodstveno razmerje, ki ustreza tretjemu dednemu redu (dedi, babice)	‘5o 5 ■o m >
50.000	2	4	7	10
50.000—100.000	2,5	5	8	12
100.000—150.000	3	6	9	14
150.000—200.000	3,5	7	10	16
200.000—250.000	4	8	11	18
250.000—300.000	4,5	9	12	20
300.000—400.000	5	10	13	22
400.000—500.000	5,5	11	14	24
nad	500.000	6	12	15	25
7.	člen
Republiški davek na dobiček tujih oseb, dosežen z investicijskimi deli, se plačuje po stopnji 350/o.
8.	člen
Republiški davek na določene premoženjske predmete se plačuje:	,	'
1.	od tovornih cestnih motornih in priklopnih vozil ter kombi vozil v tehle letnih zneskih:
1)	za tovorna vozila (tovornjaki in lahki tovornjaki) in specialna tovorna vozila, namenjena za prevažanje določenih tovorov — glede na nosilnost
do 3 tone 400 din od tone do 4 tone	1.725 din
do 5 ton	2.300 din
2.300 din + 3.000 din za vsako nadaljnjo začetno tono nosilnosti 2 3 * * *
2)	za delovna vozila — ne glede na nosilnost in težo: 120 din;
3)	za tovorne priklopnike in specialne tovorne pri-
klopnike, ki so namenjeni za prevažanje določenih to-
vorov — glede na nosilnost kot za tovorna vozila, na-
vedena v 1. točki;
4)	za delovne priklopnike — ne glede na nosilnost in težo: 60 din;
5)	za vlečna tovorna vozila:
a)	za traktorje
do 25 KM 120 din nad 25 KM do 40 KM 170 din ' nad 40 KM do 63 KM 220 din nad 63 KM 270 din
b)	za vlečna vozila s polpriklopnikom se plača davek kot za tovorna vozila, navedena v 1. točki;
6)	za tovorne tricikle z nosilnostjo do 400 kg in z delovno prostornino motorja:
nad 125 ccm do 250 ccm 30 din nad 250 ccm do 500 ccm 40 din nad 500 ccm do 1000 ccm 50 din nad 1000 ccm 60 din
za tovorne tricikle z nosilnostjo nad 400 kg pa še 40 din več;
7)	za kombije — glede na delovno prostornino motorja in- sicer:
do 900 ccm 80 din nad 900 ccm do 1350 ccm 120 din nad 1350 ccm do 1800 ccm 300 din nad 1800 ccm do 2500 ccm 600 din nad 2500 ccm do 3100 ccm 1000 din nad 3100 ccm 1500 din
2.	Od strojev, orodja in inventarja, glede na vrednost, po naslednjih stopnjah:
od	do	Vi
150.000	200.000	2
200.000	300.000	2,5
300.000	500.000	3,0
nad 500.000		3,5
3.	Od motornih čolnov in drugih plovnih objektov na motorni pogon, glede na moč motorja po 20,00 din od vsake začete konjske sile.
4.	Od gozdnih zemljišč se plača davek v višini trikratnega katastrskega dohodka teh zemljišč.
9.	člen
Od nenapovedanega dohodka, ugotovljenega v posebnem postopku za odmero davka od nenapovedanega dohodka, se plačuje davek po stopnji 70%.
10.	člen
Za odmero davka od skupnega dohodka občanov za leto 1972, se neobdavčljivi del dohodka iz prvega odstavka 157. člena zakona o davkih občanov določa v znesku 25.000 din, znesek za vzdrževanega družinskega člana iz 163. člena navedenega zakona pa v višini 8.000 din.
Republiški davek od skupnega dohodka občanov se plačuje po naslednjih stopnjah:
nad 3 nad 4 nad 5 ton
če znaša letna osnova din
nad	do 5.000	din	*/i		, znaša davek 2%		
5.000	10.000	100 + 3	od	presežka	nad	5.000
10.000	15.000	250 + 4	od	presežka	nad	10.000
15.000	20.000	450 + 6	od	presežka	nad	15.000
20.000	25.000	750 -h 8	od	presežka	nad	20.000
25.000	30.000	1.150 + 10	od	presežka	nad	25.000
30.000	40.000	1.650 + 16	od	presežka	nad	30.000
40.000	50.000	3.250 + 22	od	presežka	nad	40.000
50.000	60.000	5.450 + 29	od	presežka	nad	50.000
60.000	70.000	8.350 + 38	od	presežka	nad	60.000
70.000	80.000	12.150 + 48	od	presežka	nad	70.000
80.000	90.000	16.950 + 58	od	presežka	nad	80.000
90.000	100.000	22.750 + 69	od	presežka	nad	90.000
100.000		29.650 + 80	od	presežka	nad	100.000
11.	člen
Republiški prometni davek se plačuje po stopnjah, ki so določene v zakonih o obdavčenju proizvodov in storitev v prometu.
12.	člen
Davek od dohodka bank se plačuje po stopnji, ki je določena v zakonu o davku na dohodek bank v letu 1972.
13.	člen
Dohodki iz 5., 6., 8. in 11. točke prvega odstavka in dohodki iz drugega odstavka 1. člena tega zakona se v celoti odstopijo občinam.
Od dohodkov republike, ki jih občanom odmerjajo in pobirajo, za davčne zadeve, pristojni občinski upravni organi, odstopa republika občini 10 % za napredek organizacije in za’ delo teh organov. Odstopljena sredstva se prenesejo v korist občine, preden se dohodki odvedejo v korist republike oziroma v ustrezen sklad. Ta določba se ne nanaša na dohodke, ki se po prvem odstavku tega člena, odstopajo občinam in tudi ne na republiški davek od osebnega dohodka iz kmetijske dejavnosti, ki se odstopa skladom skupnosti zdravstvenega zavarovanja kmetov. O višini povračila za delo v zvezi z odmero in pobiranjem republiškega davka od osebnega dohodka iz kmetijske dejavnosti, ki se odstopa skladom skupnosti zdravstvenega zavarovanja kmetov, se dogovorita občinska skupščina in skupnost zdravstvenega zavarovanja kmetov. 14 15
14.	člen
Dohodki od republiških upravnih taks se odstopijo tisti občini, na območju katere so bile taksne vrednotnice prodane oziroma plačane takse.
Če se republiška upravna taksa plača v gotovini, jo organ pri katerem je bila plačana, nakaže občini, na katere območju je sedež organa oziroma organizacije.
15.	člen
Republika odstopa občinam dohodke od sodnih taks, ki se dosežejo s prodajo taksnih vrednotnic enotne izdaje, in dohodke od sodnih taks, ki jih je treba v gotovini plačati pri občinskih sodiščih.
Dohodki od sodnih taks iz prvega odstavka tega člena se zbirajo pri centrali službe družbenega knjigo-
vodstva in delijo med občine v takšnem razmerju, v kakršnem posamezne občine financirajo občinska sodišča in občinska javna tožilstva.
16.	člen
Ta zakon začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS, uporablja pa se, razen stopenj davka na dediščine in darila in stopnje davka od nenapovedanega dohodka, od 1. januarja 1972.
Izjemoma se določba o višini olajšave za,vzdrževanega družinskega člana iz prvega odstavka 10. člena tega zakona uporablja že ob odmeri prispevka od skupnega dohodka občanov za leto 1971.
Z dnem, ko začne veljati ta zakon, preneha veljati zakon o uvedbi in stopnjah republiških prispevkov, davkov in taks (Uradni list SRS, št. 5-14/68, 40-292/68, 3-7/69, 40-252/69, 46-248/70, 4-23/71 in 19-171/71).
75.
Na podlagi 6. alinee 2. točke amandmaja LI k ustavi Socialistične republike Slovenije izdaja predsedstvo skupščine Socialistične republike Slovenije
UKAZ
o razglasitvi zakona o določitvi stopenj republiškega davka in republiških prispevkov od osebnega dohodka iz delovnega razmčrja za leto 1972 in o določitvi najvišjih zneskov prispevkov od osebnega dohodka iz delovnega razmerja, ki se smejo v letu 1972 uporabiti za
posamezne namene splošne in skupne porabe
Razglaša se zakon o določitvi stopenj republiškega davka in republiških prispevkov od osebnega dohodka iz delovnega razmerja za leto 1972 in o določitvi najvišjih zneskov prispevkov od osebnega dohodka iz delovnega razmerja, ki se smejo v letu 1972 uporabiti za posamezne namene splošne in skupne porabe, ki ga je sprejela skupščina Socialistične republike Slovenije na seji republiškega zbora in na seji gospodarskega zbora dne 10. in 11. februarja 1972.
St. 420-37/72
Ljubljana, dne 14. februarja 1972.
Predsednik
Sergej Kraigher 1. r.
ZAKON
o določitvi stopenj republiškega davka in republiških prispevkov od osebnega dohodka iz delovnega razmerja za leto 1972 in o določitvi najvišjih zneskov prispevkov od osebnega dohodka iz delovnega razmerja, ki se smejo v letu 1972 uporabiti za posamezne .namene splošne in skupne porabe
1.	člen
Davek in prispevki od osebnega dohodka iz delovnega razmerja, ki jih določa skupščina SR Slovenije, se plačujejo v letu 1972 po naslednjih stopnjah:
1.	republiški davek od osebnega dohodka iz delovnega razmerja za republiški proračun — po stopnji 0,76 "/o.
2.	republiški prispevek od osebnega dohodka iz delovnega razmerja za izobraževanje — po stopnji 3,44 odstotka.
3.	prispevek od osebnega dohodka iz delovnega razmerja za otroško varstvo, ki se steka v sklad republiške skupnosti otroškega varstva za otroški dodatek in za dopolnjevanje potreb varstva otrok — po stopnji 1,44 %>.
4.	.prispevek za zaposlovanje — po stopnji 0,20%.
2.	člen
Sredstva, ki se zberejo z davkom in prispevki iz prejšnjega člena, smejo uporabniki v letu 1972 uporabiti največ do naslednjih zneskov:
1.	sredstev republiškega davka od osebnega dohodka iz delovnega razmerja za republiški proračun — največ do 129,800.000 din,
2.	sredstev republiškega prispevka dd osebnega dohodka iz delovnega jazmerja za‘izobraževanje — največ do 644,000.000 dinarjev,
3.	sredstev prispevka od osebnega dohodka iz delovnega razmerja za otroško varstvo, ki se steka v sklad republiške skupnosti otroškega varstva za otroški dodatek in za dopolnjevanje potreb varstva otrok — največ do 276,000.000 dinarjev,
4.	sredstev prispevka za zaposlovanje — največ do 39,700.000 dinarjev.
3.	člen
Ko dosežejo sredstva, zbrana iz davka in posameznih prispevkov, zneske, ki so določeni v prejšnjem členu, odvaja služba družbenega knjigovodstva vsa presežna sredstva na poseben račun SR Slovenije za izravnavanja v gospodarstvu in za pospeševanje nekaterih gospodarskih dejavnosti.
4.	člen
Ta zakon začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu SRS, uporablja pa se od 1. januarja 1972.
76.
Na podlagi 6. alinee 2. točke amandmaja LI k ustavi Socialistične republike Slovenije izdaja predsedstvo skupščina Socialistične republike Slovenije
UKAZ
o razglasitvi zakona o sodnih taksah
Razglaša se zakon o sodnih taksah, ki ga je sprejela skupščina Socialistične republike Slovenije na seji republiškega zbora dne 10. in 11. februarja 1972 in na seji enotnega zbora delovnih skupnosti dne 11. februarja 1972.
St. 423-5/72
Ljubljana, dne 14. februarja 1972.
Predsednik Sergej Kraigher 1. r.
ZAKON o sodnih taksah
I.	SPLOŠNE DOLOČBE
1.	člen
Pred sodišči splošne pristojnosti in gospodarskimi sodišči v Socialistični republiki Sloveniji se plačujejo takse po določbah tega zakona in taksne tarife, ki je njegov sestavni del.
2.	člen
Takse se plačujejo:
1.	v pravdnem postopku,
2.	v izvršilnem postopku,
3.	v nepravdnem postopku,
4.	v zemljiškoknjižnem postopku,
5.	v kazenskem postopku na zasebno tožbo,
6.	v postopku v upravnih sporih,
7.	v postopku za registracijo organizacij združenega dela,
8.	v postopku prisilne poravnave in stečaja,
9.	v drugih primerih, ki jih določa taksna tarifa.
3.	člen
S tem zakonom predpisane takse morajo plačati tisti, ki se po njihovem predlogu ali v njihovo korist opravijo dejanja.
Za vlogo in za zapisnik, ki jo nadomešča, mora plačati takso tisti, ki vlogo vloži,' oziroma tisti, na čigar zahtevo se zapisnik sestavi.
Za odločbo sodišča prve stopnje mora plačati takso tožnik oziroma predlagatelj, za sodno poravnavo pa obe stranki.
Ce mora po tem zakonu dvoje ali več oseb skupaj plačati takso, je njihova obveznost nerazdelna.
4.	člen
Ce ni v tem zakonu ali v taksni tarifi drugače določeno, nastane taksna obveznost:
L za vlogo (tožbe, pravna sredstva, izvršilne predloge idr.) — takrat, ko se vloga izroči, za vloge, dane na zapisnik — pa takrat, ko je zapisnik končan;
2.	za sodne prepise — takrat, ko se prepis zahteva;
3.	za sodne odločbe — takrat, ko se odločba razglasi, če stranka ni navzoča pri razglasitvi ali če odločba ni razglašena, pa takrat, ko se stranki ali njenemu zastopniku vroči prepis odločbe;
4.	za sodne poravnave — takrat, ko se poravnava sklene;
5.	za povprečno takso v zapuščinskem postopku —-takrat, ko postane sklep o dedovanju pravnomočen;
6.	za povprečno takso v stečajnem postopku — takrat ko postane odločba o delitvi pravnomočna, v postopku prisilne poravnave — pa takrat, ko postane pravnomočna odločba, s katero se potrdi sklenjena poravnava;
7.	za druga dejanja — takrat, ko se dejanje zahteva oziroma ko sodišče začne postopek.
Takso je treba plačati takrat, ko nastane taksna obveznost, če ni v tem zakonu ali v taksni tarifi drugače določeno.
5.	člen
Takso za vloge v upravnih sporih o invalidskih stvareh, o stvareh socialnega zavarovanja ter o stva-
reh skrbstva, posvojitve in socialne podpore je treba	Dohodki od sodnih taks iz drugega odstavka tega
plačati le, če je tožba ali pritožba pravnomočno za- člena se zbirajo pri centrali službe družbenega knjigo-vrnjena oziroma zavržena.	vodstva in delijo med občine v takšnem razmerju, v
Taksna obveznost za vloge iž prejšnjega odstavka kakršnem posamezne občine financirajo občinska so-naštane v petnajstih dneh od prejema naloga za pla- dišča in občinska javna tožilstva, čilo takse.	'	'
Taksa za sodbo v upravnih sporih se plača samo	■
tedaj, kadar sodišče zavrne tožbo oziroma pritožbo.	II. TAKSNE OPROSTITVE
6.	člen
Sodne takse se plačujejo v taksnih vrenotnicah enotne izdaje ali v gotovini..
Kolki se prilepijo na vlogo oziroma na sodni spis in razveljavijo z odtisom sodnega pečata.
V	gotovini se plačujejo takse le tedaj, kadar mora plačati taksni zavezanec ža vlogo ali sodno odločbo oziroma za dejanje večjo takso kot 200 dinarjev.
Kadar je treba plačati takso v gotovini, jo vplača taksni zavezanec pri banki na račun dohodkov Socialistične republike Slovenije. Potrdilo o vplačilu takse se priloži vlogi, za katero je bila taksa plačana; kadar se predloži potrdilo o taksi, plačani za sodno odločbo, mbra tisti, ki potrdilo predloži, posebej navesti za katero odločbo je plačal takgo. Sodišče po'trđi na spisu,
' za katerega je bila plačana taksa, kolikšna taksa je bila plačana.
Če taksni zavezanec kljub opominu za plačilo takse v gotovini ne predloži potrdila o plačani taksi v roku 15 dni od prejema opomina, je dolžan plačati še 10’‘Vo pribitka nanjo kot kazensko takso, ki ne more biti večja kot 500 dinarjev. Ta kazenska taksa se ne izterja, če se naloži zavezancu kazenska taksa iz tretjega odstavka 44. člena tega zakona.
7.	člen
Pri plačevanju.taks se znesek.takse zaokroži tako, da se del zneska do 50 par ne upošteva, del nad 50 par pa zaokroži na 1 dinar.
8.	člen
če ni plačana vsa taksa ali če sploh ni plačana taksa, to ni ovira za'sodni postopek, razen če ni v tem zakonu ali v taksni tarifi drugače določeno.
Če stranka zahteva, je sodišče dolžno sprejeti naravnost od nje tudi vloge, ki sploh niso kolkovane ali so premalo kolkovane.
V	primerih iz prejšnjih dveh odstavkov se taksa izterja tako, kot je to predpisano v 41. členu tega zakona.
9.	člen
Pravica, zahtevati plačilo sodne takse, zastara v dveh letih po preteku leta, v- katerem bi bilo treba takso plačati.
Zastaranje pravice zahtevati plačilo takse oziroma takso prisilno izterjati ustavi vsako uradno dejanje pristojnega organa, katerega namen je plačilo oziroma izterjava takse. Zastaranje pa nastane v vsakem primeru, ko potečejo štiri leta od takrat, ko je nastala-obveznost za plačilo takse. 10
10.	člen
Dohodki od sodnih taks so dohodki republike.
Republika odstopa občinam dohodke od sc’nih taks, ki se dosežejo s prodajo taksnih vrednotnic enotne izdaje, in dohodke od sodnih taks, ki jih je treba v gotovini plačaji pri občinskih sodiščih.
11.	člen
Oprostitev plačila sodne takse v pravdnem postopku se priznava po členih 161 do 167 zakona o pravdnem postopku.	,
Ob pogojih, ki so določeni v 161., 162. in 165. členu zakona o pravdnem postopkupse prizna oprostitev plačila sodne takse tudi v nepravdnem in izvršilnem postopku, v kazenskem postopku na zasebno tožbo in v postopku v upravnih sporih.
Tuji državljani so oproščeni plačila sodne takse v postopkih, ki so našteti v prejšnjih dveh odstavkih, če tako določa mednarodna pogodba ali če velja vzajemnost.
Če nastane dvom, ali velja vzajemnost, se je sodišče dolžno obrniti za pojasnilo na zvezni organ, pristojen za pravosodje. ,	'
12.	člen
Oprostitev plačila takse, priznana v pravdnem, nepravdnem ali v kazenskem postopku ali pa v postopku v upravnih sporih, velja tudi v postopku za izvršitev odločb, izdanih v omenjenih postopkih, če je zahtevana izv.ršitev v treh mesecih po pravnomočno končanem postopku.	-
Oprostitev plačila takse v nepravdnem in izvršilnem postopku velja tudi v pravdnem postopku, ki nastane med izvršilnim ali nepravdnim postopkom ali zaradi njega.
13.	člen
Sklep o oprostitvi plačila takse učinku j e. od dneva, kp je pri sodišču vložen predlog za oprostitev, in velja za vse vloge in dejanja, za katera je po 4. in 5. členu tega zakona nastala taksna obveznost tega dne ali pozneje.
V primerih iz 5. člena tega zakona obsega taksna oprostitev tudi vloge, vložene pred predlogom za taksno oprostitev, če je predlog vložen pred pretekom roka, določenega za plačilo takse.
14.	člen
Potrdilo o premoženjskih razmerah vzame sodišče ob predlogu za taksno oprostitev kot dokaz samo, če od izdaje potrdila do vložitve predloga za taksno oprostitev ni preteklo več kot šest mesecev.
če traja postopek dalj kot dve leti, mora tisti, ki je 'oproščen plačila sodne takse, po preteku drugega in vsakega nadaljnjega leta predložiti novo potrdilo o premoženjskih razmerah.
15.	člen
Sodnih taks so oproščeni državni organi, družbenopolitične skupnosti, krajevne skupnosti in jugoslovanski rdeči križ.
Tuja država je oproščena sodnih taks, če tako določa mednarodna pogodba ali če velja vzajemnost.
Če nastane dvom o tem, ali velja vzajemnost, se je sodišče dolžno obrniti za pojasnilo na zvezni organ, pristojen za pravosodje.
16.	člen
Skrbnik odsotnega, čigar prebivališče je neznano, in skrbnik za premoženje, katerega lastnik je neznan, ter začasni zastopnik stranke v postopku, ki ga je postavilo sodišče, niso dolžni plačevati taks za tistega, ki ga zastopajo.
Te takse se izterjajo iz premoženja zastopanega.
Neplačane takse vpiše sodišče v seznam taks in ravna po končanem postopku po tretjem odstavku 41. člena tega zakona.
17.	člen
Taksna oprostitev je v korist le tistemu, kateremu je priznana.
Če izroči vlogo skupaj več, oseb ali če skupaj storijo procesno dejanje, pa je ena ali več oseb od njih oproščenih taks, mora tista, ki takse ni oproščena, plačati takso, kot da ni oproščenih, razen v primerih formalnega sosporništva (2. točka prvega odstavka 184. člena zakona o pravdnem postopku).
18.	člen
Če' v pravdnem ali v izvršilnem postopku ali v kazenskem postopku na zasebno tožbo takse oproščena' stranka uspe, mora takse, ki bi jih bila morala plačati ona, če ne bi bila oproščena, plačati nasprotna stranka, ki ne uživa oprostitve, in sicer v sorazmerju s tem, koliko je oproščena' stranka uspela v postopku.
Če skleneta stranka, ki je oproščena takse, in stranka, ki takse ni oproščeha, poravnavo, mora plačati neoproščena stranka celotno takso za poravnavo.
Kadar so podani pogoji iz četrtega odstavka 166. člena zakona o pravdnem postopku, lahko zahteva sodišče od oproščene stranke takso ne glede na prvi, odstavek tega člena.
.	19. člen
Kadar se udeležuje postopka na eni strani oseba, ki je oproščena takse, na' drugi strani pa oseba, ki takse hi oproščena,. mora sodišče pisati seznam taks, ki bi jih morala plačati oproščena oseba.
Seznam taks se zaključi 'po koncu postopka. Če se postopek konča tako, kot določa 18. člen tega zakona, izda .sodišče v skladu s tretjim, odstavkom 41. člena tega zakona nalog za plačilo takse tistemu, ki jo je zavezan plačati.
III.	UGOTOVITEV VREDNOSTI ZA PLAČILO TAKSE
1.	V pravdnem postopku
20.	člen
V pravdnem postopku se plačujejo sodne takse po vrednosti spornega predmeta.
če ni v tem zakonu drugače določeno, se uporabljajo določbe zakona o pravdnem postopku, po katerih se ugotavlja vrednost spornega predmeta za določitev stvarne pristojnosti, tudi pri določanju vrednosti spornega predmeta za plačilo takse.
Vrednost spornega predmeta za plačilo sodne takse se izračuna po vrednosti, ki jo ima sporni predmet ob vložitvi tožbe.
21.	člen
Če je sporni predmet pravica do zakonite preživnine ali terjatev posameznih zneskov zakonite preživ-
nine ali terjatev za preživnino,' plačano namesto drugega, se izračuna vrednost spornega predmeta za plačilo takse tako, da se seštejejo dajatve za tri mesece, razen če še zahteva preživnina za krajši čas.
22.	člen
Če obsega ena tožba več zahtevkov zoper istega toženca, ne glede na to, ali se opirajo vsi zahtevki na isto dejansko in pravno podlago ali ne, se izračuna vrednost spornega predmeta za plačilo, takse tako, da se sešteje vrednost vseh zahtevkov.
Kadar gre za sosporništvo iz 2. točke prvega odstavka 184. člena zakona o pravdnem postopku, se določi vrednost'spornega predmeta po. vrednosti vsakega posameznega zahtevka.
23; člen
Vrednost spornega predmeta za plačilo .takse v primerih iz drugega odstavka 176. člena in iz drugega Odstavka 185. člena zakona o pravdnem postopku se določi po zahtevku, katerega vrednost je večja.
24.	člen
V	delitvenih pravdah se vzame kot vrednost spornega predmeta vrednost tistega dela premoženja, ki ga tožnik zahteva, naj se mu oddeli iz' skupnega premoženja.
25.	člen i
Če gre v sporu za dedno pravico na vsej zapuščini, se vzame kot vrednost spornega predmeta vrednost čiste zapuščine; če pa gre v sporu samo za del žapu-ščine ali za določeno stvar iz zapuščine, se vzame kot vrednost spornega predmeta čista vrednost tega dela oziroma te stvari.
26.	člen
Vrednost spornega predmeta v sporih o lastnini in posesti nepremičnin se določi po prometni vrednosti stvari, za katero gre v sporu. Vendar vrednost:
1.	zemljišča — ne more biti manjša od trikratnega katastrskega dohodka z zemljišča;
2.	stavbe ali posebnega dela stavbe — ne more biti manjša od trikratnega zneska letne stanarine oziroma najemnine.
27.	člen
*
V	pravdah, v katerih je predmet spora zahtevek, da mora kdo kaj storiti, trpeti ali opustiti, izjava volje, ugotovitev, da obstoji nji ne obstoji kakšna pravica ali pravno razmerje , ali ugotovitev pristnosti ali nepristnosti kakšne listine, se vzame kot vrednost 'Spornega predmeta za plačilo takse znesek, ki ga je tožnik navedel v tožbi; ta pa ne more biti manjši kot 750 dinarjev.
28.	člen
V	pravdah, da naj se izreče sodba razsodišča za neveljavno, se' vzame kot vrednost spornega predmeta znesek, ki je bil stranki prisojen; če pa se tožbeni zahtevek ne nanaša na denarni znesek, je odločilna vrednost, ki jo je tožnik navedel v tožbi, vendar pa- ta znesek ne more biti manjši kot 750 dinarjev.
V	pravdah, da naj se izreče, da je pogodba o razsodišču nehala veljati (441. in 442. člen zakona o pravdnem postopku), se vzame kot vrednost spornega predmeta znesek 1500 dinarjev!
29.	člen
Kot vrednost spornega predmeta za plačilo takse se vzame:
1.	v sporih o odpovedi pogodbe o najemi} ali zakupu stvari, o odpovedi stanovanjske ali podstanovanj-ske pogodbe ali v sporih za izselitev iz stanovanjskih prostorov — znesek 750 dinarjev;
2.	v sporih o odpovedi pogodbe o najemu poslovnih prostorov ali v sporih na tožbo za izselitev — enoletni znesek najemnine;
3.	v sporih zaradi motenja posesti — znesek 750 dinarjev;
4.	v sporih za ugotovitev ali izpodbijanje očetovstva in v sporih o varstvu in vzgoji otrok — znesek 150 dinarjev;
5.	v sporih za ugotovitev obstoja ali neobstoja zakonske zveze, o veljavnosti ali razvezi zakonske zveze — znesek 3000 dinarjev;
6.	v sporih o stvarnih služnostih — znesek 1500 dinarjev, v sporih o osebnih služnostih in o dosmrtnem preživljanju — znesek 600 dinarjev;
7.	v sporih o vrstnem redu terjatev v izvršilnem postopku — višina terjatve, vendar pri občinskih sodiščih ne več kot 1500 dinarjev, pri okrožnih sodiščih, okrožnih gospodarskih sodiščih in pri višjem gospodarskem sodišču pa ne več kot 3000 dinarjev.
Če se obravnava v sporu za razvezo zakonske zveze ali za ugotovitev očetovstva hkrati tudi zahtevek za preživljanje otroka ali zakonca, se plača samo ena taksa, in sicer po vrednosti, po kateri se plača taksa v sporu za razvezo zakonske zveze oziroma v sporu za ugotovitev očetovstva.
Če se zahteva zavarovanje dokazov pred začetkom pravde, se vzame kot vrednost, od katere se odmeri taksa, znesek 750 dinarjev.
30.	člen
V primerih, v katerih ni mogoče ugotoviti vrednosti spornega predmeta po prejšnjih določbah, se plača v sporih, o katerih odloča občinsko sodišče, taksa na znesek 1500 dinarjev, v sporih, v katerih odloča okrožno sodišče, taksa na znesek 3000 dinarjev, v sporih, o katerih odloča okrožno gospodarsko sodišče, taksa na znesek 10.500 dinarjev in v sporih, o katerih odloča višje gospodarsko sodišče taksa na znesek 15.000 dinarjev.
31.	člen
Če toženec ugovarja, da je v tožbi navedena vrednost spornega predmeta previsoka, določi sodišče s sklepom vrednost za plačilo takse.
Ta ugovor mora toženec uveljavljati le do konca pripravljalnega naroka, če pripravljalnega naroka ni bilo, pa na prvem naroku za glavno obravnavo, preden se spusti v obravnavanje.
Sodišče se mora po uradni dolžnosti, najkasneje na pripravljalnem naroku, če pa tega ni, na glavni obravnavi pred začetkom obravnavanja o glavni stvari, na hiter in primeren način prepričati o pravilnosti navedene vrednosti spornega predmeta ter s sklepom ugotoviti pravo vrednost, če se pojavi utemeljen sum, da je stranka vrednost spornega predmeta cenila prenizko, da bi se izognila plačilu pravilne takse.
32.	člen
Zoper sklep sodišča iz prejšnjega člena o ugotovitvi vrednosti spornega predmeta za plačilo sodne takse ni posebne pritožbe.
2.	V izvršilnem postopku
33.	člen
V	izvršilnem postopku se plača taksa po vrednosti zahtevka, ki ga je treba izpolniti ali zavarovati.
Pri ugotavljanju vrednosti zahtevka, se uporabljajo smiselno določbe, ki veljajo za ugotavljanje vrednosti spornega predmeta za plačilo takse v pravdnem postopku.
Pravdni stroški oziroma stroški postopka in stranske terjatve se upoštevajo samo, če so predmet zahtevka, ki ga je treba izvršiti ali zavarovati.
Če je tekla pred izvršilnim postopkom pravda o istem zahtevku, se vzame kot vrednost zahtevka za plačilo takse v izvršilnem postopku vrednost predmeta, ki je bila ugotovljena v pravdi, razen če ni zahtevan manjši znesek.
34.	člen
V	postopku za izvršitev zahtevka za preživljanje otroka ali zakonca, se kot vrednost, ki je odločilna za plačilo takse, ne sme vzeti znesek večji od 75 dinarjev.
35.	člen
Če tisti, ki zahteva izvršbo, ne navede vrednosti, odločilne za takso, in vrednosti tudi ni mogoče ugotoviti po prejšnjih določbah, se vzame kot vrednost znesek 750 dinarjev.
36.	člen
V	izvršilnem postopku se smiselno uporabljajo določbe 31. in 32. člena tega zakona.
3.	V postopku v upravnih sporih
37.	-člen
Če ni v tem zakonu ih v taksni tarifi drugače določeno, se plačujejo v upravnih sporih takse po vrednosti spornega predmeta, kadar je ta predmet ocenljiv.
Ocenljiv je tisti upravni spor, katerega vrednost je mogoče nedvomno ugotoviti.
Sodišče odloča po prostem preudarku, ali je vrednost spornega predmeta ocenljiva ali ne.
Vrednost ocenljivega spora se ugotovi v skladu z določbami, ki veljajo za ugotovitev vrednosti spornega predmeta za plačilo takse v pravdnem postopku.
,	38. člen
V	postopku v upravnih sporih se smiselno uporabljajo določbe 31. in 32. člena tega zakona.
4.	V drugih postopkih
39.	člen
Kadar je v nepravdnem postopku, v zemljiškoknjižnem postopku, v stečajnem postopku in v postopku prisilne poravnave odločilna za plačilo takse vrednost zahtevka, se uporabljajo za njeno ugotovitev smiselno določbe, ki veljajo za pravdni postopek, če ni v taksni tarifi drugače določeno.
5.	Sprememba vrednosti med postopkom
40.	člen
Prvotna vrednost ostane podlaga za plačilo takse ne glede na to, da se je ta vrednost med postopkom spremenila, če ni v naslednjih odstavkih ali v taksni tarifi določeno drugače.
Če ugotovi sodišče po 31. členu tega zakona novo vrednost, se vzame kot podlaga za takso ugotovljena nova vrednost od trenutka, ko sodišče sporoči sklep o tem strankam.
Če se spremeni vrednost zaradi spremembe ali delne rešitve zahtevka, se vzame kot vrednost za plačilo takse spremenjena vrednost za vse tiste vloge in dejanja, ki se vložijo oziroma opravljajo po taki spremembi. Če se spremeni vrednost zaradi izjave stranke v vlogi, se plača taksa po spremenjeni vrednosti tudi za to vlogo.
Če se izpodbija s ^pravnim sredstvom odločba le, v delu, se vzame kot podlaga za plačilo takse, za pravno sredstvo le vrednost izpodbijanega dela.
Če vložita pravno sredstvo obe stranki, se odmeri taksa za pravno sredstvo vsaki stranki posebej in je odvisna od vrednosti tistega dela odločbe, ki se s pravnim sredstvom izpodbija.
V statusnih sporih, v ugotovitvenih sporih in v sporih, v katerih tožbeni zahtevek ni denarni znesek, je odločilna za plačilo takse za pravno sredstvo vrednost, po kateri je bila plačana taksa za tožbo.
Za pravno sredstvo, ki se vloži samo zoper odločbo o stroških postopka ali o stranskih terjatvah, se plača taksa samo po znesku stroškov oziroma stranskih terjatev.
IV.	IZTERJAVA NEPLAČANE TAKSE
41.	člen
Če je stranka navzoča pri sodnem dejanju, za katero mora plačati takso, pa je ne plača takoj, jo sodišče opozori, da mora plačati takso v petnajstih dneh in jo opomni na posledice, če takse v tem roku ne bi plačala (44. člen). Na sodnem spisu zapiše, da je bila stranka na to opozorjena.
Po prejšnjem odstavku ravna sodišče tudi, kadar izroči stranka naravnost sodišču vlogo, ki sploh ni kol-kovana ali je premalo kolkovana.
Če stranka ni navzoča pri sodnem dejanju, za katero mora plačati takso, ji pošlje sodišče nalog, naj v petnajstih dneh od vročitve naloga plača dolžno takso in jo opozori na. posledice, če takse v tem roku ne bi plačala (44. člen).
Če prejme sodišče po pošti vlogo, za katero sploh ni plačana ali ni plačana vsa taksa, pošlje vložniku opomin, naj v petnajstih dneh od vročitve opomina plača sodno takso, in ga opozori na posledice, če takse v tem roku ne bi plačal (44. člen).
42.	člen
Če stranka 'misli, da taksa ni pravilno odmerjena, je sodišče dolžno izdati na zahtevo stranke odločbo o odmeri takse.
43.	člen
Če bi bil moral plačati takso ne’kdo, ki živi ali ima svoj sedež v tujini, ne glede na to, ali je jugoslovanski ali tuj državljan, pa ne plača takse takrat, ko nastane taksna obveznost, vpiše sodišče neplačano takso v seznam neplačanih taks in izda po končanem postopku nalog za njeno plačilo (tretji odstavek 41. člena); rok za plačilo takse ne sme biti krajši kot 30 in ne daljši kot 90 dni.
44.	člen
Če taksni zavezanec ne plača takse v roku, ki je določen v 41. oziroma 43. členu tega zakona, sporoči sodišče to v nadaljnjem roku 15 dni za finance pristojnemu upravnemu organu skupščine občine, v kateri ima taksni zavezanec svoje stalno prebivališče (sedež), naj takso prisilno izterja, na spisu pa zaznamuje, da je omenjeni organ obveščen o neplačani taksi.
Če taksni zavezanec nima stalnega prebivališča (sedeža) v Jugoslaviji, pošlje sodišče sporočilo iz prejšnjega odstavka za finance pristojnemu upravnemu organu skupščine občine, v kateri je sodišče, ali za finance pristojnemu upravnemu organu skupščine občine, v kateri ima taksni zavezanec kakšno premoženje.
Ko prejme za finance pristojni upravni organ skupščine občine Sporočilo, izda odločbo, s katero naloži taksnemu zavezancu, naj v petnajstih, dneh od prejema odločbe plača dolžno takso in 50%> pribitka nanjo kot kazensko takso. Če taksni zavezanec v tem roku ne plača takso, se obe taksi prisilno izterjata. Če sta bili izterjani taksi plačani v gotovini, se knjižita na račun dohodkov od sodnih taks.
