Poštnina^olačana
srotovini.
LETNIK XIV
Številka u, 12
»Mladost«, orlovsko glasilo, izhaja v začetku vsakega meseca v Ljubljani. — List izdaja konzorcij »Mladosti« v Ljubljani. — Upravništvo je v Ljubljani, Jugoslovanska tiskarna, pritličje. — Naročnina je za člane Orlovske zveze 45 K, za vse druge 60 K na leto. — Posamezna številka velja 12 K. — Odgovorni urednik je Ludovik Tomažič. — Tiska Jugoslovanska tiskarna v Ljubljani.
Urejuje: Jernej Hafner, Ljubljana, župnišče pri Sv. Petru,
Orlovske potrebščine
ima v zalogi Gospodarski odsek Orlovske zveze, v Ljubljani, Jugoslovanska tiskarna. Obračajte se edino nanj. Začasno priporoča
in razpošilja:
Orlovski koledarček za 1. 1922
Zlata knjiga slovenskih Orlov,
nevezana .....................
Vsak Orel jo mora docela poznati in se po njej ravnati.
Mladinske in telovadne igre Za slehernega načelnika ne-obhodno potreben učni pripomoček v telovadnici, zlasti še za one, ki vodijo naraščaj. Priporoča se tudi vsem šolskim vodstvom.
Poslovne knjige (vložni zapisnik, blagajniška knjiga članov in glavna blag. knjiga, stalež-na knjiga rednih in podpornih
K 10--
10-—
Partiture za klavir orlovske himne, prostih vaj, vaditeljskih, za naraščaj itd. po K 5'— in Tekmovalne vaje za Maribor „	„ za leto 1921.
Orlovske čepice (štev. 54—58
Majce........................
Odeje za konje, komad .	.
Znaki J. O. Z. (novo došli), komad Mariborski znaki, komad .	.
Trobke za načelnike s trakom Trobke za načelnice s trakom Ajmo mi Sokoli .	.	.	.	.
Osnutki (4 strani) ....
K 16'—
10'— 12'— 10 — 70 — 77'— 150 — 10 — 3 — 80'— 70'— 6'— 3 —
članov), pola a		,,	2 —	„ (8 „ )			6 —
Orlovska pesmarica, II. natis	„	5'—	Mladost (1914—1919) a . . .		5 —
Magnezija, 1 kg			200 —	„	1920 a 			20 —
Slike in besedilo članskih pro-			Krogle			180 —
stih vaj za leto 1921.	. .	.	ff	9 —	Mariborskega tabora|fotografije		
Slike in besedilo vaditeljskih vaj			v obliki razglednice a .	.	.	ff	6'—
za leto 1921		„	15'—	nm~ Zavojnina in poštnina se	zaračuna	
Sprejemnica za člane (diplome)	„	6'—	posebej, m		
Tožba Korošcev v letu 1921. Ob obletnici nesreče.1
Dr.
Bratje in sestre ob pritokih Save, čujte pozdrave od koroške Drave! »Naša pesem je le še žolč razlit, naša beseda le še zvon ubit.
Bil je čas, da je v Celovci pel,
da je klicar slovenski bil,
zdaj ubit v nočeh le plaši,.
kliče hripavo po kralju Matjaši
in po pravdi Vdove izdane
pri Gospe Sveti v molk pokopane ...«
Čujte nas, srečni ob pritokih Save, čujte naše bratske pozdrave!
»Naša pesem je zvon ubit, naša ljubezen je žollč razlit, neme so naše žalik-žene, naše petje in cvetje vene, naše matere tujcem rodč, tujcem rastejo naši možje, tujcem cvete lepota planin, srebro jezer in svežost dolin, smeh otrok in mater jok, naša kri in ljubezen in Bog!«
1 Ponatis iz »Slovenca« št, 231, 1. 1921.
I.	Pregelj.
Čujte še enkrat ob pritokih Save, tožne koroške zadnje pozdrave!
»Prvi smo bili Slovenstva list, bogojasen, nebsnočist.
Zdaj smp samo še spev ubit, preko lepot naše zemlje razlit, klic brezupno tisočer, preko bridkosti naših jezer; naše cvetje in petje vene, neme so naše žalik-žene, naše Vile, naš kralj Matjaž, nem naši boli še brat-mejaš, srečni brat pod Orlom sivim, ki je z mečem bridkoživim združil rod in kraj in spev, naš razpihal jad in gnev, da še smo in še teptani tujcu v tlako, bridkost prodani., .«
Čujjte živi ob pritokih Save mrtve koroške kolneče pozdrave! »Brat, ki k bratov robstvu molči, vreden ni, da živi! Amen!«
Koroški provizorij.2
Nihče ne verjame, da je z lanskim plebiscitpm koroško vprašanje končno in nepreklicno rešeno, Nemci sami najmanj. Ko prirejajo za obletnico plebiscita razne slovesnosti — tudi cerkvene — delajo to pač le, da bi slepili ljudstvo in — z namenom sprave seveda — razžarili na novo sovraštvo do Slovencev. Avstrijski Nemci s svojo vlado vred so prepričani, da drve z neizogibna silo v prepad finančnega poloma, da njihova država ne
3 Ponatis iz »Slovenca« št. 230, 1. 1921.
bo mogla več dolgo životariti. Ko trešči avstrijska republika v ta prepad, tedaj bo trenutek, da se izlušči iz nje slovenski del Koroške. Dotedaj bodo morali koroški Slovenci vzdržati, ohraniti narodho zavednost, katera je ravno ob plebiscitu vzplamtela najvišje ter jih že eno leto napolnjevala z naravnost heroično vstraj-n ostjo.
Po sarižermenski mirovni pogodbi je položaj kolroških Slovencev ugodnejši nego je bil v bivši avstrijski monarhiji, V
členu, 66—68 'im je zasiguran narodni jezik, so jim dovol ene manjšinske šole, zajamčena enakopravnost, da se jim mora dovoljevati svobodno društveno življenje politično in nepiciitičnp, kakor vsem državljanom nemške narodnosti. Te določbe mirovne pogodbe sto e pod nadzorstvom Zveze narodov — koroški Slovenci imajo torej medliarodhi forum, kamor se lahko pritožujejo, ako| ijitm šovinistična deželna vlada krati narodne pravice in državljansko svobodo. Tako je na papirju,, v življenju pa je drugače.
Eno cello leto zavlačuje deželna vlada koroška Otvoritev dveh (beri dveh!) manjšinjskih šol v Št. Rupertu pri Velikovcu in v Št, Jakobu v Rožu; s pasivno resistenco onemogočuje delovanje izobraževalnih društev; v hakatistični »Or-' gesch« je u,stvarila nemškonacionalni fašizem, da strahuje zavedne Slovence; duhovnike, eldinjo slovensko inteligenco, ki je deloma še smela ostati med ljudstvom, sili, da si poiščejo kruha drugod, na ta način, da jim ne nakaže nobene plače — nekateri že od 10. oktobra lanskega leta niso dobili od verskegaa zaklada nobene dotacijie. Vse to jie jasno kršenje določb mirovne pogodbe — koroški Slovenci pa ne najdejo ust, ki bi vse to povedale pri Zvezi narodov. In vendar bi se' dajo avstrijsko republiko lahko prisiliti k točni izpolnitvi st. germ. mirovne pogodbe, saj bo ves čas svojega kratkega obstanka odvisna od zavezniških velesil.