Če za finance pristojni upravni organ ugotovi, da je bila v primeru petega odstavka 6. člena tega zakona taksa plačana v gotovini,, izterja samo kazensko takso iz te določbe.
Kazenska taksa po tretjem odstavku tega člena ne more biti manjša kot 10 dinarjev in ne večja kot 500 dinarjev.
45.	člen
Če je taksni zavezanec delovna ali druga organizacija, ki opravlja svoje finančno poslovanje po banki, ugotovi sodišče s sklepom, koliko znašata neplačana taksa in kazenska taksa (peti odstavek 6. člena in 44. člen) in pošlje sklep banki, ki vodi račun taksnega zavezanca, da ju izterja.
Banka mora ravnati po sklepu sodišča in izterjani znesek vknjižiti na račun dohodkov od sodnih taks Socialistične republike Slovenije.
Zoper sklep iz prvega odstavka tega člena se organizacija oziroma zavod lahko pritoži na višje sodišče v petnajstih dneh od njegove vročitve. Pritožba ne zadrži izterjanja takse.
46.	člen
Če neplačane takse v posamezni zadevi po pravnomočnosti ne presegajo skupnega zneska 10 dinarjev, ne ravna sodišče po členih 41 do 45 tega zakona oziroma ne sproži postopka za prisilno izterjavo.
V.	VRNITEV TAKSE
47.	člen
Pravico zahtevati vrnitev takse ima, kdor je plačal takso, ki je sploh ne bi bil dolžan plačati, ali je plačal takso, večjo od predpisane, kakor tudi, kdor je plačal takso za določeno sodno dejanje, pa to dejanje iz kakršnegakoli vzroka ni bilo opravljeno.
Kdor je plačal takso za sodno dejanje, ki ni bilo opravljeno, ne more zahtevati vrnitve takse za vlogo, s katero je zahteval, naj se dejanje opravi.
48.	člen
Zahteva za vrnitev takse se vloži pri sodišču, ki je odločalo na prvi stopnji, in sicer v 90 dneh od dneva, ko je bila taksa pomotoma plačana oziroma od dneva, ko je prizadeti zvedel, da dejanje ni bilo opravljeno.
Vrnitev takse ni mogoče zahtevati po preteku dveh let od dneva, ko je bila taksa plačana.
49.	člen
Zahtevo za vrnitev takse z mnenjem in potrebnimi spisi pošlje sodišče za finance pristojnemu upravnemu
organu skupščine občine, v kateri ima stalno prebivališče oziroma sedež tisti, ki zahteva vrnitev.
Ce je bila taksa plačana v gotovini, pošlje sodišče zahtevo za njeno vrnitev za finance pristojnemu upravnemu organu skupščine občine, v kateri ima sodišče svoj sedež.
O zahtevi za vrnitev takse odloča za finance pristojni upravni organ skupščine občine.
Taksa se vrne v breme dohodkov od sodnih taks.
50.	člen
Če je v postopku v upravnih sporih upravna odločba na tožbo odpravljena, če je v tem postopku odločba prve stopnje na pritožbo spremenjena ali razveljavljena ali če je dovoljena obnova postopka, je treba vrniti stranki na njeno zahtevo takso za tožbo oziroma za pritožbo, če je spremenjena, pa tudi druge takse, ki so bile plačane v tem sporu.
Vrnitev takse je treba zahtevati v 90 dneh od vročitve odločbe iz prejšnjega odstavka.
Glede postopka za vrnitev takse po prejšnjih dveh odstavkih se uporabljajo določbe 47. in 49. člena tega zakona.
''V,	51. člen
V postopku za vrnitev takse se ne plačujejo takse.
VI.	KONTROLA NAD POBIRANJEM SODNIH TAKS
52.	člen
Uporabo predpisov o sodnih taksah kontrolira republiški organ, pristojen za pravosodje.
Ob kontroli ugotovljene neplačane takse izterja sodišče, če še niso zastarane.
VII.	PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE
53.	člen
Oprostitve sodnih taks po zakonu o delovnih razmerjih, po zakonu o stanovanjskih zadrugah, po zakonu o nacionalizaciji najemnih zgradb in gradbenih zemljišč ter po predpisih za njegovo izvrševanje in po zakonu o izkoriščanju kmetijskega zemljišča bodo veljale tudi po uveljavitvi tega zakona.
Sodnih taks so oproščeni delavci za vknjižbo:
—	lastninske pravice na stavbi, ki so jo postavili na zemljišču v družbeni lastnini;
—	zastavne pravice denarnih zavodov ali delovnih organizacij za posojila za gradnjo, adaptacijo ali nakup stanovanj.
54.	člen
Takse za vloge, dejanja in listine, glede katerih je nastala taksna obveznost do dneva, ko je začel veljati ta zakon, se bodo plačevale po dosedanjih predpisih in po dosedanji tarifi.
Če je bila do uveljavitve tega zakona plačana taksa za dejanje, ki naj bo opravljeno po uveljavitvi tega zakona, ni treba plačati nove takse po tem zakonu, vendar pa se preveč plačana taksa ne vrne.
Če po uveljavitvi tega zakona višje sodišče razveljavi odločbo, ki jo je izdalo nižje'sodišče, preden je začel veljati ta zakon, ni treba doplačati takse za novo odločbo nižjega sodišča.
55.	člen
Izvršni svet skupščine SR Slovenije je pooblaščen, da 2 drugimi republikami in avtonomnima pokrajinama sklene dogovor o enotni izdaji taksnih vrednotnic.
Dokler ne bodo izdane taksne vrednotnice po prvem odstavku tega člena, se za plačevanje sodnih taks uporabljajo taksne vrednotnice dosedanje enotne izdaje.
56.	člen
Način prodaje taksnih vrednotnic na drobno določajo skupščine občin. '
Pooblaščeni prodajalci taksnih vrednotnic v maloprodaji smejo kupovati taksne vrednotnice samo pri enoti službe družbenega knjigovodstva, ki je pristojna za občino, v kateri se bodo taksne vrednotnice prodajale.	I
Provizija za prodajo taksnih vrednotnic v maloprodaji ?naša 7 Vo od nominalnega' zneska kupljenih taksnih vrednotnic.
57.	člen
Z denarno kaznijo do 1000 dinarjev se za prekršek kaznuje odgovorna oseba pooblaščenega prodajalca sodnih kolkov, ki nabavi kolke v nasprotju z drugim odstavkom 56. člena tega zakona.
58.	člen
Ta zakon’ začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SR Slovenije.
Z dnem, ko začne veljati ta zakon, preneha veljati zakon o sodnih taksah (Uradni list SRS, št. 13-104/69).
Z dnem, ko začne veljati ta zakon, se v SR Sloveniji preneha uporabljati temeljni zakon o sodnih taksah (Uradni list FLRJ, št. 16/60 in Uradni list SFRJ, št. 10/65 in 8/69) v skladu s 16. točko prvega odstavka
13.	člena ustavnega zakona za izvedbo ustavnih amandmajev XXV do Lil k ustavi SR Slovenije (Uradni list SRS, št. 51-287/71).
TAKSNA TARIFA
I. PRAVDNI IN IZVRŠILNI POSTOPEK 1. Vloge
Tarifna številka 1
(1) Za tožbo, za nasprotno tožbo in za predlog za obnovo postopka se plača po vrednosti spornega pred-
meta	tale taksa:			
		do	100 din vrednosti	10 din
nad	100 din	do	200 din vrednosti	15 din
nad	200 din	do	500 din vrednosti	25 din
nad	500 din	do	1.000 din vrednosti	50 din
nad	1.000 din	do	2.000 din vrednosti	75 din
nad	2.000 din	do	3.000 din vrednosti	.100 din
nad	3.000 din	do	4.000 din vrednosti	125 din
nad	4.000 din	do	5.000 din vrednosti	150 din
nad	5.000 din	do	50.000 din vrednosti	za vsak dinar
nad 5.000 din še 1,5 «/a
nad 50.000 din vrednosti na vsak dinar
nad 50.000 din še 1 %> vendar največ 30.000 din
(2)	Za predlog, da se dovoli izvršba ali zavarovanje ali izda začasna odredba, za ugovor zoper plačilni nalog, za ugovor zoper nalog o odpovedi poslovnih prostorov, za predlog za vrnitev v prejšnje stanje, za predlog za zavarovanje dokazov, za odgovor na tožbo in za odgovor na pritožbo ali revizijo se plača polovica takse iz prvega odstavka te tar. številke.
(3)	Za pritožbo ali revizijo zoper sodbo in za pritožbo zoper sklep v sporih zaradi motenja posesti se plača dvojna taksa iz prvega odstavka te tar. številke, vendar največ 60.000 din.
(4)	Za pritožbo ali revizijo zoper sklepe, za katere je predpisano plačilo sodne takse po tarifni številki 2, se plača'taksa iz prvega odstavka te tarifne številke.
(5)	Za predlog, naj se prizna odločba tujega sodišča v statusnih zadevah, znaša taksa 15 dinarjev, za pritožbo zoper sklep izdan o predlogu, pa 30 dinarjev.
Opomba:
1.	Kadar oba zakonca sporazumno zahtevata razvezo zakonske zveze (399. člen zakona o pravdnem postopku), se plača ena sama taksa za tožbo.
2.	Za tožbe, ki obsegajo predlog za izdajo plačilnega naloga, se plača polovica takse iz prvega odstavka te tarifne številke.
3.	Ce je vloga sprejeta pri sodišču na zapisnik, vštevši tudi vloge, ki so sprejete na zapisnik med obravnavo, se plača taksa, ki je predpisana za zadevno vlogo. Taksa iz tarifne številke 1 (2) se plača tudi za odgovor na tožbo, sprejet na sodni zapisnik na pripravljalnem naroku ali med glavno obravnavo, če vsebuje predlog, naj se tožbeni zahtevek zavrne.
Ne plača se posebna taksa iz tarifne številke 34 za prepis, če je bilo treba napraviti zapisnik v več izvodih za potrebe postopka.
4.	Kadar obsega že tožba predlog za začasni ukrep oziroma začasno odredbo ali kadar obsega pritožba predlog za vrnitev v prejšnje stanje, se plača poleg takse za tožbo oziroma pritožbo tudi taksa za zadevni predlog, razen če je predlagana začasna odredba v sporu za razvezo zakonske zveze ali v sporu za preživljanje otrok.
5.	Za predlog, da se dovoli izvršba ali izda začasen ukrep oziroma začasna odredba, se plača ena sama taksa tudi tedaj, kadar je predlaganih več sredstev za izvršbo oziroma zavarovanje, ne glede na to, ali istočasno ali drugo za drugim.
6.	Če je v kateri od vlog, omenjenih v tej tar. številki, zahtevan vpis v zemljiške knjige, je treba ravnati po opombi 3 k tarifni številki 17.
7.	Za pritožbo zoper sklep, s katerim se ugodi predlogu za vrnitev v prejšnje stanje ali se predlog zavrne, se plača polovica takse iz prvega odstavka te tarifne številke, vendar ne več kot 60 dinarjev.
8.	Za predlog za poskus poravnave (313. člen zakona o pravdnem postopku) se plača polovica takse iz prvega odstavka te tarifne številke.
9.	Za odpoved poslovnega prostora se plača polovica takse iz prvega odstavka te tarifne številke.
10.	Taks po tej tarifni številki delavec ne plačuje v zadevah iz delovnega razmerja.
11.	Za vloge, ki niso naštete v tej tarifni številki, ter za priloge k vlogam se ne plača taksa. 2
2.	Odločbe
Tarifna številka 2
(1)	Za sodbo prve stopnje ter za sklep v sporih zaradi motenja posesti se plača po vrednosti spornega predmeta taksa iz prvega odstavka tarifne številke 1.
(2)	Za sodbo zaradi izostanka in za sodbo na podlagi pripoznave,. izdano najkasneje na pripravljalnem naroku, oziroma, če pripravljalnega naroka ni bilo, na prvem naroku za glavno obravnavo, se plača polovica takse iz prvega odstavka te tarifne številke.
(3)	Za sklep, s katerim se tožba zavrže, se plača polovica takse iz prvega odstavka te tarifne številke, vendar ne več kot 75 dinarjev.
(4)	Za sklep o plačilnem nalogu in nalogu za izpraznitev poslovnega prostora, se plača polovica takse iz prvega odstavka te tarifne številke.
(5)	Za sklep o predlogu za dovolitev izvršbe ali zavarovanja ali za začasen ukrep oziroma začasno odredbo se plača polovica taks iz prvega odstavka te tarifne številke; če se izda sklep na podlagi tujih izvršljivih listin, pa cela taksa iz prvega odstavka te tarifne številke.
(6)	Za sklep, s katerim se ugodi predlogu za vrnitev v prejšnje stanje ali se predlog zavrne, se plača polovica takse iz prvega odstavka te tarifne številke, vendar ne več kot 30 dinarjev.
(7)	Za sklep o predlogu za priznanje odločbe tujega sodišča v statusni zadevi znaša taksa 30 dinarjev.
(8)	Za sklep o stroških postopka se plača taksa iz prvega odstavka te tarifne številke.
Opomba:
1.	Obveznost plačila takse za odločbo prve stopnje
ni odvisna od tega, ali je odločba postala pravnomočna ali ne.	,
2.	Za odločbe prve stopnje, ki niso naštete v tej tarifni številki, in za odločbe sodišča druge in tretje stopnje, se ne plača taksa.
3.	Ce višje sodišče razveljavi odločbo nižjega sodišča in pošlje zadevo v novo obravnavo nižjemu sodišču, se taksa, plačana za razveljavljeno odločbo, všteje v takso za novo odločbo ali poravnavo. Tako se ravna tudi, kadar vrhovno sodišče ugodi zahtevi za varstvo zakonitosti (396. člen zakona o pravdnem postopku). Prav tako se všteje taksa, plačana za odločbo prve stopnje, ki je bila razveljavljena, ker je bilo ugodeno predlogu za vrnitev v prejšnje stanje ali predlogu za obnovo postopka, v takso za novo odločbo, ki se izda po vrnitvi v prejšnje stanje oziroma po obnovi postopka. Kadar se taksa všteje, pa je taksa, plačana za prvo odločbo, večja od takse, ki bi jo bilo treba plačati za drugo odločbo se razlika med taksama ne vrne.
4.	Za dopolnilno sodbo ali dopolnilni sklep se ne plača taksa, če je bila za dopolnjeno odločbo plačana taksa po polni vrednosti spora.
5.	Ce se izda med pravdo vmesna sodba, se plača taksa za polno vrednost spornega predmeta. V takem primeru se ne plača taksa za dokončno odločbo, ki se izda po vmesni sodbi.
6.	Ce se izda med pravdo delna sodba, se plača taksa po vrednosti zahtevka, o katerem je z njo odločeno. Za dokončno odločbo se plača preostala taksa od skupno vtoževanega zneska.
7.	Taksa za plačilni nalog in nalog za izpraznitev poslovnega prostora se všteje v takso za odločbo, ki jo izda sodišče na ugovor zoper plačilni nalog oziroma v takso za poravnavo, če se spor ne konča s sodbo.
8.	Taksa za odločbo o predlogu za dovolitev izvršbe oziroma zavarovanja ali začasnega ukrepa oziroma začasne odredbe in taksa za odločbo zaradi tožbe, v kateri je predlagana izdaja plačilnega naloga (426. in 427. člen zakona o pravdnem postopku), se plača takrat, ko se vloži predlog oziroma tožba.
9.	Za sklep o dovolitvi izvršbe ali izdaji začasnega ukrepa oziroma začasne odredbe se plača ena sama taksa tudi tedaj, kadar je bilo odločeno o več sredstvih za izvršbo oziroma zavarovanje, ne glede na to, ali istočasno ali drugo za drugim.
10.	Za sodbo, ki jo izda sodišče prve sopnje v zvezi z nasprotno tožbo, se plača taksa, kot da je sodišče nasprotno tožbo posebej obravnavalo.
11.	Ce je bilo več pravd združenih za skupno obravnavanje, se plača taksa za sodbo v vsaki pravdi posebej, kot da pravde niso bile združene.
12.	Taks po tej tarifni številki delavec ne plačuje v zadevah iz delovnega razmerja.
3.	Poravnava
Tarifna številka 3
Za. sodno poravnavo med pravdnim postopkom na prvi stopnji se plača polovica takse iz prvega odstavka tarifne številke 2 po vrednosti, na katero, sta se stranki poravnali.
Opomba:
1.	Če je bilo z vmesno sodbo odločeno o podlagi zahtevka, nato pa sklenjena poravnava o njegovem znesku, se ne plača taksa za poravnavo.
2.	Za prvi prepis poravnalnega zapisnika, ki se izda stranki na njeno zahtevo, se ne plača taksa;
3.	Za poravnavo, sklenjeno po 313. členu zakona o pravdnem postopku, se ne plača taksa.
4.	Če je predmet poravnave neocenljiv, se plača za poravnavo 30 dinarjev.
II. NEPRAVDNI POSTOPEK A. S p 1 o š n e d o 1 o č'b e
Tarifna številka 4
(1)	Za predlog, naj se začne postopek za razglasitev pogrešancev za mrtve in za dokaz smrti, za odvzem poslovne sposobnosti, za pozakonitev otroka, za odvzem roditeljske pravice, za izdajo dovoljenja za sklenitev zakonske zveze in za predlog, naj se začne nepravdni postopek po zakonu o stanovanjskih razmerjih ali postopek v drugih nepravdnih zadevah, ki jih ni v posebnih določbah za posamezne nepravdne postopke (tarifna številka 8—16), se plača 10 dinarjev.
(2)	Za pritožbo zoper odločbo o predlogu, da se na podlagi 25. člena temeljnega zakona o zakonski zvezi izda dovoljenje za sklenitev zakonske zveze, se plača — 30 dinarjev.
(3)	Za pritožbo zoper drugo dokončno odločbo sodišča prve stopnje v zadevah iz (1) odstavka te tarifne številke, se plača — 25 dinarjev.
Opomba:
1.	V vseh nepravdnih postopkih veljata smiselno opombi 6 in 11 k tarifni številki 1.
2.	Ne plača se taksa za pritožbo, če je vloži tisti, ki mu je vzeta poslovna sposobnost, oziroma njegov zakoniti zastopnik ali skrbnik.
Tarifna številka 5
Za dokončno odločbo sodišča prve stopnje v nepravdnih zadevah iz tarifne številke 4, se plača — 15 dinarjev.
Opomba:
1.	V vseh nepravdnih .postopkih veljajo smiselno opombe 1, 2 in 3 k tarifni številki 2.
2.	Če se nanaša odločba na osebo, ki je pogrešana v vojni, se ne plača taksa za odločbo sodišča prve stopnje in ne taksa iz prejšnje tarifne številke.
Tarifna številka 6
Za sodno poravnavo se plača v vseh nepravdnih zadevah taksa, predpisana v tarifni številki 3, vendar naj večja taksa ne more znašati več, kakor je predpisana za odločbo sodišča prve stopnje v postopku.
Tarifna številka 7
Za pomorski protest se plača — 10 dinarjev.
B. Posebne določbe za posamezne vrste nepravdnega postopka
1.	Zapuščinski postopek
Tarifna številka 8
Za obravnavo zapuščine v postopku na prvi stopnji se plača samo poprečna taksa po čisti vrednosti zapuščine, ki znaša:
do 500 din vrednosti	30 din
nad	500	do	1.000	din	vrednosti	75	din
nad	1.000	do	5.000	din	vrednosti	150	din
nad	5.000	do	10.000	din	vrednosti	230	din
nad	10.000	do	15.000	din	vrednosti	300	din
nad 15.000 din vrednosti	na vsak dinar nad
15.000 din še 1%>, vendar največ 3000 din
Opomba:
1.	Poprečna taksa se plača samo, če se zapuščinski postopek konča s sklepom o dedovanju.
2.	Poprečna taksa se plača, ko postane sklep o dedovanju pravnomočen, oziroma v petnajstih dneh od vročitve naloga za plačilo ‘takse po tretjem odstavku 41. člena zakona o sodnih taksah.
3.	Sodišče ugotavlja vrednost, ki je odločilna za odmero poprečne takse, po prostem preudarku, na podlagi izjav dedičev in podatkov, ki so jih predložili. Če je treba, lahko odredi, naj ocenijo vrednost izvedenci na stroške dedičev po določbah, ki veljajo za cenitev zapuščine za odmero davka od dediščine. Vrednost čiste dediščine za plačilo poprečne takse se ugotovi po vrednosti, ki jo ima zapuščina ob cenitvi.
4.	Poprečno takso plačajo dediči v sorazmerju s podedovanimi deli.
5.	Pri ugotavljanju čiste vrednosti zapuščine za odmero poprečne takse se odbijejo zapustnikovi dolgovi, stroški za njegov pogreb, volila in druga bremena, stroški za popis in cenitev zapuščine in drugi stroški.
6.	Ne plača se posebej taksa za delitev zapuščine, če jo dediči sporazumno predlagajo in je sporazum o delitvi vpisan v sklep o dedovanju (tretji odstavek 225. člena zakona o dedovanju).
7.	Za predlog, naj se opravi zapuščinska obravnava in za druge vloge v postopku na prvi stopnji se ne plača taksa.
Tarifna številka 9
Za pritožbo zoper sklep o dedovanju in o volilu se plača...................................^5 dinarjev.
2.	Sestavitev in hramba oporoke Tarifna številka 10
(1)	Za sestavo sodne oporoke se plača . . 45 dinarjev.
(2)	Za hrambo oporoke pri sodišču se plača 25 dinarjev.
(3)	Za preklic oporoke pred sodiščem se
■ plača . . . . . . . . . . ... 15 dinarjev.
(4)	Za vrnitev oporoke, ki je v hrambi pri
sodišču, se plača......................1,0 dinarjev.
Opomba:
1.	Taksa iz prvega in tretjega odstavka te tarifne številke se plača ne glede na to, ali je bila oporoka sestavljena oziroma preklicana v sodnem poslopju ali izven sodnega poslopja.
2.	Za hrambo oporoke se plača taksa tudi, če je bila oporoka sestavljena pri sodišču oziroma izven sodnega poslopja. Ne plača se nova taksa za hrambo, če se oporoka nadomesti z drugo, pač pa se plača taksa za vrnitev oporoke, ki se nadomešča z drugo.
3.	Za sestavo sporazuma potomca s prednikom o odpovedi dediščine se plača polovična taksa iz (1) te tarifne številke.
4.	Ne plača se taksa za hrambo listin o ustni oporoki in tudi ne za izjavo priče pri ustni oporoki o opo-ročiteljevi poslednji volji (168. člen zakona o dedovanju).
5.	Ne plača se taksa za preklic, če se s poznejšo oporoko prekliče prejšnja in hkrati sestavi ’ nova oporoka.
6.	Ne plača se taksa za predlog za odpravo dejanj
iz te tarifne številke.	1
3. Delitveni postopek
Tarifna številka 11
(1)	Za predlog, naj se opravi delitev skupnega
premoženja, se plača.......................30 din
(2)	Za pritožbo zoper odločbo o predlogu se
plača......................................75 din
/ ,
Tarifna številka 12
Za odločbo sodišča prve stopnje se plača 120 dinarjev.
Opomba:
Za delitev v zapuščinskem postopku se ne plača taksa iz tarifne številke 11 in 12, če so izpolnjeni pogoji iz opombe 6 k tarifni številki 8.
4.	Postopek za ureditev meja
Tarifna številka 13
(1)	Za predlog za ureditev meja se plača . . 30 din
(2)	Za pritožbo zoper odločbo o predlogu se
plača.......................................75 din
Tarifna številka 14	,
Za odločbo sodišča prve stopnje se plača 75'dinarjev. 5
5.	Postopek za sodno razveljavitev listine (amortizacija)
Tarifna številka 15
(1)	Za predlog, naj se opravi postopek za amortizacijo listine in za pritožbo zoper odločbo o .predlogu, se plača taksa, ki je predpisana v tarifni številki 4.
(2)	Za odločbo sodišča prve stopnje se plača taksa po vrednosti listine, ki znaša:
do 250 din vrednosti	15 din
nad 250 do 500 din vrednosti	25 din
nad 500 do 1500 din vrednosti	30 din
nad 1500 din vrednosti	40 din
(3)	če na listini ,ni navedena vrednost, se plača .........................................30 din
Opomba:
Vrednost listine se določa po njeni nominalni-vrednosti.
6.	Overitev podpisov, rokopisov in prepisov
Tarifna številka 16
(1)	Za prošnjo (pismeno ali ustno), s katero se
zahteva overitev podpisa, rokopisa ali prepisa, se plača .........................................  2	din
(2)	Za overitev vsakega podpisa (ročnega znaka), podpisa na pooblastilu, rokopisa in prepisa,
se	plača ........................................6	din
(3)	Za overitev podpisa na pogodbah se plača
1)	za nove pogodbe, katerih vrednost znaša:
do	1000 din	15	din
nad 1000 do	2500 din	30	din
na vsak dinar nad 2500 din
pa 0,5 »/o, vendar največ 300 din
2)	če je vrednost pogodbe neocenljiva — 25 din;
3)	za overitev podaljšanja veljavnosti pogodbe — 50 o/o takse iz točke 1) oziroma točke 2).
Opomba:
1.	Podpisi na listini, ki jo izdaja državni organ, firma ali pravna oseba, se štejejo za en podpis, če je po predpisih ali pravilih pooblaščenih za podpisovanje dvoje ali več oseb.
2.	Za prošnjo, s katero se zahteva overitev podpisa ali ročnega znaka na listini, se plača ena sama taksa, ne glede na to, koliko podpisov na listini se overja.
3.	Kadar izroči stranka sodišču med postopkom
naveden prepis listine, na katerem je sodni delavec s svojim podpisom potrdil, da je videl izvirnik, se za tako potrdilo ne plača taksa.	Y
4.	Takso za overitev podpisa, rokopisa ali prepisa plača tisti, ki zahteva overitev. Overitev se ne sme opraviti, preden ni plačana taksa.
5.	V potrdilu o overitvi prepisa je treba navesti, s kolikšno takso je -taksiran izvirnik listine, katere prepis se overja.
6.	Taksa za overitev podpisa, rokopisa in prepisa se prilepi na samo prošnjo, s katero je zahtevana overitev; če gre za ustno prošnjo, pa na samo listino.
7.	Za overitev podpisa in pečata se plača ena sama taksa.
8.	Če se zahteva z isto prošnjo overitev podpisov ■ na več listinah ali overitev več rokopisov ali pripisov, se plača taksa za prošnjo tolikokrat, kolikor je listin oziroma prepisov ali rokopisov.
9.	Za overitev rokopisa ali prepisa se plača gornja taksa od vsake- pol pole.
S pol pole je mišljen list papirja, ki ima dve strani normalne pisarniške velikosti. Začeta pol pola se šteje za celo pol polo.
10.	Taksa iz 1. točke tretjega odstavka te tarifne številke se plača na vrednost, ki je navedena v po-
godbi, oziroma, ki jo je ugotovila skupščina občine. Če je vrednost pogodbe ocenljiva, pa ni navedena, se plača za overitev podpisa na pogodbi dvojna taksa iz
2.	točke tretjega odstavka te tarifne številke.
11.	Če se overja prepis listine, pisane v tujem jeziku, se plača dvojna taksa iz drugega odstavka te tarifne številke.
12.	Za overitev podpisov na pooblastilih iz drugega odstavka te tarifne številke in za overitev podpisov na pogodbah iz tretjega odstavka te tarifne številke se ob istočasni overitvi plača ena sama taksa, ne glede na to, ali se overja na pooblastilu oziroma na pogodbi en podpis ali več in ne glede na to, koliko izvodov pogodbe se overja.
13.	Ne plača se taksa ne za prošnjo in ne za overitev listine, potrebne za uveljavljanje pravic iz socialnega zavarovanja v inozemstvu.
14.	Ne plača se taksa za vidiranje ladijskih dnevnikov.
III.	ZEMLJIŠKOKNJIŽNI POSTOPEK
1.	Vloge
Tarifna številka 17
(1)	Za vlogo, s katero se zahteva vpis v zemljiško knjigo, ali izbris vknjižbe ali predznambe iz zemljiške knjige, se plača:	-
1)	če vrednost pravice, ki jo je treba vpisati ali
izbrisati, ne presega
do	500 din	15	din
nad 500	do	1000 din	25	din
nad 1000	do	5000 din	30 din	\
nad 5000	din	50	din
din
2)	če vrednost pravice, ki jo je treba vpisati ali izbrisati, ni ocenljiva, ali če se zahteva samo vpis ali izbris zaznambe (adnotacije) ali vpis pravice uporabe na družbenem premoženju .... 15
(2)	Za pritožbo zoper odločbo sodišča prve stopnje, se plača.................................30
Opomba:
1.	če se zahteva z eno vlogo vpis ali izbris pri več sodiščih, se plača taksa tolikokrat, kolikor je sodišč, pri katerih je treba opraviti vpis ali izbris. To velja tudi, kadar gre za skupno zastavno pravico in je treba opraviti vpise tudi v sovložkih pri raznih sodiščih, ne glede na to, da stranke v svoji vlogi niso izrečno zahtevale teh vpisov.
2.	Če se zahteva z isto vlogo več vpisov ocenljivih pravic, se zaračuna ena taksa po njihovi skupni vrednosti. Če pa se zahteva z isto vlogo'skupaj vpis ocenljivih in neocenljivih pravic, ali pa še vpis ene ali več zaznamb, se plača taksa za vlogo samo po vrednosti ocenljivih pravic. Za vloge, s katerimi se zahteva samo vpis neocenljivih pravic in zaznamb, se plača ena sama taksa iz 2. točke prvega odstavka te tarifne številke.
3.	Če je zahtevan vpis v kakšni vlogi iz tarifne številke 1, se ne zaračuna še taksa za vlogo iz tarifne številke 17.
4.	Ne plača se taksa iz te tarifne številke v zadevah, ki so naštete v opombi 8 točkah 3, 7, 9, 12 in 13 k tarifni številki 18.
Ne plača se taksa za vlogo za vknjižbo lastninske pravice oziroma zastavne pravice'po drugem odstavku 53. člena zakona o sodnih taksah.
5.	Za vloge, ki niso omenjene v tej tarifni številki, xer za priloge k vlogam se ne plača taksa.
2.	Vpisi
Tarifna številka 18
(1)	Za vknjižbo ali za predznambo lastnin-
,ske pravice, če pravno opravilo ali pridobitni naslov, na podlagi katerega naj se opravi vpis, nista zavezana prometnemu davku od nepremičnin, se plača od vrednosti .......	2%
(2)	Za vknjižbo ali za predznambo lastnin-
ske pravice, če je pridobitni naslov, na podlagi katerega naj se opravi vpis, darilna ali izročilna pogodba, se plača od vrednosti .....	1%
(3)	Za vknjižbo ali predznambo drugih stvarnih pravic ali njim enakih pravic se plača:
1)	če je predmet pravice oceni j iv, od vrednosti . . . .................................2%
2)	če predmet pravice ni oceilljiv .... 30 din
3)	za vpis uporabe na družbenem premoženju 75 dinarjev, tudi če se posamezne parcele pripišejo k že obstoječemu vložku.
(4)	Za zaznambo (adnotacijo) se plača:
1)	za zaznambo prisilne uprave in dovolitve prisilne dražbe, če ni za isto terjatev že vpisana zastavna pravica na nepremičninah, ki so predmet prisilne uprave ali dražbe, od vrednosti upnikov terjatve 1 0/o.
Tako plačana taksa se všteje v takso, ki jo je treba plačati za poznejši vpis zastavne pravice za isto terjatev, če je zahtevan tak vpis pred izbrisom zadevne zaznambe.	«
2)	za zaznambo vrstnega reda in vknjižbo
odstopa prvenstva .................• • • 25 din •
3) za druge zaznambe..................25 din
Opomba:
1.	Takso za vpis mora plačati tisti, v čigar korist se vpis opravi, če zahteva vpis nekdo, čigar pravica se omejuje, obremenjuje, odpravlja ali prenaša na drugega, je tudi ta porok za plačilo takse nerazdelno s tistim, v čigar korist se opravlja vpisi
2.	Takso je treba plačati, čeprav se opravi vpis po uradni dolžnosti, če ne gre za vpis, ki je takse oproščen (opomba 8 k tej tarifni številki).
3/ če se vpisuje na podlagi iste prošnje več pravic v korist iste osebe pri istem sodišču, se plača taksa po skupni vrednosti pravic ob vpisu.
4.	Kadar se vpisujejo terjatve, se odmeri taksa po znesku terjatve z vsemi stranskimi terjatvami (obresti, zapadli str.oški idr.), računajoč obresti od dneva izročitve prošnje za vpis, če je naveden znesek teh terjatev ali odstotek od glavnice.
5.	Taksa za vpis se plača tudi, kadar se opravi vpis- med pravdnim, nepravdnim ali izvršilnim postopkom.
6.	Če se vpis vknjižbe ali predznambe z odločbo višjega sodišča popolnoma ali deloma razveljavi ali spremeni, se na zahtevo vrne vsa plačana taksa oziroma sorazmeren del.
7.	Taksa za vpis po tej tarifni številki se plača skupaj s takso za vlogo in se prilepi na samo vlogo.
če ta taksa ni plačana skupaj z vlogo, s katero se zahteva vpis, ravna sodišče po vpisu po tretjem odstavku 41. člena zakona o sodnih taksgh.
8.	Ne plača se taksa za tele vpise:
1)	za vpis opravičbe predznambe;
2)	za popolni ali delni izbris kakšne vpisane pravice;
3)	za uradna dejanja v postopku za ureditev, os-navljanje in popravljanje zemljiških knjig, razen če je napaka nastala po krivdi titularja pravice, ter za prilagoditev zemljiških knjig dejanskemu stanju. V teh postopkih velja oprostitev za vse vloge, vložke in priloge, prošnje za izdajo katastrskih načrtov in posestnih listov, razna potrdila in overitev prepisov.
Ta oprostitev 'velja tudi. za postopek za obnovo uničenih zemljiških knjig, če se z verodostojno listino ugotovi, da je bil vpis svoječasno opravljen in da , je bila torej zanj plačana taksa;
4)	za ponovni vpis iste, čeprav deloma ugasle pravice zaradi pravdnega ali izvršilnega postopka v korist iste osebe. Če je vrednost znova vpisane pravice večja, se plača predpisana Liksa na presežno vrednost.
5)	za vpis. iste, čeprav deloma ugasle pravice na več nepremičninah, ki jih vodi v knjigah eno ali več sodišč; za prenos iste pravice z ene nepremičnine na drugo nepremičnino istega lastnika; za omejitev ali utesnitev iste pravice na del iste nepremičnine; za razširitev iste pravice še na druge nepremičnine istega lastnika; za razširitev skupnega poroštva na posamezna zemljiškoknjižna telesa. Ta oprostitev velja samo, če niso nastale spremembe glede obsega pravice ali glede upravičenca;
6)	za vpis delitve lastninske pravice ali služnostne užitne pravice med vpisanimi udeleženci, če so bile vpisane te pravice kot skupne;
7)	za vpis na podlagi sklepa o dedovanju;
8)	za vpis zastavne pravice na nepremičnino poroka, če je ta pravica že vpisana na nepremičnino glavnega dolžnika in če je bila za ta vpis plačana taksa;
9)	za vpise v korist družbeno-političnih skupnosti;
10)	za zaznambo (začasne uprave, odrejene v postopku za prisilno javno dražbo, ter za zaznambo prisilne uprave, odrejene namesto prisilne javne dražbe;
11)	za poznejši vpis solastnine zakonca na podlagi sodne odločbe ali sodne poravnave, če je eden od zakoncev vpisan kot lastnik v zemljiški knjigi, in za vpis, s katerim se označi idealni del vsakega zakonca na nepremičninah, ki so njuna lastnina;
12)	za vse vpise v zemljiške knjige v korist državljanov po zakonu o agrarni reformi in kolonizaciji, zakonu o kmetijskem zemljiškem skladu splošnega ljudskega premoženja, zakonu o nacionalizaciji najemnih zgradb in gradbenih zemljišč in po uredbi o postopku za izvedbo nacionalizacije najemnih zgradb in gradbenih zemljišč ter po zakonu o razlastitvi;
13)	za vse vpise v korist državljanov v zvezi s premerjanjem zemljišč za arondacije.