Vlada kraljevine Srbov, Hrvatov jn Slovencev je st. germ. mirovno pogodbo sopodpisala in s tem dobila pravico, še
več, prevzela dolžnost, paziti na to, da bo njen severncizapadni sosed ta mir tudi izvrševal posebno v onih točkah, ki se tičejo naših soplemenjakov. Naš zunanji urad torej nikdar ne sme pustiti položaja koroških Slovencev izpred oči! To je njegova pravica in dolžnost!
Ob obletnici! plebiscita upamo trdno na rešitev naših koroških bratov botj kot kedaj preje. Kar smo vedno trdili, to danes vemo, Avsirija. ni življenja zmožna država. In še nekaj vemo danes na obletnico nemške »zmage« — in toi nas navdaja vse z vesel,em in sladkim pričakovanjem: Koroški Slovenci se bodlo kljub vse(m naisilstvom, in intrigam1 nemške vlade držali še dbllgo v trdnem upanju, da napoči zanje dan oisvobojenja izpod nemškega robstva. In ura rešitve ni daleč, aklo nas ne varajo vsi znaki; ko bo likvidirala samostojna avstrijska država, tedaj si bomo koroški Slovenci to- in onstran Karavank zopdf podali roke, ako, da ako bo tedaj Jugoslavija tako konsolidirana im urejena, da bo njen glas v zboru, velesil kaj tehtal in akp bo tedaj se,del na stolu zunahjega ministra^ mož, ki bo videl i preko Save in spoznal emi-nemtno| važnost tega, kdo sltoji na vrhu Karavank, Blilža se ta odločilni trenutek, bolj odločilen kot je bil 10. oktober 1920 in upamo, da ta trenutek ne bo zopet prištet med zamujene, trenutke jugoslovanske zgodovine, ker neome eno verujemo v našo državo in naše ujedinjenje.
Bratje, onstrajn Karavank, boditel uverjeni, kakor smo mi. da je vaš sedanji položaj le — provizorij.
Univ. doc. dr. G. Rožman.
Ustanovni občni zbor Jugoslovanske orlovske zveze
dno 23. okt. 1921.
Obenem s sejo vodstva se je vršilo zborovanje delegatov, ki je na podlagi pravil, potrjenih dne 3. avg. 1921 z odlokom št. 2007 od ministrstva za notranje zadeve, stvorilo pravno podlago orlovskemu gibanju, ki se je začelo že lani širiti v hrvatskih deželah.
Preje omejen na ozke meje Slovenije, ima Orel sedaj prost polet v vse kraje naše širne narodne države; ni več plemenska, slovenska, ampak narodna, jugoslovanska naša Zveza!
Dalekosežen je ta korak, nalaga nam nove naloge, ogromna bremena; a z odločno voljo smo ga storili, pripravljeni z
vsemi silami širiti orlovsko misel dalje na jug, kjer si bomo s požrtvovalnim delom pridobili nove tisoče bratov in sester. Ponosni smo, da moremo dajati od svojega bratom ,da moremo dobro storiti narodu in državi naši!
Drzen je naš polet, a ni predrzen. Zbirali smo naše moči, zgradili temelje, pripravili sredstva in nismo preje začeli, dokler nismo' ustvarili predpogojev za uspešno razširjenje orlovstva na prostrani jug.
Danes se oživlja naša misel med Hrvati; jutri jo bodo spoznali in se je oprijeli najplemenitejši med Srbi. Kajti ni čistejšega bratstva, kakor je bratstvo onih,
ki časte in ljubijo svojega nebeškega Očeta, ni močnejše ljubezni, kakor je ljubezen listih, ki so si bratje v Kristusu.
V delu in boju za krst čast-ni in svobodo zlato hočemo bi ti in bomo združeni ob uri, ki je pri Bogu zapisana, vsi verni sinovi vseh jugoslovanskih plemen.
Ko bodo padle mrene iz oči, ko bo premagana laž in kleveta, ki nas loči, ko ses'tr-n e m o v eno samo četo borcev za čast božjo in svobodo naroda verni sinovi vseh pokrajin ujedinjenih plemen Jugoslavije, takrat bo svet spoznal moč in lepoto orlovskih načel, pomen našega dela za narod in državo.
Zbor delegatov (okrog 70 oseb, med njimi 6 delegatov iz hrvatskih pokrajin) je določil izpremembe in dopolnila Poslovnika, ki so postala potrebna z razširjenjem delokroga. Določil je razmerje Podzvez v Ljubljani in Zagrebu do Zveze, odobril predloženo dopolnilo o zboru sodnikov pri
tekmah, sklenil na podlagi referata o prireditvah (br. Zabret Fr.) važne določbe, ki urejajo orlovske nastope in se posvetoval o načinu, kako bi naj izdatneje podpirali orlovsko gibanje med Hrvati.
V odbor J. O. Z. je izvolil brate: dr. Vendelin Megler (preds.), dr. Joža Basaj (1. podpreds.), Franc Zabret (II. podpreds.), Maks Vračko (tajnik), Jos. Pire (blag.), dr. Peterlin (nač.) in Ivo Kermavner (podnačelnik), ki so se konstituirali v prvi seji.
Ta dan se je presnovala naša Orlovska Zveza v Orlovsko Podzvezo (0. P.) v Ljubljani, ki je ob enem Podzveza SKSZ in JOZ. Člani JOZ so orlovski odseki in društva (na Hrvatskem), ne pa Podzveza, ki je le upravno telo.
Mi orjemo in sejemo, Bog pa bo dal mogočno rast! Od Koroške do Bosne, od Prekmurja do Dalmacije je posejanih 205 slovenskih in 60 hrvatskih orlovskih gnezd. 20.000 mladih src se ogreva za orlovsko misel v Jugoslaviji. Oprti na večna načela, močni lin odločni v zaupanju na Vsemogočnega dajemo smer našemu poletu naprej in navzgor.
Tako stoji Jugoslovanski Orel v 15. letu svoje mladosti . ..

Občni zbor Podzveze
dne 20. nov. 1921.
23. oktobra so zastopniki odsekov ustanovili Jugoslovansko orlovsko zvezo (J. O. Z.) in ji izvolili za predsednika dr. Meglerja, za načelnika pa dr. Peterlina.
20. nov. je 140 bratov vršilo občni zbor Podzveze v Ljubljani, ki je potekal dosti bolj skromno kakor lanski, a je podal krasne dokaze, da je volja do dela in do napredovanja v naših vrstah neverjetno silna, močnejša kakor vse zapreke, notranje in zunanje.
Glejte, tu smo Orli!
Čast si priborimo!
Kvišku stremimo!
Ovire odstranimo!
Naše vrste se širijo
in napredujejo,
narod objemajo,
fante na delo zbirajo,
iz nižin v višave vzorov dvigajo.
Ta legenda lanskih članskih prostih vaj je takorekoč oživela ob poročilih in zborovanju. Povojna doba vrenja in kipenja, zbiranja in urejevanja je minula; prišel je čas smotreno urejenega dela. Kakor stroj, ki dela po železnih zakonih svoje sestave, tako mora delati Zveza, katere
glavni del je naša Podzveza. Kakor mogočen stroj, ki vozi po železnem tiru v nepremakljivo smer, mora Podzveza peljati seboj stotine odsekov proti nespremenljivim ciljem. Minil je čas romantike, začela se je doba tihega, na globoko sezajočega podrobnega dela.