9.	Oprostitve iz točk 4, 5 in 6 opombe 8 veljajo samo, če je bila taksa za prvi vpis plačana. 3
3.	Pozivni postopek
Tarifna številka 19
Za sklep na ugovor upnika zoper odcepitev dela nepremičnine ali zamenjavo zemljišč v pozivnem postopku po pravilih o zemljiškoknjižnih delitvah, odpisih in pripisih, se plača 25 dinarjev.
Opomba:
Takso iz te tarifne številke plača stranka, ki je začela postopek za bremen prost odpis dela zemljiškoknjižnega telesa.
IV.	TAKSE V STEČAJU NAD PODJETJEM ALI NAD PREMOŽENJEM IMETNIKA OBRTI IN V POSTOPKU ZA PRISILNO PORAVNAVO
1.	Vloge
Tarifna številka 20
(1)	Za predlog, naj se uvede postopek za prisilno poravnavo med podjetjem oziroma imetnikom obrta in njunimi upniki,'in za predlog, naj se uvede postopek za prisilno poravnavo med stečajnim postopkom, se plača 15 dinarjev.
(2)	Za predlog, naj se uvede stečaj nad podjetjem ali nad premoženjem imetnika obrta, se plača 15 dinarjev.
(3)	Za prijavo upnikov v stečajnem postopku se plača po vrednosti terjatve:
do	250 din	vrednosti	. . .	15 din
nad	250	do	1000 din	vrednosti	. . .	25 din
nad	1000	do	5000 din	vrednosti	...	30 din
nad 5000	.'.........................40 din
(4)	Za prijavo upnikov v postopku za prisilno poravnavo se plača polovica takse iz odstavka (3), vendar’ ne manj kot 15 dinarjev.,
(5)	Za pritožbo zoper odločbo stečajnega senata v stečajnem postopku oziroma poravnalnega senata v postopku za prisilno poravnavo se plača 75 dinarjev.
Opomba:
1.	Kot podlaga za plačilo takse za priglasitev upnikov se vzame terjatveni znesek, ki ga upnik pri-glaša. Pri tem se vzame, da pogojna terjatev ni pogojna. Če priglasi posamezen upnik več terjatev, se plača taksa za skupni znesek terjatev. Če upnik priglašeno terjatev pozneje zniža, se plača taksa po višini znižane terjatve od trenutka znižanja.
2.	Taksa se ne plača:
1)	za vlogo stečajnega upravitelja;
2)	za vloge, ki niso naštete v tej tarifni številki in ne za priloge k vlogam.
3.	Taksa po tej tarifni številki in po tarifni številki 21 se plača tudi v stečaju nad zavodom in v postopku za prisilno poravnavo med zavodom in njegovimi upniki.
2.	Povprečna taksa
Tarifna številka 21 Povprečna taksa se plača:
1)	v stečajnem postopku in v postopku za prisilno poravnavo med stečajem od seštevka zneskov, ki so bili uporabljeni ali so na razpolago za poravnavo dolgov stečajne mase — 2 °/o;
2)	v postopku za prisilno poravnavo izven stečaja od seštevka zneskov, s katerimi je bila dosežena poravnava — 1 %.
Opomba:
1.	Povprečna taksa se šteje za dolg stečajne mase. To takso mora plačati stečajni upravitelj po pravnomočnosti sklepa o razdelitvi.
2.	Če je med stečajnim postopkom prevzeta sanacija podjetja, se plača polovico povprečne takse iz te tarifne številke. Če je imenovana prisilna uprava, mora to takso obračunati in plačati prisilni upravitelj. Če
prisilne uprave ni, pa mora plačati takso podjetje, za katero je prevzeta sanacija. Taksa se odmeri po garantiranem znesku sanatorja.
3.	Povprečno takso za prisilno poravnavo plača podjetje oziroma imetnik obrti, ki je v njegovo korist potrjena poravnava.
4.	Povprečno takso po tej tarifni številki je treba plačati v petnajstih dneh od vročitve naloga za plačilo takse po tretjem odstavku 41. člena zakona o sodnih taksah.
V.	VPIS V REGISTER GOSPODARSKIH ORGANIZACIJ IN REGISTER ZAVODOV
1.	Vloge
Tarifna številka 22
Za vlogo za vpis v register gospodarskih organizacij in register zavodov se plača 15 dinarjev.
1.	Taksa po tej tarifni številki se ne plača za .vlogo, s katero se priglaša vpis prisilne uprave ali uvedbe postopka za prisilno poravnavo oziroma uvedbe stečajnega postopka.
2.	Če se zahteva z isto vlogo več vpisov za isto gospodarsko organizacijo ali zavod, se plača ena sama taksa iz te tarifne številke.
3.	Za vloge, ki niso omenjene v tej tarifni številki, in za priloge k vlogam se ne plača taksa.
2.	Vpis v register Tarifna številka 23
din
(1)	Za vpis akta o ustanovitvi gospodarske
organizacije se plača......................159
(2) Za vpis konstituiranja se plača............15
(3)	Za vpis osebe, ki je pooblaščena za pod-
pisovanje firme gospodarske organizacije, ne glede na to, ali gre za spremembo že vpisanih oseb ali ne, se plača za vsako osebo po................................15
(4)	Za vpis spremembe firme se plača ... RO
(5)	Za vpis vsake nastale spremembe vpisanih podatkov v register se plača ....	15
Opomba:
1.	Kadar se več gospodarskih organizacij spoji v eno, se plača poleg takse za vlogo za vsako spojeno gospodarsko organizacijo tudi taksa za vpis spojitve po petem odstavku te tarifne številke, za vpis nove gospodarske organizacije pa se plača taksa po tarifni številki 22 in po prvem do tretjem odstavku, te tarifne številke.
2.	Kadar premesti gospodarska organizacija svoj sedež na območju istega gospodarskega sodišča, plača ustrezno takso za tarifne številke 22 ter takso iz petega odstavka te tarifne številke.
Kadar premesti gospodarska organizacija svoj sedež z območja enega na območje drugega sodišča, plača pri sodišču novega sedeža enako takso, kot se plača pri registraciji nove gospodarske organizacije.
3.	Za vpis prisilne uprave ali uvedbe postopka za prisilno poravnavo oziroma uvedbe stečajnega postopka se ne plača taksa.
4.	Če se zahteva z isto vlogo več vpisov, se plača taksa za vsak vpis posebej.
5.	Za vpis spremembe direktorja se plača samo taksa iz petega odstavka te tarifne številke.
6.	Določbe odstavkov (1) do (5) te tarifne številke in opombe v tej tarifni številki veljajo ustrezno tudi
za zavode oziroma poslovna združenja zavodov in skupnosti zavodov.
3.	Vpis organizacij združenega dela v podjetju
Tarifna številka 24
Za vlogo za vpis in za sam vpis organizacije združenega dela v podjetju se plača polovica takse iz tarifne številke 22 in 23.
Opomba:
1.	Če se zahteva hkrati vpis več organizacij združenega dela, se plača za vsako tako organizacijo posebna taksa po tej tarifni številki.
2.	Kadar se več gospodarskih organizacij, ki imajo organizacijo združenega dela, spoji v eno, ali kadar se ena ali več takih gospodarskih organizacij pripoji k drugi, ali kadar se taka gospodarska organizacija razdeli v več gospodarskih organizacij, se ne plača taksa iz te tarifne številke.
3.	Določbe te tarifne številke veljajo primerno tudi za vpis organizacij združenega dela zavoda.
4.	Objavljanje Tarifna številka 25
Za pošiljatev vpisanih podatkov v objavo v uradnem listu se plača 15 dinarjev.
Opomba:
Za objavo podatkov, za katero je bil zahtevan vpis z isto vlogo, se plača ena sama taksa iz te tarifne številke.
i
VI.	KAZENSKI POSTOPEK NA ZASEBNO TOŽBO
1.	Vloge
Tarifna številka 26
din
(1)	Za zasebno tožbo in za nasprotno tožbo
se plača................................30
(2)	Za predlog za vrnitev v prejšnje stanje se
plača..................................20
(3)	Za pritožbo zoper sodbo sodišča prve
stopnje in za pritožbo zoper sklep, s katerim se izreka sodni opomin, se plača .	60
(4)	Za zahtevo za obnovo kazenskega postopka se plača............................60
Opomba:
1.	Če teče združen kazenski postopek (31. člen zakona o kazenskem postopku), ne vpliva na takso okoliščina, da se tiče posamezna vloga več zasebnih tožilcev ali več obdolžencev ali da vlaga vlogo več zasebnih tožilcev ali več obdolžencev ali da obsega vloga več kaznivih dejanj posameznega obdolženca.
2.	Za vlogo, s katero se razširi kazenski postopek na druga kazniva dejanja istega obdolženca, za katera se storilca preganja na zasebno tožbo, se plača taksa po prvem odstavku te tarifne številke.
3.	Za vloge, ki niso omenjene v tej tarifni številki, ter za priloge k vlogam se ne plača taksa.
2.	Odločba
Tarifna številka 27
Za sodbo sodišča prve stopnje in za sklep, s katerim izreče sodišče sodni opomin, se plača 45 dinarjev.
Opomba:
1.	Taksa za sodbo prve stopnje se plača samo enkrat, ne glede na to, koliko zasebnih tožilcev in koliko kaznivih dejanj je obseženih s posamezno sodbo.
2.	Če izda isto sodišče za več kaznivih dejanj istega storilca zaradi izločitve postopka (32. člen zakona o kazenskem postopku) posebne sodbe, se plača taksa za sodbo samo enkrat.
3.	Če sodišče s sodbo zavrne tožbo zaradi nepristojnosti, se všteje taksa, plačana za to sodbo, v takso za sodbo pristojnega sodišča. Če pa je taksa, ki naj se všteje, večja, se presežek ne vrne. Če se sodba zaradi pritožbe, predloga za vrnitev'v prejšnje stanje ali zaradi obnove kazenskega postopka razveljavi, se všteje taksa, plačana za razveljavljeno sodbo, v takso za novo sodbo prve stopnje.
4.	Za odločbe prve stopnje, ki niso omenjene v tej tarifni številki, in za odločbe sodišča druge stopnje se ne plača taksa.
3.	Kazenski postopek po zakonu o tisku in drugih oblikah informacij
Tarifna številka 28
V postopku po zakonu o tisku in drugih oblikah informacij se plačujejo dvojne takse iz tarifne številke 26 in 27 te tarife.
VIL POSTOPEK V UPRAVNIH SPORIH 1. Vloge
Tarifna številka 29
din
(1)	Za tožbo zoper upravno odločbo še plača . 25
(2)	Za pritožbo zoper odločbo sodišča prve
stopnje se plača........................25
(3)	Za tožbo za obnovo postopka se plača . . 30
Opomba:
1.	Za predlog naj se izda sklep, ki nadomestuje upravno odločbo, in za druge vloge, ki niso omenjene v tej tarifni številki, ter za priloge k vlogam se ne plača taksa.
2.	Po tej tarifni številki se plačujejo takse tudi v računskih upravnih sporih.
3.	V sporih o deviznih zadevah se plača taksa, povečana za 50%.
4.	Po (1) odstavku te tarifne številke se plačuje taksa tudi na zahtevo po 20. členu zakona o upravnih sporih.
5.	Za zahtevo za sodno varstvo se plača taksa iz
(2)	odstavka te tarifne številke.	>
2.	Odločbe
Tarifna številka 30
Za sodbo sodišča prve ali druge stopnje v postopku v upravnem sporu se plača:
1)	če je predmet spora oceni j iv, od vrednosti spornega predmeta 10/o, vendar največ 300 dinarjev;
2)	če je predmet spora neocenljiv 25 dinarjev.
Opomba:
1.	Taksa iz točke 1 te tarifne številke ne sme biti manjša kot 25 dinarjev.
2.	Ce je sporni predmet deloma ooenljiv, deloma pa neocenljiv, se plača taksa, kot da je predmet ocen-Ijiv.
Če gre za invalidske zadeve, zadeve socialnega zavarovanja, skrbstva, posvojitve ali socialne podpore, se plača taksa za sodbo kot za predmet, katerega vrednost ni ocenljiva.
3.	Po tej tarifni številki se plačuje taksa tudi za odločbe v računskih upravnih sporih.
4.	V sporih o deviznih zadevah se plača taksa za sodbo, povečana za 50%.
5.	Za odločbo v postopku Na zahtevo za sodno varstvo se plača taksa po točki 2) te tarifne številke.
6.	Za druge odločbe, ki niso omenjene v tej tarifni številki, se ne plača taksa.
VIII.	POSEBNI PRIMERI -	1. Sodna potrdila
Tarifna številka 31
U) Za vlogo, s katero se zahteva potrdilo, se plača 3 dinarje.
(2)	Za potrdilo se plača 5 dinarjev.
Opomba:
1.	Če se s posameznim potrdilom izpričuje več dejstev, lastnosti, razmerij ali okoliščin, se plača ena sama taksa.
2.	Za potrdilo o plačani taksi se plača taksa po tej tarifni številki.
3.	Ne plača se taksa iz te tarifne številke za potrdila, ki jih sodišče izdaja strankam, pričam, izvedencem in tolmačem o tem, da so bili navzoči na naroku, če so morali priti na narok in jim služi to potrdilo samo za to, da opravičijo izostanek z dela.
4.	Za potrdilo o pravnomočnosti ali izvršljivosti, ki se zapiše na sodnem odpravku, se ne plača taksa.
5.	Taksa iz prvega odstavka te tarifne številke se plača tudi za telefonske vloge ter za vsako poznejšo vlogo, s katero se dopolni ali spremen^ prvotna vloga.
6.	Taksa za potrdilo se prilepi na samo vlogo, s katero se zahteva potrdilo.
-7. Če se izda potrdilo v dveh ali več izvodih, se plača za drugi in vsak nadaljnji izvod taksa kot za overitev prepisa (drugi odstavek tarifne številke 16).
8.	Opomba 4 k tarifni številki 16 velja tudi za to tarifno številko.
9.	Za vlogo, s katero se zahteva potrdilo za uveljavljanje pravice do otroškega dodatka ali za uveljavljanje pravice iz zdravstvenega, invalidskega ali pokojninskega zavarovanja, kot tudi za samo potrdilo, se ne plača taksa po tej tarifni številki.
2.	Pooblastilo Tarifna številka 32
(1) Za ustno pooblastilo, dano na zapisnik pred sodiščem, se plača 5 dinarjev.
■(2) Za ustni preklic ali odpoved pooblastila pred sodiščem se plača 5 dinarjev.
(3)	Za sodno sporočilo o preklicu ali odpovedi pooblastila se plača 5 dinarjev.
Opomba:
1.	Če izda več oseb, ki so pooblaščene za podpisovanje pravne osebe, pooblastilo istemu zastopniku, se plača taksa za eno pooblastilo.
2.	Ne plača se taksa za pismeno pooblastilo, ki se predloži sodišču kot dokaz o zastopanju.
3.	Ne plača se taksa iz te tarifne številke za pismeno pooblastilo, dano na zapisnik pred sodiščem v
kazenskem postopku za dejanja, za-katera se storilec preganja po uradni dolžnosti in ne v postopku o gospodarskih prestopkih.
4.	Taksa po tej tarifni številki se prilepi na sodni zapisnik.
5.	Za.ustno pooblastilo po prvem odstavku te ta-
rifne številke se plača ena sama taksa tudi tedaj, kadar da več oseb hkrati pooblastilo eni osebi ali več osebam.	*
6.	Ne plača se taksa za predlog za odpravo dejanj iz te tarifne številke.
3.	Pregled spisov
Tarifna številka 33
Za pregled končanih sodnih spisov se plača 5 dinarjev.
Opomba:
1.	Ne plača se taksa za pregled spisov, v katerih postopek še teče, če pregleduje spise stranka ali njen zastopnik oziroma pooblaščenec.
2.	Taksa se prilepi na zaznamek o opravljenem pregledu spisa.
3.	Za pismeno ali ustno zahtevo, naj se dovoli pregled spisov, se ne plača taksa.
4.	Prepisi
Tarifna številka 34
Za prepisovanje sodnih spisov ter za prepisovanje spisov iz zbirke listin, ki ga opravi sodišče na zahtevo stranke, se plača od pol pole izvirnika 10 dinarjev.
Za vsak nadaljnji izvod prepisa se plača od pol pole izvirnika polovica te takse.
Opomba:
1.	Če se hkrati zahteva, naj se sodni prepis overi, se plača posebej taksa za overitev.
2.	Za pismeno ali ustno zahtevo za prepis se plača taksa po prvem odstavku tarifne številke 16.
3.	Opombi 4 in 9 k tarifni številki 16 veljata tudi za to tarifno številko.
4.	Če gre za prepis v tujem jeziku, se poveča taksa iz te tarifne številke za 50 Vo.
5.	Za prepis sodnega zapisnika, ki je bil napravljen hkrati s samim izvirnikom (z indigom), se plača polovica takse iz te tarifne številke, ne plača pa se taksa za ustno zahtevo za tak prepis. 5
5.	Izpiski iz javnih knjig
Tarifna številke 35
(1)	Za izpiske iz registra gospodarskih organizacij in zavodov, če se izdajo na zahtevo stranke, se plača od pol pole — 15 dinarjev.
(2)	Za izpiske iz zemljiških knjig ali iz drugih javnih knjig, ki jih vodijo sodišča, če . se izdajo na zahtevo stranke, se plača od pol pole — 10 dinarjev.
Opomba:
1.	Če napravi izpisek sama stranka in ga predloži sodišču v potrditev, se plača polovica takse iz te tarifne številke. »
2.	Za pismeno ali ustno zahtevo stranke, naj se ji izda izpisek, se ne plača taksa.
3.	Za izpiske iz zemljiških knjig in drugih javnih knjig o nepremičninah, ki se izdajajo strankam, da bi
mogle uveljaviti pravico do otroškega dodatka ali pravice iz zdravstvenega, invalidskega ali pokojninskega zavarovanja, se ne plačuje taksa po tej tarifni številki.
6.	Sodni polog
Tarifna številka 36
Za polog denarja, stvari in vrednostnih papirjev na zahtevo stranke se plača letno od vsakih začetih 100 dinarjev vrednosti 1 dinar.
Opomba:
L Ta taksa se ne plača za polog, ki se položi na zahtevo državnega organa, če se pravočasno dvigne.
2.	Taksa se plača za prvo leto naprej, za ostala leta pa takrat, ko se polog dvigne. Začeto leto se šteje za celo.
Če se prenese polog od enega sodišča k drugemu na zahtevo položnika, se plača za prenos enoletna taksa.
3.	Če vrednosti stvari ni mogoče oceniti po njihovi naravi, jo ocenijo izvedenci na stroške položnika.
4.	Za pismeno ali ustno zahtevo, naj se sprejme v hrambo denar, stvari ali vrednostne papirje, se ne plača taksa.
7.	Protesti
t	Tarifna številka 37
(1)	Za prošnjo (ustno ali pismeno), s katero se zahteva protest menice, čeka (in drugih listin ali pogodb) zaradi neakceptiranja, neplačila ali neizpolnitve, se plača 3 dinarje.
(2)	Za protest se plača po vrednosti:
do 1000 din 15 dinarjev nad 1000 do 5000 din 25 dinarjev nad 5000 dih	30 dinarjev
Opomba:
1.	Taksa iz te tarifne številke se plača za proteste ter za nadomestitve protestov po predpisih o menici in čeku. Taksa za protest se prilepi na samo prošnjo, s katero je zahtevan protest; če gre za ustno prošnjo, pa na prepis protesta, ki ostane pri sodišču. Enako se ravna tudi glede lepljenja takse za samo prošnjo.
2.	Če se zahteva z isto prošnjo več protestov oziroma več nadomestitev protestov, se plača ena taksa za prošnjo, vendar se plača tudi v tem primeru posebna taksa za vsak protest oziroma za vsako nadomestitev.
8.	Pravna pomoč
Tarifna številka 38
(1)	Za sestavo vloge, ki se plača ustno na zapisnik pred sodiščem, se plača polovica takse, ki je predpisana za samo vlogo.
(2)	Za sestavitev pogodbe v zemljiškoknjižnih zadevah pred sodiščem se plača:
1)	po vrednosti:
do 1000 din 30 dinarjev nad 1000 do 5000 din 120 dinarjev nad 5000 do 10000 din 230 dinarjev od vsakega dinarja nad 10.000 dinarjev pa še 1 °/o, vendar največ 400 dinarjev.
2)	Če vrednost pogodbe ni ocenljiva — 50 dinarjev.
Opomba:
1.	V zemljiškoknjižnih zadevah se plača poleg takse iz drugega odstavka te tarifne številke tudi taksa
na zadevno vlogo in za vpis y zemljiško knjigo, če se zahteva hkrati s sestavitvijo pogodbe tudi vpis.
Pri sestavitvi pogodbe po drugem odstavku te tarifne številke se ne plača posebej taksa za predlog za sestavo pogodbe in tudi ne taksa za overitev podpisov po tarifni številki 16.
9.	Druge zadeve
Tarifna številka 39
(1)	Za predlog stranke, naj sodišče imenuje predsednika arbitražnega sveta po drugem odstavku 89. člena zakona o patentih in tehničnih izboljšavah, ali razsodnika ali predsednika razsodišča (prvi in drugi odstavek 441. člena zakona o pravdnem postopku), se plača — 15 dinarjev.
(2)	Za predlog o izločitvi razsodnika (443. člen zakona o pravdnem postopku), se plača — 15 dinarjev.
(3)	Za predlog stranke, naj predsednik okrožnega gospodarskega sodišča imenuje mešano arbitražo po 88. členu temeljnega zakona o podjetjih, se plača — 30 dinarjev.
(4)	Za potrdilo sodišča o pravnomočnosti in izvršljivosti razsodbe (drugi odstavek 449. člena zakona o pravdnem postopku), se plača — 45 dinarjev.
Opomba:
Ne plača se taksa iz'prvega odstavka te tarifne številke, če je predlagal imenovanje predsednika razsodišča razsodnik (drugi odstavek 441. člena zakona o pravdnem postopku).
Tarifna številka 40
Za vsako pot sodnega delavca zunaj sodišča na zahtevo stranke zaradi sestave ali overitve listine se plača ne glede na število sodnih delavcev:
—	zaradi overitev — 15 dinarjev,
—	zaradi sestave listine — 30 dinarjev.
Tarifna številka 41
Za opomin, s katerim se nekdo opominja, naj plača takso, ki bi jo bil dolžan plačati tudi brez opomina, se plača:
—	pri sodiščih splošne pristojnosti — 5 dinarjev,
—	pri gospodarskih sodiščih — 10 dinarjev.
77.
Na podlagi 6. alihee 2. točke amandmaja LI k ustavi Socialistične republike Slovenije izdaja predsedstvo skupščine Socialistične republike Slovenije
UKAZ
o razglasitvi zakona o upravnih taksah
Razglaša se zakon o upravnih taksah, ki ga je sprejela skupščina Socialistične republike Slovenije na seji republiškega zbora dne 10. in 11. februarja 1972 in na seji enotnega zbora delovnih skupnosti dne 11. februarja 1972.
St. 423-6/72
Ljubljana, dne 14. februarja 1972.
Predsednik
Sergej Kraigher 1. r.
ZAKON o upravnih taksah
1.	člen
Za spise in dejanja v upravnih stvareh ter za druge predmete in dejanja (v nadaljnjem besedilu: spisi in dejanja) pri organih v Socialistični republiki Sloveniji se plačujejo upravne takse (v nadaljnjem besedilu: takse).	,
Takse se plačujejo po določbah tega zakona, po odlokih občinskih skupščin in po predpisih izdanih na tej podlagi.
2.	člen
Takse se smejo predpisovati samo za spise in dejanja, ki so določeni v taksni tarifi tega zakona.
3.	člen
Za delo republiških organov se plačujejo republiške takse, za delo občinskih organov pa občinske takse.
4.	člen
S tem zakonom se določajo republiške upravne takse.
Občinske upravne takse uvajajo občinske skupščine z odlokom.
Republiške takse se plačujejo po taksni tarifi, ki je sestavni del tega zakona. 1
5.	člen
Z organi iz 1. člena tega zakona so mišljeni:
1.	republiški in občinski upravni in drugi organi;
2.	organizacije združenega dela in druge organizacije, kadar v okviru javnih pooblastil, katere jim daje zakon ali na podlagi zakona izdan predpis, odločajo o upravnih stvareh na zahtevo stranke.
6.	člen
Taksa se plačuje po taksni tarifi, ki velja za tisto družbenopolitično skupnost, katere organ odloča o zahtevku stranke, ne glede na to, pri kom je bila zahteva vložena.
V primerih, kadar v upravnih stvareh odločajo organizacije iz 2. točke 5. člena tega zakona se plačuj čjo občinske takse in to po taksni tarifi, ki velja v občini, v kateri je sedež organizacije.
7.	člen
Taksni zavezanec je tisti, ki s svojo zahtevo sproži postopek oziroma, na katerega zahtevo se opravijo dejanja, predvidena v taksni tarifi.
Ce je za isto takso več taksnih zavezancev, je njihova obveznost nerazdelna.
8.	člen
Ce ni v. taksni tarifi drugače predpisano, nastane taksna obveznost:
1.	za vloge — takrat, ko se izročijo; če so dane na zapisnik pa takrat, ko se zapisnik sestavi;
2.	za odločbe, dovoljenja in druge listine — takrat, ko se vloži zahteva, naj se izdajo;
3.	za upravna dejanja — takrat, ko se vloži zahteva, naj se opravijo.
9.	člen
Takso je treba plačati takrat, ko nastane taksna obveznost, če ni za posamezne primere drugače predpisano.
10.	člen
. Ce je v taksni tarifi predpisano, da se taksa plačuje po. vrednosti predmeta, je osnova za odmero takse vrednost, ki je navedena v vlogi ali listini; če vrednost v vlogi ali listini ni navedena ali pa je navedena nepravilno, določi vrednost organ, za delo katerega se plača taksa.
11.	člen
Ce se na zahtevo stranke izda listina, za katero je treba plačati takso, v dveh ali več izvodih, se za drugi in vsak nadaljnji izvod plača taksa kot za prepis in overitev prepisa.
Taksa po prvem odstavku tega člena ne sme biti večja od takse za prvi izvod.
Za izvode listin, ki se v postopku, uvedenem na zahtevo stranke, sestavijo za potrebe samih organov, se ne plača takse.
12.	člen
V odločbi ali listini, za katero je bila plačana taksa," je treba navesti, da je taksa plačana, v kakšnem znesku in po kateri tarifni številki.
13.	člen
Nekolkovane ali premalo kolkovane vloge in drugi spisi ne smejo biti sprejeti naravnost od stranke.
Ce je nekolkovana ali premalo kolkovana vloga ali kakšen drug spis poslan po pošti, pošlje organ, ki je pristojen za odločanje o zahtevi, taksnemu zavezancu opomin, naj v desetih dneh od prejema opomina plača redno takso in takso za opomin.
Pristojni organ vzame v postopek tudi nekolkova-no ali premalo kolkovano vlogo iz drugega odstavka tega člena, vendar odločbe oziroma drugega akta ni mogoče vročiti stranki, preden ne plača takse po opominu.	/
14.	člen
Za spise in dejanja v postopkih, ki se začnejo po uradni dolžnosti, se v postopku na prvi stopnji ne plača takse..
15.	člen
Takse ne plačujejo:
1.	družbenopolitične skupnosti in družbenopolitične organizacije 'in njihovi organi ter samostojni skladi družbenopolitičnih skupnosti;
2.	samoupravne interesne skupnosti in njihovi organi;
3.	krajevne skupnosti;
4.	zavodi s področja prosvete, kulture, raziskovalne' dejavnosti, zdravstva in socialnega varstva;
5.	jugoslovanski rdeči križ;
6.	tuja diplomatska m konzularna predstavništva — v diplomatskih in konzularnih zadevah, če velja vzajemnost:
7.	občani v slabih premoženjskih razmerah — razen taks po tarifnih številkah 4., 5. in 6. taksne tarife tega zakona..
16.	člen
Plačevanja taks so oproščeni v določenih zadevah:
1.	organizacije združenega dela in druge organizacije — v izvrševanju javnih pooblastil;
2.	prostovoljna gasilska društva, njihove gasilske enote in gasilske zveze — v zadevah iz njihove osnovne dejavnosti;
3.	organizacije, ustanovljene za boj proti alkoholizmu — za spise in dejanja v tej dejavnosti;
4.	invalidske organizacije in druge organizacije, ustanovljene za varstvo oseb s telesnimi in duševnimi hibami in motnjami — za spise in dejanja v zvezi z njihovo dejavnostjo, razen v zadevah, ki so v zvezi z gospodarsko dejavnostjo;
5.	vojaški vojni invalidi, mirovni vojaški invalidi in delovni invalidi, žrtve fašističnega nasilja, civilne žrtve vojne in žrtve vojnega materiala, otroci, ki dobivajo družinsko pokojnino in invalidnino ter otroci uživalcev osebne invalidnine do dopolnjenega 26. leta
—	za spise in dejanja v zvezi s šolanjem na vseh šolah;
6.	invalidi, ki so oproščeni plačevanja cestnih pristojbin za uporabo motornih vozil — v postopku za pripustitev k vozniškemu izpitu, za vozniško dovoljenje in za izdajo ter podaljšanje veljavnosti prometnega dovoljenja;
7.	delavci, ki začasno niso v delovnem razmerju
—	v postopku za uveljavljanje pravic, ki jim pripadajo v času, dokler niso zaposleni;
8.	učenci osnovnih šol in učenci v gospodarstvu — za spise in dejanja v zvezi s šolanjem;
9.	osebe, ki podarijo svoje premoženje družbenopolitičnim skupnostim, ali se odpovejo lastninski pravici na zemljišču ali stavbi v korist družbenopolitične skupnosti, ali pa brezplačno odstopijo družbenopolitični skupnosti kakšno drugo stvarno pravico na nepremičninah — v postopku v zvezi s prenosom lastnine in drugih stvarnih pravic;
10.	hišni sveti — v zadevah hišne uprave.
17.	člen
Za občana v slabih premoženjskih razmerah se šteje oseba, katere skupni letni dohodki ne presegajo 3000 dinarjev. Ce taka oseba živi v družinski skupnosti, se šteje za občana v slabih premoženjskih razmerah, če skupni letni dohodek vseh družinskih članov ne presega 3000 dinarjev na člana.
Ce je v dohodku iz prvega odstavka tega člena zajet samo katastrski dohodek, ali če je v dohodku vštet tudi katastrski dohodek, se ta računa štirikratno.
18.	člen
Kadar se začne postopek na zahtevo več oseb, od katerih so nekatere oproščene taks, plača v takem postopku vse takse tisti, ki taks ni oproščen.
Izjemoma plača oseba, ki ni upravičena do taksne oprostitve, v primerih, ko se taksa odmerja po vrednosti predmeta, takso samo od njej pripadajočega dela vrednosti predmeta.
19.	člen
Taks so oproščeni naslednji spisi in dejanja:
1.	predlogi, prijave, obvestila in druge vloge, vložene v javno korist;
2.	prošnje za pomilostitev in odločbe o takih prošnjah;
3.	spisi in dejanja v postopku za pridobitev dokaza o slabih premoženjskih razmerah, kot podlaga za priznanje taksne oprostitve;
4.	spisi in dejanja v postopku za vračilo nepravilno ali preveč plačanih davščin in drugih obveznih dajatev;
5.	spisi in dejanja v postopku za popravo napak v odločbah, drugih listinah in uradnih evidencah;
6.	spisi in dejanja v postopku za sestavo in popravo volilnih imenikov, za kandidiranje in volitve občanov v predstavniška telesa in za njihov odpoklic;
7.	spisi in dejanja v postopku za vpis v državljansko knjigo;
8.	prijave in vpisi v matične knjige;
9.	spisi in dejanja v postopku za posvojitev in v postopku za postavitev skrbnika;
10.	vse vrste prijav (napovedi) in njihovih prilog za odmero davkov ter spisi in dejanja za uveljavitev z davčnimi predpisi uvedenih oprostitev in olajšav;
11.	spisi in dejanja v postopku arondacije in komasacije zemljišč;
12.	spisi in dejanja za uveljavitev pravic iz socialnega zavarovanja in pravice do brezplačnega zdravljenja;
13.	spisi in dejanja za dodelitev socialne pomoči in za uveljavitev drugih oblik socialnega varstva;
14.	spisi in dejanja v postopku za uveljavitev pravic, ki so z zakonom priznane invalidom;
15.	spisi in dejanja v zvezi z urejanjem delovnega razmerja;
16.	spisi in dejanja v postopku za pridobitev in zavarovanje potrošniških kreditov;
17.	spisi in dejanja v zvezi z zidanjem, popravljanjem in vzdrževanjem stanovanjskih hiš;
18.	spisi in dejanja v zvezi z izdajanjem, izpolnjevanjem in podaljševanjem pomorskih knjižic;
19.	spisi in dejanja v postopku za uveljavitev pravic, priznanih odlikovanim osebam in imetnikom »Partizanske spomenice 1941«;
20.	spisi in dejanja v postopku za uveljavitev pravic iz otroškega varstva;
21.	spisi in dejanja v zvezi s sprejemanjem darilnih pošiljk od dobrodelnih organizacij iz tujine, če so te poslane družbenim organizacijam v Jugoslaviji za dobrodelne namene;
22.	spisi in dejanja v zvezi z ustanovitvijo vodnih skupnosti in drugih vodnogospodarskih organizacij, s pridobitvijo dovoljenja za zgraditev objektov in naprav za obrambo pred škodljivim delovanjem voda in s pridobitvijo katastrskih podatkov za odmero in plačevanje vodnega prispevka;
23.	spisi in dejanja v zvezi z ureditvijo vojaške obveznosti, kakor tudi delovne in materialne obveznosti s področja splošnega ljudskega odpora, udeležbo pri pouku za obrambo in zaščito ter izvrševanjem obveznosti služiti v civilni zaščiti;
' 24. spisi in dejanja v postopku za pridobitev in podaljšanje veljavnosti osebnih izkaznic jugoslovanskim državljanom, ki stalno živijo v Jugoslaviji ter same osebne izkaznice;
25.	prijave in odjave ^talnega in začasnega prebivališča;
26.	spisi in dejanja v zvezi s priznanjem pravice do znižanje vožnje tistim, ki imajo to pravico po veljavnih predpisih;
27.	spisi in dejanja v zvezi z nacionalizacijo in razlastitvijo premoženja;
28.	izvirne diplome,' spričevala in druge listine o končani šoli ali strokovnih kvalifikacijah, razen njihovih dvojnikov in prepisov;
29.	spisi in dejanja v zvezi z varstvom kulturnih spomenikov;
30.	spisi in dejanja v zvezi z ustanovitvijo stanovanjskih zadrug;
31.	vloge naslovljene na organe za prošnje in pritožbe družbenopolitičnih skupnosti;
32.	vloge, s katerimi se zahteva posredovanje javnega tožilstva;
33.	spisi in dejanja v postopku za pokop umrlih;
34.	spisi in dejanja, s katerimi se urejajo razmerja med štipendistom in tistim, ki daje štipendijo.
20.	člen
Na listinah, ki se izdajajo brez takse, mora biti navedeno, v kakšen namen se izdajajo in po katerem predpisu so oproščene takse.
Listine iz prvega odstavka tega člena se smejo uporabiti v druge namene šele, če je zanje plačana ustrezna taksa.
21.	člen
Oprostitve, ki so določene s tem zakonom, veljajo za republiške in občinske takse.
Občinska skupščina lahko vpelje še druge oprostitve in olajšave pri plačevanju občinskih taks.
22.	člen
\
Tuji državljani imajo p'ođ pogojem vzajemnosti, enake pravice po predpisih o taksah, kot jih imajo jugoslovanski državljani.
23.	člen
Pri plačevanju taks se skupni znesek takse zaokroži, na 1 dinar tako, da se zneski do 50 par zaokrožijo navzdol, zneski nad 50 par pa navzgor.
24.	člen
Kdor je plačal takso, ki je ne bi moral plačati, ali je plačal večjo takso, kot je predpisana, ali je plačal takso za dejanje, ki ga organ iz kakršnihkoli vzrokov ni vpravil, ali za pritožbo, ki ji je organ ugodil, ima pravico do povrnitve vse oziroma preveč plačane takse.
Postopek za povrnitev se začne na zahtevo stranke, če preplačana taksa presega 10 dinarjev pa po uradni dolžnosti.
O povrnitvi takse odloča za davčne zadeve pristojni upravni organ občine, v kateri ima prebivališče oziroma sedež taksni zavezanec, če je bila taksa plačana v gotovini pa občine, v kateri ima sedež organ, pri katerem je bila preveč plačana taksa.
Organ, pri katerem je bila taksa preplačana za več kot deset dinarjev mora predlagati organu iz prejšnjega odstavka, naj izda odločbo o povrnitvi preveč plačane takse.
Takso povrne iz svojega dohodka družbenopolitična skupnost, katere organ je pristojen za odločanje o zahtevku.
25.	člen
Ce je treba tak^o prisilno izterjati, organ, ki vodi postopek, o tem pismeno obvesti za davčne zadeve pristojen upravni organ občine, v kateri ima taksni zavezanec sedež oziroma stalno prebivališče.
Taksa se izterja po predpisih, ki veljajo za izterjavo davčnih obveznosti družbeno-pravnih oseb in občanov.
26.	člen
Pravica izterjati takso zastara v dveh letih po preteku leta, v katerem bi morala biti plačana, pravica do povrnitve takse pa v dveh letih od dneva, ko je bila taksa preveč plačana.
Zastaranje pravice zahtevati plačilo takse oziroma takso prisilno izterjati ustavi vsako uradno dejanje pristojnega organa, katerega namen je plačilo oziroma izterjava takse in je dano v vednost zavezancu.
Zastaranje pa nastane v vsakem primeru, ko potečejo štiri leta od dne, ko je nastala obveznost za plačilo takse.
27.	člen
Uporabo predpisov o taksah kontrolirajo za davčne zadeve pristojni republiški in občinski upravni organi.
Vsak organ mora v svojem poslovanju zagotoviti notranjo kontrolo nad izvajanjem predpisov o taksah.
28.	člen
Takse se plačujejo v taksnih vrednotnicah enotne izdaje (v upravnih kolkih).
Ne glede na prvi odstavek tega člena se takse plačujejo v gotovini:	<
1.	če znaša taksa več kot 200 dinarjev;
2.	če je v taksni tarifi predpisano, da je treba plačati takso v gotovini, ne glede na znesek;
3.	če plačuje takso taksni zavezanec iz tujine, plača takso v tuji valuti po veljavnem tečaju.
29.	člen
Vsaki občini pripada dohodek, ki je bil dosežen s prodajo taksnih vrednotnic enotne izdaje na njenem območju, ne glede na to, pri katerih organih so bile s temi vrednotnicami plačane takse.
Občine se lahko dogovorijo tudi za drugačno delitev dohodkov, kot je določena v prejšnjem odstavku.
Dohodki od taks, plačanih v gotovini, pripadajo tisti občini, v kateri ima organ, pri katerem se vodi postopek, svoj sedež.
30.	člen
Izvršni svet skupščine SR Slovenije je pooblaščen, da z drugimi republikami in avtonomnimi pokrajinami sklene dogovor o izdaji enotne emisije taksnih vrednotnic.
Dokler ne bodo izdane taksne vrednotnice po prvem odstavku tega člena, se za plačevanje upravnih taks uporabljajo taksne vrednotnice dosedanje enotne izdaje.
31.	člen
Način prodaje taksnih verdnotnic na drobno določajo občinske skupščine.
Pooblaščeni prodajalci taksnih vrednotnic v maloprodaji smejo kupovati taksne vrednotnice samo pri enoti službe družbenega knjigovodstva, ki je pristojna za občino, v kateri se bodo taksne vrednotnice prodajale.
Provizija za prodajo taksnih vrednotnic v maloprodaji znaša 7% od nominalnega zneska kupljenih taksnih vrednotnic.
i 32. člen
Z denarno kaznijo do 1000 dinarjev se za prekrške kaznuje odgovorna oseba pooblaščenega prodajalca taksnih vrednotnic, če nabavi vrednotnice v nasprotju z drugim odstavkom 31. člena tega zakona.
33.	člen
Dokler občinske skupščine svojih odlokov o upravnih taksah ne uskladijo s tem zakonom, se plačujejo občinske takse po predpisih, ki so veljali do uveljavitve tega zakona.
34.	člen
Ta zakon začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SR Slovenije.
Z dnem, ko začne veljati ta zakon, preneha veljati zakon o upravnih taksah (Uradni list SRS, št. 13-105/69 in 46-249/70).
Z dnem, ko začne veljati ta zakon, se v SR Sloveniji preneha uporabljati temeljni zakon o upravnih taksah (Ur. list SFRJ, št. 14/65, 11/66, 54/67, 51/68 in 52/69) v skladu s 17. točko prvega odstavka 13. člena ustavnega zakona za izvedbo ustavnih amandmajev XXV do Lil k ustavi SR Slovenije.
TAKSNA TARIFA
I.	VLOGE Tar. št. 1
Taksa v dinarjih
Za prošnje, zahteve, predloge, prijave, priglasitve in druge vloge, če ni v tej tarifi predpisana kakšna druga taksa.................. 2,00
i
Opomba:
Taksna se ne plača za poznejše vloge, s katerimi zahteva stranka le hitrejši postopek o že vloženi zahtevi.
Tar. št. 2
Za pritožbo zoper odločbo izdano v upravni stvari .................................. 10,00
II.	ODLOČBE Tar. št. 3
Za vse odločbe, za katere ni predpisana posebna taksa . ........................... 8,00
Opomba:
1.	če se izda ena odločba na zahtevo več oseb, se plača taksa po tej tarifni številki tolikokrat, kolikor je oseb, katerim se odločba vroči;
2.	za odločbe o pritožbah se ne plača taksa.
Tar. št. 4
Za izdajo, podaljšanje, ali izdajo dvojnika potne
listine za potovanja v inozemstvo:
1.	za jugoslovanske državljane:
a)	za izdajo	potne listine........100,00
b)	za podaljšanje veljavnosti potne listine .	  50,00
c)	za izdajo	dvojnika potne	listine	.	.	.	200,00
d)	za izdajo skupne (kolektivne) potne listine za	vsako osebo........ 10,00
2.	za tuje državljane:
a)	za izdajo potnega lista za tujce ....	15,00
b)	za izdajo turistične prepustnice . . .	3,00
c)	za izdajo potne listine osebi brez državljanstva	............	50,00
Opomba:
1.	za diplomatske in službene potne listine in za potne listine beguncev, se taksa ne plača;
2.	za istočasno izdajo, podaljšanje veljavnosti, ali za izdajo dvojnika, v katerem so istočasno vpisani tudi družinski člani, se plača za vse osebe samo ena taksa;
3.	za naknadni vpis družinskih članov v potno listino se plača taksa po 1. točki pod b) te tarifne številke, ne glede na to, koliko družinskih članov se naenkrat vpiše v potno listino.
Tar št. 5
Za^ vizum na potni listini in za dovoljenja našteta
v tej tarifni številki:	Taksa
v dinarjih
1.	za jugoslovanske državljane:
a)	za vizum za neomejeno število potovanj 35,00
b)	za vizum na skupni (kolektivni) potni
listini (za eno potovanje) za vsako osebo ........................................ 5,00
2.	za tuje državljane:
a)	za vizum za eno potovanje ali tranzit	.	25,00
b)	za vizum izdan na mejnem prehodu	.	30,00
c)	za vizum za neomejeno število potovanj ali tranzit............................. 50,00
č) za vizum dvojnika potne listine . . .	50,00
d)	za vizum na skupni (kolektivni) potni
listini ali seznam oseb,	za vsako osebo .	12,00
3.	za dovoljenje za začasno bivanje:
a)	z veljavnostjo do treh mesecev . .	.	50,00
b)	z veljavnostjo nad tri mesece ....	100,00
Opomba:
1.	za vizum na potno listino, v katero so vpisani tudi družinski člani, se plača ena taksa;
2.	za vizum na potni listini za begunce, se ne plača taksa, kadar se nosilec potne listine izseljuje iz Jugoslavije;
3.	organ, ki izda vizum na potni listini za tujce, lahko taksnega zavezanca oprosti plačila takse za vizum, glede na premoženjsko stanje in podobno.
•Tar. št. 6	Taksa
v dinarjih
Za orožni list:
1.	za samokres ali revolver .j ... .	200,00
2.	za drugo orožje.......................... 150,00
Opomba:
1.	taksa po tej tarifni številki se plača za vsako posamezno orožje;
2.	za dovoljenje samo za posest orožja se plača polovica takse iz te tarifne številke;
3.	taksa po tej tarifni številki se ne plača za orožje, ki ga imajo strelske organizacije in je namenjeno za strelske vaje in tekmovanja na strelišču ter za orožje, ki ga imajo organizacije združenega dela in druge organizacije za čuvanje družbenega premoženja;
4.	za dvojnik orožnega lista se plača za vsako posamezno orožje polovična taksa iz te tarifne številke;
5.	za zamenjavo poškodovanega ali izrabljenega orožnega lista oziroma dovoljenja se ne plača taksa po tej tarifni številki, temveč po tar. št. 3 taksne tarife.
Tar. št. 7	Taksa
v dinarjih
1. za akt, s katerim se daje soglasje k aktu o ustanovitvi podjetja po občanih . . .	1500,00
Taksa v dinarjih
2.	za akt, s katerim pridobi občan pravico za samostojno opravljanje gospodarske ali druge poklicne dejavnosti....................150,00
I
Opomba:
Za akt, s katerim se pridobi pravica izvrševanja obrti brez stalnega poslovnega mesta se plača polovica takse iz 2. točke te tarifne številke.
Tar. št. 8
Za odločbo, s katero se dovoljuje vpis poslovnega objekta na morju:
1.	za vpis v vpisnik ladij na morju . . .	300,00
2.	za vpis v evidence čolnov na morju . .	30,00
i
OpOmba:
Taksa po tej tarifni številki se ne plača za plovne objekte, ki so namenjeni izključno le za civilno zaščito in gasilsko službo.
Tar. št. 9	Taksa
v dinarjih
Za odločbo, s katero se dovoljuje prvi vpis plovnih objektov notranje plovbe v register oziroma evidenco................................. 15,00
Tar. št. 10
Za pripustitev k vozniškemu izpitu, za vozniško dovoljenje, za izdajo in podaljšanje veljavnosti prometnega dovoljenja za motorno vozilo ali za avtomobilski priklopnik ....	15,00
Opomba:
1.	'za dvojnik vozniškega dovoljenja se plača petkratna taksa po tej tarifni številki;
2.	za zamenjavo poškodovanega ali izrabljenega vozniškega dovoljenja ali prometnega dovoljenja se ne plača taksa po tej tarifni številki, temveč po tarifni številki 3 te taksne tarife.
III.	POTRDILA
Tar. št. 11	Taksa
v dinarjih
Za potrdila, ki jih izdajajo organi, če ni drugače predpisano.............................. 5,00
Tar. št. 12
Za dvojnik listine o končani šoli ali strokovni kvalifikaciji............................. 5,00
Tar. št. 15
Za potrdila in spričevala, s katerimi se dokazuje poreklo ali vrednost, količina in kakovost ali zdravstvena neoporečnost	blaga . .	15,00
Opomba:
Ta taksa se ne plačuje za tuje potne deklaracije, ki spremljajo spremni list.
IV.	OVERITVE, PREPISI IN PREVODI
Tar. št. 20
Tar. št. 14
Taksa v dinarjih
Za overitev podpisa, rokopisa in prepisa:
1.	za overitev vsakega podpisa............. 6,00
2.	za overitev avtentičnosti rokopisa ali za
overitev prepisa od vsake polpole izvirnika .	6,00
Opomba:
1.	s polpolo je v tej taksni tarifi mišljen list papirja dveh strani, normalne pisarniške velikosti ali manjši;
2.	če je rokopis oziroma prepis, ki naj se overi, pisan v tujem jeziku, se plača dvojna taksa iz druge točke te tarifne številke.
Tar. št. 15
Za overitev prevoda se plača 30% .takse iz tarifne številke 21 te taksne tarife.
Za prepise uradnih aktov ali listin, ki se prepišejo pri državnem organu:
Taksa v dinarjih
1.	če jih prepišejo prizadete osebe, od polpole izvirnika . . . . . . . . . .	2,00
2.	če jih prepiše organ, od polpole izvirnika ........................................ 10,00
3.	če prepiše organ akte ali listine v tujem
jeziku od polpole izvirnika............... 15,00
.	Tar. št. 21
Za prevode iz enega jezika v drugega:
1.	če besedilo izvirnika ne presega 100 besed ................................... 15,00
2.	ce obsega besedilo izvirnika več kot. 100
besed, od vsake cele ali začete polpole prevoda................................. 30,00
Opomba:
Če-organ besedilo tudi prevede in overi prevod, se plača poleg takse po tej tarifni številki tudi taksa po tar. številki 21 te taksne tarife.
Tar. št. 16
Za overitev poslovnih knjig se plača od Vsake knjige . . . . . . . , ^ ....	10,00
Opomba:
Taksa po tej tarifni številki se plača tudi za overitev kartoteke, ki nadomestuje poslovno knjigo.
Tar. št. 17
Za overitev načrta ................. :. .	30,00
Opomba:
Za overitev kopije katastrskega načrta se ne plača taksa po tej tarifni številki, temveč po tar. številki 28 te taksne tarife.
Tar, št. 18 '
Za overitev kopije načrta (risbe) se plača od celega ali začetnega kvadratnega metra . .	9,00
Tar. št. 19
Za overitev pogodbe, katere vrednost znaša:
1.	do T.000,00 dinarjev................... 15,00
2.	nad 1.000,00 dinarjev do 2.500,00 dinarjev ...................................... 30,00
3.	za vsak dinar nad 2.500,00 dinarjev po 0,5%, vendar največ 300,00 dinarjev;
4.	če je vrednost pogodbe neocenljiva . .	25,00
Za overitev podaljšanja veljavnosti pogodbe se plača 50% takse iz »prvega odstavka oziroma drugega odstavka te tarifne številke.
Za overitev pooblastila ... . . . . .	6,00
Opomba:
1.	da gre za overitev pogodbe se šteje tudi, če se overijo samo podpisi pogodbenih strank;
2.	vsaka sprememba vsebine pogodbe se šteje v taksnem pogledu za novo pogodbo;
3.	taksa po prvem odstavku te tarifne številke se plača od vrednosti, ki je navedena v pogodbi;
4.	če je vrednost pogodbe ocenljiVa, pa ni navedena, se plača >za overitev pogodbe dvojna taksa 4. točke te tarifne številke.
V.	GEODETSKE TAKSE -Tar št. 22
Za izvedbo sprememb v operatu zemljiškega katastra, ne glede na to, kako so nastale, se plača taksa v gotovini in znaša:
1.	za izvedbo sprememb na naslovni strani
obstoječega ali novega posestnega lista ter, za prenos parcel iz enega posestnega lista v drugega, od vsakega novega posestnika oziroma od vsake nove parcele ................................ 10,00
2.	za izvedbo sprememb površine, ali delitev parcel zaradi spremembe posestnega stanja, od vsake parcele novega stanja 12,00
Opomba:
1.	takso po 1. točki te tarifne'številke plača novi
posestnik, ki se vpiše v katastrski operat, kot tudi vsak posestnik, kateremu se spreminja idealni solastniški del, oziroma posestnik, v čigar posestni list se prenašajo parcele;	'
2.	takso iz 2. točke te tarifne številke plačajo posestniki, katerim se v posestnih listih izvedejo spremembe;
3.	“taksa iz 2. točke te tarifne številke se ne plača za spremembe na parcelah v kulturi, razredu, objektu (komunikaciji) in stavbi;
4.	če pretrpi ista parcela dve ali več sprememb, navedenih v 1. in 2. točki te tarifne številke in Se te spremembe hkrati izvedejo v katastrskem operatu, se plača za, izvedbo sprememb ena Sama taksa in to iz 2. točke te tarifne številke;
5.	taksa po tej tarifni številki se obračuna po izvedbi sprememb v katastrskem operatu, pobere pa jo občinski upravni organ davčne službe po seznamu, ki ga sestavi občinski upravni organ za geodetske zadeve.
Tar. št. 23	v ainaUlh
Za terenski ogled, snemanje, vrisovanje sprememb v evidenčnih načrtih zemljiškega katastra in za izračunavanje površine parcel, ki se opravijo na prijavo, stranke, se plača taksa v gotovini in znaša za vsako porabljeno delovno uro . ...................... . . . .	30,00
Opomba:
1. taksa po tej tarifni številki se plača za vsako prijavo, ne glede na to, ali se opravila, omenjena v
tej tarifni številki, opravijo V zakonskem roku ali pa pred rokom (na izrecno zahtevo stranke);
2. taksa po tej tarifni številki se ne plača za spremembe na parcelah v kulturi, razredu, objektu (komunikaciji) in stavbi.
Opomba:
1. taksa po tej tarifni številki se ne plača, če so zahtevani podatki namenjeni kot osnova za izvajanje programa' družbenopolitične skupnosti v zadevah izdelave geodetskih prostorskih evidenc;
Tar. št. 24	Taksa
v dinarjih
1. za ročno kopiranje dela detajla iz evi-denčnih načrtov zemljiškega katastra se plača taksa po številu točk in znaša:
a)	do 10 točk .  ..................* .	15,00
b)	za vsako nadaljnjo točko nad 10 točk 1,00
c)	za Vpis osebnih podatkov in drugih podatkov od točke še ....... .	1,00
2.	za kopiranje dela detajla iz evidenčnih .
načrtov zemljiškega katastra v primerih, ko ni mogoče obračunati takse po številu točk ter za kopiranje dela detajla iz topografskih načrtov in kart znaša taksa za vsako porabljeno delovno uro............... . . . . ... .	20,00
3.	za mehanično kopiranje delov detajla iz
načrtov in kart ter . iz drugih grafičnih prikazov terena se plača taksa od kopirane polpole (format 21 ,X 30 cm) . .............. 10,00
4.	če se kopija načrta oziroma karte izdelana po 1., 2. in 3, točki te tarifne številke, dalje razmnožuje, se plača za vsak tako razmnožen izvod poleg stroškov razmnoževanja
še takso ...............	4,00
5.	za prepise posestnih listov in drugih delov operata zemljiškega katastra ali za izpiske iz njih'se plača:
a)	do 10 postavk .. . ............... 10,00
b)	za vsako nadaljnjo postavko nad 10
postavk ... . ..... . . .	0,50
6.	za kopiranje in prepise delov operatov
in elaboratov pri občinskem upravnem organu za geodetske zadeve, ki niso zajeti v prejšnjih točkah te tarifne številke, znaša taksa za vsako uporabljeno delovno uro.............. .	20,00
Opomba:
. 1. kot število točk po 1. točki te 'tarifne številke je mišljen seštevek števila hektarjev, števila zaključenih parcel, števila stavb in števila objektov (komunikacij) ali njihovih delov;
2.	površina, manjša kot en hektar, se šteje za cel hektar;
3.	taksa pod. točki te tarifne številke se računa za' vsako katastrsko občino posebej;
4.	kot postavka po 5. točki te tarifne številke je mišljena vsaka predpisana vodoravna rubrika (vrsta) iz kateregakoli dela operata zemljiškega katastra;
5.	taksa po 5. točki te tarifne številke se plačuje tudi za potrdila, ki jih izdaja občinski upravni organ za geodetske zadeve, če se v potrdilu navajajo podrobni podatki o posameznih parcelah.
Tar. št. 25
Za prepisovanje in kopiranje podatkov o koordinatah in višinah ter topografij geodetskih točk (trigonometričnih, nivelmanskih, poligonskih in drugih) znaša taksa za vsako
točko ................................... 8,00
2. za delo po tej tarifni številki se zaračunavajo poleg takse tudi stroški za kopiranje in za material.
Tar. št. 26 -Za uporabo načrtov, kart, fotoposnetlftjv in drugih grafičnih prikazov geodetske dokumentacije v namene razmnoževanja ter za izdajanje kopij celih listov načrtov, kart in drugih grafičnih prikazov, geodetske dokumentacije znaša taksa:
Taksa v dinarjih
1.	za uporabo v namene razmnoževanja:
a)	za vsak list načrta ali karte ali druge
dokumentacije, ne glede na vrsto in merilo................................ 50,00
b)	za vsak fotoposnetek, ne glede na vrsto
in format	.. .  .................... 10,00
2.	za kopije celih listov načrtov, kart in drugih grafičnih prikazov geodetske dokumentacije za vsako kopijo lista, ne glede na vrsto
in merilo . . . . . ' . . , . . . . . . ; 50,00
Opomba:
1. za plačevanje takse po tej tarifni številki veljata 1. in 2. točka opombe k tarifni številki 25.
,2. za tiskanje kopije iz 2. točke te tarifm številke se zaračunajo tudi dejanski stroški za tisk.
Tar. št. 27
Ce napravi kopije ali prepise podatkov iz tarifne številke 24., ih 25, te taksne tarife.organizacija združenega dela ali druga organizacija po svojem strokov-. njaku, se plača polovica ustrezne takse.
Tar. št. 28
Taksa v dinarjih
1.	za overitev kopije načrta v velikosti polpole (format 21 X 30 cm) . . . . . . .	5,00
Za overitev kopije načrta, ki je večja od ene polpole, se plača poleg osnovne takse za polpolo še tolikokrat po 2,00 dinarja, za kolikor polpol je kopija večja od ene polpole.
2. za overitev prepisa ali izpiska iz operata zemljiškega katastra, elaborata izmeritve zemljišč ali elaborata drugih, geodetskih evidenc, se taksa plača po številu pol obrazca, ki je bil uporabljen za prepis ali izpisek in znaša:
a)	za prvo polo........................ .	5,00
b)	za vsako nadaljnjo polo ......	2,00
3.	za potrditev delilnega načrta za namene vzdrževanja zemljiškega katastra ali zemljiške knjige, ki jih izdela pooblaščena organizacija združenega dela, znaša taksa ođ vsake parcele po novem stanju ...................... 5,00
Opomba:
L za overitev načrta po tej tarifni-številki se ne plača taksa po tarifni številki'17 te taksne tarife.
2. začeta polpola iz 1. in 2. točke te tarifne številke se računa kot celž pola.
VI.	GRADBENE TAKSE
Tar. št. 29	Taksa
v dinarjih
Za akt, s katerim se dovoljuje lokacija gradbenega objekta.............................. 50,00
Tar. št. 30
Za izdajo protokola o regulaciji ali gradbeni črti:
1.	za ,eno ulico	90,00
2.	za več ulic	150,00
Opomba:
Za obnovo regulacijskih količkov se plača 70 % ustrezne takse po tej tarifni številki.
Tar. št. 31
Za akt, s katerim se priglasi zidanje gradbenega objekta, za katerega se ne plača taksa po tar. št. 34 te taksne tarife................ .	20,00
Taksa v dinarjih
3.	če znaša vrednost nad 10 do 20 milijonov dinarjev................................ 870,00
in 0,05 %o od vrednosti nad 10 milijonov dinarjev
4.	če znaša vrednost nad 20 do 40 milijonov dinarjev............................... 1370,00
in 0,03 %o od vrednosti nad 20 milijonov dinarjev
5.	če skupna vrednost presega 40 milijonov dinarjev............................... 2500,00
Tar. št. 35
Za pregled kraja, kjer naj se • postavi zgradba ali naprava, če znaša predračunska
vrednost:
1.	do 100.000 dinarjev ... * » * * *	30,00
2.	nad 100.000 dinarjev............... 150,00
Tar. št. 32
Za akt, s katerim se dovoljuje gradnja hi-drotehničnih naprav za izkoriščanje vodnih sil:
1.	za pretočne naprave (majhne elektrarne, vodne mline, valjarne, žage in druge mline)’:
a)	do 500 KS . . . ................ 60,00
b)	nad 500 do 1000 KS ....... .	300,00
c)	nad 1000 KS..................... 1500,00
2.	za naprave za vodovode, namakanje in melioracije ter za drugačne vodne zajeme:
a)	z zmogljivostjo do 1000 litrov v sekundi 30,00
b)	z zmogljivostjo nad 1000 do 3000 litrov
v sekundi ...........	150,00
c)	z zmogljivostjo nad 3000 litrov v sekundi .............................. 750,00
3. za odločbo, s katero se dovoljuje gradnja naprave z akumulacijami, se plača taksa iz 1. točke oziroma 2. točke te tarifne številke povečana za 50 °/o.
Tar. št. 36	T.aksa
v dinarjih
Za pregled celih stavb ali posameznih prostorov, da se dovoli njihova uporaba-:
1. do 10 prostorov ........................' 50,00
2. nad 10 prostorov...........................150,Op
■ . \
Za pregled drugih gradbenih objektov (novih, obnovljenih ali adaptiranih), da se dovoli njihova uporaba, se plača 0,5 %o od obračunske vrednosti objekta.
Opomba:
1.	taksa po drugem odstavku te tarifne številke ne sme presegati 3000,00 dinarjev;
2,	taksa po drugem odstavku te tarifne številke se ne nanaša na objekte, za katere je za pregled v zvezi z dovoljenjem, da smejo začeti z obratovanjem, predpisana posebna taksa v tarifni številki 37 te taksne tarife.
Opomba:
Taksa po tej tarifni številki se. ne plačuje za dovoljenja, za katera se plačuje taksa po tarifni številki 34 te taksne tarife.
Tar. št. 33	Taksa
v dinarjih
Za dovoljenja za postavitev radijske postaje ............................. 150,00
Opomba:
1.	za zamenjavo oziroma podaljšanje veljavnosti dovoljenja se plača polovica takse iz te tarifne številke.
2.	radioamaterji, ki so člani Zveze radioamaterjev Jugoslavije, ne plačajo takse po tej tarifni številki.
Taksa v dinarjih se izdaja po' objektov, se
Tar. št. 34
Za dovoljenje za graditev, ki zakonu o graditvi investicijskih plača taksa po vrednosti:
1.	če znaša vrednost objekta clo 5 milijp-
nov dinarjev.................. . . .
2.	če znaša vrednost objekta nad 5 do 10 milijonov dinarjev ... . . . . . . in 0,075 %o od vrednosti nad"5 milijonov dinarjev
0,1 %0
500,00
Tar. št. 37
1.	Za tehnični pregled strojnih, električnih elektrostrojnih, plinskih, toplovodnih in drugih naprav, ki morajo biti po veljavnih predpisih pregledane, da se dovoli njihova uporaba, se plača taksa od delovne ure po . .
2.	Za tehnični pregled motornih vozil . .
Opomba:
Taksa v dinarjih
15.00
30.00
Taksa po 1. točki te tarifne številke se zaračuna za vsako celo ali začeto delovno uro vsakega delavca, ki sodeluje pri tehničnem pregledu.
VII. RAZNO
Tar. št. 38
Za hrambo (depozit) denarja, stvari in vrednostnih papirjev, ki jih izročijo deponenti v hrambo organom, se plača na leto od vsakih začetih 100,00 dinarjev vrednosti .....
Taksa v dinarjih
1,00
Opomba:
1. če vrednost stvari ni znana, se ugotovi s cenitvijo;
2.	taksa iz te tarifne številke se plača za prvo leto vnaprej, za druga leta pa takrat, ko se depozit dvigne, začeto leto se šteje za celo;
3.	če se depozit na zahtevo deponenta prenese od enega depoziterja k drugemu se plača za prenos enoletna taksa; .
4.	ta taksa se ne plača za depozite, položene na zahtevo državnega organa, oziroma po uradni dolžnosti, če se depozit pravočasno dvigne.
Tar. št. 39	Taksa
v dinarjih
Na opomin za plačilo dolžne takse . . .	3,00
78.
Na podlagi 6. alinee 2. točke amandmaja LI k ustavi Socialistične republike Slovenije izdaja predsedstvo skupščine Socialistične republike Slovenije
UKAZ
o razglasitvi zakona o dopolnitvi zakona o komunalnih taksah
ko prvega odstavka 13. člena ustavnega zakona za izvedbo ustavnih amandmajev XXV do Lil k ustavi SR Slovenije (Uradni list SRS, št. 51-287/71).
79.
Na podlagi 6. alinee 2. točke amandmaja LI k ustavi Socialistične republike Slovenije izdaja predsedstvo skupščine Socialistične republike Slovenije
UKAZ
o razglasitvi zakona o davku na dohodek bank v letu 1972
Razglaša se zakon o davku na dohodek bank v letu 1972, ki ga je sprejela skupščina Socialistične republike Slovenije na seji republiškega zbora in na seji gospodarskega zbora dne 10. in 11. februarja 1972.
Št. 422-19/72
Ljubljana, dne 14. februarja 1972.
Predsednik
Sergej Kraigher 1. r.
Razglaša se zakon o dopolnitvi zakona o komunalnih taksah, ki ga je sprejela skupščina Socialistične republike Slovenije na seji republiškega zbora in na seji gospodarskega zbora dne 10. in 11. februarja 1972.
Št. 423-4/72
Ljubljana, dne 14. februarja 1972.
Predsednik
Sergej Kraigher 1. r.
ZAKON
o dopolnitvi zakona o komunalnih taksah
1.	člen
V zakonu o komunalnih taksah (Uradni list SRS, št. 29-301/65 in 7-20/70) se za 4. členom doda nov 4a člen, ki se glasi:
»Komunalnih taks iz prejšnjega člena ni mogoče pobirati:
1.	za storitve, za katere je dogovorjeno ali v tarifi predpisano neposredno plačilo;
2.	za predmete in storitve, ki jih uporabljajo vojaške enote in zavodi v zvezi z njihovo redno dejavnostjo.«
2.	čjen
Za 5. členom se doda nov 5a člen, ki se glasi:
»Takse za začasno prebivanje v turističnih krajih in takse za uporabo javnega prostora za šotorjenje ne plačujejo tuji državljani, ki so po mednarodnih sporazumih oproščeni drugih taks in davkov.
Taks iz prvega odstavka tega člena tudi ne plačujejo tuji državljani, ki so teh taks oproščeni po posebnem mednarodnem sporazumu.«
3.	člen
Ta zakon začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS.
Z dnem, ko začne veljati ta zakon, se v SR Sloveniji preneha uporabljati temeljni zakon o komunalnih taksah (Uradni list SFRJ, št. 52/64) v skladu z 18. toč-
Z AKON
o davku na dohodek bank v letu 1972
1.	člen
Od sredstev, ki se iz doh'ođka bank z območja SR Slovenije razporedijo za poslovno leto 1972 med njene ustanovitelje, se plačuje davek po določbah tega zakona (v nadaljnjem besedilu: davek).
2.	člen
Osnova za obračunavanje davka so sredstva sklada ustanoviteljev banke.
3.	člen
Davek se plačuje po stopnji 4% na leto od osnove iz prejšnjega člena.
4.	člen
Davek obračunavajo in neposredno vplačujejo banke.
5.	člen
Med letom se plačujejo akontacije na davek.
Akontacije se obračunavajo in plačujejo mesečno, in sicer najpozneje do 25. v mesecu za pretekli mesec.
Davek se dokončno obračuna in vplača po zaključnem računu banke za leto 1972.
6.	člen
Davek je dohodek SR Slovenije in se odstopa republiški skupnosti otroškega varstva.
7.	člen
Davek se obračunava po obrazcu, ki ga predpiše republiški sekretar za finance.
8.	člen
Dokler banke svoje organizacije in poslovanja ne uskladijo z zakonom o bankah ter o kreditnem in bančnem poslovanju (Uradni list SFRJ, št. 58/71), se davek obračunava od osnove, ki jo tvorijo sredstva kreditnega sklada banke na dan 31. decembra 1971.
Pri ugotavljanju osnove za obračunavanje davka po prejšnjem odstavku so s sredstvi kreditnega sklada banke izenačena tudi sredstva posebnega rezervnega sklada banke, ki so bila uporabljena za zagotovitev likvidnosti oziroma za odpis neizterljivih terjatev. ‘ Pri ugotavljanju osnove za obračunavanje davka pp prvem odstavku tega člena se ne upoštevajo sredstva kreditnega sklada banke za stanovanjsko in komunalno izgradnjo.
9.	člen
Ta zakon začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu SRS, določbe prejšnjega člena pa se uporabljajo od 1. januarja 1972.
80.
Na podlagi 6. alinee 2. točke amandmaja LI k ustavi Socialistične republike Slovenije izdaja predsedstvo skupščine Socialistične republike Slovenije
UKAZ
o razglasitvi zakona o prispevku za uporabo mestnega zemljišča
Razglaša se zakon o prispevku za uporabo mestnega zemljišča, ki ga je sprejela skupščina Socialistične republike Slovenije na seji republiškega zbora in 'na seji gospodarskega zbora dne 10. in 11. februarja 1972.
St. 420-12/72
Ljubljana, dne 14. februarja 1972.
Predsednik
Sergej Kraigher 1. r.
\
ZAKON
o prispevku za uporabo mestnega zemljišča
1.	člen
Občinska skupščina lahko predpiše, da se za uporabo mestnega zemljišča plačuje prispevek.
2.	člen
Za mestno zemljišče po tem zakonu se šteje zazidano ali nezazidano zemljišče, ki leži v mejah območja, zajetega z urbanističnim načrtom ali zazidalnim načrtom in ki je komunalno opremljeno.
Za komunalno opremljeno zemljišče se v smislu prejšnjega odstavka šteje zemljišče, na katerem so zgrajene dovozne poti, ki so priključene na cestno omrežje in na katerem je urejena preskrba, s pitno vodo ter električno energijo.
3.	člen
Prispevka za uporabo mestnega zemljišča ni mogoče predpisati za mestno zemljišče:
— ki se uporablja v vojaške namene, ali na katerem so zaklonišča, prostori za pouk in bivanje partizanskih enot in enot civilne zaščite in prostori, v katerih se hranijo in čuvajo vojaška oprema in druga sredstva oborožitve, katere določi občinska skupščina in Jih zgradijo ali nabavijo delovne in druge organizacije,
da bi izvršile zadeve in naloge v zvezi s pripravami za narodno obrambo, določenimi v zakonu o narodni obrambi, če jih ne uporabljajo pretežno v poslovne namene;
—	na katerem so stavbe tujih držav, ki jih uporabljajo tuja diplomatska in konzularna predstavništva ali v njih stanuje njihovo osebje, ob vzajemnosti;
—	na katerem so stavbe, ki jih uporabljajo mednarodne in meddržavne organizacije ali v njih stanuje njihovo osebje, če ni v mednarodnem sporazumu drugače določeno;
—	na katerem so stavbe in prostori, ki jih uporabljajo verske skupnosti za svojo versko dejavnost in so po zakonu o nacionalizaciji najemnih zgradb in gradbenih zemljišč izvzeti iz nacionalizacije;
—	ki se uporablja za socialne, zdravstvene, vzgoj-no-izobraževalne, kulturne, telesno-kulturne in raziskovalne namene;
—	na katerem so komunalni objekti in naprave, javne ceste in železniške tirne naprave in z njimi neposredno funkcionalno povezane obratovalne naprave;
—	ki je določeno z urbanističnim dokumentom za perspektivni razvoj delovne organizacije (rezervat), če ga delovna organizacija ne uporablja pri izvrševanju svoje dejavnosti;
—	ki ga pooblaščena organizacija za urejanje in oddajanje mestnega zemljišča pripravlja in opremlja za oddajo;
—	ki je namenjeno po urbanističnem načrtu ali zazidalnem načrtu za kmetijsko proizvodnjo ;
—	ki je del eksploatacijskega območja za mineralne surovine.
Oprostitev prispevka za uporabo mestnega zemljišča po prejšnjem odstavku ne velja za mestno zemljišče, ki se oddaja v najem.
4.	člen
Prispevek od zazidanega mestnega zemljišča se določi od kvadratnega metra uporabne tlorisne površine stanovanjskih in poslovnih prostorov.
Prispevek od nezazidanega mestnega zemljišča se določi od kvadratnega metra nezazidanega zemljišča, ki je po sprejetem zazidalnem načrtu namenjeno za gradnjo, oziroma za katero je pristojni urbanistični organ izdal lokacijsko dovoljenje.
Za uporabno tlorisno 'površino stanovanja po prvem odstavku tega člena se šteje čista tlorisna površina sob, predsobe, hodnikov v stanovanju, kuhinje, kopalnice, shrambe in drugih zaprtih prostorov stanovanja.
Za uporabno tlorisno površino poslovnega prostora po prvem odstavku tega člena se šteje čista tlorisna površina poslovnega prostora in vseh prostorov, ki tvorijo funkcionalno celoto s poslovnim prostorom.