Ali bo uspeh enak prošlim uspehom? A ko bomo vsak na svojem mestu požrtvovalno vršili svoje delo, v bratski vzajemnosti in po načelih, ki smo si jih svobodno izbrali za naše vodilo, moramo doseči uspehe. Morda ne bodo tako vidni, pa bodo bolj važni, občutljivi.
Bog, Oče luči in veseli dobrih dari, ki je bil dosedaj z nami, nam bo tudi dalje pomagal!
Ljudje, delavci, prihajajo in odhajajo; pravila, oblike se izpreminjajo — načela, organizacija, delo pa ostane. Čast in hvalo smo dolžni odhajajočim, zaupanje prihajajočim, bratsko ljubezen vsem. Trenotke izrabimo, pravilom se pokorimo, načelom služimo, organizacijo širimo in izpopolnjujmo, prevzeto delo požrtvovalno vršimo!
Bratje, sestre! Naprej in navzgor!
Iz poročil na občnem zboru, ki se je pričel s sv. mašo pri Jezuitih in se je vršil
3	ure dopoldne in 2 uri popoldne, posnemamo sledeče podatke:
Podzvezni odbor je imel po zadnjem obč. zboru 34 rednih sej, 2 žalni seji (po škofu dr. Mahniču in kralju Petru-Osvobo-ditelju) in 3 seje vodstva. Sodeloval je pri Orliški Zvezi in S. K. S. Z. Ogromno delo je izvršil v svojih 14 delavnih odsekih. Priredil je 6 organizatoričnih in 4 tehnične tečaje, rešil 3096 dopisov, pripravil in z uspehom izvedel izlet v Strasbourg, 3 delne zvezine prireditve in tekme, se udeleževal po zastopstvu narodnih, verskih in patrio-tičnih manifestacij itd. Izdal je 12 okrožnic, 10 osnutkov, Mladinske igre II. del, Spomine orlovske mladosti, Koledarček, Pesmarico, Vadnik II. natis se tiska, »Mladost«, »Orliča«, tekmovalne vaje za 1. 1921, 5 vrst prostih vaj, dvoje serij slik k vajam. Zaposloval je uradnico, slugo in telovadnega učitelja.
Odsekov je 205 v mejah Jugoslavije. Koroški in goriški odseki snujejo svoje zveze ob naši pomoči. 48 odsekov je novoustanovljenih in poživljenih, 8 nedelavnih,
4	so prenehali. Okrožij je 36. Statistika članstva je nemogoča, ker mnogo odsekov neredno poroča o delu in stanju. Prireditev je bilo do 150.
Ker ni mogoče več obvladati Podzvezi vsega dela, ga nalaga deloma okrožjem, ki se morajo čimpreje usposobiti, da razbre-mene Podzvezo in vrše poživljajoče nadzorstvo nad odseki.
Premoženje Podzveze znaša 68.284 K J16 vin, prometa je imela 2,083.623 K 91 vin.
' »Mladost« bo postala bolj poljudna in zabavna ,stala pa bo 17 dinar jv za člane in 20 dinarjev za nečlane. »Orlič« dobro vrši svoj poklic; 3000 Orličev in Orličic stega roke po njem in daje zgled doraslim bratom in sestram, kako se je treba zanimati za svoj list, ki je zanje »Mladost«. Najobširnejša debata se je vnela po poročilu o »Mladosti«. Katoliško vzajemnost in državno idejo naj povdarja, pogum in ponos naj vzgaja, bolj poljudna in zabavna naj bo (tudi P. Peregrin sme zopet pisati na platnice!), pa sotrudnikov naj si pridobi, tako so bratje priporočali.
Naraščajnikov je 3156 pri 100 odsekih. Ponekod dobro skrbe zanj, drugod morajo več storiti za podmladek! »Orliča« najbolj bero okrog Kamnika.
Ob koncu dopoldanskega zborovanja je pozdravil predsednik J. O. Z., brat dr. Megler, navzoče. Le par stavkov v krepki i jedrnati hrvaščini je izgovoril, »bodimo
zgled ljudstvu doma, nesimo luč in ogenj na Hrvatsko« je zaklical — in s tem prvim javnim nastopom si je pridobil simpatije celega zbora. Upajmo, da bo uspešno predsedoval odboru, ki je glava naše Zveze.
Predsednik, br. Josip Pirc je oddal vodstvo zborovanja I. podpredsedniku, bratu Terseglavu in je v strnjeni obliki podal pregled dela in uspehov v zadnjem letu. Z vzklikom: »osebe gredo — načelo, organizacija ostane«, se je poslovil kot predsednik od bratov, ki jih je zbiral, vžigal in uspešno vodil tri leta in so ga z viharnim pozdravom zahvalili za njegovo veliko delo. (Brat Josip Pirc ostane še dalje v predsedstvu, kot načelnik prireditvenega odseka).
Brat Sajovic v imenu revizorjev poda poročilo o pregledu, predlaga absolutorij in s priporočilom, naj se preosnuje poslovanje ter vpelje boljši sistem knjigovodstva, sproži dolgo debato. Ugotovilo se je, da imata Zveza in Podzveza premalo uradnih oseb in vsled tega ni mogoča zadostna natančnost v poslovanju in gospodarstvu. Izkazano premoženje Podzveze se vzame kot podlaga za bodoče preurejeno poslovanje in knjigovodstvo, pisarni pa se dodeli še ena uradna oseba.
Pred volitvijo novega Podzvezinega odbora prebere br. Terseglav kandidatno listo starega odbora, br. Tomc pojasni določila Poslovnika o volitvah in sedanje potrebe Podzveze, br. Novak opozori na hvaležnost do starih delavcev na vodilnih mestih in br. Josip Pirc priporoči listo predsedstva. Ker nihče ni predlagal druge liste, so bili (ob 4 praznih glasovnicah) soglasno izvoljeni bratje na listi predsedstva. Ti so se še isti večer konstituirali tako-le:
Predsednik: dr. Rasa,j Joža, podpredsednik: Zabret France, tajnik: Langus Jožef, tajn. nam.: Lekan Jožef, blagajnik; Podgoršek Jan, gospodar: Slak Jožef, načelnik prireditvenega odseka:: Pirc Josip, knjižničar: dr. Žitko, načelnik: Kermavner Ivo, podnačelnik: Rihar Leopold; ostali odborniki: Hafner Jernej, Ovsenek, Terseglav France, Tomc Emsl. Razsodišče: dr. Hod žar, Brozovič, Stegel, dr. Snoj, Masič Stanko. Revizorji: Tomažič L., Sajovic L, Vrhovec L
Pri slučajnostih je sklenil občni zbor povišati članarino, ki jo mesečno plačujejo čl ajd Podzvezi na 2 K, za okolico Velike Lašče je dovolil posebno okrožje, Vič je dodelil ljubljanskemu okrožju in določil delo ter pravice okrožnih odborov. Vse preostale točke pa je odložil na prvo sejo vodstva, ker je želela večina navzočih pred odhodom na vlak videti nove proste vaje.