5.	člen
S predpisom, s katerim občinska skupščina uvede prispevek za uporabo mestnega zemljišča, se lahko določijo ena ali več con, v katere se uvrstijo mestna zemljišča glede na ugodnosti, ki jih zemljišče nudi, kot so: lega zemljišča v naselju, prometna povezanost in stopnja opremljenosti zemljišča s komunalnimi napravami in podobno.
6.	člen
Prispevek za uporabo mestnega zemljišča od površinska enote za poslovni prostor ne sme presegati največjega prispevka od površinske enote za stanovanjski prostor na območju občine oziroma mesta.
Občinska skupščina lahko predpiše za poslovne prostore, ki so v predelih, ki so pridobitno posebno ugodni (poslovnih conah), večji prispevek kot je določen v prejšnjem odstavku. Znotraj posamezne poslovne cone mora biti prispevek določen v enaki višini od merske enote za vse poslovne prostore.
7.	člen
Prispevek za uporabo mestnega zemljišča mora plačevati tisti, ki ima na zemljišču pravico uporabe oziroma, ki je lastnik zemljišča ali stavbe oziroma dela stavbe na njem.
Imetnik stanovanjske pravice mora plačevati zavezancu iz prvega odstavka tega člena v povračilo ustrezen del prispevka, ki ga je določil občinski upravni organ za komunalne zadeve v smislu prvega odstavka 9. člena tega zakona, če zavezanec od njega to zahteva. Imetnik stanovanjske pravice, ki misli, da mu zavezanec ni pravilno odmeril prispevka, lahko zahteva od občinskega upravnega organa za komunalne zadeve, naj izda odločbo o tem, kolikšen prispevek za uporabo mestnega zemljišča je dolžan plačati.
8.	člen
Prispevek za uporabo mestnega zemljišča plačujejo delovne organizacije iz dohodka.
Če dobiva delovna organizacija, ki ima na zemljišču ali stavbi oziroma delu stavbe na njem pravico uporabe, povrnjen ustrezen' znesek prispevka po 7. členu tega zakona, plačuje ustrezen znesek prispevka iz takega povračila.
9.	člen
Občinski upravni organ za komunalne zadeve mora z odločbo določiti mesečni znesek prispevka za uporabo mestnega zemljišča, v obrazložitvi odločbe pa navesti elemente, na podlagi katerih ga je odmeril.
Zoper odločbo, s katero je občinski upravni organ odmeril prispevek, je dovoljena pritožba. 10 11
10.	člen
Prispevek za uporabo mestnega zemljišča se sme uporabljati samo za graditev in rekonstrukcijo komunalnih objektov in naprav kolektivne potrošnje, in sicer:
—	za mestne ceste in ulice, trge, hodnike, pešpoti, dovozne poti, javne parkirne prostore in druge mestne površine, namenjene za promet;
—	za zelene površine po zakonu o urejanju in vzdrževanju zelenih površin v naseljih (Uradni list SRS, št. 11-105/65);
—	za omrežje javne razsvetljave;
—	za kanalizacijo po odloku občinske skupščine, če v ceni niso vsebovani tudi stroški za zgraditev kanalizacijskega omrežja za odplako atmosferskih in odpadnih voda.
11.	člen
rabo mestnega zemljišča, se ne glede na določbe prvega odstavka 2. člena tega zakona še naprej plačuje prispevek za uporabo mestnega zemljišča, čeprav zemljišče ni zajetp z urbanističnim ali zazidalnim načrtom.
12.	člen
Ko začne veljati ta zakon, se preneha za območje SR Slovenije uporabljati temeljni zakon o prispevku za uporabo mestnega zemljišča (Uradni list SFRJ, št. 51-645/67, 11-141/69 in 15-151/71).
Ko začne veljati ta zakon, preneha veljati zakon o prispevku za uporabo mestnega zemljišča (Uradni list SRS, št. 42-217/66, 40-308/67 in 20-132/71).
13.	člen
Ta zakon začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS, uporablja pa se od 1. januarja 1972.
81,
Na podlagi 6. alinee 2. točke amandmaja LI k ustavi Socialistične republike Slovenije izdaja predsedstvo skupščine Socialistične republike Slovenije
UKAZ
d razglasitvi zakona o prispevkih družbenopolitičnih skupnosti k stroškom zdravstvenega zavarovanja kmetov za leto 1972
Razglaša se zakon o prispevkih družbenopolitičnih skupnosti k stroškom zdravstvenega zavarovanja kmetov za leto 1972, ki ga je sprejela skupščina Socialistične republike Slovenije na seji republiškega zbora dne
10.	in 11. februarja 1972 in na seji socialno-zdravstve-nega zbora dne 10. februarja 1972.
St. 420-33/72
Ljubljana, dne 14. februarja 1972.
Predsednik
Sergej Kraigher 1. r.
ZAKON
o prispevkih družbenopolitičnih skupnosti k stroškom zdravstvenega zavarovanja kmetov za leto 1972
1.	člen
Družbenopolitične skupnosti imajo v letu 1972 glede kritja stroškov zdravstvenega zavarovanja kmetov enake obveznosti kot so bile določene z zakonom o prispevkih družbenopolitičnih skupnosti k stroškom zdravstvenega zavarovanja kmetov za leto 1971 (Uradni list SRS, št. 39-221/70).
2.	člen
82.
Na podlagi 6. alinee 2. točke amandmaja Li k ustavi Socialistične republike Slovenije izdaja predsedstvo skupščine Socialistične republike Slovenije
UK A Z
o razglasitvi zakona o stopnjah prispevkov za otroško varstvo v letu 1972
. Razglaša se zakon o stopnjah prispevkov za otroško vai»i,vo v letu 1972, ki ga je sprejela skupščina Socialistične republike Slovenije na seji republiškega-zbora in na seji gospodarskega zbora dne 10. in 11. februarja 1972.
St. 420-23/72
Ljubljana, dne 14. februarja 1972.
Predsednik
Sergej Kraigher 1. r.
ZAKON
o stopnjah prispevkov za otroško varstvo v letu 1972
1.	člen
Stopnje prispevkov za otroško varstvo zavezancev-po 4. in 6. členu zakona o skupnostih otroškega varstva in o financiranju nekaterih oblik otroškega varstva v SR Sloveniji (Uradni list SRS, št. 43-335/67) do-, ločijo za leto 1972 skupščina SR Slovenije in občinske skupščine.
2.	člen
Prispevek za otroško varstvo, ki se steka v sklad republiške skupnosti otroškega varstva za otroški dodatek in za dopolnjevanje potreb varstva otrok, se plačuje v letu 1972 po stopnji 1,44% od.sredstev, namenjenih za osebne dohodke in po .stopnji 1,2 "/o od čistega mesečnega zneska pokojnin.
3.	člen
Stopnjo prispevka za dnevno varstvo otrok za potrebe temeljnih skupnosti otroškega varstva iz 4. in
6.	člena zakona o skupnostih otroškega varstva in o financiranju nekaterih oblik otroškega varstva v SR Sloveniji določijo občinske skupščine, in sicer najpozneje do 31. marca 1972.
Obveznost plačevanja prispevka po prejšnjem odstavku velja od 1. januarja 1972.
4.	člen
Prispevek za dnevno varstvo otrok po 5. členu zakona o skupnostih otroškega varstva in o financiranju ' nekaterih "oblik otroškega varstva- v SR Sloveniiji se v letu 1972 plačuje po stopnji 0,45 °/o.
, 5. člen
Prispevki iz 2. člena tega zakona se odvajajo v sklad republiške skupnosti otroškega varstva, prispevki iz 3. in 4. člena tega zakona pa v sklade temeljnih skupnosti otroškega varstva oziroma na poseben račun temeljnih izobraževalnih skupnosti, če opravljajo naloge skupnosti otroškega varstva, in sicer ob vsakem izplačilu osebnih dohodkov-pri banki oziroma ob izplačilu pokojnin pri skupnosti pokojninskega in invalidskega zavarovanja v SR Sloveniji.
Prispevki za otroško varstvo, ki jih plačujejo zasebni delodajalci in pogodbeni zavarovanci, se plačujejo hkrati s plačilom prispevkov za socialno zavarovanje.
6.	člen
Ta zakon začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS, uporablja pa se od 1. januarja 1972.
83.
Na .podlagi C. alinee 2. točke amandmaja LI k ustavi Socialistične republike Slovenije izdaja pred-seds,tvo skupščine Socialistične republike Slovenije
' UKAZ	,
o razglasitvi zakona o določitvi premoženjskega cenzusa kot pogoja za pravico do otroškega dodatka in ^višine otroškega dodatka v letu 1972
Razglaša se zakon o določitvi premoženjskega cenzusa kot pogoj a.-za pravico do otroškega dodatka in višine otroškega dodatka v letu 1972, ki ga je sprejela skupščina Socialistične republike SloVenije na seji republiškega zbora dne 10. in 11, februarja 1972 in na seji socialno-zdravstvenega zbora dne 10. februarja 1972.
St. 193-5/72
Ljubljana, dne 14. februarja 1972.
Predsednik
, Sergej Kraigher 1. r.
ZAKON
o,	določitvi premoženjskega cenzusa kot pogoja za pravico do otroškega dodatka in višine otroškega dodatka v letu 1972 / •
1.	člen
V letu 1972 znaša cenzus po 51. členu zakona o skupnostih otroškega varstva in o financiranju nekaterih oblik otroškega varstva v SR Sloveniji (Uradni list SRS, št. 43-335/67):
1.	900 dinarjev mesečno na člana gospodinjstva, če
gre za osebni dohodek iz delovnega razmerja ali drugi dohodek, razen če gre za dohodek iz druge ali tretje alinee te točke;	•	.
—	1080 dinarjev letno na člana gospodinjstva, če gre za dohodek iz kmetijske dejavnosti;
—	300 dinarjev mesečno na člana gospodinjstva, če gre za dohodek od samostojnega opravljanja obrtnih in drugih gbspodarskih -dejavnosti.
2.	za otroški dodatek v višjem znesku:
—	600 dinarjev mesečno na člana gospodinjstva, če gre za-osebni dohodek iz delovnega razmerja ali Sragi dohodek, razen, če gre za dohodek iz druge ali tretji alinee te točke;
—	720 dinarjev letno na člana gospodinjstva, če gre za dohodek iz kmetijske dejavnosti;
—	200 dinarjev mesečno na člana gospodinjstva, če :gre za dohodek od samostojnega opravljanja obrtnih in drugih gospodarskih delavnosti.
Mesečni znesek dohodka iz delovnega razmerja se ugotavlja na podlagi izplačil, ki so jih upravičenci in člani njihovega gospodinjstva prejeli v prejšnjem letu.
Ce imajo upravičenci in člani njihovega gospodinjstva hkrati dohodek iz dveh ali več osnov iz L in 2. točke prvega odstavka tega člena, se cenzus skupnega dohodka ugotovi tako, da se dohodki iz 1. točke prve alinee delijo z 9, iz druge alinee z 10.8 iz tretje alinee s 3.; dohodki iz 2. točke prve alinee s 6, iz druge alinee s 7.2, iz tretje alinee z 2. Otroški dodatek gre upravičencem, če vsota z deljenjem dobljenih izidov (količnikov) ne presega 100.	,
2.	člen
Otroški dodatek v letu 1972 znaša mesečno:
1.	za upravičence iz 1. točke prvega odstavka prejš-nega člena:
—	za enega otroka 85 din
—	za vsakega naslednjega otroka pa po 115 din.
2.	za upravičence iz 2. točke prvega odstavna prejšnjega-člena:	t
—	za enega otroka 140 din
—	za vsakega naslednjega otroka pa pd 180 din.
3.	člen
Otroški dodatek iz 2. člena tega zakona se. poviša:
1.	za 50 °/o za otroke, ki so težje telesno ali duševno prizadeti;
2.	za 30 “/o za otroke upravičencev, ki so edini hranilci svojih otrok.
Natančnejše pogoje za pridobitev pravice iz prvega odstavka tega člena in za njihovo uveljavljanje predpiše republiški sekretar za zdravstvo in socialno varstvo v soglasju z'republiško skupnostjo otroškega varstva.
(
4.	člen
Družbena pomoč se daje tudi otrokom iz socialno ogroženih kmečkih družin.	'
Sredstva v ta namen zagotovi republiška skupnost otroškega varstva v svojem finančnem načrtu.
Republiška skupnost otroškega varstva v soglasju z izvršnim svetom skupščine SR Slovenije določi kriterije za razdelitev sredstev iz drugega odstavka tega člena.
5.	člen
Upravičenci, ki so uveljavili pravico do otroškega dodatka po dosedanjih predpisih, morajo predložiti dokazila o upravičenosti do otroškega dodatka po tem zakonu najpozneje do 29. februarja 1972, sicer se jim s 1. aprilom 1972 ustavi izplačevanje otroškega dodatka.
Upravičenci iz prejšnjega odstavka tega člena prejemajo otroški dodatek do 31. marca 1972 po predpisih, ki so veljali na dan 31. decembra 1971, ne glede na to, ali imajo pravico do otroškega dodatka po tem zakonu. 6
84.
Na podlagi 6. alinee 2. točke amandmaja LI k ustavi. Socialistične republike Slovenije izdaja predsedstvo skupščine Socialistične republike Slovenije
UKAZ
o razglasitvi zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o denarni pomoči za opremo novorojenega otroka
Razglaša se zakon o spremembah in dopolnitvah zakona o denarni pomoči, za opremo novorojenega otroka, ki ga je sprejela skupščina Socialistične republike Slovenije na seji republiškega zbora dne 10. in
11.	februarja 1972, in na seji socialno-zdravstvenega zbora dne 10. februarja 1972.
St. 554-2/72
Ljubljana, dne 14. februarja 1972.
Predsednik
Sergej Kraigher 1. r.
ZAKON
o spremembah in dopolnitvah zakona o denarni pomoči za opremo novorojenega otroka
1.	člen
V zakonu o denarni potnoči za opremo novorojenega otroka (Uradni list SRS, št. 46-253/70) se 3. člen spremeni in se glasi:
»Denarna pomoč za opremo novorojenega otroka znaša:
1.	500 din
—	za otroke oseb, ki izpolnjujejo pogoje iz 2. točke prvega odstavka 1. člena zakona o določitvi premoženjskega cenzusa kot pogoja za pravico do otroškega
. dodatka in višine otroškega dodatka v letu 1972 (Uradni list SRS, št. 7/72);
—	za otroke kmetov, kadar znaša dohodek iz kmetijske dejavnosti na člana gospodinjstva do 1200 din
• letno;
—	za otroke oseb, ki samostojno opravljajo obrtne in druge gospodarske dejavnosti, kadar znaša dohodek od teh dejavnosti na člana gospodinjstva do 300 din mesečno.
2.	250 din za druge otroke iz 2. člena zakona o denarni pomoči za opremo novorojenega otroka.«
2.	člen
6.	člen zakona se spremeni in se glasi:
»Pravico do denarne pomoči je mogoče uveljaviti . v šestih mesecih od dneva rojstva otroka.«
3.	člen
6.	člen
85.
Na podlagi 6. alinee 2. točke amandmaja LI k ustavi Socialistične republike Slovenije izdaja predsedstvo skupščine Socialistične republike Slovenije
UKAZ
o razglasitvi zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o pomoči družinskim članom, katerih hranilec je v obvezni vojaški službi
Razglaša se zakon o spremembah in dopolnitvah zakona o pomoči družinskim članom, katerih hranilec je v obvezni vojaški službi, ki ga je sprejela skupščina Socialistične republike Slovenije na! seji republiškega zbora dne 10. in 11. februarja 1972 in na seji socialno-zdravstvenega zbora dne 10. februarja 1972.
St. 55-2/72
Ljubljana, dne 14. februarja 1972.
Predsednik
Sergej Kraigher 1. r.
ZAKON
o spremembah in dopolnitvah zakona o pomoči družinskim članom, katerih hranilec je v obvezni vojaški službi
1.	člen
V	zakonu o pomoči družinskim članom, katerih hranilec je v obvezni vojaški službi (Uradni list SRS, št. 42-222/66) se 2. člen spremeni in se glasi:
»Šteje se, da je hranilec preživljal družinskega člana:
1.	ki je do odhoda v obvezno vojaško službo živel z njim v skupnem gospodinjstvu, če osnova prispevka od osebnega dohodka iz kmetijske dejavnosti (katastrski dohodek) njegove družine ne presega zneska 600 dinarjev letno na družinskega člana ali če drugi redni dohodki ne znašajo več kot 300 dinarjev mesečno na družinskega člana in če je družinski član popolnoma nezmožen za pridobivanje;
- 2. ki do njegovega odhoda v obvezno vojaško službo ni živel v njegovem gospodinjstvu, če mu je najmanj šest mesecev pred odhodom v obvezno vojaško službo redno dajal materialna sredstva za preživljanje v poprečnem znesku najmanj 100 dinarjev mesečno, če drugi dohodki tega družinskega člana ne presegajo višine dohodka iz prejšnje točke in če je popolnoma nezmožen za pridobivanje.«
2.	člen
V	3. členu se drugi odstavek spremeni in se glasi:
»Ce imajo hranilec in njegovi družinski člani katastrski dohodek in druge dohodke, se znesek letnega katastrskega dohodka deli s številom 6, vsi drugi dohodki pa se v višini, ki pride mesečno na družinskega člana delijo s številom 3. Družinski člani imajo pravico do pomoči, če vsota obeh z deljenjem dobljenih izidov (količnikov) ne presega 100.«
3.	člen
5.	člen 'se spremeni in se glasi:
»Oblike pomoči po tem zakonu so denarna pomoč, zdravstveno varstvo in otroški dodatek.«
4.	člen
6.	člen se spremeni in se glasi:.
»Denarna pomoč za družinske člane, katerih hranilec je bil pred nastopom obvezne vojaške službe v delovnem razmerju, znaša:
1.	600 dinarjev mesečno za enega družinskega člana in po 150 dinarjev mesečno za vsakega nadaljnjega družinskega člana, če gospodinjstvo nima ne osebnih dohodkov iz kmetijske dejavnosti ne drugih dohodkov;
2.	400 dinarjev mesečno za enega družinskega člana in po 100 dinarjev mesečno za vsakega nadaljnjega družinskega člana, če osebni dohodek iz kmetijske dejavnosti ne zhaša več kot 300 dinarjev letno ali če drugi dohodki ne znašajo več kot 200 dinarjev mesečno na družinskega člana;
3.	250 dinarjev mesečno za enega družinskega člana in po 60 dinarjev mesečno za vsakega nadaljnjega družinskega člana, če osebni dohodek iz kmetijske dejavnosti znaša od 300 do 600 dinarjev letno ali če drugi dohodki znašajo od 200 do 300 dinarjev mesečno na družinskega člana.«
5.	člen
7.	člen se črta.
6.	člen
9. člen se spremeni in se glasi:
»Družinskim članom, ki imajo pravico do pomoči se zagotavlja zdravstveno varstvo na podlagi 29. člena zakona o zdravstvenem zavarovanju in o obveznih oblikah zdravstvenega varstva (Uradni list SRS, št. 26.-147/70) na enak način in v enakem obsegu kot uživalcem stalnih priznavalnin oziroma stalne družbene denarne pomoči.«
•	7. člen
Za 9. členom se doda nov 9 a člen, ki se glasi:
»Pravica do otroškega dodatka pripada družinskim članom, ki imajo pravico do pomoči, pod pogoji določenimi v zakonu o skupnostih otroškega varstva in o financiranju nekaterih oblik otroškega varstva (Uradni list SRS, št. 43-335/67).
Pri odločanju o pravici do otroškega dodatka se denarni prejemki po tem zakonu ne upoštevajo pri ugotavljanju gmotnega stanja gospodinjstva.«
8.	člen
Za 9 a členom se doda nov 9 b člen, ki se glasi:
»Denarna pomoč po tem zakonu (3. in 4. člen) se vsako leto usklajuje z gibanjem poprečnih življenjskih stroškov, če so se ti stroški v prejšnjem letu povečali najmanj za 3 odstotke.
Cenzus za osebne dohodke iz kmetijske dejavnosti in cenzus za druge dohodke po tem zakonu (1. člen) se usklajuje glede na gibanje teh dohodkov z namenom, da se ohrani realna vrednost teh cenzusov.
O usklajevanju po določbah tega člena odloča izvršni svet skupščine SR Slovenije.«
9.	člen
V 10. členu se na koncu pika nadomesti z vejico in doda naslednje besedilo: »razen finančnih sredstev za izplačilo otroškega dodatka; ki jih zagotovi republiška skupnost otroškega varstva.«
10.	člen
86.
Na podlagi 6. alinee 2. točke amandmaja LI k ustavi Socialistične republike Slovenije izdaja predsedstvo skupščine Socialistične republike Slovenije
UKAZ
» razglasitvi zakona o načinu prevzema sredstev,
pravic in obveznosti federacije za gospodarske investicije
e
Razglaša se zakon, o načinu prevzema sredstev, pravic in obveznosti federacije za gospodarske investicije, ki ga je sprejela skupščina Socialistične republike Slovenije na seji republiškega zbora in na seji gospodarskega zbora dne 10. in 11. februarja 1972.
St. 400-47/72
Ljubljana, dne 14. februarja 1972.
Predsednik
Sergej Kraigher 1. r.
ZAKON
o načinu prevzema sredstev, pravic in obveznosti federacije za gospodarske investicije
1.	člen
Terjatve in obveznosti, ki jih Socialistična republika Slovenija prevzema na podlagi zakona o prenosu sredstev, pravic in obveznosti federacije za gospodarske investicije na republike in avtonomni pokrajini (Uradni list SFRJ, št. 29/71), se prenesejo na račun sredstev SR Slovenije za izravnavanja v gospodarstvu in za pospeševanje nekaterih gospodarskih dejavnosti.
2.	člen
Strokovne in tehnične posle v zvezi s prenosom terjatev in obveznosti iz prejšnjega člena opravlja republiški sekretariat za finance.
3.	člen
Republiški sekretariat za finance sklene z bankami in skladi, ki so v zvezi s terjatvami in obveznostmi iz
1.	člena tega zakona doslej opravljali posle za federacijo, pogodbe, v katerih bo podrobneje določen način plačila terjatev in izvršitve obveznosti, prenesenih na Socialistično republiko Slovenijo.
K pogodbam iz prejšnjega odstavka daje soglasje izvršni svet skupščine SR Slovenije.
Pogodbe morajo biti sklenjene najpozneje do 31.
12.	1972.
4.	člen
Ta zakon začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS.
87.
Na podlagi 6. alinge 2. točke amandmaja LI k ustavi Socialistične republike Slovenije izdaja predsedstvo skupščine Socialistične republike Slovenije
UKAZ
o razglasitvi zakona o nadomestilu za del obresti za kredite za izvoz
Razglaša se zakon o nadomestilu za del obresti za kredite za izvoz, ki ga je sprejela skupščina Socialistične republike Slovenije na seji republiškega zbora in na seji gospodarskega zbora dne 10. in 11. februarja 1972.
St. 402-171/72
Ljubljana, dne 14. 'februarja 1972.
Predsednik Sergej Kraigher 1. r.
ZAKON
o nadomestilu za del obresti za kredite za izvoz
1.	člen
Organizacijam, združenega dela in temeljnim organizacijam združenega dela, ki so vpisane v register kot pravne osebe, s sedežem v SR Sloveniji (v nadaljnjem besedilu: organizacije združenega dela), daje SR Slovenija nadomestilo za del obresti pri kreditih, ki so jih v času od 1. julija do 26. novembra 1971 najele za izvoz blaga in za zaloge blaga pripravljenega za izvoz, ki se plačujejo v devizah, pomemlinih za ohranitev likvidnosti v mednarodnem plačevanju.
Nadomestilo za del obresti iz prejšnjega odstavka znaša 4 % na leto.
2.	člen
Nadomestilo za del obresti se daje pri kreditih za izyoz blaga, proizvedenega na območju SR Slovenije in za izvoz blaga, ki ga organizacije združenega dela izvažajo v svojem imenu in za svoj račun.
3.	člen
Sredstva za nadomestilo za del obresti se zagotavljajo v finančnem načrtu računa sredstev SR Slovenije za izravnavanja v gospodarstvu in za pospeševanje nekaterih gospodarskih dejavnosti za leto 1972.
4.	člen
Nadomestilo za del obresti iz 1. člena tega zakona bodo organizacije združenega dela dobile najpozneje do
30.	septembra 1972, in sicer preko bank, ki so jim dale kredit.
5.	člen
Organizacijam združenega dela se prizna nadomestilo za del obresti za kredite za izvoz blaga in storitev ter za zaloge blaga, pripravljenega za izvoz tudi po 26. novembru 1971, če znaša obrestna mera poslovnih bank yeč kot 4 %>.
Nadomestilo ne more znašati več kot 3 % na leto.
6.	člen
Republiški sekretar za finance izda najpozneje do
31.	3. 1972 v soglasju z republiškim sekretarjem za gospodarstvo na predlog Narodne banke SR Slovenije podrobnejše predpise o postopku za uveljavljanje pravice do nadomestila za del obresti po določbah tega zakona.
7.	člen
' 88.
Na podlagi 6. alinee 2. točke amandmaja LI k ustavi Socialistične republike Slovenije izdaja predsedstvo skupščine Socialistične republike Slovenije
UKAZ
o razglasitvi zakona o nadomestilu za del obresti uporabnikom investicijskih kreditov na področju turizma v SR Sloveniji
Razglaša se zakon o nadomestilu za del obresti uporabnikom investicijskih kreditov na področju turizma v SR Sloveniji, ki ga je sprejela skupščina Socialistične republike Slovenije na seji republiškega zbora in na seji gospodarskega zbora dne 10. in 11. februarja 1972.
St. 44-23/72 •
Ljubljana, dne 14. februarja 1972.
Rredsednik Sergej Kraigher 1. r.
ZAKON
o nadomestilu za del obresti uporabnikom Investicijskih kreditov na področju turizma v SR Sloveniji #
1.	člen
Socialistična republika Slovenija daje uporabnikom investicijskih kreditov za graditev novih primarnih in sekundarnih turističnih zmogljivosti v SR Slo- ] veniji nadomestilo za del obresti, ki jih morajo plačati dajalcem kredita (v nadaljnjem besedilu: nadomestilo).
2.	člen
Primarni turistični objekti po tem zakonu so:
—	družbeni gostinski objekti za prenočevanje in prehrano: hoteli, moteli, turistična naselja, penzioni, prenočišča, campi in restavracije;
—	objekti zdravstvenega turizma v naravnih zdraviliških krajih;
—	objekti mladinskega turizma; '
—	planinski domovi in koče; .
—	penzionski objekti zasebnih gostincev in kmetov.
Sekundami turistični objekti po tem zakonu so:
—	plaže, kopališča (odprta ali zaprta), športne naprave in drugi objekti za aktivno rekreacijo in razvedrilo turistov, če dopolnjujejo primarne objekte;
—	parkirni prostori in garaže v sestavi primarnih objektov;
—	žičnice za prevoz turistov;
—	pristanišča in zgradbe za sprejem, namestitev, Prezimovanje ter popravilo jaht in drugih manjših turističnih plovnih objektov;
—	objekti komunalnega in. cestnega omrežja za medsebojno povezavo primarnih in sekundarnih turističnih objektov in za povezavo teh objektov s splošnim komunalnim in cestnim omrežjem.
3.	člen
Nadomestilo daje SR Slovenija uporabnikom kreditov v višini zneska obresti, izračunanih na podlagi vračilnega roka, dogovorjenega v kreditni pogodbi, vendar največ 15 let, na podlagi 5 odstotne obrestne
mere na leto in na podlagi polletnih enakih anuitet.
Uporabniki investicijskih kreditov lahko dobijo izjemoma nadomestilo tudi za obnovo prenočitvenih zmogljivosti v naravnih zdraviliških krajih ter v planinskih domovih in kočah v višini zneska obresti po 2,5 procentni obrestni meri na leto ob odplačilni dobi največ 15 let.
4.	člen
Nadomestilo vplača SR Slovenija kot nepreklicni obrestovani depozit poslovnim bankam in drugim organizacijam združenega dela, ki so dale kredit; ta depozit se uporabi za odplačilo prvih anuitet.
Poslovna banka ali druga organizacija združenega dela, ki je dala kredit, obrestuje depozit po obrestni meri, ki bo dogovorjena s pogodbo o nadomestilu po
7.	členu tega zakona. Te obresti se pripisujejo depozitu.
5.	člen
če uporabnik investicijskega kredita odobrenega kredita ne izčrpa v celoti, mora poslovna banka SR Slovenije takoj vrniti sorazmerni del nadomestila skupaj s pripadajočimi obrestmi.
6.	člen
Če uporabnik investicijskega kredita uporabi ves odobreni kredit ali njegov del nenamensko, mora poslovna banka takoj vrniti SR Sloveniji celotno nadomestilo ali sorazmerni del nadomestila skupaj s pripadajočimi obrestmi.
Če uporabnik kredita pred potekom amortizacijske dobe brez pristanka SR Slovenije spremeni namembnost objekta, -za katerega je prejel nadomestilo, mora vrniti SR Sloveniji sorazmerni del nadomestila skupaj s pripadajočimi obrestmi.
7.	_ člen
SR Slovenija bo vplačala nadomestilo kot depozit pri poslovni banki ali organizaciji združenega dela, ki je dala kredit v letu, za katero je bil razjMsan javni natečaj po 12. členu tega zakona.
8.	člen
SR Slovenija, poslovna banka' in uporabnik investicijskega kredita sklenejo pogodbo, s katero se natančneje dogovorijo o višini, načinu črpanja in uporabi nadomestila.
Uporabnik investicijskega kredita in poslovna banka sta dolžna SR Sloveniji omogočiti vpogled v vse svoje evidence, ki se nanašajo na investicijo, za katero je bilo dano nadomestilo.
9.	člen
Uporabnik investicijskega kredita lahko dobi pod enakimi pogoji nadomestilo tudi pri kreditu, ki mu ga da tuja fizična ali pravna oseba.
Nadomestilo Iz prejšnjega odstavka se vplača kot depozit pri poslovni banki, ki tujemu dajalcu kredita jamči za uporabnika investicijskega kredita.
10.	člen
Sredstva za nadomestila se ob upoštevanju srednjeročnega oziroma dolgoročnega načrta razvoja gospodarstva SR Slovenije zagotovijo vsako leto v finančnem načrtu posebnega računa sredstev SR Slovenije za izravnavanja v gospodarstvu in za pospeševa-
nje nekaterih gospodarskih dejavnosti (zakon o sredstvih SR Slovenije za izravnavanja v gospodarstvu in za pospeševanje nekaterih gospodarskih dejavnosti, Uradni list SRS, št. 46/70).
Neporabljena sredstva za nadomestila se prenesejo v naslednje leto.
11.	člen
Uporabniki investicijskih kreditov ne morejo dobiti nadomestila pri tistih kreditih, ki so bili najeti zaradi poznejših sprememb projekta ali za podražitve, in' ne za tisti del sredstev, ki ustreza višini oročenih sredstev uporabnika, ter tudi ne za tiste kredite, za katere so priznana uporabnikom ali poslovnim bankam in drugim organizacijam združenega dela, ki so dale kredite, nadomestila po drugih predpisih.
12.	člen
Nadomestila odobrava posebna komisija po vsakoletnem javnem natečaju v okviru sredstev, ki so v ta namen določena za posamezno leto v finančnem načrtu posebnega računa sredstev SR Slovenije za izravnavanja v gospodarstvu in za -pospeševanje nekaterih gospodarskih dejavnosti.
Komisija iz prejšnjega odstavka ima predsednika in osem članov.
Predsednika in dva člana komisije imenuje izvršni svet skupščine SR Slovenije, po dva člana komisije pa imenujejo združenje poslovnih bank Slovenije, gospodarska zbornica SR Slovenije in turistična zveza Slovenije.
Predsednik in člani komisije se imenujejo za pet let in sicer iz vrst strokovnjakov s področja turizma, financ in urbanizma. 12
12. člen
Pri odločanju o zahtevkih za nadomestilo upošteva komisija naslednja merila:
—	odstotek tujih nočitev v preteklem letu v kraju, kjer naj bi bila investicija uresničena;
—	število turističnih ležišč v kraju, kjer naj bi bila investicija uresničena in odstotek turističnih ležišč v primerjavi s številom stalnega prebivalstva;
—	turistična naselja, zajeta v.enotnem investicijskem programu;
—	primarne objekte z več pripadajočimi različnimi sekundarnimi turističnimi objekti;
—	kraje z bolje urejeno splošno infrastrukturo;
—	kraje ali širša območja, kjer gospodarske organizacije — udeležene v turističnem prometu med seboj poslovno sodelujejo;
—	projekte, ki so na enoto cenejši, in ki glede na opremljenost ustrezajo strukturi turistične ponudbe kraja;
—	večjo lastno udeležbo investitorja.
Prednost imajo zahtevki za .nadomestila, ki izkazujejo boljše pogoje po merilih iz prejšnjega odstavka.
Zahtevke za nadomestila pri gradnji turističnih naselij razvršča komisija tako, da obravnava celoten investicijski program turističnega naselja, nadomestila
pa odobrava postopoma za posamezne objekte ali skupine objektov. Objekti tega turističnega naselja imajo torej v naslednjih letih prednost pred drugimi zahtevki.
Komisija poroča o svojem delu vsako leto izvršnemu svetu skupščine SR Slovenije.
14.	člen
Republiški sekretar za gospodarstvo predpiše v soglasju z republiškim sekretarjem za finance podrobnejši postopek za odobravanje nadomestila.
Strokovno. in administrativno delo za komisijo opravlja republiški sekretariat za gospodarstvo, nadomestila pa izplačuje republiški sekretariat za finance.
15.	člen
SR Slovenija zagotavlja plačilo dodatnih in povečanih dodatnih obresti še naprej v enakem obsegu in na način kot je bilo to zagotovljeno s predpisi v letu 1970 (zakon o nižjih obrestnih merah, ter o nadomestilu za obresti in o dodatnih obrestih za nekatere kredite iz sredstev federacije, Uradni list SFRJ, št. 28/66, 17/67, 42 67, 24/68, 5/69) vsem uporabnikom kreditov, poslovnim bankam in drugim organizacijam združenega dela, ki so dale kredite, in so z republiškim sekretariatom za gospodarstvo od dneva uveljavitve tega zakona sklenile pogodbo, in sicer na osnovi kreditnih pogodb za izgradnjo turističnih objektov iz 2. člena tega zakona, vendar ob pogoju, da s6 bile osnovne kreditne pogodbe sklenjene najpozneje do 30. 6. 1971.
16.	člen
Objekti, ki dobijo nadomestilo po tem zakonu, so oproščeni obveznega združevanja sredstev za financiranje elektroenergetskih .objektov po zakonu o združevanju sredstev uporabnikov družbenih sredstev za financiranje elektroenergetskih objektov (Uradni list SRS, št. 28'71).
17.	člen
Nadomestila pri kreditih za objekte zunaj območja SR Slovenije se lahko dajo le, če se s tem strinja izvršni svet skupščine SR Slovenije.
18.	člen
Z dnem, ko začne veljati ta zakon, preneha veljati zakon o povračilu dela obresti uporabnikom investicijskih kreditov na področju turizma (Uradni list SRS, št. 37-231/69).
Organizacije 'in občani, ki so. do dne, ko začne veljati ta zakon, že pridobili pravice do povračila obresti po zakonu iz prejšnjega odstavka, obdržijo to pravico^
19.	člen
89.
Na podlagi 6. alinee 2. točke amandmaja LI k ustavi Socialistične republike Slovenije izdaja predsedstvo skupščine Socialistične republike Slovenije
UKAZ
o razglasitvi zakona o nadomestilu za del obresti in o udeležbi SR Slovenije pri nekaterih kreditih v kmetijstvu in osnovni predelavi kmetijskih pridelkov
Razglaša se zakon o nadomestilu za del obresti in o udeležbi SR Slovenije pri nekaterih kreditih v kmetijstvu in osnovni predelavi kmetijskih pridelkov, ki ga je sprejela skupščina Socialistične republike Slovenije na seji republiškega zbora in na seji gospodarskega zbora dne'10. in 11. februarja 1972.
St. 402-172/72
Ljubljana, dne 14. februarja 1972.
Predsednik
Sergej Kraigher 1. r.