Zato je br. Terseglav zaključil ob pol 5 uri občni zbor s pozivom, naj vse slabo
iz preteklega leta odpade in segnije, iz tega pa naj vzkljijejo nove vrednote, novo življenje orlovstva, v prid organizacije in naroda. Opozoril je na važnost priprav za izlet v Brno in končal z vzklikom bratoma Pircu in dr. Meglerju, ki je sprožil viharen aplavz.
Na najpreprostejši način, brez godbe, so izvajale vzorno naučene čete Orlov, Orlic, Orličev in Orličic nove proste vaje za 1. 1922 (II. slovanski orlovski tabor v Brnu).
Razšli smo se na vse strani s prepričanjem, da smo v bratski zvezi strnjeni, z večnimi načeli prepojeni 'in v disciplinirani požrtvovalnosti utrjeni — nepremagljivi; ponesli smo seboj v vse doline,
na vse hribe Slovenije spoznanje, da je naša Zveza močnejša kakor vse osebnosti in naša ljubezen do Zveze večja kakor naše slabosti.
Bratje, sestre! Samoodpoved je vir vse moči, napredka in uspehov — v življenju posameznika in v razvoju organizacij. Kolikor bolj bomo odmrli sebi, toliko bolj in bolje bomo živeli družbi, narodu, Bogu, svoji duši, svojemu, zveličanju. Tako se v Bogu, praviru in zadnjemu cilju vsega dobrega, strnejo vse naše plemenite misli, vsa naša zdrava stremljenja, vsa naša poštena dela.
Na delo! V boj! da premagamo sebe in s tem premagamo svet ter ga podvrže-mo Bogu.
1
t Ivan Plevelj,
načelnik Orla v Šiški.
23. sept. 1921 je umrl v hiši svojih starišev dvajsetletni Ivan Plevelj, tehnik-visoikošolec. 25. sept. so ga pokopali v Dravljah, kakor je sam želel.
Četudi je bilo kratko in tiho njegovoj živiljen.e, čeprav je bila iskromna ponižnost njegova glavna poteza, je vendar njegovo življenje in smrt dragocen zgled, njegov odhod v večnost pa velika izguba za našo organizacijo!
Realko z maturo je dovršil brat Ivan z odliko in obiskoval je eno leto' tehniko. L. 1919 je prestopil od Sokola k novoustanovljenemu odseku, Orla v Spodnji Šiški, ker je bil globokoveren fant, ki se nikdar ni strinjal s sokolskimi načeli o verskem življenju,
Z mirnim, tihim dedovanjem je pridobil novih članov in jih navdušil za telovadbo, sport, plavanje, izlete v naravo, na gore in za pametno telesno vzgojo sploh. Redno je prihajal k fantovskim večerom in je večkrat sam predaval. Enako je bil priden knjižničar pri prosvetnem dru,štvu. Za gledališke predstave v dru-švfcvu je vedno on postavljal oder. Za okrožno telovadbo v juliju je cel teden prekopaval telovadišče in postavljal mla je, Nikoli ni odrival dela in bremen društvenega življenja na druge, kar je/ le sploh mogel, je brez besedi storil sam. Nikdar se ni bahal, nikoli preklinjal ali cpolzko govoril, nikdar napadal drugih.
Plemenitega srca je bil brat Ivan! Nihče ni mogel verjeti, da je visokošolec, tako preprosto, skromno se je oblačil,
ilako nežno in pohlevno se je obnašal. S svojim spisom:	Gojimo lahko1. ! atletiko
(št. 3. Mladosti 1921), s svojim nastopom pri neki seji ljubljanskega okrožja in s telovadbo na Ježici je zbudil nehote pozornost bratov v vodstvu Zveze, ki je sklenila, da ga bo podpirala, ako bi š 1 študirat telovadbo na kako visoko šolo. Ne le njegov bister um in njegova ljubezen do telesnih vaj, ampak še bolj bi ga bil usposobil za uspešno delo v prid naše organizacije njegov plemenit značaj, ki je bil tako izredno privlačen. Brat Ivan ie bil živ dokaz, da je prava ponižnost najboljša in najkoristnejša čednost tudi za mladega fanta v društvu!
Izredno je ljubil Ivan naravo, posebno gore in vodo. Kadar je le mogel, je hitel na vrhove a/li skočil v valove Save, Telovadbo je skušal preseliti iz hiše na prosto, na zrak in na soJnce. Dopadla mu je z! as iti lahka atletika; vendar je krasno telovadil tudi na orodju, kolikor ga je imel na razpolago..
Bratstvo in ljubezen do bližnjega je izvajal naravnost heroično! Tudi z najmanjšimi in najmlajšimi je bil bratski prijazen in postrežljiv, umrl pa je vsded bolezni, ki si jo je nakopal ob napornem gašenju ognja v Klečah.
Živel in umrl je po veri ter podal najlepši dokaz, da more človek 'ljubiti naravo, ne da bi pozabljal na Stvarnika,; da more in sme intenzivno skrbeti za telesno in umsko izobrazbo, ne da bi zanemarjal srce in neumrjočo dušo; da
more voditi telesno vzgojo in dajaitii obenem najlepše zglede duševnih kreposti, celo ponižnd^ti im skromnosti.
Brat Plevelj! Bog ti bodi plačnik za veliko dobroto, ki si nam jo izkazal s svojim zgledom v življenju in ob smrti!
12 dni je ležal 'bolan doma. Večkrat je prosil, naj molijo zanj sv. rožni venec. Zadnji tan (v petek 23. sept.) je molil s križem v roki: »O Jezus, kako si zame trpel! O Jezus, reši' mojo dušo, telo na, če je Tvoja sveta volja!« Pobožno je prejel sv. zakramente.
Pogreb je pričal, kako priljubljen je bil brat Plevelj. Nad 2000 ljudi, 38 Orlov z zastavami odsekov Sv. Peter, Št. Vid im Rokodelski dom, 20 Orlic, 36 Orličev
in Orličic, 7 vencev in 4 govorniki Orli so Se poslavljali od njejgovih zemeljskih ostankov. Člani in članice njegovega odseka so v nedeljo 2. okt. pristopile polnoštevilno k sv. obhajilu, ki so ga darovale za dušo brata Ivana.
»V poljani cvet, vrh gore hrast,« Orel viteškega duha, jasnih in čistih načel, zlatega srca, neumornega in požrtvovalnega dela za brate in narod, stremeč za vsestranskim duševnim in telesnim izpopolnjevanjem, mož po božji volji — brat Ivan! Kmalu si odšel po plačilo, a mnogo si že slidril in najilepši spomin, po-snemanja, v rede ni zgled si, nato zapustil!
Brat e! Na' delo, v življenje, naprej in navzgor, za f Ivanom Pleveljem!
' J. H.
Naš prapor.
(Posvečeno razkritju prapora ljutomerskega Orla.)
ki sanja naroda jo čelo znojno . . pod njim smo zbrali Orlov mlado četo, da pojde v borbo za svobodo sveto, ki sanja naroda jo čelo znojno . ..
Zastavo dvigli Orli smo trobojno in ž nfjo pobijmo trumo vragov kleto, ki gazi prava nam in vero sveto in v srca pišimo besedo trojno:
Ljubezen Ijudsltvu, mili domovini; zvestobo Križu, našem svetlem vzoru; odločnost v jeklo naših mišic vlimo!
Tako bodočnost slavno si zgradimo.
Pod praporom zapojmo, bratje v krepkem
zboru:
»Naprej, naprej, Slovenje slavni sini!«
Roman Bende,
Načela nemških katoliških telovadcev.
Duša človekova je mnogo več vredna, bolj častita kakor telo in je vsled tega skrb za| duševno vzgojo važnejša kakor telesna vzgoja.
Božja pravila so visoko vzvišena nad pravili katerekoli teilovadske zveze; zato nihče ne sme zaradi telesnih vaj zanemarjati nedeljske službe božje.
Telesnih vaj naj nihče ne goji zaradi vaje same, marveč kot sredstvo za od-počitek po delu, za okrepitev telesa za novo delo, utrditev živcev, pospeševanje zdravega veselja in zabave; vse te vaje naj služijo tudi duševni vzgoji, naj krepe zmisel za| (red, d|om ob rajnsko usposobi'!,e-no|st, samopremagovanje, pokorščino, po-
nižnost, vi'ežtvo, pomoč v sili. Telovadba naj pomaga te čednosti vcepiti v srca katoliške mladine. V telovadbi je treba poznati in se držati prave mere. »Preveč« je žilo in ne služi oldpočitku in okrepitvi. Častna zadeva katoliškega (telovadca bodi, da v umerjenosti kaže svojo moč.
Tekme nimajo namena proslaviti posameznega zmagovalca, temveč naj bodo sredstvo za medsebojno pobudo, snovan;e in gojenje prijateljskih stikov.
Kdor ne misli in ne dela po teh načelih, tega ne potrebuje naša zveza.
(Deutsche Jugendkraft, 3. 1. 7. štev. stran 220.)

Ali veš, kateri list za deco je najbolj zanimiv in najbolj poceni ? *	*»9TIJ0«
Kaj bo z našo „Mladostjo" v XV. (1922.) letu?
Pravzaprav bi jo moral vsak plan, vsaka članica naročiti; djolžni smio pa vsi Orli, vse Orlice, citati (d (§ 185. Poslovnika).
»Mladost« je naš list; nam je v čast in korist, če je dober, naša 'škoda je, če je malo razširjen in slabo urejevan.
Daj bomo lažjel pridio|bili narjočnikjov pni takih prijat el,ih, ki radi bero pove! ti, bo v XV. letniku prinašala Mladost lepo mladinsko povest, tu in tam tudi kako črtico za. kratek čas. Skušali bomo zlasti platnice posejati s Itakim semenom, ki bo poganjalo smeh in veselje. Če bo mogoče dobiti dosti naročnikov in bodo ti redno plačali naročnino, bomo tujdi s slikami zopet pričeli. Posrečilo se je tudi pridobiti par dobrih pisateljev za sodelovanje.
Kako pa je to, da je list toliko cenejši, kolikor več ima naročnikov (ki plačajo, seveda)?
Ko smo izpraševali tiskarne, po čem bi nam iltokale list, je ena odpisala: prvi tisoč za 6000 K, vsak nadaljnji tisoč pa 1700 K. — Iloraj pet tisoč izvodov bi
stalo le še enkrat toliko kakor en tisoč! Ali:	če plača le en tisoč naročnikov,
stane »Mladost« štirikrat toliko, kakor pri pet tisoč naročnikih, ki redno plačajo.
Če se količkaj potrudi vsak Orel, vsaka Orlica, zlasti seveda odborniki, bo naročilo in tujdi plačalo — navadno se nastavi, cena listom višje, ker se mora vpoštevati, da precejšen odstotek naročnikov ne bo plačal — naše glasilo vsaj 3000 naročnikov in »Mladost« bo stala 10 kron manje kakor pri 2200 naročnikih.
Brat jej! Setstre! Veste, kakšnega) pomena je 'širjenje dobrega tiska. Zavedate se, kaj pomeni za nas »Mladost«, Po vsej pravici želite, naj bo poceni in všečno pisana. Na delo! Ohranite stare, pridobite novih naročnikov, uredite plačevanje in »Mladost«, ki jo bo naročilo in plačalo 3000 naročnikov, bo vse vaše zahteve izpolnila!
Po sklepu občnega zbora Podzveze, bo naročnina v letu 1922 za člane 17 dinarjev, za nečlane pa 20 dinarjev.
Jezdni odsek O. Z.
Letošnji javni nastopi so minuti. Opazili ismo1, daj sp s kor oj ‘povsod pri spre ■ vodil korakati na čelu; Orli konjeniki. Največ izmed 'teh pa ni bilo izvežbanih za ježo, ne jezdeci, ne konji.
Kakor ni vsak mladenič že telovadec, če s)2 obleče v telovadno obleko, ravno tako še ni fant jez|dec, če zleze na konja! Or(el, ki ne zna prostih vaj, ne sme na telovadišče pri iavni telovadbi; ravnotako Greli ne bi smel med konjanike, če nima vaje v jahanju. Kakor ne smeš nastopiti, če nimaš snažna in popolne telovadne obleke ali kroja, ravno tako ne smeš jahati v slaVmolsItinem sprevodu, če nisi sam in tudi konj — pravilno opremljeni.
Ni 'moj na|m|eln kritikovati letošnje nastope konjenice. Vsakdo, ki je že videl nastopati paradno konjenico, si je o njej na različnih taborih ustvaril neugodno
sodbo. Kdor pa izvežbane konjenice še nikdar ni vijdel, temu se je seveda vse videjtd lepo in pravilno. Ker; pa morejo pravično ocenjevati vsako stvar le strokovnjaki, moramo tudi naše jahalne nastope urediti tajkoi, da, jim nihče nje bo mogel po pravici Odrekati lepote.
Pri O. Z. se je na izrecno željo izvežbanih jezdecev ujstanovil »Jezdni odsek«, ki ima nalogo, preurediti za prihodnje leto, naše jahalne nastope. Vemo, da bode matrsikomu' tol neljubo, (pa venda/r: Orel se mora izpopolnjevati in izpopolnil se bode tudi glede konjenice. Da se bo pa to lažje izvedlo, nam je treba enotnega vcdsvta, kakor glede telovadbe in umske izobrazbie. Kdor je discipliniran, se mu bo to dopadlo in bio odobraval.
»Jez) d ni odsek« že deluje in razpošilja okrožnice in navodila. Želimo le od
Če ne verjameš, naroči ga najmanj 10 izvodov pod skupnim zavitkom, razdeli ga med Orliče in Orličice, pa ti bodo povedali in prepričan boš!
odsekov, da točno odgovarjajo na okrožnice in delujejo po navodilih, ki jih dobivajo. Vsak član Orla, ki namerava prihodnje leto nastopati kot konjenik, naj se priglasi pri odsekovem voditelju konjenice; o|d njega bo dobil potrebne informacije. Kjer pa nimate svojih lastnih voditeljev, se obrnite na najbližji odsek, ki ima že jakega voditelja.
Mislim, da ne izdam nikake tajnosti, če povdarim, da bo m Oral vsakdo, ki bo hotel nastopati pri konjenici, imeti posebno dovoljenje in prestati potrebno preizkušnjo, kakor jo mora presitlati vsak telovadec, preden javno nastopi. Da pa ne bo kasneje zamere, opozarjamo, naj se že zdaj vsak potrudi in priglasi svoje ime pristojnemu voditelju konjenice.