ZAKON
o nadomestilu za del obresti in o udeležbi SR Slovenije pri nekaterih kreditih v kmetijstvu in osnovni predelavi kmetijskih pridelkov
I. SPLOŠNE DOLOČBE
1.	člen
Pri kratkoročnih kreditih, ki jih najemajo organizacije združenega dela oziroma temeljne organizacije združenega dela, ki so vpisane v register kot pravne osebe (v nadaljnjem besedilu: organizacije združenega dela) s sedežem v SR Sloveniji za nekatere namene v kmetijstvu in v živilski industriji, daje SR Slovenija nadomestilo za del obresti (v nadaljnjem besedilu: nadomestilo) po določbah tega zakona.
V okviru sredstev, ki se za to vsako leto posebej določijo, daje SR Slovenija tudi nadomestilo za del obresti (v nadaljnjem besedilu: nadomestilo) in udeležbo k proračunski vrednosti investicije (v nadaljnjem besedilu: udeležba) pri investicijskih kreditih.
2.	člen
Sredstva za nadomestilo in udeležbo se zagotavljajo iz sredstev SR Slovenije za izravnavanja v gospodarstvu in za pospeševanje nekaterih gospodarskih dejavnosti v skladu s programom razvoja kmetijstva Po srednjeročnem družbenem načrtu SR Slovenjje.
II.	NADOMESTILO PRI KRATKOROČNIH KREDITIH
3.	člen
Banke, ki dajejo organizacijam združenega dela kratkoročne kredite za pridelovanje kmetijskih pridelkov v lastni ali kooperacijski proizvodnji po nižji °brestni meri kot je obrestna mera, po kateri dajejo banke po medsebojnem sporazumu kredite v te na-Jhene, dobijo .iz sredstev SR Slovenije nadomestilo, ki lahko znaša največ 6 % na leto.
Pri kratkoročnih kreditih, za katere dobijo banke reeskontne kredite, je nadomestilo iz prejšnjega odstavka enako razliki med 3-odstotno obrestno mero in reeskontno obrestno mero, povečani za 0,5 %.
4.	člen
Nadomestilo iz prejšnjega člena se daje tudi za kratkoročne kredite za proizvodnjo vina do negovanja, za dozorevanje sadja v hladilnicah in za dodelavo semenskega krompirja.
Šteje se, da je za donegovanje vina potrebno največ 11 mesecev, za dozorevanje sadja in dodelavo semenskega krompirja pa največ 6 mesecev.
To nadomestilo se daje le pri kreditih, danih za pridelek z območja SR Slovenije. •
5.	člen
Za kooperacijo po tem zakonu se šteje pogodbeno proizvodno in poslovno sodelovanje med organizacijami združenega dela in kmeti kooperanti, s katerim je zagotovljena organizirana in usmerjena proizvodnja ter optimalno vlaganje.
III.	NADOMESTILO ZA INVESTICIJSKE KREDITE IN UDELEŽBA K PREDRAČUNSKI VREDNOSTI INVESTICIJE
6.	člen
Organizacije združenega , dela, ki najamejo pri banki investicijske kredite za lastne potrebe ali za potrebe svojih kooperantov, dobijo iz sredstev SR Slovenije nadomestilo za del obresti, ki lahko znaša največ 5 % na leto.
Organizacije združenega dela dobijo nadomestilo iz prejšnjega odstavka,, če so investicijski krediti odobreni za naslednje namene in ob naslednjih pogojih:
1.	za kmetijsko mehanizacijo, opremo in plemensko živino, če je rok za vračilo kredita največ 6 let in če prva polletna anuiteta zapade v plačilo eno leto po izčrpanju kredita; ;
2.	za nasade hmelja in jagodičevja, če je rok' za vračilo kredita največ 8 let in če prva polletna anuiteta zapade v plačilo ob koncu tretjega leta po osnovanju nasada;
3.	za vinograde, če je rok za vračilo kredita največ 9 let in če prva polletna anuiteta zapade v plačilo ob koncu četrtega leta po osnovanju nasada;
4.	za sadovnjake, če je rok za vračilo kredita največ 10 let in če prva polletna anuiteta zapade v plačilo ob koncu petega leta po osnovanju nasada;
5.	za preureditev živinorejskih proizvodnih objektov za mleko in meso, ureditev in razširitev obdelovalnih površin, če je rok za vračilo kredita največ 10 let in če prva polletna anuiteta zapade v plačilo eno leto po izčrpanju kredita;
6.	za graditev in preureditev objektov za osnovno predelavo mleka, grozdja, sadja in vrtnin ter hladilnic, sušilnic in skladišč za kmetijske pridelke domače pridelave, če je rok za vračilo kredita največ 7 let in če prva polletna anuiteta zapade v plačilo eno leto po izčrpanju kredita;
7.	za trajna obratna sredstva, če je rok za vračilo kredita največ 10 let in če prva polletna anuiteta zapade v plačilo pol leta po izčrpanju kredita.
Za izračun nadomestila po prejšnjem odstavku se upoštevajo vračilni roki in zapadlost anuitet, dogovorjeni v kreditni pogodbi med banko in organizacijo združenega dela v skladu z določbami prejšnjega odstavka.
7.	člen
Nadomestilo iz 6. člena tega zakona dobijo organizacije združenega dela:
—	v času do začetka odplačevanja kredita — ob zapadlosti obresti;
—	v času odplačevanja kredita — ob zapadlosti
anuitete.	-	>
8.	člen
Skupščina SR Slovenije določi s posebnim odlokom obseg, do katerega lahko SR Slovenija prevzame obveznosti v zvezi z nadomestilom po 6. členu tega zakona v posameznih letih.
9.	člen
Organizacijam združenega dela, ki najamejo pri banki investicijske kredite ob pogojih iz 6. člena tega zakona, daje SR Slovenija po bankah udeležbo k predračunski vrednosti investicije.
Udeležba po prejšnjem odstavku znaša:
1.	za kmetijsko mehanizacijo, opremo in plemen-
sko živino — največ do 10 % predračunske vrednosti investicije.	t
2.	za nasade hmelja in jagodičevja — največ de 20 % predračunske vrednosti investicije;
3.	za vinograde — največ do 25 % predračunske vrednosti investicije;
4.	za sadovnjake — največ do 25 % predračunske vrednosti investicije;
5.	za graditev ter preureditev živinorejskih proizvodnih objektov za mleko in meso, ureditev in razširitev obdelovalnih površin — največ do 20 % predračunske vrednosti investicije.
Udeležbo po prejšnjem odstavku za kreditiranje kmetov kooperantov daje SR Slovenija tudi hranilno-kreditnim službam kmetijskih in gozdarskih delovnih organizacij (Zakon o ustanavljanju in poslovanju hranilno-kreditnih služb kmetijskih in gozdarskih delovnih organizacij, Uradni list SRS, št. 22/69 in 26/70 — v nadaljnjem besedilu: hranilno-kreditna služba) po zvezi hranilno-kreditnih služb SR Slovenije, in sicer ob smiselno enakih pogojih za namene, kot je določeno v prejšnjem odstavku.
10.	člen
Udeležba po prejšnjih členih se daje bankam in hranilno-kreditnim službam kot kredit po obrestni meri 1 % na leto, če dajo banke oziroma hranilno-kreditne službe iz teh sredstev organizacijam združenega dela oziroma kmetom kooperantom kredit po obrestni meri 1,5 %> na leto.
Obresti iz prejšnjega odstavka se letno pripisujejo k udeležbi do začetka njenega odplačevanja.
11.	člen
Banka oziroma hranilnđ-kređitna služba vrne SR Sloveniji njeno udeležbo v riaslednjih rokih:
1. v dveh polletnih anuitetah, če udeležba ni večja od 10 %;
2.	v štirih polletnih anuitetah, če je udeležba večja od 10 %, pa ne presega 20%;
3.	v šestih polletnih anuitetah, če je udeležba večja od 20%, pa ne presega 25%.
. Prva anuiteta zapade v odplačilo pol leta po zapadlosti zadnje anuiteta kredita, ki ga je odobrila banka oziroma hranilno-kreditna služba.
12.	člen
Banke in hranilno-kreditne službe, ki bodo dale investicijske kredite, priglasijo najpozneje v treh mesecih po objavi finančnega načrta računa SR Slovenije za izravnavanja v gospodarstvu in za pospeševanje nekaterih gospodarskih dejavnosti republiškemu sekretariatu za finance medsebojni sporazum o obsegu in namenih investicijskih kreditov po določbah 6. in 9. člena tega zakona.
Sporazum iz prejšnjega odstavka mora temeljiti na usklajehih predlogih organizacij združenega dela za odobritev investicijskih kreditov. V imenu organizacij združenega dela sopodpiše sporazum gospodarska zbornica SR Slovenije.
13.	člen
Z bankami, ki so sklenile sporazum po prejšnjem členu, in Z zvezo hranilno-kreditnih služb SR Slovenije, sklene rephbliški sekretariat za finance v soglasju z republiškim sekretariatom za kmetijstvo in gozdarstvo posebno pogodbo o obsegu sredstev za nadomestilo in udeležbo po 6. in 9. členu tega zakona.
Če med bankami ne pride do sporazuma po 1. odstavku prejšnjega člena, sklene republiški sekretariat za finance v soglasju z republiškim sekretariatom za kmetijstvo in gozdarstvo pogodbo v smislu prejšnjega odstavka z banko, ki jo določi izvršni svet skupščine SR Slovenije.
Obseg sredstev za nadomestila in udeležbo po prejšnjih odstavkih se določa v skladu s programom razvoja kmetijstva po srednjeročnem družbenem načrtu SR Slovenije in v skladu z odlokom skupščine SR Slovenije iz 8.'člena tega zakona.
14.	člen
če organizacija združenega dela odobrenega kredita ne izkoristi v celoti, mora banka SR Sloveniji takoj vrniti sorazmerni del nadomestila oziroma udeležbe.
15.	člen
če organizacija združenega dela uporabi veš odobreni kredit ali njegov del v nasprotju s tem zakonom oziroma s kreditno pogodbo, mora banka SR Slovenije takoj vrniti nadomestilo oziroma udeležbo skupaj z dogovorjenimi obrestmi.	*
IV.	PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE
16.	člen
Nadomestilo po 3. in 4. členu tega zakona za čas od 1. julija do 31. decembra 1971 pripada organizacijam združenega dela, ki so pri bankah najele kredit.
Nadomestilo po prejšnjem odstavku bo SR Slovenija plačala v letu 1972 preko bank, ki so dale kredit.
17.	člen
Določbe 3., 4. in 16. člena tega zakona se uporabljajo od 1. julija 1971.
18.	člen
Izvršni svet skupščine SR Slovenije lahko podrobneje opredeli namene in pogoje za uveljavljanje pravice do nadomestila po 3., 4., 6. in 16. členu tega zakona ter namer ?, pogoje in postopek za uveljavljanje pravice do udeležbe po 9. in 12. členu tega zakona.
19.	člen
Republiški sekretar za finance izda najpozneje do 31. 3. 1972 v soglasju z republiškim sekretarjem za kmetijstvo in gozdarstvo na predlog službe družbenega knjigovodstva — centrale za Slovenijo, podrobnejše predpise o postopku za uveljavljanje pravic do nadomestila po 3., 4. in 16. členu tega zakona.
#
20.	člen
Ta zakon začne veljati osmi dan po'objavi v Uradnem listu SRS.
90.
Na podlagi 6. alinee 2.' točke amandmaja LI k ustavi Socialistične republike Slovenije izdaja predsedstvo skupščine Socialistične republike Slovenije
UKAZ
o razglasitvi zakona o proračunu Socialistične republike Slovenije (republiškem proračunu) za leto 1972
Razglaša se zakon o proračunu Socialistične republike Slovenije (republiškem proračunu) za leto 1972, ki ga je sprejela skupščina Socialistične republike Slo-'' venije na seji republiškega zbora dne 10. in 11. februarja 1972 in na seji enotnega zbora delovnih skupnosti dne 11. februarja 1972.
Št. 400-45/72
Ljubljana, dne 14. februarja 1972.
Predsednik
Sergej Kraigher 1. r.
ZAKON	.	/
o proračunu Socialistične republike Slovenije (republiškem proračunu) za leto 1972
1.	člen
Skupni dohodki republiškega proračuna za leto 1972 znašajo	1.793,919.000
Od tega:
—	za razporeditev po posebnem delu
tega proračuna	1.786,119.000
—	za razporeditev v tekočo
proračunsko rezervo	7,800.000
2.	člen
Ce bo zaostajalo pritekanje proračunskih dohodkov v taki meri, da ne bodo doseženi v višini 1. člena tega zakona, bo izvršni svet skupščine SR Slovenije,
da bi ohranil proračunsko ravnovesje, začasno zmanjšal zneske sredstev, ki so v proračunu razporejena za posamezne namene, ali začasno zadržal uporabo sredstev, ki so v proračunu razporejena za posebne namene.
O takem ukrepu mora izvršni svet obvestiti skupščino SR Slovenije in ji predlagati ustrezno spremembo proračuna.
Če bodo proračunski dohodki presegli v 1, členu tega zakona predvideni znesek se bo presežek vložil na poseben račun za izravnavanja v gospodarstvu in za pospeševanje nekaterih gospodarskih dejavnosti, o uporabi . teh sredstev pa bo odločala skupščina SR Slovenije.
3.	člen
Izvršni svet se pooblašča, da lahko spremeni namen in višino sredstev za redno dejavnost posameznih republiških organov, če bi se izkazalo, da so jim v tem proračupu zagotovljena sredstva v višjem ali nižjem znesku, kot bi jim pripadala po načelih samoupravnih sporazumov.
Republiški sekretariat za finance opravlja v soglasju z uradom izvršnega sveta za proučevanje orga- ( nizacije delovnih' metod v javni upravi med letom , poračunavanja, ki so potrebna zaradi sprememb v zasedbi odobrenih delovnih mest organov. t
4.	člen
Če se med letom ustanovi nov republiški upravni organ, potrdi njegov predračun izvršni svet skupščine SR Slovenije. Sredstva za delo takega organa se zagotovijo iz nerazporejenih dohodkov (proračunske rezerve).
Če se med letom odpravi republiški upravni organ, se preostala sredstva prenesejo na nerazporejene dohodke (proračunsko rezervo).
5.	člen
Republiški organi in drugi uporabniki sredstev republiškega proračuna za ieto 1972 morajo organizirati izvrševanje zadev in nalog iz svojega delovnega področja v mejah sredstev, ki so jim s tem proračunom odobrena.
Organi ne morejo porabiti sredstev za osebne dohodke, ki jim ostanejo, če se delovno mesto med letom izprazni.
Za izvajanje določb 1. in 2. odstavka tega člena ter za zakonito, smotrno in primerno uporabo sredstev, ki so organu odobrena v republiškem proračunu, je odgovoren predstojnik organa kot odredbodajalec, vodja računovodstva pa je odgovoren za zakonito uporabo sredstev.
Republiški-organi in drugi uporabniki sredstev republiškega proračuna za leto 1972 morajo izvrševati sklepe in priporočila skupščine SR Slovenije in njenih organov, ki so povezana s finančnimi izdatki, v okviru in obsegu s tem proračunom določenih finančnih postavk.
Republiški organi ne smejo prevzemati na račun republiškega proračuna obveznosti, ki bi presegale zneske, določene za leto 1972 in tudi ne ustvarjati obveznosti za republiške proračune naslednjih let, če niso take obveznosti določene z republiškim zakonom ali s kakšnim drugim aktom skupščine SR Slovenije oziroma z aktom izvršnega sveta skupščine SR Slovenije, izdanim na podlagi zakona.
Obveznosti iz petega odstavka tega člena je dovoljeno prevzemati oziroma ustvarjati le, če so v aktu, s katerim take obveznosti nastajajo, zagotovljeni tudi viri dohodkov zanje.
6.	člen
Ce se med izvrševanjem proračuna ugotovi, da za posebne namene razporejena sredstva ne bodo porabljena ali ne bodo porabljena v celoti, lahko izvršni svet skupščine SR Slovenije prenese neporabljena sredstva v proračunsko rezervo.
7.	člen
Vsi dohodki, ki jih republiški organi dosežejo s svojo dejavnostjo in tisti dohodki, ki jih organi dobe od federacije na podlagi predpisov in drugih določb za izvršitev posebnih nalog so dohodek republiškega proračuna, če ni s tem zakonom drugače določeno.
8.	člen
Zavod za šolstvo SR Slovenije za izvedbo določenih nalog (za izobraževalno in založniško dejavnost) lahko dobiva in uporabi sredstva od drugih organizacij.
Republiški sekretariat za zdravstvo in socialno varstvo uporabi dohodke iz dejavnosti sanitarnega inšpektorata, ki jih ta doseže s svojimi tehničnimi storitvami za nabavo in vzdrževanje opreme ter za redno dejavnost.
Hidrometeorološki zavod SR Slovenije in geodetska uprava SR Slovenije uporabita dohodke, ki jih dosežeta s prodajo svojih uslug in iz naslova prodaje geodetskih izdelkov za pokrivanje stroškov redne dejavnosti, nabavo in vzdrževanje opreme in za reprodukcijo geodetskih izdelkov.
Republiški sekretariat za notranje zadeve lahko uporablja dohodke, ki jih pridobi s prodajo tiskovin in podobno za posebne namene.
Zavod za mednarodno tehnično sodelovanje uporabi dohodke iz naslova svoje dejavnosti in od istoimenskega zveznega zavoda za redno dejavnost.
Zavod za vodno gospodarstvo SR Slovenije in luška kapitanija Koper uporabita svoje dohodke za redno dejavnost in posebne namene. 9 10 11 12 * *
9.	člen
Dohodki od upravnih in poslovnih stavb, ki jih upravlja republiški sekretariat za pravosodje in občo upravo se stekajo na poseben račun in se uporabljajo za delno kritje izdatkov, ki nastanejo pri upravljanju teh stavb.
10.	člen
Dohodki, s katerimi razpolaga zavod SR Slovenije za statistiko po posebnih predpisih preko posebnega računa, se uporabljajo še nadalje za namene in na način, ki je določen s temi predpisi.
11.	člen
Zavod SR Slovenije za rezerve uporablja dohodke, ki jih ustvarja s svojo dejavnostjo kot sredstva za svojo redno dejavnost. Izvršni svet skupščine SR Slovenije lahko predpiše, da zavod del sredstev uporabi za posebne namene (investicije).
12.	člen
Organi iz 8. do 11. člena tega zakona predložijo re-
publiškemu sekretariatu za finance finančne načrte o
uporabi sredstev, ki jih neposredno uporabljajo na podlagi tega zakona oziroma na podlagi posebnih predpisov.
13.	člen
Od dohodkov po 1. členu tega zakona, razporejenih po posebnem delu proračuna, se vlaga v rezervni sklad SR Slovenije 1 Vo.
14.	člen
Nosilci sredstev, razporejenih:
— v razdelku »sredstva za splošne republiške potrebe« so:
1.	Izvršni svet skupščine SR Slovenije po postavkah: Sklad Borisa i Kraigherja, protokolarni stroški, sredstva za upravljanje reprezentančnih zgradb, volitve, nadomestila funkcionarjev v službi v organih federacije, nadomestila za pripravnike in štipendije zveznega sekretariata za zunanje zadeve, dinarsko kritje za nakup deviz, prispevek republike za zdravljenje socialno ogroženih kmetov, elektronski center in svet za narodno obrambo.
2.	Republiški sekretariat za finance po postavkah:
regres za skupinska potovanja otrok in mladine, preživnine babicam in odškodnine za prevzeta premoženja, odškodnine po sodnih sklepih, bančni stroški in obresti, stroški dvojezičnega poslovanja, razlike za socialno zavarovanje duhovnikov, sredstva za proslave republiškega pomena.	'
3.	Republiški sekretariat za zdravstvo in socialno varstvo po postavkah: razlike v pokojninah borcev NOV in delavcev organov za1 notranje zadeve, dodatek zaposlenim borcem NOV, zdravstveno zavarovanje kmetov borcev — NOV, priznavalnine,; invalidsko varstvo, žrtve fašističnega nasilja — izdatki za varstvo, varstvo borcev za severno mejo, ter komisija po 195. členu temeljnega zakona o pokojninskem zavarovanju.
4.	Komisija za varnost v prometu po postavki .z istim namenom.
5.	Republiški sekretariat za delo po postavki: izjemne upokojitve rudarjev in dimnikarjev in prispevek republike za obvezno starostno zavarovanje kmetov.
6.	Republiški sekretariat za prosveto in kulturo po postavki: socialno zavarovanje umetnikov.
7.	Štab za splošni ljudski odpor SR Slovenije po postavki z istim namenom in po postavki: sklad za financiranje partizanskih enot in služb teritorialne obrambe.
— V razdelku »Sredstva za negospodarske investicije in za plačilo anuitet« so:
1.	Izvršni svet skupščine SR Slovenije po postavki: investicijsko vzdrževanje zgradb.
2.	Republiški sekretariat za gospodarstvo po postavki: sredstva za vojne zveze.
3.	Republiški sekretariat za finance po postavki: tekoče naloge, odplačilo anuitet.
15.	člen
Sredstva, ki so predvidena v proračunu za dejavnost zavodov družbenih služb na podlagi pogodb, smejo republiški organi uporabljati le na podlagi sklenjenih pogodb.
16.	člen
Izvršni svet skupščine SR Slovenije je pooblaščen, da odloča:
—- o uporabi sredstev rezervnega sklada, in sicer do višine 300.000 dinarjev v posameznem primeru, vendar samo za namene iz 1. in 3. točke 96. člena zakona o financiranju družbenopolitičnih skupnosti v SR Sloveniji (Uradni list SRS, št. 36-196/64, št. 43-334/67 in št. 40-302/68),
—	o razdelitvi sredstev, razporejenih v razdelku: »Namenska dopolnilna sredstva občinam«,
—	o dodelitvi sredstev, razporejenih v razdelku: »Sredstva za nove namestitve in nagrade delavcem v državnih organih«.
17.	člen
Republiški sekretariat za finance izvršuje proračunsko kontrolo finančnega, materialnega in računovodskega poslovanja republiških organov, skladov in
organizacij, katerih sredstva se zagotavljajo iz republiškega proračuna, ter kontrolo investicij, ki se financirajo neposredno iz republiškega proračuna ali na podlagi odlokov o finančnih programih.
18.	člen
Pregled dohodkov republiškega proračuna za leto 1972 in njihova razporeditev sta zajeta v bilanci republiškega proračuna za leto 1972, ki je sestavni del splošnega dela tega proračuna.
19.	člen
Ta zakon začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu SRS, uporablja pa se od 1. januarja 1972.
Bilanca dohodkov in splošnega razporeda dohodkov proračuna Socialistične republike Slovenije
(republiškega proračuna) za leto 1972
A. DOHODKI
Klasifikacijska	Z n e s e k
številka	_	.	. , ,
»bilka	podobi.	Dohodki	podobi. . oblike
dohodka doho’dka	dohodka dohodka
11	Vrsta 1 — Davki in prispevek
11 100-105 Republiški davek od osebnega dohodka iz delovnega
'	razmerja po stopnji 0,76 .............................. 129,800.000
11 106-109 Posebna stopnja republiškega davka od osebnega dohodka iz delovnega razmerja............................................................. 139,200.000
12	Republiški davek od osebnega dohodka iz, kmetijske
dejavnosti.............................................................. 10,000.000
13	Republiški davek od osebnega dohodka iz samostojnega
opravljanja obrtnih in drugih	gospodarskih dejavnosti	32,300.000
18	.	Prispevek od sklada skupne porabe ..................... 17,000.000
SKUPAJ VRSTA 1 — DAVKI IN PRISPEVEK . . .	328,300.000
Vrsta 2 —' Davki
21	Prometni davek
211	Del republiškega davka od prometa blaga na drobno .	140,500.000
Zvezni prometni davek od prometa blaga in storitev 890,480.000
SKUPAJ VRSTA 2 — DAVKI..................................... 1.030,980.000
33	Vrsta 3 — Takse ;
Sodne takse v gotovini............................ 69,700.000
SKUPAJ VRSTA 3 — TAKSE	69,700.000
52	Vrsta 5 — Dohodki po posebnih zveznih predpisih
Denarne kazni ....................................... 32,700.000
SKUPAJ VRSTA 5 — DOHODKI PO POSEBNIH
ZVEZNIH PREDPISIH .. i ......... .	32,700.000 62
62	Vrsta 6 — Dohodki organov in razni drugi dohodki
Dohodki organov in drugi dohodki......................... 4,300.000
SKUPAJ VRSTA 6 — /DOHODKI ORGANOV IN RAZNI DRUGI DOHODKI . . . .......................... 4,300.000
Klasifikacijska
številka
oblika	podobi,
dohodka	dohodka
Dohodki
znesek
podobllke	oblike
dphodka	dohodka
72		Vrsta 7 — Dopolnilna sredstva Namenska dopolnilna sredstva		•
	722	Dotacija iz zveznega proračuna za financiranje beneficiranih pokojnin in invalidskega varstva			327,939.000
		SKUPAJ VRSTA 7 — DOPOLNILNA SREDSTVA . .		327,939.000
		SKUPAJ DOHODKI ZA RAZPORED (Vrsta 1—7) . .		1.79^,919.000
B — SPLOŠNI RAZPORED DOHODKOV				
Klasifikacijska				
razpored	razpored skupine	podskup.		SPLOŠNI KAZPORED DOHODKOV GLAVNI NAMEN — 02 — ZNANSTVENA DEJAVNOST	razporedna podskupina	razporedna skupina
02-2	02-2-2	Sredstva razporejena v določenem znesku za posebne namene		 . *		125,970.000	125,970.000
		VSEGA GLAVNI NAMEN. 02 (02-2)			125,970.d00
		GLAVNI NAMEN 03 — KULTURNO PROSVETNA DEJAVNOST		
03-2	03-2-2	Sredstva, razporejena v določenem znesku za posebne » namene 			44,197.000	44,197.000
		VSEGA GLAVNI NAMEN 03 (03-2)			44,197.000
		GLAVNI NAMEN 04 SOCIALNO VARSTVO		
04-2	'04-2-2	Sredstva razporejena v določenem znesku za posebne namene			506,258.000	506,258.000
		VSEGA GLAVNI NAMEN 04 (04-2)			506,258.000
		GLAVNI NAMEN 05 — ZDRAVSTVENO VARSTVO		
05-2	05-2-2	Sredstva, razporejena v določenem znesku za posebne namene		14,978.000	14,978.000
		VSEGA GLAVNI NAMEN 05 (05-2)			14,978.000
		GLAVNI NAMEN 07 — DELO DRŽAVNIH ORGANOV		
07-2	07-2-1 07-2-2	Sredstva razporejena v določenem znesku za redno dejavnost'	 za posebne namčne 			358.704.000 100.280.000	458,984.000
		VSEGA GLAVNI NAMEN 07 (07-2)			458,984.000
		GLAVNI NAMEN 10 — NAMENSKA DOPOLNILNA SREDSTVA DRUGIM DRUŽBENO-POLITlCNIM SKUPNOSTIM, ORGANOM IN ORGANIZACIJAM		
10-2		Sredstva, razporejena v določenem znesku		19,880.000	19,880.000
		VSEGA GLAVNI NAMEN 10 (10-2)			19,880.000
		GLAVNI NAMEN 13 — DEJAVNOST DRUŽBENOPOLITIČNIH ORGANIZACIJ IN DRUŠTEV		
13-2		Sredstva, razporejena v določenem znesku		35,328.000	35,328.000
		VSEGA GLAVNI NAMEN 13 (13-2)			35,328.000
Klasifikacijska
številka
razpored	razpored
skupine	podskup.
14-2
14-2-21
14-2-22
18-1
19-2	19-2-2
SPLOŠNI RAZPORED DOHODKOV	. razporeda6 ^poredna
podskupina skupina
GLAVNI NAMEN 14 — NEGOSPODARSKE INVESTICIJE
Sredstva, razporejena v določenem znesku za tekoče
naložbe............................................ 128,432.465
za odplačilo anuitet............................... 27,191.535	155,624.000
VSEGA GLAVNI NAMEN 14 (14-2) . .................... 155,624.000
GLAVNI NAMEN 18 — REZERVNI SKLAD
Sredstva, razporejena v odstotku od vseh dohodkov .	.	15,000.000	15,000.000
VSEGA GLAVNI NAMEN 18 (18-1) ........	15,000.000
GLAVNI NAMEN 19 — NERAZPOREJENI DOHODKI
Sredstva, razporejena v določenem znesku........... 7,800.000	7,800.000
VSEGA GLAVNI NAMEN 19 (19-2)....................... 7,800.000
SKUPAJ RAZPOREJENI IN NERAZPOREJENI	>
DOHODKI
GLAVNI NAMEN 02 do 19 ............................. 1.384,019.000
Dotacija računu za izravnavanje v gospodarstvu in za
pospeševanje nekaterih gospodarskih dejavnosti . . .	409,900.000
SKUPAJ: . ......................................... 1.793,919.000
91.
Na podlagi drugega odstavka 2. točke VII. amandmaja k ustavi SR Slovenije ter v zvezi s 1. členom odloka o delovnem področju zborov skupščine SR Slovenije, o vprašanjih, glede katerih morajo dati mnenje delegati občin na zasedanju v skupščini SR Slovenije in o razmerjih med zbori skupščine SR Slovenije je skupščina SR Slovenije na seji republiškega in na seji gospodarskega zbora dne 10. in 11. februarja 1972 sprejela
ODLOK
o obveznostih, ki jih Socialistična republika Slovenija prevzame v letu 1972 za obdobje 1972—-1982 la nadomestilo dela obresti za nekatere investicijske kredite v kmetijstvu in osnovni predelavi kmetijskih pridelkov
I
Obveznosti SR Slovenije za nadomestilo dela obresti pri nekaterih investicijskih kreditih danih v letu 1972 po določbah 6. člena zakona o nadomestilu za del obresti in o udeležbi SR Slovenije pri nekaterih kreditih v kmetijstvu in osnovni predelavi kmetijskih pridelkov (v nadaljnjem besedilu: zakon; Uradni list SRS, št. 7-89/72) smejo znašati v naslednjih letih največ:
v letu	1972	1973	1974	1975	1976
mio din	2,00	9,82	6,27	5,32	4,23
v letu	1977	1978	1979	1980	1981	1982
’ttio din	3,00	J,18	1,03	0,65	0,29	0,17
,	'	II
Sredstva iz prejšnje točke se zagotovijo vsako teto v finančnem načrtu računa SR Slovenije za iz-favnavanja v .gospodarstvu in za pospeševanje nekate-rih gospodarskih dejavnosti.
III
Za izvajanje tega odloka skrbita republiški sekretariat za finance ter republiški sekretariat za kmetijstvo in gozdarstvo.
IV
Ta odlok začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu SRS.
St. 402-172/72
Ljubljana, dne 14. februarja. 1972.
Skupščina	,
Socialistične republike Slovenije
Predsednik Sergej Kraigher 1. r.
92.
Na podlagi drugega odstavka 2. točke VII. amandmaja k ustavi SR Slovenije ter v zvezi s 1. členom odloka o delovnem področju zborov skupščine ŠR Slovenije, o vprašanjih, glede katerih morajo dati mnenje delegati občin na zasedanju v skupščini SR Slovenije in o razmerjih med zbori skupščine SR Slovenije je skupščina SR Slovenije na seji republiškega in na seji gospodarskega zbora dne 10. in 11. februarja 1972 sprejela
ODLOK
o finančnem načrtu posebnega računa sredstev SR Slovenije za izravnavanja v gospodarstvu in za pospeševanje nekaterih gospodarskih dejavnosti za leto 1972
I
Skupni dohodki posebnega računa sredstev SR Slovenije za izravnavanja v gospodarstvu in za pospeševanje nekaterih gospodarskih dejavnosti po fi-
nančnem načrtu za leto 1972 znašajo 1,221,130.000 dinarjev in sicer:
1.1.	Od anuitet od plasmanov republiškega
in okrajnih investicijskih skladov ter usmerjenih sredstev za investicije v gospodarstvu.....................
1.2.	Od sredstev iz prenosa izvenproračunske bilance federacije v letu 1972:
1.2.1.	— od anuitet . . .	298,000.000
1.2.2.	— od obresti NB . .	109,000.000
1.2.3.	— druga sredstva .	11,200.000
1.3.	Od prispevka za energetiko ....
1.4.	Od drugih sredstev, določenih s posebnimi predpisi:
1.4.1.	od prenesenih sredstev iz republiškega proračuna za leto 1972
1.4.2.	od imobiliziranih sredstev republiškega proračuna v letu 1971.
1.4.3.	od imobiliziranih sredstev interesnih skupnosti v letu 1971 . .
II
Sredstva iz I. točke tega odloka se razporedijo za naslednje namene:
2.	1. Sredstva za pospeševanje razvoja manj razvitih občin........................
2.20.	Modernizacija ceste Šentilj—Nova
Gorica . .............................
2.21.	Sofinanciranje geodetskih del . . .
2.22.	Sofinanciranje nekaterih obveznosti
zračnega prometa......................
2.23.	Prispevek SR Slovenije stabilizacijskemu skladu za živinorejo ....
2.24.	Prispevek republiškemu gozdnemu
skladu................................
2.25.	Pogozdovanje in melioracija Krasa .
2.26.	Sofinanciranje turizma................
2.27.	Prispevek SR Slovenije kmetijskim
delovnim organizacijam za delno odplačilo anuitet.......................
2.28.	Sofinanciranje kmetijskih pospeševalnih služb...............................
2.29.	Udeležba SR Slovenije pri pokriva-
nju izgub na nerentabilnih železniških progah ..........................
2.40.	Konverzija investicijskih kreditov najetih za železniško progo Prešnica—Koper . . . .... . . , .
2.41.	Konverzija investicijskih kreditov za
komunalno in luško infrastrukturo v LUKI Koper ...........................
2.42.	Konverzija investicijskih kreditov
CGF »DELO« ...........................
2.50.	Primanjkljaji izvenproračunske bilance federacije iz leta 1971 ....
Obveznosti iz prenosa izvenproračunske bilance federacije v letu 1972:
2.51.	— odplačila inozemskih dolgov . .
2.52.	— odplačila notranjih posojil . . . 109,500.000
2.53.	— nadomestilo za obresti in poveča-
ne dodatne obresti ter del vnaprej plačljivih obresti .......	62,300'000
2.54.	— neizplačane transe po odobrenih
kreditih za investicije............. 39,000.000
2.55.	— bančna provizija.................... 3,100.000
2.56.	— kritje devalvacije iz decembra 1971	25,000.000
2.60.	Nadomestila 2,^ % obresti za investicijske kredite v turizmu . . . . .	16,600.000
2.61.	Povračilo dela obresti za investicij-
ske kredite za modernizacijo, železniških prog ..........	29,273.000
2.62.	Zakon o nadomestilu za del obresti
in o udeležbi SR Slovenije pri nekaterih kreditih v kmetijstvu in osnovni predelavi kmetijskih pridelkov . .	49,900.000
2.63.	Zakon o nadomestilu za del obresti uporabnikom investicijskih kreditov
■ na področju turizma v SR Sloveniji .	50,000.000
2.64.	Predlog zakona o nadomestilu za del
obresti za kredite za izvoz ....	45,000.000
2.65.	Nadomestilo dela obresti hranilno-
kreditnim službam za investicije v zasebnem kmetijstvu ...................... 2,200.000
2.70.	Premije za mleko............ 40,000.000
2.71.	Regresi za .umetna gnojila	....	30,000.000
2. 8. Financiranje energetskih dbjektov
vključno z modernizacijo premogovnikov ............	86,000.000
2. 9. Nekrite obveznosti po začasnem fi-
nančnem načrtu za 1. 1971 in rezerva 131,920.064
III
Postopek za pridobitev in uporabo sredstev posebnega računa po tem odloku je določil izvršni svet skupščine SR Slovenije z uredbo o postopku za pridobivanje sredstev s posebnega računa sredstev SR Slovenije za izravnavanja v gospodarstvu in za pospeševanje nekaterih gospodarskih dejavnosti (Uradni list SRS, št. 28-207/71).
IV
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS, uporablja pa se od 1. januarja 1972.
Št. 402-162/72
Ljubljana, dne 14. februarja 1972.
Skupščina
Socialistične republike Slovenije
Predsednik
Sergej Kraigher 1. r.
93.