P. Kržan.
Tekma odsekov Moste in Zagorje.
Ker je vsled epidemične griže v Ob-savju vlada prepovedala delno zvezino prireditev v Sevnici, se je vršila tekma za dotična okrožl.a dne 2. okt. v Ljubljani.
Priglasila sta se samo odseka Moste pri Lj. in Zagorje, vsak z eno vrsto za nižji oddelek. Tek se je vršil na površno odmerjenem prostoru (vsled nepredvidenih zaprek), kar je povzročilo slabši uspeh, kakor so zaslužili tekmovalci. Vse druge vaje so se izvajale v telovadnici Ljudskega doma.
Uspeh je sledeči. (Dosegljivih je 87 točk.) Moste; Vrhove Ernst 64, Perhavec Albin 56.25, Vrhovec Jožef 53, Logar Rudolf 48.25, Černe Ivan 43, Perhavec Albin 40.50.
Vrsta: 371 točk = 61.12%,
Zagorje: Snoj France 55.75, Koželj Ivan 55.25, Ust ar Vinko 53.50, Snoj Anton 33, Snoj Ivan 29.75, Flere Štefan 27.
Vrsta: 315.25 'točk = 51.93%.
Primemo dobri so bili doseženi uspehi pri redovnih in prostih vajah, na drogu in bradlji, skoku v višino; manj povoljni v petju in poznanju Poslovnika. Oprema je bila slaba, skok v daljino in tek mnogo pretaaloi naučen, za suvanje krogle pa so bili izvečine člani preslabotni. Nastop vrst je bil povoljen, pri učenju vaj pa so bili premalo natančni.
Čatst odsekoma, ki sta se potrudila! Kje so 'Ostali vsi drugi/ precej sposobni odseki?	—er—
Tekma naraščajnikov odseka St. Peter-Ljubljana.
»Mladost« prinaša prvo poročilo o narašča ski tekmi; edino, ker ni prejela nikakega poročila pjd drugod in ne ve, če so drugi odseki in okrožja izpolnili zahtevo vaditeljskega zbora Zveze (glej Mladost 1921 št. 5. stran 74 do 77.). Če so, zakaj ne poročajo? Če niso, naj čim-prej popravijo neopravičljivo zamudo!
V nedeljo 2. okt. in četrtek 6. okt. je tekmovalo v telovadnici Ljudskega doma v Ljubljani 7 naraščajnikov odseka Št. Petek. Vodiitelj najraščajja, br. Lekan, je žel lep uspeh, ker so napravili tekmujoči dečki prav dober utis.
Sicer bi nekateri mogli bolje poznati Zlatjo knjigo in Poslovnik, bolje peti med korakanjem, živahne je korakati 'in manje stremeti po težki orodni telovadbi, ki je
zelo škodljiva nerazvitim, doraščajočim. telesom, vendar so pokazali z nastopom, da so pridhi in imajo dobro vodstvo.
Najboljši uspeh so dosegli v skakanju; vsi vse točke! Najslabše so odrezali v teku: dva 0, na boljši samo polovico dosegljivih točk. Morda so bile zahteve pri skoku, prelahke, pri teku oa pretežke? Ali pa niso tekanja vadili? Voidistvo naj izvaja iz tega uspeha potreben nauk!
Dosegli so od dosegljivih 90 točk v nižjem oddelku:	Mavic Ivatn 83.25
(92.50 %), Mavic Leopold in Pečar Stanko po 74.25 (82.50 %), Grintal Avgust 74 (82.22%), Trtnik Rafael 73.75 (81.94%), Mavic Maks 72.75 (80.83 "/<>) in Klemenčič Jože 69.50 (77.22 %).

Dva tehnična tečaja sta se vršila za načelnike odsekov v drugi polovici oktobra. Pod hvalevrednim vodstvom br. Rupnika so se udeleženci učili novih članskih in naraščajskih prostih vaj, petja koračnic, osnovnih pravil redovnih in prostih vaj, ogledali s si lahko-atletične vaje in poslušali predavanja (anatomija, fiziologija, metodika, sestavljanje načrtov, higijena, tel. pedagoška načela, zgodovina telovadbe, katoliške telovadne zveze). Drugi tečaj je dosegel lepše uspehe, ker so se zadržali tečajniki bolj disciplinirano, kakor prvi. Oba tečaja sta trajala po 6 dni. Pri tekmi v prostih vajah (II. tečaj) je dosegel najboljši uspeh br. Joža Solar (Kropa), ki je posebno pazno sledil učiteljem in se potrudil pri učenju. Oboji tečajniki so se dali slikati pred odhodom.
Načrt 4 dnevnega tečaja za vaditelje telovadbe in sporta v Nemčiji (Miinster in Westfalen).
V	nedeljo ob 3. uri popoldne: tekma telovadcev okrožja M. (v telovadnici). Ob 7. uri zvečer: pozdravni večer in slovesnost v delavskem domu.
V	ponedeljek, torek in sredo od 9.—10. in od 2. 3. ure: predavanja (Delo v okrožju, Metodika telovadnega pouka, Naloga vaditelja, Letna telovadišča, Športno treniranje v telovadnici, Higijena telovadbe).
Iste dneve 10.—1. ure (na letnem telovadišču) : šola v tekanju raznih vrst, šola v skakanju raznih vrst, metanje kopja, krogle, diska, žoge in pa družabne telovadne igre.
V	ponedeljek in torek od 3.-6. ure (v telovadnici) : razvoj prostih vaj, bradlja, vaje s palico, drog, proste vaje, določene vaje na orodju in na kombiniranem orodju.
V	ponedeljek ob 8. upi: zabavni večer v gostilni. 31 tečajnikov — sami odrastli fantje — je stanovalo v delavskem domu, kjer so imeli tudi prehrano pri čč. sestrah. Vsako jutro so imeli posebno sv. mašo in nagovor v kapeli. (Lani smo imeli sličen tečaj za vaditelje v Ljubljani, pa se je nekaterim tečajnikom zdela vsakdanja sv. maša odveč. Morda smo od tedaj postali že bolj dosledno načelni in bomo pri sestavi ter izvajanju, bodočih tečajev bolje upoštevali naše dušne potrebe. Op. ur.)
Telovadna akademija 6. nov. na Jesenicah je bila lepa prireditev.
Nastoj) je otvoril deloma zelo zapleteno zasnovan rajalni pohod članov, članic in obojega naraščaja (obrtnega), ki so ga izvedli presenetljivo gladko. Le korak in drža bi mogla pri nekaterih biti boljša. Nastopilo je 48 oseb, ki so v koraku sestavljali najraznoličnejše oblike in nudili zelo mične slike.
15 gojenk je živahno izvajalo lepe proste vaje, ki vsebujejo mnogo obratov. (Pri 1. dobi IV. vaje je strnjenih preveč gibov, -vsled tega ni mogoče gladko izvajanje.)
15 naraščajnikov je prav dobro, živahno in strumno prednašalo mestoma slikovite proste vaje z mnogobrojnimi izpadi.
9 Orlic, ki so vadile 3 sestave vaj z loparjem za tenis-igro — vaje so lepe, zložene iz fino vezanih gibov iz tenis-igre — je odneslo burno pohvalo. (Omiliti pa bi bilo treba dvojni poskok pred držo v UL, ker ovira ritmični razvoj vaje.)
G Orlov je pokazalo vaditeljske vaje nekoliko preveč komodno (zlasti pri II. jim je ušla godba).
5 Orlov je prednašalo lepo uspele skoke čez konja vzdolž in vprek. Spretni in pogumni skoki vaditelja akademije, br. Klinarja Fr. (skrčke in strigi) so vzbujali začudenje, ker jih je obtoževal kratek zaleti in doskok ter jih je motila razsvetljava.
7	Orlov je s plezalnimi vajami na vrveh pokazalo učinkovito novost in iznajdljivost.
8	Orlov je izborno prednašalo dvoje borilnih nasopov s sabljo. Sestavi sta prav lepi!
Akademijo je zaključil nekak borilni ples 8 parov, slikovito sestavljen in gladko izvršen (člani s sabljami, članice z venci), naraven in živahen.
Akademija je bila časten, poučen nastop jeseniškega odseka, ki je postavil v Kranju pri gorenjski tekmi 3 vrste in odnesel prvenstvo v nižjem oddelku. Škoda, da je bilo gledalcev (vsled drugih prireditev) lako malo.
Zastopnik zveznega vadit, zbora.
Zdravje.
Srbija je imela že pred vojno »Društvo za čuvanje narodnega zdravja«, ki je študiralo zdravstvene razmere v narodu, zbiralo statistične podatke, preganjalo zdravju kvarne pojave in uvajalo zdravje pospešujoče naprave.
V	vojnem času razbito društvo se je obnovilo 1. 1919. in je deloma razširilo svoj deloltVog na vse ozemlje Jugoslavije. V odboru je zastopana tudi vlada, vseučilišče in razne prosvetne ter dobrodelne organizacije. Predsednik in najdelavnejši član je profesor medicine dr. Milan Jovanovič-Ba tut, ki urejuje tudi glasilo društva: »Zdravje«. »Zdravja« tiskajo 50.000 izvodov v cirilici, 30.000 v latinici za Hrvate in 10.000 v slovenščini. Tiskajo ga v Beogradu, Zagrebu, Sarajevu in v Ljubljani. Medtem pa zida društvo v Beogradu svojo lastno tiskarno in dom.
V	zvezi z ministrstvom za narodno zdravje in amerikansko zdravstveno komisijo deluje to društvo zlasti za uveljavljenje snage in treznosti, za izboljšanje higijeničnih pogojev med narodom (stanovanja, prehrana, vodovodi, stranišča, zdravilišča, bolnice, predavanja, skrb za slabotno deco itd.), pobija jetiko, spolne bolezni, alkoholizem, nesnago, narodne razvade in vraže itd.
»Zdravje« izhaja mesečno na 24 straneh in stane letno 24 K (z državno podporo). Naroča se: Zdravstveni odsek, Ljubljana, uprava »Zdrava .
Med cilji orlovske telovadbe je prvi: zdravje! S telovadbo naj se krepi zdravje članov in razširja med ljudstvom zmisel za zdravje. Seveda mora biti telovadni pouk modro urejen. Prah in tobakov dim v telovadnici, prevelik napor pri vajah, nesnaga orodja itd. lahko zdravju več škoduje, kakor mu vse vaje koristijo. Zato mora vsak telovadec poznati predvsem načela, ki urejajo zdravju primerno življenje. Iz tega razloga želimo, naj bi se odseki naročili na ta list in ga čitali, na sestankih pa se večkrat razgovarjali o higijeničnih navodilih. Vsi člani pa naj bi doma in pri sosedih vplivali v_ prilog zdravim uredbam življenja. Priborimo luči, zraku in vodi vstop v zadnjo kočo in postali bomo dobrotniki naroda!
Občni zbor Slov. kršč. socialne zvez,e, katere član je tudi naša Podzveza, se je vršil dne 21. nov. v Ljubljani. Obisk je bil pičel, večinoma so došli zastopat društva Orli. Ob 10. uri je začel za uvod predavat dr. Kulovec o nalogah, ki jih ima in
mora vršiti S. K. S. Z. dandanes. Dobršen del te naloge vrši Orel, ki seveda želi pri tem pomoči in zaslombe od S. K. S. Z. Poročilom odbornikov je sledila debata, iz katere je povzelo vodstvo Zveze dokaj navodil, kako naj uredi svoje delovanje. Najbolj dalekosežen je bil predlog, naj se prične s pripravljalnim delom za zidavo Krekovega doma, ki naj bi nudil Zvezi in vsem Podzvezam potrebne prostore.	Orlovski zastopnik je pozdra-
vil ta načrt z zagotovilom, da bomo Orli na vso moč podpirali to prepotrebno podjetje. Mi potrebujemo veliko, moderno zgrajeno telovadnico, prostore za tečaje, prenočišča, pisarno, skladišče. Sami *si bomo komaj mogli zgraditi svoj Orlovski dom. Krekov dom S. K. S. Z. bi pa mogel nuditi tudi naši Podzvezi prostore, ki jih potrebujemo. Zato bomo morali mi biti med najpridnejšimi delavci za udejstvitev tega načrta. Sirili bomo zmisel za to potrebo med vernim ljudstvom, zbirali prispevke (denar in les) in si pridobili pravico solastnikov.
Orlovske potrebščine, ki jih ima v zalogi gospodarski odsek, se bodo od 1. dec. dalje dobivale v pisarni O. P. ob vsakem času uradnih ur (od 8.—12.. 2.-6.), da ustreženo opravičenim željam bratov.
Dopise za Mladost pošiljajte ua uredništvo, ne na upravništvo ali kak drug naslov, ker taki dopisi se zelo zapoznijo ali celo izgube.
Katoliška telovadna društva v Franciji in Alzaciji vpeljejo žensko telovadbo. Les Jeuues 3. julija je objavil tehten spis o ženski telovadbi, ki govori o njeni potrebi in skladnosti s katoliškimi načeli. (Po možnosti bo »Mladost objavila prevod.) Dne 6. nov. pa je tehnično vodstvo alzaške A G. R. po nalogu g. škofa obravnavalo žensko telovadbo in je sklenilo, da se bo v prisotnosti škofa vršilo predavanje o tej nujni zadevi. Sklepi bodo potem podlaga in smernice organizaciji za žensko vzgojo strašburške škofije. Tozadevnih posvetovanj se udeležuje več duhovnikov.
Ženska rokoborba in boks. Telovadne organizacije, ki goje zgolj telesno kulturo br.ez etičnih ciljev in brez trdne verske podlage, morajo prej-alislej zaiti na kriva pota. Če je telo vse, duša pa nič, je umevno, da navdušeni telovadci vidijo v moči in spretnosti telesa edini in najvišji ideal človeštva. — Med Čehi že 60 let širi misel materialistične telesne vzgoje Tyrševo sokolstvo, ki mu sledi sportsko gibanje. Zato ni čudno, ako se pojavlja dandanes tudi ženska atletika najbolj surove vrste — boks. Plakati, s slikami mišičastih žen v poziciji atleta, naznanjajo rimsko-grško rokoborbo žen pod 30 letom, ki si v zabavo občinstva razbijajo nosove in lomijo rebra. Občinstvu, ki stoji pod vplivom brezverske kulture mesa, se ne zdi to nič čudno. Edino poklicni moški rokoborci so menda užaljeni, da se mešajo ženske v la tako neženski posel. Eden je pri pregledanju razbitih ženskih nosov omedlel, drugi pa se zasolzil.