Na podlagi 6. podtočke 2. točke XXX. amandmaja k ustavi SFR Jugoslavije, drugega odstavka 1. točke in četrtega odstavka 2. točke VII. amandmaja k ustavi SR Slovenije ter v zvezi z določbo četrtega odstavka 241. člena poslovnika skupščine SR Slovenije in 7. člena odloka o delovnem področju zborov skupščine SR Slovenije o vprašanjih glede katerih morajo dati mnenje delegati občin na zasedanju v skupščini SR Slovenije in o razmerjih med zbori skupščine SR Slovenije in njihovem delu, je skupščina SR Slovenije na seji republiškega zbora dne 10. in 11. februarja 1972 sprejela
30,030.000
\
418.200.000 86,000.000
409.900.000
107.000.	000
170.000.	000
25.000.	000
54.000.	000
7.500.000
1,231.936
15.000.	000
5.000.	000
1.000.	000
1.400.000
10.000.	000
5.500.000
4.005.000
47,700.000
5.000.	000
4.000.	000
135.000.	000
180.000.	000
ODLOK
o soglasju k predlogu za ratifikacijo konvencije med SFR Jugoslavijo in Kraljevino Belgijo o izdaji izpiskov iz matičnih knjig in oprostitvi legalizacije, ki je bila podpisana 24. septembra 1971 v Beogradu
£>aje se soglasje k predlogu za ratifikacijo konvencije med SFR Jugoslavijo in Kraljevino Belgijo o izdaji izpiskov iz matičnih knjig in oprostitvi legalizacije, ki je bila podpisana 24. septembra 1971 v Beogradu.
St. 402-170'72
Ljubljana, dne 14. februarja 1972.
Skupščina
Socialistične republike Slovenije Predsednik Sergej Kraigher 1. r.
94.
Na podlagi 6. podtočke 2. točke XXX. amandmaja in prvega odstavka 4. točke XXXIV. amandmaja k ustavi SFRJ, prvega odstavita 1. točke in tretjega odstavka 2. točke VII. amandmaja in druge alinee prvega odstavka XLIV. amandmaja k ustavi SR Slovenije ter v zvezi z določbo četrtega odstavka 241. člena poslovnika skupščine Socialistične republike Slovenije je skupščina Socialistične republike Slovenije na , seji republiškega zbora dne 10. in 11. februarja 1972 in na seji enotnega zbora delovnih skupnosti dne 11. februarja 1972 sprejela
ODLOK
o soglasju k predlogu zakona o ratifikaciji pogodbe o Posojilu med SFRJ in Mednarodno banko za obnovo in razvoj št. 777-YU (graditev večnamenskega hidrosistema »Ibar—Lepenac«)
Daje se soglasje k predlogu zakona o ratifikaciji Pogodbe o posojilu med SFRJ in Mednarodno banko'za obnovo in razvoj št. 777-YU (graditev večnamenskega hidrosistema »Ibar-Lepenac«), ki je bila podpisana dne
20.	junija 1971 v Washingtonu.
St. 402-170/72-1504
Ljubljana, dne 14. februarja 1972,
Skupščina
Socialistične republike Slovenije
Predsednik , Sergej Kraigher 1. r. 95
95.
Na podlagi 6. podtočke 2. točke XXX. amandmaja, • točke XXXIV. amandmaja, 1. točke XXXV. amand-^ja k ustavi SFRJ, četrtega odstavka 2. točke VII. ^naanđmaja, XLIV. amandmaja in drugega odstavka v' h^ke XLV. amandmaja k ustavi SR. Slovenije ter sk ZVezt s četrtim odstavkom 241. člena poslovnika ^hpščine SR Slovenije je skupščina SR Slovenije na h republiškega zbora dne 10. in 11. februarja sprejela
ODLOK
o pooblastitvi republiškega sekretarja za finance, da sklene pogodbe za realizacijo posojila mednarodne banke za obnovo in razvoj za izgradnjo dela petega projekta cest in za zgraditev turističnega projekta »Bernardin« — Piran
I
Za ureditev razmerij med SR Slovenijo in SFR Jugoslavijo, ki izvirajo iz pogodbe o posojilu med SFR Jugoslavijo in Mednarodno banko za obnovo in razvoj za izgradnjo petega projekta cest (pogodba, podpisana' 18. junija 1971 v WASHINGTONU) in iz pogodbe o garanciji med SFR Jugoslavijo in Mednarodno banko za obnovo in razvoj zg zgraditev turističnega projekta »Bernardin« — Piran (pogodba, podpisana 13. junija 1971 v Washingtonu), sklene republiški sekretar za finance v imenu SR Slovenije s SFR Jugoslavijo na-sledniebofiodbe:,,
'"“T^ubsidiarno posojilno pogodbo (peti projekt cest);
2.	pogodbo o prenosu posojila (peti projekt cest);
3.	pogodbo o prevzemanju materialnih in finančnih obveznosti SFR Jugoslavije iz pogodbe o posojilu (peti projekt cest);
4.	pogodbo o prevzemanju materialnih in finančnih obveznosti SFR Jugoslavije iz sporazuma o garanciji (turistični projekt »Bernardin« — Piran).
II
Republiški sekretar za finance sklene s cestnim skladom SR Slovenije, »Emono« Ljubljana in občino Piran pogodbo, s katero se uredi način uporabe posojila za peti projekt cest, način izvedbe aneksa 1 k pogodbi o garanciji med SFR Jugoslavijo in Mednarodno banko za obnovo in razvoj za zgraditev turističnega projekta »Bernardin« — Piran ter določijo regresni zahtevki SR Slovenije do investitorjev objektov oziroma uporabnikov posojila, če bi morala Socialistična republika Slovenija plačati kakšno obveznost SFR Jugoslaviji po pogodbah iz I. točke tega odloka.
III
Republiški sekretar za finance se je pri sklepanju pogodb iz prve točke tega odloka dolžan držati osnutkov pogodb, ki so bili predloženi skupščini SR Slovenije, hkrati s predlogom tega odloka, ter pripomb, ki so bile k osnutkom dane med razpravo v skupščini SR Slovenije.
St. 402-174/72
Ljubljana, dne 14. februarja 1972.
Skupščina
Socialistične republike Slovenije
Predsednik
Sergej Kraigher 1. r.
96.
Na podlagi 10. alinee 2. točke amandmaja LI k ustavi Socialistične republike Slovenije izdaja predsedstvo skupščine Socialistične republike Slovenije
UKAZ
o razglasitvi odloka o izvolitvi predsednika in članov izvršnega sveta Skupščine Socialistične republike Slovenije
Razglaša se odlok o izvolitvi predsednika in članov izvršnega sveta skupščine Socialistične republike Slovenije, ki ga je Sprejela skupščina Socialistične republike Slovenije na seji republiškega zbora dne 10. in 11. februarja 1972.
St,-0207-1/72
Ljubljana, dne 14. februarja 1972.
Predsednik
Sergej Kraigher 1. r.
Na podlagi drugega in tretjega odstavka 1. točke amandmaja Lil v zvezi s četrtim odstavkom 2. točke
VII.	amandmaja k ustavi Socialistične republike Slovenije in tretje alinee 152. člena ustave Socialistične republike Slovenije je republiški zbor skupščine SR Slovenije na predlog predsedstva skupščine SR Slovenije za izvolitev mandatarja za sestavo izvršnega sveta skupščine SR Slovenije ter na predlog mandatarja za izvolitev članov izvršnega sveta skupščine SR Slovenije, na podlagi mnenja komisije skupščine sft Slovenije za volitve in imenovanja in potem, ko je dobil mnenje zborov delovnih skupnosti skupščine SR Slovenije, na seji dne 10. in 11. februarja 1972 sprejel
ODLOK
o izvolitvi predsednika in članov izvršnega sveta skupščine Socialistične republike Slovenije
Da se sestava izvršnega sveta skupščine SR Slovenije uskladi z ustavnim amandmajem Lil k ustavi SR Slovenije, se razrešijo dosedanji predsednik, podpredsedniki in vsi člani izvršnega sveta skupščine SR Slovenije.	.
II
Za predsednika izvršnega sveta skupščine SR Slovenije se izvoli Stane Kavčič.
Za člane izvršnega sveta skupščine SR Slovenije se izvolijo:
1.	Tomaž B i z a j 1;
2.	Marjan Dolenc ;
3.	Jože Florjančič;
4.	Pavel Gantar;
5.	dr. France Hočevar;
6.	Janez Kocijančič;
7.	Franc Kočevar;
8.	dr. Aleksandra Kornhauser;
9.	Boris M i k o š ;
10.	Jože Novinšek;
11.	Marjan Orožen;
12.	Franc Razdevšek;
13.	Bojan Škrk;
14.	Miloš S u 1 i n ;
15.	Zora Tomič;
16.	Tone Tribušon;
17.	Franjo Turk;
18.	Milovan Zidar.
III
Izmed izvoljenih članov izvršnega sveta skupščine Socialistične republike Slovenije se imenujejo za podpredsednike:
dr. France Hočevar;
Tone Tribušon;
dr. Aleksandra Kornhauser.
IV
Izmed izvoljenih članov izvršnega sveta skupščine SR Slovenije se imenujejo:
Tomaž Bizajl, za republiškega sekretarja za prosveto in kulturo;
Marjan Dolenc, za republiškega sekretarja za gospodarstvo;
Jože Florjančič, za republiškega sekretarja za finance;
Pavel Gantar, za republiškega sekretarja za delo;
Franc Kočevar, za republiškega sekretarja za narodno obrambo;
Boris Mi koš, za republiškega sekretarja za urbanizem;	-
Jože Novinšek, za direktorja zavoda SR Slovenije za planiranje;
Marjan Orožen, za republiškega sekretarja za notranje zadeve;
I Bojan Škrk, za republiškega sekretarja za pravosodje in občo upravo;
Zora Tomič, za republiškega sekretarja za zdravstvo in socialno varstvo;
Franjo Turk, za sekretarja izvršnega sveta;
Milovan Zidar, za republiškega _ sekretarja za kmetijstvo in gozdarstvo.
St. 0207-1/72
Ljubljana, dne 14. februarja 1972.
Skupščina
Socialistične republike Slovenije
Predsednik Sergej Kraigher 1. r..
97.	• .
Na podlagi 17. alinee 135. člena in 5. alinee 152. člena ustave Socialistične republike Slovenije ter II. in VII. amandmaja k ustavi Socialistične republike Slovenije je republiški zbor skupščine Socialistične republike Slovenije na S|Pji dne 10. in 11. februarja 1972 sprejel
ODLOK
o razrešitvi nekaterih republiških sekretarjev
X " ■	-
Zaradi prevzema drugih dolžnosti se razrešijo:
Slavko B o h a n e c , republiški sekretar za prosveto in kulturo;
Silvestpr Gorenc, republiški sekretar za notranje zadeve in
Andrej L e v i č n i k , republiški sekretar za gospodarstvo.
St. 111-6/72
Ljubljana, dne 14. februarja 1972.
Skupščina
Socialistične republike Slovenije
Predsednik,
.	Sergej Kraigher 1. r.
98.
Na podlagi 16. alinee 135. člena in 4. alinee 152. člena ustave Socialistične republike Slovenije ter 2. točke XXIII. amandmaja k ustavi Socialistične republike Slovenije in v zvezi z 12. členom zakona o sodiščih splošne pristojnosti (Uradni list SRS, št. 20-220/65) ter v zvezi s 6. in 8. členom zakona o gospodarskih sodiščih v SR Sloveniji (Uradni list SRS, št. 20-221/65) in s 45. členom zakona o gospodarskih sodiščih (Uradni list SFRJ, št, 7-83/65) je skupščina SR Slovenije na seji republiškega zbora dne 10. in 11. februarja 1972 sprejela
ODLOK
99.
Na podlagi 16. alinee 135. člena in 4'. alinee 152. člena ustave Socialistične republike Slovenije ter prvega odstavka II. amandmaja in tretjega odstavka 1. točke XXIII. amandmaja k ustavi Socialistične republike Slovenije in 17, člena zakona o sodiščih splošne pristojnosti (Uradni list SRS, št. 20-220/65) je skupščina SR Slovenije na seji republiškega zbora dne 10. in 11. februarja 1972 sprejela
ODLOK
o določitvi števila in izvolitvi sodnikov porotnikov vrhovnega sodišča SR Slovenije
o izvolitvi sodnikov okrožnega sodišča v Ljubljani, Mariboru in Novi Gorici ter okrožnega gospodarskega sodišča v Ljubljani in Mariboru
Za sodnike okrožnega sodišča v Ljubljani se izvolijo:
Janez Gruden, sodnik občinskega sodišča Grosuplje;
Franc Letonja, sodnik občinskega sodišča II v Ljubljani;
Marija Lulik-Peternel, sodnica občinskega sodišča I v Ljubljani;
Dušan Orel, sodnik občinskega sodišča v Kamniku;
Ana Pogačnik-Komar, sodnica občinskčga sodišča I v Ljubljani.
Za sodnika okrožnega sodišča v Mariboru se izvolita:
Božidar P a j e n k , sodnik občinskega sodišča v Ptuju;
Franjo Vesenjak, sodnik občinskega sodišča v Mariboru.
Za sodnika okrožnega sodišča v Novi Gorici se izvoli:
Borut Deisinger, sodnik občinskega sodišča v Novi Gorici.	' .	■	.
Za sodnike okrožnega gospodarskega sodišča v Ljubljani se izvolijo:
Albin Podjaverš.ek, sodnik občinskega sodišča II v Ljubljani;
Uroš Potkonjak, sodnik občinskega sodišča II v Ljubljani;
Francka Strmole-Hlastec, tajnik, strokovni sodelavec na višjem gospodarskem sodišču v Ljubljani.
Za sodnika okrožnega gospodarskega sodišča v Mariboru se izvolita:
Mira Kirbiš, sodnica občinskega sodišča v Mariboru;
Viktor Planinšec, sodnik občinskega sodišča v Mariboru.	...
St. 111-14/72
Ljubljana, dne 14. februarja 1972.
Skupščina
Socialistične republike Slovenije
Predsednik Sergej Kraigher 1. r.
I
Vrhovno sodišče SR Slovenije ima 20 sodnikov porotnikov.
II
Za sodnike porotnike se izvolijo:
Jože Biro, strojni ključavničar, tovarna kovinske opreme Primat, Maribor, obrat Lendava;
Franc Boštjančič, upokojenec, Ljubljana, Streliška 1;
Silvo Brglez, varnostni tehnik, rudniki svinca in topilnica Mežica;
Peter Cesar, delovodja v skladišču lesa, tovarna celuloze in papirja D j uro Salaj, Krško;
Jože Furlan, šef obrata za proizvodnjo mesa, združeno kmetijsko gozdarsko podjetje Kočevje;
dr. Bogdan Kavčič, sociolog, vodja centra za raziskovanje javnega mnenja, republiški svet Zveze sindikatov Slovenije;
inž. Zdravko Klasek, predavatelj, višja pomorska šola, Piran;
Rado Kmetec, visokokvalificirani avtomehanik, referent za pripravo dela, avtobu?no podjetje Maribor;
Mario M a n z o n i, visokokvalificirani trgovski pomočnik, poslovodja prodajalne, ' »Chemo«, trgovsko podjetje s kemično tehničnim blagom na veliko in malo ter inozemska zastopstva, Ljubljana;
dr. Rudolf Obračun č, podpredsednik republiškega odbora Zveze združenj borcev NOV Slovenije;
Branko Pahor, visokokvalificirani graver, obra-tovodja v kovinski delavnici obrata avtoelektrika, »Saturnus«, kovinsko predelovalna industrija, embalaža, avtooprema, Ljubljana;
Martina Petri.č, upokojenka, Novo mesto, Breg 11;
Andreja Požar, direktor, šolski gostinski center Maribor;
Franc Rems, strojni ključavničar, tovarna kovinskih izdelkov in livarna Titan, Kamnik; f Stane Repar, politolog, dosedanji član izvršnega odbora republiške konference SZDL Slovenije;
Anton S t e f e , visokokvalificirani .ključavničar, delavnica za popravilo strojev, združeno podjetje »Iskra«, Kranj;
Franc Tomažič, sekretar komiteja občinske konference ZK Ajdovščina;
Andrej Zalokar, kvalificirani delavec, žerja-vovodja, združeno podjetje »Slovenske železarne«, železarna Jesenice;
Martin Zaman, strugar, strojna tovarna Trbovlje;
Mihael Žilavec, modelni mizar, »Titovi zavodi Litostroj«, Ljubljana.
St. 111-12/72
Ljubljana, dne 14. februarja 1972.
Skupščina
Socialistične republike Slovenije
Predsednik
Sergej Kraigher 1. r.
100.
Na podlagi 16. alinee 135. člena in 4. alinee 152. člena ustave Socialistične republike Slovenije ter prvega odstavka II. amandmaja in tretjega' odstavka
1.	točke XXIII. amandmaja k ustavi Socialistične republike Slovenije in v zvezi s 6. in 10. členom zakona o gospodarskih sodiščih v SR Sloveniji (Uradni list SRS, št. 20-221/65) in s 45. členom zakona o gospodarskih sodiščih (Uradni list SFRJ, št. 7-83/65) je skupščina SR Slovenije na seji republiškega zbora dne
10.	in 11. februarja 1972 sprejela
ODLOK
o določitvi števila in izvolitvi sodnikov porotnikov okrožnega gospodarskega sodišča v Celju
I
Okrožno gospodarsko sodišče v Celju ima 54 sodnikov porotnikov.
II
Za sodnike porotnike se izvolijo:
Anton A r n š e k , delovodja transporta, tovarna celuloze in papirja ^»Djuro Salaj«, Krško;
Manfred B e 1 c e r , računovodja, »Toper«, tovarna perila, konfekcije, prešitih odej in pletenin, Celje;
Ivanka Cankar, računovodja, gestinsko podjetje »Ojstrica«, Celje;
Ludvik Cvirn, tehnolog, delovnih postopkov, konfekcija »Lisca«, Sevnica;
Majda Erjavec, računovodja, servis za popravilo tehtnic »Utež«, Celje;
Valter Ernst, referent za gradbeništvo in urbanizem, skupščina občine Celje;
Alojz Ferenčak, delavec v kontroli gotovih izdelkov, tovarna pohištva, Brežice;
Franjo Ferlin, vodja obrata kleparstvo, kot-larstvo in vodovod, specializirano podjetje za industrijsko opremo Krško;
Mirko Firer, steklobrusilec, steklarna »Boris Kidrič«, Rogaška Slatina;
Franjo F 1 i s e r, trgovski delavec, trgovsko podjetje »Era«, Velenje, kmetijski sektor;
Marjan Gaberšek, vodja delovne enote, komunalno obrtni center Velenje;
inž. Bogo Hasenbihel, vodja komercialno-tehničnega sektorja, lesno industrijsko podjetje Slovenske Konjice;
Kristian Hraš tel, vodja splošnega sektorja, rudnik lignita Velenje;
Jožica Ivančič, delovodja pralnice, zdravilišče Rogaška Slatina;
Jože Jakše, komercialist, »Prevozništvo«, Celje;
Vlado Jurak, šef oddelka dolgoročnih poslov, Ljubljanska banka, podružnica Celje;
Milan Kavčič, delovodja, »EMO«, emajlirnica, metalna industrija, orodjarna, Celje;
Viktor Knez, oddelkovodja,'tovarna gospodinjske opreme »Gorenje«, Velenje;
Franc Kokot, šef kadrovske službe, železniško transportno podjetje Maribor, prometna sekcija Celje;
Zlata Koprivnik, pomočnik direktorja fi-nančno-računskega sektorja, kovaška industrija kovanega orodja Zreče;
Cirila Korbar, komercialno-obračunski referent, »Tehno-Mercator«, Celje;
Miroslav Kramberger, pomočnik tkalskega mojstra, industrija volnenih izdelkov »Volna«, Laško; _
Zlatko Kunst, vodja poslovne enote »Hmezad«, Žalec, poslovna enota »Imeno«;
Vinko Kuzman, projektant-statik, gradbeno-industrijsko podjetje »Ingrad«, Celje;
Leon Lazar, pomočnik načelnika oddelka za zdravstveno zavarovanje, komunalni zavod za socialno zavarovanje, Celje;
Stefan Lojen, trgovski poslovodja, trgovsko podjetje »Jelša«*; Šmarje pri Jelšah, poslovalnica Buče;
inž. Vinko Mastnak, obratovodja, kmetijski kombinat Šentjur pri Celju, delovna enota »Slom«, Uniše, Ponikva;
Ivan Melik, črkostavec-obratovodja, »Aero«, Celje, obrat Cetis;
Maksimiljan Mulej, trgovski delavec v prodaji, »Libela«, tovarna tehtnic, Celje;
Drago M u r o v i č , tajnik organov upravljanja, »Cinkarna« - metalurško kemična industrija, Celje;
Franjo Novak, komercialist, »Savinja«, lesnoindustrijski kombinat, Celje;
Franc Ocvirk, delovodja expedita, združeno podjetje »Slovenske železarne«, železarna Store;
Henrik Omerzu, skladiščnik tekstila, trgovsko podjetje »Krka«, Brežice;
Justin Pacek, vodja delovne enote strojne postaje, »Agrokombinat«, trgovsko in proizvodno podjetje, Krško;
Andrej Pavčič, cenilec I. imovinskega sklada, »Zavarovalnica Sava«, Celje;
Janez Pešec, .šef prodaje na drobno, »Merx«, trgovsko in proizvodno podjetje, Celje;
Alojz Pinter, trgovski oddelkovodja, »Tkanina«, trgovsko podjetje na drobno in debelo, Celje;
Jožica Pinter, višji kontrolor, služba družbenega knjigovodstva, podružnica Žalec;
Rudi Požar, upravitelj, splošna bolnišnica Brežice;
Jožica Rečnik, računovodja, »Merx«, trgovsko in proizvodno podjetje, Celje, sektor Šentjur;
Jože Rogi, tkalski mojster, tekstilna tovarna Prebold;
Jože Sadar, pomočnik šefa komerciale, pivovarna Laško;
Vinko Soderžnik, vodja skladišča surovih kož, »Konus«, industrijski kombinat, Slovenske Konjice;
Branko Stamejčič, strokovni delavec za prodajo »Kovinotehna«, veletrgovina s tehničnim blagom izvoz-uvoz, Celje;
Anton Toman, delavec-pospeševalec, DE kooperacija, »Hmezad«, Žalec;.
Drago Ulaga, strojni ključavničar, »Sip«, strojno industrijsko podjetje, Šempeter;
Nada Uršič j računovodja, zdravstveni dom Celje;	,	:
Franc V a 11 e, vodja plansko-analitske službe, gozdarstvo in lesna industrija Nazarje;
Franc Veselič, nadzorni medicinski tehnik, splošna bolnišnica Brežice;
Alojz Volarič, vodja proizvodnje, »Kovinarska«, Krško;
Stanislav Vovk, mizar »Stilles«, tovarna stilnega pohištva in notranje opreme, Sevnica;
Franc Vrbnjak, mehanik-kontrolor mehanizacije, gradbeno-industrijsko podjetje »Ingrad«, Celje;
Antonija Zatler, vodja splošne službe, Plinar-na-vodovod, Celje;
Jože 2 e var t, upravitelj, savinjsko-šaleški zdravstveni dom, Velenje.
St. 111-12/72
Ljubljana, dne 14. februarja 1972.
Skupščina
Socialistične republike Slovenije Predsednik Sergej Kraigher 1. r.
101.
Na podlagi 16, alinee 135. člena in 4. alinee 152. člena ustave Socialistične republike Slovenije ter prvega odstavka II. amandmaja k ustavi Socialistične republike Slovenije ih 6. člena zakona o gospodarskih sodiščih v SR Sloveniji (Uradni list SRS, št. 20-221/65) ter 53. člena zakona o gospodarskih sodiščih (Uradni list SFRJ,, št. 7-83/65) je skupščina SR Slovenije na seji republiškega zbora dne 10.. in 11. februarja 1972 sprejela
ODLOK
o razrešitvi sodnika porotnika višjega gospodarskega sodišča v Ljubljani
Dr. Jože Bon c el j se razreši dolžnosti sodnika porotnika višjega gospodarskega sodišča v Ljubljani.
St. 111-12/72	.
Ljubljana, dne 14. februarja 1972.
Skupščina
Socialistične republike Slovenije
Predsednik Sergej Kraigher 1. r.
102.
Na podlagi 9. člena odloka o ustanovitvi stalnih odborov republiškega zbora skupščine SR Slovenije (Uradni list SRS, št. 17-133/69) je republiški zbor skupščine SR Slovenije na seji dne 10. in 11. februarja 1972 sprejel	- i
ODLOK
0 izvolitvi podpredsednika in člana odbora za prosveto *n kulturo republiškega zbora skupščine SR Slovenije
V odbor za prosveto in kulturo republiškega zbora skupščine SR .Slovenije se izvolita:
za podpredsednika:
Ivan Ahlin;
za člana:
Vlado Gorišek.
St. 0202-1/72
Ljubljana, dne 14. februarja 1972.
Skupščina
Socialistične republike Slovenije
Predsednik Sergej Kraigher 1. r.
103.
Na podlagi odloka o ustanovitvi stalnih odborov gospodarskega zbora skupščine Socialistične republike Slovenije (Uradni list SRS, št. 20-149/69) je gospodarski zbor skupščine SR Slovenije na seji dne. 10. in 11. februarja 1972 sprejel
ODLOK
o razrešitvi in izvolitvi predsednika in člana odbora za družbenoekonomske odnose gospodarskega zbora skupščine SR Slovenije
V odboru za družbenoekonomske odnose se razrešita:
Stefan Nemec, dolžnosti predsednika odbora; Tone Polajnar, dolžnosti člana odbora;
. se izvolita:.	, .	•
za predsednika:
Tone Polajnar,
za člana:'	■
Drago Justin.
- St. 0203-1/72
Ljubljana, dne 14. februarja 1972.
Gospodarski zbor Skupščine SR Slovenije
Predsednik
Tone Bole 1. r.
104.
Na podlagi 17. alinee 135. člena in 5. alinee 152. člena ustave Socialistične republike Slovenije ter II. amandmaja k ustavi Socialistične republike Slovenije in na podlagi 16. člena zakona o raziskovalni dejavnosti (Uradni list SRS, št. 26-148/70) je skupščina SR Slovenije na seji republiškega zbora dne 10. in 11. februarja 1972 sprejela
ODLOK
o imenovanju predstavnikov družbene skupnosti v nekatere svete raziskovalnih zavodov in o določitvi delovnih in drugih organizacij, ki delegirajo 'svojega predstavnika v te. svete
I
1.	V svet inštituta za geodezijo in fotogrametrijo v Ljubljani se imenuje:
Janez Rejic, diplomirani inženir gradbeništva, vodja oddelka zavoda za vodno gospodarstvo SR Slovenije.
2.	Po enega.predstavnika delegirata:
geodetska uprava SR Slovenije;
fakulteta za arhitekturo, gradbeništvo in geodezijo univerze v Ljubljani.
II
1.	V svet elektroinštituta Milan Vidmar se imenujeta:
Žarko Germek,' diplomirani ekonomist, tajnik sveta za energetiko, gospodarska zbornica SR Slovenije;
Anton Kosi, diplomirani elektro inženir, vodja službe za izgradnjo in razvoj' savske elektrarne, Ljubljana.
2.	Po enega predstavnika delegirajo:
Slovenska akademija znanosti in umetnosti; univerza v Ljubljani;
gospodarska zbornica SR Slovenije.
III
1,	V svet1 veterinarskega zavoda SR Slovenije se imenuje:
dr. Karel G o š 1 e r , diplomirani veterinar, glavni republiški veterinarski inšpektor.
2.	Po enega predstavnika delegirajo: biotehniška fakulteta univerze v Ljubljani; zavod SR Slovenije za zdravstveno varstvo; gospodarska zbornica SR Slovenije; skupnost veterinarskih zavodov; agrokombinat »Emona«, Ljubljana;
KIK »Pomurska«, Murska Sobota.
St. 111-98/72
Ljubljana, dne 14. februarja 1972.
Skupščina
Socialistične republike Slovenije
Predsednik Sergej Kraigher 1. r.
105.
Na podlagi 17. alinee 135, člena in 5. alinee 152. člena ustave Socialistične republike Slovenije, prvega odstavka II. amandmaja k ustavi Socialistične republike Slovenije in 11. člena odloka o spremembah in dopolnitvah poslovnika skupščine SR Slovenije je skupščina SR Slovenije na seji republiškega zbora dne
10.	in 11/ februarja 1972 sprejela
'	ODLOK
o imenovanju predstavnikov družbene skupnosti, ki jih imenuje skupščina SR Slovenije v založniški svet Državne založbe Slovenije
V založniški svet državne založbe Slovenije se imenujejo:
dr. Jože Goričar, redni profesor pravne fakultete univerze v Ljubljani;
Marjan Lah, predsednik zveze delavskih univerz Slovenije;
N Boris "Lipužič, direktor zavoda za Šolstvo SR Slovenije;
Zdenka Lovec, urednik izdaje »Primorske novice«, Koper;
Vlado Novak,- ravnatelj študijske knjižnice, Celje;	'
Majda Stan ovnik-Blinc, prevajalka, Ku-manovska 1, Ljubljana;
Tone Svetina, pisatelj, Mlinska 10, Bled; Avgust Vižintin, ravnatelj delavske knjižnice, Ljubljana.
St. 111-86/72
Ljubljana, dne 14. februarja 1972.
Skupščina
Socialistične republike Slovenije
Predsednik
Sergej Kraigher 1. r.
106.
Na podlagi 17. alinee 135. člena in -5. alinee 152. člena ustave Socialistične republike Slovenije in v zvezi z II. amandmajem k ustavi Socialistične republike Slovenije ter na podlagi 18./člena zakona o raziskovalni dejavnosti (Uradni list SRS, št. 26-148/70) je skupščina Socialistične republike Slovenije na seji republiškega zbora dne 10. in 11. februarja 1972
odločila:
Svetu vodogradbenega laboratorija v Ljubljani se daje soglasje k imenovanju Otmarja Colariča, diplomiranega gradbenega inženirja, do sedaj vodje oddelka za industrijske raziskave v vodogradbenem laboratoriju v Ljubljani, za direktorja vodogradbenega laboratorija v Ljubljani.
St. 111-45/72
Ljubljana, dne 14. februarja 1972.
Skupščina
Socialistične republike Slovenije
Predsednik Sergej Kraigher 1. r.
107.
Na podlagi 4. člena zakona o prispevku odjemalcev električne energije na nizki napetosti za financiranje energetskih objektov (Uradni, list SRS, št. 28-190/71) izdaja republiški sekretar za finance
NAVODILO
o postopku in načinu pobiranja' ter nakazovanja prispevka odjemalcev električne energije na nizki napetosti za financiranje energetskih objektov
1.	člen
Organizacije združenega podjetja za distribucijo električne energije Slovenije (v nadaljnjem besedilu: distribucijske organizacije) pobirajo prispevek po določilih 1. člena zakona o prispevku odjemalcev električne energije na nizki napetosti za financiranje energetskih objektov (Uradni list SRS. št. 28-190/71; v nadaljnjem besedilu: prispevek), hkrati s plačilom za porabljeno električno energijo.
2.	člen
Prispevek se pobira od obračunskega zneska za porabljeno električno energijo od prvega odbirka merilnih naprav po 1. januarju 1972.
3.	člen
Distribucijske organizacije morajo v zvezi s pobiranjem prispevka voditi knjigovodske evidence na naslednjih analitičnih kontih:
1.	za fakturirano vrednost porabljene električne energije na nizki napetosti':
750-0 Realizacija proizvodov in storitev — odjemalci na nizki napetosti v gospodinjstvu v letih 1972 do 1973;
750-1 Realizacija proizvodov ii) storitev — odjemalci na nizki napetosti v gospodinjstvu v letih 1974 do 1975;
750-2 Realizacija proizvodov in storitev — odjemalci na nizki napetosti — drugi odjemalci v letih 1972—1975;
2.	za prispevek od fakturirane vrednosti porabljene električne energije na nizki napetosti:
262-90 Obveznosti - iz drugih odtegnjenih prispevkov in davkov — 20 °/o prispevek od porabljene električne energije v gospodinjstvu v letih 1972—1973;
262-91 Obveznosti iz drugih odtegnjenih prispevkov in davkov — 25 % prispevek od porabljene električne energije v gospodinjstvu v letih 1974—1975;
262-92 Obveznosti iz drugih odtegnjenih prispevkov in davkov — 20 %> prispevek od porabljene električne energije od drugih odjemalcev v letih 1972 do 1975.
4.	člen
Distribucijske organizacije predložijo službi družbenega knjigovodstva mesečni obračun za prispevek v 45 dneh po poteku meseca, za katerega se daje poročilo.
Prvo poročilo za mesec januar 1972 predložijo distribucijske organizacije najpozneje do 15. III. 1972, zadnje poročilo pa najpozneje do 15. VI. 1976.
Obračun iz prejšnjih dveh odstavkov mora imeti obliko, kot je določeno v prilogi, ki je sestavni del tega navodila (v nadaljnjem besedilu: »Obračun 5«).
(Organizacija združenega podjetja za distribucijo električne energije Slovenije!
5.	člen
»Obračun 5« predložijo distribucijske organizacije službi družbenega knjigovodstva v dvojniku.
Hkrati z »Obračunom 5« predložijo distribucijske organizacije službi družbenega knjigovodstva tudi naloge za vplačilo prispevka na račun št. 501-789-46 sredstva SR Slovenije za izravnavanja v gospodarstvu in za pospeševanje nekaterih gospodarskih dejavnosti.
6.	člen
Služba družbenega knjigovodstva kontrolira prevzete »Obračune 5«, prevzame priložene naloge in po potrebi primerja podatke iz »Obračuna 5-« s stanji analitičnih računov iz 3. člena tega navodila pri distribucijski organizaciji.
En izvod »Obračuna 5« pošlje služba družbenega knjigovodstva Republiškemu sekretariatu za finance.
7.	člen
če služba družbenega knjigovodstva ugotovi pri distribucijski organizaciji razlike med podatki iz stolpca 3 »Obračuna 5« in stanji analitičnih računov iz 3. člena tega navodila, izda odločbo o vplačilu ugotovljenih obveznosti.
En izvod odločbe pošlje služba družbenega knjigovodstva republiškemu sekretariatu za finance.
8.	člen
To navodilo začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu SRS, Uporablja pa se za odmero in pobiranje prispevka za čas od 1. januarja 1972.
St. 402-70/68
> Ljubljana, dne 10. februarja 1972.
Nadofnestuje republiškega sekretarja za finance direktor Zavoda SR Slovenije za planiranje Jože Novlnšek 1. r.
Datum:
»O B R A č U N 5«
o prispevku po zakonu o prispevku odjemalcev električne energije na nizki napetosti za financiranje energetskih objektov (Uradni list SRS, št. 28-190/^1)
za mesec ;..............-.......... 197..
Zap. St.	Odjemna skupina	Vrednost izdanih faktur	•/.	Znesek prispevka
_ I	2	3	4	5
L Odjemalci v gospodinjstvu 2.	Drugi odjemalci 3.	Skupaj			
			
			.."v'
(SDk — Kontrolirano dne:'
)
(Žig In podpis organizacije združenega podjetja za distribucijo elektrlčtte energij b Slovenije)
AKTI REPUBLIŠKE VOLILNE KOMISIJE
108.
SEZNAM
kandidatov za nadomestne volitve poslanca republiškega zbora skupščine SR Slovenije v 79. volilni enoti Škofja Loka
Na podlagi drugega odstavka 89. člena v zvezi s 156. členom zakona o volitvah poslancev skupščine SR Slovenije (Uradni list SRS, št. 5/69) republiška volilna komisija za volitve poslancev skupščine SR Slovenije
objavlja
seznam kandidatov za nadomestne volitve poslanca v republiški zbor skupščine SR Slovenije, ki jih je dolo-
čila občinska kandidacijska konferenca, potrdila pa občinska volilna komisija za volitve poslancev skupščine SR Slovenije v Škofji Loki. Poslanca bodo volivci v 79. volilni enoti Škofja Loka neposredno volili dne 27. februarja 1972 izmed naslednjih kandidatov:
kandidat Jaka Bogataj, Ljubljana, Celovška 99-C kandidat Janez Thaler, Škofja Loka, Kidričeva 1 Št.. 3-1/72
Ljubljana, dne 15. februarja 1972.
Republiška volilna komisija za volitve poslancev skupščine SR Slovenije
Tajnik	Predsednik
dr. Kostja Konvalinka 1. r. Matej Dolničar 1. -r.
PREDPISI OBČINSKIH SKUPŠČIN
SKUPŠČINA OBČINE CERKNICA
86.
Na podlagi 94. člena statuta občine Cerknica je skupščina občine Cerknica na 23. redni seji obeh zborov dne 8. februarja 1972 sprejela '
ODLOK
o povračilu osebnih dohodkov in potnih stroškov odbornikom ter določanju osebnih dohodkov tajniku skupščine občine Cerknica
1.	člen
S tem odlokom se zagotavlja izvrševanje družbenega dogovora o osnovah za nadomestila odbornikom, voljenim in imenovanim funkcionarjem pri določanju povračila osebnega dohodka, stroškov za službena potovanja odbornikov, članov svetov in drugih sodelavcev ter povračila potnih stroškov za udeležbo odbornikom, članom svetov in komisij ter drugim udeležencem na sejah skupščine občine Cerknica (v nadaljevanju: skupščine) in njenih organov.
Komisija za volitve in imenovanja se s tem Odlokom pooblašča, da v skladu s samoupravnim sporazumom o merilih za delitev dohodka in osebnih dohodkov delovnih skupnosti ustavnega sodišča, predstavniških, političnoizvršilnih in upravnih organov, družbenopolitičnih organizacij in samoupravnih skupnosti v SR Sloveniji, določa osebne .dohodke tajniku skupščine občine Cerknica.
/	2. člen
Predsedniku skupščine se določa mesečno povračilo osebnega dohodka v višini od 3.800 do 4.300 din.
Podpredsednikoma skupščine, predsednikom svetov in komisij se določa mesečno povračilo osebnega dohodka v višini od 2.500 do 4.000 din.
Tajniku skupščine se določa mesečno povračilo osebnega dohodka v višini od 400 do 450 točk po samoupravnem sporazumu iz drugega odstavka 1. člena tega odloka.
3.	člen
Odbornikom, ki opravljajo funkcije, navedene v drugi točki tega odloka, neprofesionalno, pripada naj-
; V ■	'	, V
več 25 odstotkov rednega mesečnega povračila osebnega dohodka.
4.	člen
Višino mesečnega povračila osebnega dohodka v okviru razpona za posamezne funkcije, navedene, v drugem členu tega odloka določa komisija za volitve in imenovanja.
Komisija mora o vsaki spremembi osebnega dohodka iz prvega odstavka poročati skupščini na njeni prvi seji.
Pri določitvi višine mesečnega povračila osebnega dohodka komisija predvsem upošteva družbeni pomen funkcije, obseg nalog in zahtevnost dela. Poleg tega skrbi, da je višina mesečnega povračila v ustreznem sorazmerju z voljenimi funkcijami na območju občine Cerknica in v republiki, za katere velja družbeni dogovor o osnovah za nadomestila odbornikom in voljenim ter imenovanim funkcionarjem.
5.	člen
Stroške za prehrano in prenočišče, ki nastanejo v zvezi ‘z udeležbo na seji skupščine, seji sveta, komisije ali drugega organa se upravičencem povrnejo z dnevnico, ki znaša:
din
—	za zamujeni	čas od 2 do 4 ure	....	20
—	za zamujeni	čas od 4 do 6 ur..........30
—	za zamujeni	čas od 6 do 8 ur .	.	.	s	.	45
—	za zamujeni	čas od 8 do 12 ur .	.	.	.:	.	60
—	za zamujeni	čas od 12 do 24 ur	.	.	.	.	80
6.	člen ,
Kadar je odbornik zaradi sodelovanja na sejah skupščine ali njenih organov odsoten na delovnem mestu v delovni organizaciji, kjer je zaposlen, se za tako uporabljen čas lahko izplača delovni organizaciji povračilo osebnega dohodka.
Delovni organizaciji se izplača povračilo dela osebnega dohodka na njeno zahtevo.
>
7.	člen
Za odbornike, ki opravljajo samostojen poklic (kmetje, obrtniki in podobno) se šteje, da so izgubili
J
redni zaslužek iz samostojnega poklica, če so na delovni dan opravljali svoje funkcije v skupščini ali njenih organih.
Upravičencem iz prvega odstavka tega člena se priznava nadomestilo izgubljenega rednega zaslužka,
ki znaša:
din
za zamujeni čas	od	2 do 4 ure...20
za zamujeni čas	od	4 do 6 ur.  25
za zamujeni čas	od	6 do 8.ur...40
za zamujeni čas	od	8 do 12 ur . . . ... . 60
za zamujeni čas nad 12 ur ................80
8.	člen
Mesečno nadomestilo osebnega dohodka se usklajuje z gibanjem osebnega dohodka v gospodarstvu, upoštevaje pri tem predvsem rezultate produktivnosti dela, gibanje družbenega proizvoda in druge rezultate gospodarjenja.
Komisija za volitve in imenovanja izvrši usklajevanje za tekoče leto na podlagi enotne osnove za vse podpisnike družbenega dogovora.
9.	člen
Odbornikom, ki profesionalno opravljajo funkcije v skupščini pripada za čas nezmožnosti za delo zaradi bolezni do 30 dni 90 odstotnega stalnega mesečnega Povračila osebnega dohodka.
V	primeru nezmožnosti za delo zaradi nesreče pri delu pripada 100 odstotkov stalnega mesečnega povračila osebnega dohodka.. Osnova za izračun višine Povračila za čas nezmožnosti za delo je mesečno povračilo osebnega dohodka v preteklem letu.
Odbornikom, ki profesionalno opravljajo funkcijo v skupščini se ob upokojitvi izplača še znesek v višini mesečnega povračila osebnega dohodka.
V	primeru smrti se izplača družini znesek v višini dvakratnega mesečnega povračila osebnega dohodka.
10.	člen
Odbornikom skupščine, članom svetov in komisij
drugim sodelavcem pripada dnevnica, kadar oprav-ijajo družbene zadeve' po sklepu skupščine, njenih sve-tov in komisij.
Dnevnica za službeno potovanje, ki traja do 8 do 12 ur znaša 60 din, dnevnica, ki traja nad 12, do 24 ur Pa znašp 80 din in stroški za prenočevanje na podlagi računa.
Za službeno potovanje v tujino pripadajo dnevnice lh druga povračila po določbah uredbe o izdatkih za službena potovanja v tujino, ki se priznavajo republi-kitn organom med materialne stroške.
11.	člen
^ Za osebni prevoz se priznavajo zneski, predpisani Potniški tarifi za najkrajšo pot. Za prevoze se upo-
rablja prevozno sredstvo, ki omogoča najprimernejši način potovanja za izvršitev službene naloge.
Če se potovanje opravi med 20. in 6. uro in traja skupno več-kot 5 ur se med stroške priznava uporaba spalnika.
12.	člen
Odbornikom skupščine, članom svetov in komisij ter drugim sodelavcem je za službena potovanja dovoljena uporaba lastnega avtomobila le v primerih, ko to narekuje smotrnost ali narava opravila, če ni ustrezne prometne zveze ali nastopajo drugi razlogi, ki otežujejo uporabo javnega prometnega sredstva. Uporabo lastnega vozila za službeno potovanje odobrava odredbodajalec proračuna olpčine Cerknica.
Povračilo stroškov za uporabo lastnega vozila za službene namene znaša 0,90 din za dejansko prevoženi kilometer.
V primerih, ko se uporabi za službeno potovanje lastni avtomobil mimo določil prvega odstavka tega člena pripada povračilo stroškov po določilih prvega odstavka 9. člena tega sklepa.
13.	člen
Odbornikom skupščine, članom svetov in komisij ter drugim udeležencem pripada za udeležbo na sejah skupščine in njenih organov povračilo stroškov prevoza, če so se udeležili seje, na katero so bili povabljeni in če je kraj njihovega stalnega prebivališča oddaljen toliko, da morajo za prihod na sejo uporabiti javno prometno sredstvo.
Potni stroški se priznavajo v višini potniške tarife za najkrajšo pot z javnim prevoznim sredstvom.
Za prevoz z lastnim prevoznim sredstvom se obračunajo, prevozni stroški za javno prometno sredstvo.
14.	člen
Nalog za izplačilo potnih stroškov izdaja1 odredbodajalec proračuna občine Cerknica na podlagi evidence o udeležbi, ki jo vodi skupščinska pisarna.
15.	člen
Odbornikom, predsednikom svetov ip komisij, ki profesionalno opravljajo funkcijo v skupščini, pripada delno mesečno povračilo stroškov za prevoz na delo, ki znašajo toliko, kolikor je cena mesečne vozovnice, zmanjšane za 20 din.
16.	člen •
Odbornikom,-ki profesionalno opravljajo funkcijo v skupščini pripada regres za letni dopust v višini 600 din.
Sredstva za povračilo osebnega dohodka, nadomestilo za izgubljeni zaslužek za udeležbo na sejah, dnevnice in povračilo potnih stroškov funkcionarjev in odbornikov, po določilih tega odloka, se zagotovijo v proračunu občine Cerknica.	, ,
17.	člen
Komisija za volitve in imenovanja mora izdati individualne odločbe posameznim funkcionarjem, odbornikom in delavcem na podlagi določil tega odloka.
18.	člen
Komisija za volitve in imenovanja skrbi za izvajanje tega odloka in daje pojasnila za njegovo uporabo.
19.	člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS.
Št. 113-1/72-1
Cerknica, dne 8. februarja 1972.
Predsednik
. skupščine občine Cerknica
Franc Zorman, dipl. inž. 1. r.
87.
Na podlagi 94. člena statuta občine Cerknica je skupščina občine Cerknica na svoji 23. redni seji občinskega zbora ih zbora delovnih skupnosti dne 8. februarja 1972 sprejela
ODLOK
o izdatkih za potne stroške in druge stroške, ki se
priznavajo občinskim organom med materialne stroške
I.	SPLOŠNE DOLOČBE 1. člen
Za povračilo stroškov za službena potovanja, selitvenih stroškov in stroškov za ločeno življenje se priznavajo organom občine Cerknica (v nadaljevanju: organom) med materialne stroške izdatki, določeni v pravilniku organa; najvišji zneski in pogoji za priznavanje pa so določeni v tem odloku.
Ce povračilo presega znesek, ki se priznava med materialne stroške, gre v breme sredstev za osebne dohodke.
II.	POVRAČILO STROŠKOV ZA SLUŽBENA . POTOVANJA
2.	člen
Izdatki za povračilo stroškov za službena potovanja, ki se priznavajo organom med materialne stroške, obsegajo povračilo za hrano in prenočišče (v nadalj-nem besedilu: dnevnice) in povračilo za osebni prevoz delavcev.
S službenim potovanjem je pp tem odloku mišljeno potovanje, na katero je napoten delavec, da po nalogu pristojnega starešine; opravi določeni službeni opravek, zunaj kraja svoje redne zaposlitve, če ima s takim potovanjem posebne stroške.
3.	člen
' Za dnevnice delavca, ki ga napoti na službeno potovanje, se priznava organom med materialne stroške največ 80 din in stroške za prenočevanje na podlagi računa.
Za službeno potovanje v tujino se priznavajo organom med materialne stroške, zneski, določeni s predpisom, ki velja za republiške organe.
4.	člen
Dnevnica se obračunava od ure, ko delavec odide na službeno potovanje, do ure, ko se vrne, tako da mu pripada:
. — 80 din za vsakih 24 ur, ki jih delavec prebije na potovanju, oziroma službeno potovanje, ki traja nad 12 do 24 ur,
— 60 din za službeno potovanje, ki traja nad 8 do 12 ur.
5.	člen
Za osebni prevoz delavca na službenem potovanju se priznavajo organu med materialne stroške zneski, ki so predpisani v potniški ^tarifi, in sicer za prevoz po najkrajši poti in za prevozno. sredstvo, s katerim delavec potuje.
Vrsto in razred prevoznega sredstva, s katerim sme delavec potovati na službenem potovanju ter druge prevozne pogoje dolpči organ v pravilniku.
Ce se delavec napoti na službeno potovanje v kraj, kamor ne vozijo javna prometna sredstva, ali z njimi zaradi nujnosti opravka ne more potovati, se priznava organom med materialne stroške povračilo stroškov za osebni prevoz največ do 0,9C din za vsak prevoženi kilometer z motornim vozilom.
III.	POVRAČILO STROŠKOV ZA PREVOZ NA DELO IN IZ DELA
6.	člen
Stroški za prevoz na delo in z dela, ki presegajo znesek nad 20 din na mesec za. posameznega delavca, se priznavajo organom med materialne stroške v višini in ob pogojih, ki jih predpisuje pravilnik organa.
IV.	POVRAČILO STROŠKOV ZA LOČENO
Življenje
7.	člen
Za povračilo stroškov za ločeno življenje se priznavajo organu med materialne stroške izdatki, ki so določeni v njegovem pravilniku, vendar največ 500 din.
Za ločeno življenje po tem odloku se šteje, če delavec, ki preživlja družino, v novem kraju zaposlitve ni mogel dobili stanovanja zase in za.srmjo družino.
/
8.	člen
Povračilo iz prejšhjega člena tega odloka se prizna organu med materialne stroške od dneva, ko se delavec zglasi na delo, pa do preteka meseca, v katerem je delavcu dodeljeno vseljivo stanovanje.
S pravilnikom organa se določi do kdaj pripada delavcu povračilo za ločeno življen je, če se je ob vstopu na deio zavezal, da bo sam preskrbel stanovanje za svojo družino.
V.	POVRAČILO SELITVENIH STROŠKOV
g. člpn
Organu se med materialne stroške p^izijavajo iz-, datki za povračilo selitvenili stroškov:
1.	za delavca, ki je pri njem sprejet na delo v Jeraju izven njegovega stalnega prebivališča jn izven stalnega prebivališča njegove družine;
2.	za delavca, ki je razporejen na delg v cjrug Ifraj;
3.	za delavca, ki mu zaradi upokojitve preneha delovno razmerje jn se preseli v drpg nraj;
. 4. za družine umrlega delavca; ȧ se preseli v drug kraj.
Povračilo po 3. in 4. točki prejšnjega odstavka se prizna organu med- materialne stroške, če se delavec preseli v enem letu od dneva, ko je bil zaradi upokojitve razrešen, oziroma če sg družna preseli v enem letu od delavčeve smrti.
10.	člen	„
Povračilo selitvenih stroškov, ki se prizna organu med materialne stroške je enako dejanskim stroškom za pakiranje, za prevoz pohištva in stroškov za prevoz, za prenočišče in hrano delavca in njegovih družinskih članov ob selitvi.
Na relacijah na katerih je javni promet, se priznajo organu izdatki za povračilo za prevoz pohištva med materialne stroške po najnižji tarifi, ki je. predpisana za prevez z železnico ali z ladjo.
11.	člen
Izdatki gg povračilo za prevoz in dnevnice delavca in njegovih družinsk'ih članov pri selitvi se priznajo organu med materialno stroške v višini in ob pogojih, kot je to predpisano za službeno potovanje delavca, pri tem se prizna za družinske člane 50 °/o dnevnice, ki se prizna za delavca. *	I .
Z družinskimi člani so mišljene po tem odloku osebe, za katere ima delavec kot zavarovanec po veljavnih predpisih pravico do zdravstvenega zavarovanja.
VI.	PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE
12.	člen
Z uveljavitvijo tega odlpkg preneha vpijati odlok o izdgtkih za potne in druge stroške, ki gg priznavajo občinskim organom mpd materiglng strošlm (plgsnik 56/65, Uradni list SRS, št. S/67). 13
13.	člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS.
St. 114-1/72-1
Cerknica, dne 10. februarja 1972.
Predsednik
skupščine občine Cerknica
Franc Zorman, dipl. inž. 1. r.
SKUPŠČINA OBČINE LJUBLJANA MOSTE-POLJE
88.
! Na podlagi 3. plepg zakona o zdravstvu (Uradni list SRS, 'št. 26/70) 41. člepa statuta občine Ljubljana klostc-Pidje ter 3. in 8, člena temeljnega zakona o prekrških (Uradni list SFRJ, št. 26/65) je skupščina občine Ljubljana Moste-Pplje na seji občinskega zbora in zbora delovnih skupnosti dne 10: februarja 1972" sprejela
c
ODLOK
o obveznem fluorograliranju prebivalstva v občini
Ljubljana Moste-Bolje
- '	1. člen
Zaradi preprečevanja in zatiranja tuberkuloze in pravočasnega odkrivanja bolezni prsnega koša, se iz-, vede obvezno fluorografiranje vseh obpanov občine Ljubljana Moste-Polje, ki na dan, ko se fluorografiranje prične, dopolnijo 24. leto starosti.
2.	čletr
Fluorografiranje je za občane brezplačno.
Stroški fluorografiranja gredo v breme skupnosti zdravstvenega zavarovanja delavcev in kmetov Ljubljana ter skupščine občine Ljubljana Moste-Polje.
3.	člen
Fluorografiranje bo v času od 6. do 24. marca 1972.
4.	člen
Po opravljenem fluorografiranju se morajo odzvati na kontrolni pregled vsi tisti občani, ki prejmejo poseben poziv za zdravstvo pristojnega upravnega organa ali pooblaščenega zdravstvenega zavoda.
5.	člen
Svet za zdravstvo in socialno varstvo Skupščine občine Ujobljapa Moste-Pojje je pooblaščen, da pp potrebi' odredi ukrepe za izvrševanje tega odloka.
čjen
Z denarno kaznijo do 100 dinarjev sp kaznuje kdor se kljub prejetemu vabilu ne udeleži fluorografiranja ali kontrolnega pregleda, ali pvira izvrševanje tega odloka in ukrepov, izdanih na njegovi podlagi.
7. člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS.
.....	I "t ‘	'
Št. 510-1/68
Ljubljana, dno 10. februarja 1972.
Predsednik
skupščine obpine Ljubljana #	’	Moste-Polje
Polde Maček 1. r.
89,
Na podlagi I. točke odloka o premijah za kravje mleko (Uradni list SRS, št. 1/72) in 89. člena statuta občine Ljubljana Moste-Polje je skupščina občine Ljubljana Moste-Polje na seji občinskega zbora in zbora delovnih skupnosti dne 10. februarja 1972 sprejela
ODLOK
o premiji za kravje mleko za čas od 1. januarja do 29. februarja 1972
1.	člen
Odlok o premiji za kravje mleko za leto 1971 (Uradni list SRS, št. 26/71) se bo uporabljal tudi od 1. januarja do 29. februarja 1972.
2.	člen
Premija se bo izplačevala v breme proračunskih sredstev občine.
3.	člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS, uporablja pa se od 1. januarja 1972.
St. 426-1/71-1
Ljubljana, dne 10. februarja 1972.
Predsednik -
skupščine občine Ljubljana Moste-Polje
Polde Maček 1. r.
90.
Na podlagi 93. člena statuta občine Ljubljana Moste-Polje je skupščina občine Ljubljana Moste-Polje na seji občinskega zbora in zbora delovnih skupnosti dne 10. februarja 1972 sprejela
ODLOK
o povračilih odbornikom In funkcionarjem skupščine občine Ljubljana Moste-Polje ter članom njenih organov
1. člen	\
Odbornik skupščine občine Ljubljana Moste-Polje (v nadaljnjem besedilu: odbornik) in funkcionar, ki ga voli ali imenuje skupščina občine Ljubljana Moste-Pelje in ki opravlja določeno funkcijo v skupščini ali njenih organih (v nadaljnjem besedilu: funkcionar) ter član sveta in komisije skupščine občine ima pravico do povračila mesečnega osebnega dohodka, povračila stroškov za službeno potovanje in povračila potnih stroškov za udeležbo na sejah skupščihe in njenih organov po določbah tega odloka in v skladu z družbenim dogovorom o osnovah za nadomestila odbornikom, poslancem in voljenim ter imenovanim funkcionarjem.
I. POVRAČILA OSEBNIH DOHODKOV
2.	člen
Predsedniku skupščine občine se določi mesečno povračilo' osebnega dohodka v višini od 4.500 do 5.500 dinarjev.
Podpredsedniku skupščine občine , se določi mesečno povračilo- osebnega dohodka v višini od 4.500 do 5.000 dinarjev.
Predsednikom zborov, svetov in komisij občinske skupščine se določi mesečno povračilo osebnega dohodka v višini od 2.500 do 3.500 dinarjev.
3.	člen
Predsedniku in podpredsedniku skupščine občine, ki opravljata to funkcijo poleg dolžnosti iz rednega delovnega razmerja (neprofesionalno), pripada največ 25 % osebnega dohodka;
Predsednikom zborov,’svetov in komisij pa največ 8 °/o osebnega'dohodka, določenega v prejšnjem členu za to funkcijo.
4.	člen
Višino mesečnega povračila osebnega dohodka določi komisija za volitve, imenovanja in kadrovska vprašanja ob upoštevanju 2. in 3. člena tega odloka. Pri določitvi višine mesečnega povračila osebnega dohodka komisija upošteva družbeni pomen funkcije, značaj, obseg in zahtevnost dela, strokovnost in delovne izkušnje ter rezultate-dela funkcionarja. Poleg tega skrbi, da je višina mesečnega povračila osebnega dohodka v ustreznem sorazmerju z voljenimi ali imenovanimi funkcionarji na območju Ljubljane in v republiki, za katere velja družbeni dogovor o osnovah za nadomestila odbornikom, poslancem in voljenim ter imenovanim funkcionarjem.
5.	člen
Komisija za volitve, imenovanja in kadrovska vprašanja v skladu s samoupravnim sporazumom o merilih za delitev dohodka in osebnih dohodkov delovnih skupnosti ustavnega sodišča, predstavniških, poli-tičnoizvršilnih in upravnih orgahov, družbenopolitičnih organizacij in samoupravnih skupnosti v SR Sloveniji, določi v okviru razpona značilne skupine delovnih mest vrednost delovnega mesta tajnika skupščine, upo-števajbč zahtevano znanje,' odgovornost in delovne pogoje. 1	'	.
6.	člen
Odbornikom občinske, skupščine in članom njenih organov pripada za udeležbo na sejah občinske skupščine, svetov, komisij in drugih organov, nadomestilo za izgubljeni osebni dohodek.
* Odborniku, ki opravlja svobodni poklic, se izračuna višina nadomestila za izgubljeni dohodek v Višini povprečnega bruto osebnega dohodka delavca z visokošolsko izobrazbo v družbenih dejavnostih.
Odborniku, ki je zasebni kmetovalec, se izračun3 nadomestilo za izgubljeni osebni dohodek v višini po'7'
prečnega bruto osebnega dohodka visokokvalificiranega delavca s področja kmetijstva.
Odborniku, ki je zasebni obrtnik, se izračuna nadomestilo za izgubljeni osebni dohodek v višini povprečnega osebnega dohodka visokokvalificiranega delavca s področja obrti.
Nadomestilo za izgubljeni osebni dohodek se lahko izplača na zahtevo odborniku ali na zahtevo in na podlagi ustreznih potrdil delovni ali drugi organizaciji oziroma državnemu organu, kjer je v stalnem delovnem razmerju. Povprečni bruto osebni dohodek delavcev, navedenih v drugem, tretjem in četrtem odstavku, se ugotovi na podlagi uradnega akta zavoda SR Slovenije za statistiko.
7.	člen
Mesečno nadomestilo osebnega dohodka se usklajuje z gibanjem osebnega dohodka v gospodarstvu, upoštevaje pri tem predvsem rezultate produktivnosti dela, gibanja družbenega proizvoda in druge rezultate gospodarjenja.
Usklajevanje za tekoče leto izvrši komisija za volitve. imenovanja in kadrovska vprašanja na podlagi osnove, enotne za vse podpisnike družbenega dogovora.
8.	člen
Predsedniku in podpredsedniku skupščine občine, ki profesionalno opravljata--funkciji,- pripada za čas nezmožnosti za delo zaradi bolezni do 30 dni, 90 % nadomestilo mesečnega povračila osebnega dohodka.
V primeru nezmožnosti za delo zaradi nesreče pri delu, pripada 100% nadomestilo mesečnega povračila osebnega dohodka.
Osnova za izračun višine nadomestila za čas nezmožnosti za delo je mesečno povračilo osebnega dohodka v preteklem letu.
9.	člen
Predsedniku in podpredsedniku skupščine občine, ki profesionalno opravljata funkciji, se ob upokojitvi izplača še znesek v višini mesečnega nadomestila osebnega dohodka; v primeru smrti pa se izplača njegovi družini znesek v višini dvakratnega mesečnega nado-niestila osebnega dohodka.
10.	člen
Predsedniku in podpredsedniku skupščine občine, se tnesečno povračilo osebnega dohodka po določbi 2. čle-
tega odloka izplačuje tudi po tem ko mu je prenehala funkcija v skupščini in še ni stopil na delo ali ni bil izvoljen na drugo dolžnost, ki mu zagotavlja meseč-ne osebne dohodke. Mesečno povračilo osebnega dohodka se izplačuje najdalj 6 mesecev od dneva, ko mu
Prenehala funkcija v skupščini.
POVRAČILA, KI SE OBRAČUNAVAJO V BREME MATERIALNIH STROŠKOV
11.	člen
.. Odborniku, funkcionarju ter članu sveta in komi-^le> pripada dnevnica, kadar izven Ljubljane oprav-la družbene zadeve po nalogu občinske skupščine, ■'ionih organov, svetov in komisij.
Dnevnica za službeno potovanje znaša:
din
—	dnevnica za-službeno potovanje izven Ljubljane, če traja nad 8 do 12 ur . . 60
—	dnevnica za službeno potovanje izven Ljubljane, če traja nad 12 do 24 ur . . . 80
in .stroški za prenočevanje na podlagi računa.
Za službeno potovanje v tujino pripada dnevnica in druga povračila stroškov po določbah uredbe o izdatkih za službena potovanja v tujino, ki se priznavajo republiškim organom med materialne stroške.
12.	člen
Za osebni prevoz na službenem potovanju se priznavajo zneski predpisani v potniški tarifi za prevoz po najkrajši poti in s prevoznim sredstvom, ki omogoča najprimernejši način potovanja za izvršitev službene naloge.
Ce se potovanje opravi med 20. in 6. uro in traja skupno več kot 5 yr, se v stroške prizna uporaba., spalnika.
13.	člen
Osebam iz 10. člena tega odloka je za službena potovanja dovoljena uporaba službenega prevoznega sredstva ali lastnega vozila v primerih, ko to narekuje smotrnost ali narava opravila in ni ustrezne prometne zveze ali nastopijo drugi razlogi, ki onemogočijo uporabo javnega prometnega sredstva.
Uporabo službenega prevoznega sredstva ali lastnega vozila za službeno potovanje odobri odredbodajalec proračuna občine.
Povračilo 'stroškov za uporabo lastnega vozila v službene namene znaša, 0,90 din za dejanske prevoženi kilometer.
V primerih, ko se uporabi za službeno potovanje lastno vozilo mimo določil prvega odstavka tega člena, pripada povračilo stroškov po določbah 11. člena tega odloka.
III.	POVRAČILA POTNIH STROŠKOV '
ZA UDELEŽBO NA SEJAH
14.	člen
Odborniku, funkcionarju in članu sveta ali komisije ter drugim udeležencem pripada za udeležbo na sejah občinske skupščine in njenih organov povračilo stroškov prevoza ob naslednjih pogojih:
—	če so se udeležili seje, sestanka ali razgovora, na katerega so bili vabljeni;
—	če je kraj njihovega stalnega bivališča oddaljen toliko, da morajo za prihod na sejo, sestanek ali razgovor, uporabiti javno prometno sredstvo v primestnem in medkrajevnem prometu.
15.	člen
Potni stroški se priznavajo v višini potniške tarife za najkrajšo pot z javnim prometnim sredstvom.
Za prevoz z lastnim vozilom se priznajo potni stroški iz prejšnjega odstavka.
16.	člen
Nalog za izplačilo potnih stroškov izdaja odredbodajalec proračuna občine, na podlagi evidence, ki jo vodi skupščinska pisarna.
17.	člen
.Predsedniku in podpredsedniku skupščine občine, ki profesionalno opravljata funkciji, pripada regres za letni dopust v višini 600 dinarjev.
IV.	PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE
18.	člen
Sredstva za povračilo mesečnega osebnega dohodka nadornestila za Izgubljeni osebni dohodek, za udeležbo na sejah, dnevnice in povračila .potnih stroškov odbornikom, funkcionarjem in članom svetov in komisij po določilih tega odloka, se zagotovijo v proračunu občine Ljubljana Moste-Polje.
19.	člen
Komisija za volitve* imenovanja in kadrovska vprašanja mora izdati individualne odločbe posameznim odbornikom in funkcionarjem na podlagi določb tega odloka.
20.	člen
Komisija za volitve, imenovanja in kadrovska vprašanja skrbi za izvajanje tega odloka in daje pojasnila ža njegovo uporabo.
21.	člen
Ko začne veljati ta odlok, preneha veljati odlok o povračilih odbornikom in funkčlonarjem skupščine občine Ljubljana Moste-Polje ter članom njenih Organov (Glasnik, št. 9/69, št. 37/70).
•	22. člen
Odlok velja osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS.
St. 114-1/66-1
Ljubljana, dne 10. februarja 1972.
Predsednik
skupščine občine Ljubljana Moste-Polje Polde Maček 1. r.
vsebina:
r	Strarj
| 72. Jlakon o uporabi dohodkov od prispevka iz osebnega j ^^ohddka iz delovnega razmerja, prometnega davka in sodnih taks, ki so bili v letu 1971 izločeni na posebne
račun n	........................................... 149
(7l| Zakon o	davkih občanov.........................149
if. Zakon o uvedbi in stopnjah republiških davkov in
^^taks ...............................................   179
fiaJZakon o določitvi stopenj republiškega davka in re-^"^publiških prispevkov od osebnega dohodka iz delovnega razmerja za leto 1972 in o določitvi najvišjih zneskov prispevkov od osebnega dohodka iž delovnega razmerja, ki se smejo v letu 1972 uporabiti za posamezne namene splošne in skupne porabe .... 181
76.	Zakon o	sodnih taksah..........................18?
77.	Zakon o	upravnih taksah........................196
78.	Zakon o dopolnitvi zakona o komunalnih taksah . . 204
79.	Zakon o davku na dohodek bank v letu 1972 .... 204
80.	Zakon o	prispevku za uporabo mestnega zemljišča .	. 205
81.	Zakon o prispevkih družbenopolitičnih skupnosti k
stroškom zdravstvenega zavarovanja kmetov za leto 1972 ............................................    206
82. Zakon o stopnjah prispevkov za otroško varstvo v
^■Vletu 1972 .......................................... 207
rss.lzakon o določitvi premoženjskega cenzusa kot pogoja X^za pravico do otroškega dodatka in višine otroškega
dodatka v letu	1972 ............................ 207
84.	Zakon o spremembah in dopolnitvah zakona o denarni pomoči za opremo	novorojenega	otroka .... 208
85.	Zakon o spremembah in dopolnitvah zakona o pomoči
družinskim članom,- katerih hranilec je v obvezni vojaški službi..................................209
86.	Zakon o načinu prevzema sredstev, pravic in obveznosti federacije	za gospodarske	investicije.........210
87.	Zakon o nadomestilu za del obresti za kredite za izvoz 210
88.	Zakon o nadomestilu za del obresti uporabnikom in-
vesticijskih kreditov na področju turizma v SR Sloveniji ........................................... 211
89.	Zakon o nadomestilu za del obresti in o udeležbi SR
Slovenije pri nekaterih kreditih v kmetijstvu in osnovni predelavi	kmetijskih pridelkov ................213
90.	Zakon o proračunu Socialistične republike Slovenije (republiškem proračunu) za leto 1972 ........ 215
91.	Odlok o obveznostih, ki jih Socialistična republika Slovenija prevzame v letu 1872 za obdobje 1972—1982
■ za nadomestilo dela obresti za nekatere investicijske kredite v kmetijstvu in osnovni predelavi kmetijskih pridelkov* ■ ...........................................    219
92.	Odlok o finančnem načrtu posebnega računa sredstev
SR Slovenije za izravnavanja v gospodarstvu in za pospeševanje nekaterih gospodarskih dejavnosti za leto 1972 ............................................... 219
93.	Odlok o soglasju k predlogu za ratifikacijo konvencije med SFR Jugoslavijo in Kraljevino Belgijo o izdaji izpiskov iz matičnih knjig in oprostitvi legalizacije,
ki je bila podpisana 24. septembra 1971 v Beogradu 220
94.	Odlok o soglasju k predlogu za!-ona o ratifikaciji pogodbe o posojilu med SFRJ in Mednarodno banko za
Stran
obnovo in razvoj št. 777-YU (graditev večnamenskega hidrosistema »Ibar—Lepenac«).........................221
#951 Odlok o pooblastitvi republiškega sekretarja za finan-ce, da sklene pogodbe za realizacijo posojila mednarodne banke za obnovo in razvoj za izgradnjo dela petega projekta cest in za zgraditev turističnega projekta »Bernardin«—Piran ..................................221
96. Odlok ^^izvontvipreaseunika in članov izvršnega sveta skupščine Socialistične republike Slovenije . . 221
9Z Odlok o razrešitvi nekaterih republiških sekretarjev 222
^8J Odlok o izvolitvi sodnikov okrožnega sodišča v LjUb-Ijani, Mariboru in Novi Gorici ter okrožnega gospodarskega sodišča v Ljubljani in Mariboru................223
99.	Odlok o določitvi števila in izvolitvi sodnikov porotnikov vrhovnega sodišča SR Slovenije	223
100.	Odlok o določitvi števila in izvolitvi sodnikov porotnikov okrožnega gospodarskega sodišča v Celju ... 224
101.	Odlok o razrešitvi sodnika porotnika višjega gospodarskega sodišča v Ljubljani............................225
102.	Odlok o izvolitvi podpredsednika in člana odbora zd ^prosveto in kulturo republiškega zbora skupščine SR
Slovenije .......................................... 225
103.	Odlok o razrešitvi in izvolitvi predsednika in člana
odbora za družbenoekonomske odnose gospodarskega zbora skupščine SR Slovenije .................* 225
104.	Odlok o imenovanju predstavnikov družbene skupno-
sti v nekatere svete raziskovalnih zavodov in o določitvi delovnih in drugih organizacij, ki delegirajo svojega predstavnika v te svete ......................  225
105.	Odlok o imenovanju predstavnikov družbene skupnosti, ki jih ihienuje skupščina SR Slovenije v založniški svet Državne založbe Slovenije ........ 226
106.	Odločba o soglasju k imenovanju direktorja vodo-
gradbenega laboratorija v Ljubljani . '.............226
107.	Navodilo o postopku in načinu pobiranja ter nakazovanja prispevka odjemalcev električne energije na nizki napetosti za financiranje energetskih objektov 226
AKTI REPUBLIŠKE VOLILNE KOMISIJE:
108.	Seznam kandidatov za nadomestne volitve poslanca
republiškega zbora skupščine SR Slovenije v 79. volilni enoti Škofja Loka.........................228
PREDPISI OBČINSKIH SKUPŠČIN:
86.	Odlok o povračilu osebnih dohodkov in potnih stro-
škov odbornikom ter določanju osebnih dohodkov tajniku skupščine občine Cerknica .................228
87.	Odlok o izdatkih za potne stroške in druge stroške,
ki se priznavajo občinskim organom med materialne stroške (Cerknica) ...........................230 *
88.	Odlok o obveznem fluorografiranju prebivalstva v ob- .
čini Ljubljana Moste-Polje.........................  231
89.	Odlok o premiji za kravje mleko za čas od 1. januarja
do 29. februarja 1972 (Ljubljana Moste-Polje) . . . . 232
90.	Odlok o povračilih odbornikom in funkcionarjem
skupščine občine Ljubljana Moste-Polje ter članom njenih organov .................................232
Izdaja Časopisni zavod Uradni list SRS - Direktor tri odgovorni urednik: Jože Jurač - Tiska tiskarna -Toneta Tomšiča«, vsi v Ljubljani - Naročnina za leto 1972 64 din - Reklamacije se upoštevajo le mesec dni po Izidu vsake številke -
Uredništvo in uprava: Ljubljana Veselova n do St m oredal 379/VIJ — Telefon: direktor, uredništvo, uprava Ln knjigovod-
stvo: 20 701 prodaja, preklici tri naročnine 23 579 — Čekovni račun 501-3-60
V	-	'
,	•	N	'	. .	•
/.