(Lid, št. 225, Tribuna).
Občni zbor F. G. 8. P. F. za 1. 1921. (Congrčs Nalional) se vrši novembra v Parizu. Spored: 1. Reorganizacija društev in podzvez, ki naj se drže ir e ja cerkvenih mladinskih društev in škofij ter se naslonijo bolje na cerkvene organizacije.
2.	Zastopstvo podzvez v zvezinem odboru.
3.	Preureditev zvezine pisarne.
4.	Določitev koledarja za prireditve, ki naj se porazdelle tako, da bo omogočeno zvezi pošiljati zastopnike in sodnike.
5.	Les Jeunes (glasilo zveze): kritika, propaganda, poročila podzvez.
6 Finance zveze.
7.	Narodne in mednarodne tekme v L 1922.
8.	Poročila podzvez in odbora.
9.	Ženske telovadne in športne organizacije, Skauti.
Tekma godb in fanfar v Strasbourgu 1921.
Prvo darilo je dosegla Harmonie Laurentia (Ben-feld, Bas-Rhin, 35 sodelujočih), drugo katoliški krožek Chaldns-sur-Marne (30 sodelujočih), tretje Saint Cecile (38 sodelujočih).
Prvak F. G. S. P. F. v Strasbourgu — v tekmi posameznikov — Blanchard Julij, rojen 1889., telovadi 19 let. Dočim je dosegel v domači deželi Alzaciji še letos le 4. mesto, si je priboril zvezino prvenstvo.
Strasbourški prvak v lahki atletiki, Maerklen Leon, je rojen 1896. Telovadi 11 let.
6011 m dolg film strasbeurških slavnosti se dobi pri tvrdki: L’Etoile, Pariš 49, bd St. Germain.
V	Strasbourgu je bilo zbranih 19.000 telovadcev, ne le 15.000, kakor smo poročali. Nova številka je uradno dognana, dočim smo mi sodili po videzu.
Francoski televadski vzgoji daje še vedno smer vojaška šola za izobrazbo telovadnih učiteljev (za vojaštvo, šole in organizacije) v Joinville pri Parizu.
Zborovanje alzaških katel. mladeniških društev se je vršilo 16. nov. v Selestat-u, 17. nov. pa so tam zborovala moška društva. Glavni namen: »Potem, ko so se društva čudovito hitro dvignila i - vojnih razvalin k novemu življenju, moramo sedaj naše društveno in zvezino življenje tudi versko kar najbolj poglobiti.« (Les Jeunes d’Alsace, št. 45, str. 209). Obe zborovanji sta se pričeli s sv. mašo za člane, obema je bil glavni predmet referat: Poglobitev verskega življenja med dru-štveniki. Povišali so tudi članarino, ki jo plačujejo člani društev zvezi. Na slavnostnem večera 16. nov. je poleg govorov, petja in godbe nastopil diamatični in telovadni odsek.
Švicarski katoliški telovadci se trudijo, da bi pritegnili v svoja društva čimveč duhovnikov. Nameravajo ceKo uvesti mesto častnega predsednika (poleg delavnega) v svoji zvezi, ki naj bi bil zaslužen duhovnik.
Švicarji se tudi mnogo trudijo, da bi mednarodna zveza katoliških telovadcev sprejela Nemce, katerih zaenkrat Francozi in Belgijci ne pripuste.
11. dec. zboruje v Ztirichu njihov zbor delegatov. Predloge zahteva njihov Poslovnik najmanj 6 tednov preje.
Dvoje zanimivih spisov (o pripravah na II. slovanski orlovski tabor v Brnu in o praznovanju 251etnice zveze katoliških mladinskih društev Nemčije v Dusseldorfu, združenim s prvim nastopom Podzveze katoll telovadnih odsekov) moramo odložiti za prihodnje številke vsled pomanjkanja prostora.
V	Brnu so začeli graditi telovadišče, ki bo obsegalo 130.000 m3. Navozili so že 125 vagonov lesa in zbrali okrog pol milijona Kč. garančnega fonda. Sestavljen je pripravljalni odbor, ki že pridno deluje in. ima svojo posebno pisarno. Tudi so že izdali več vrst razglednic itd.
V	Dusseldorfu je zborovala nemška katoliška mladina skoro cel binkoštni teden 1921. Pri slavnostnem sprevodu je bilo nad 700 zastav in nad 30.000 udeležencev - omladincev. Prvič je tu nastopila s tekmo in javno telovadbo telovadska zveza »Jugendkraft« (Mladostna sila), ustanovljena šele lani.
Alkohol izganja razum iz glave, denar iz žepa, komolec iz rokava in zdravje iz telesa.
Društveni domovi.
Gosp. Dragotin Korošec, stavbenik v Braslovčah na Štajerskem nam piše: >Bavim se z gradbami orlovskih in društvenih domov, s popolnoma novimi zgradbami, pa tudi z adaptacijami starih poslopij v domove.
Skoro vsaka občina ali župnija ima kakšno poslopje, v katerem bi se brez velikih stroškov dala zgraditi čedna dvorana, pripravna za igre, telovadbo in shode. Seveda se stroški zgradbe znatno znižajo, ako člani brezplačno prispevajo gradivo, vožnjo, les in druge priprave. Kjer pa je mogoče, naj bi gradili popolnoma nove zgradbe.
Za take gradnje izdelujem načrte in proračune po nizkih cenah. Na zahtevo pridem v vsako župnijo pregledat stara poslopja, ako so primerna za napravo društvenega doma, napravim načrte ter proračune.
Obvezne cene za leto 1922 (za Slovenijo): Povračilo vožnje v vlaku III. razreda; zamudba časa dnevno 100 K; načrt v 1 izvodu 300 K; v 2 izvodih 400 K, v 3 izvodih pa 500 K; proračun za stavbene stroške samo 50 kron.
Čim več bomo imeli domov, tem večja bo Vaša moč, tembolj se bodo mladeniči in dekleta poprijeli naše misli in organizacije. — Kjer se bodo imenovane zgradbe tudi gradile in se zgradba poveri meni, vzamem 50 odstotkov zgoraj navedenih cen (razen veznih listov) v račun«.
Vzga.ja v čsl. Orlu. Prosvetni zbor je izdal letos Piogram prosvetnega dela v odsekih za zimo 1921/22, ki zaukazuje: 12 predavanj (o veri, zgodovini Čehov, o kulturni nalogi Orla), tridnevne duhovne vaje s prejemom sv. zakramentov (govori o pobožnosti, požrtvovalnosti, nravni čistosti), razgovore in nagovore pri telovadnih urah o aktualnih zadevah v organizaciji, narodu in kulturnem svetu (fantovskih večerov nimajo), petje, varčevanje (Čebelice), 20 pesmi na pamet. — Dr. Fr. Hrachowsky je izdal: Promluvy pred šikem (Nagovori pred četo. str. 36), ki opisujejo orlovske in krščanske čednosti na vzgojen način.
Čsl. orlovski pesnik Karel Dostal - Latinov,
župnik v Prostejovu na Moravskem, ki je zložil najlepše orlovske pesmi (zlasti nebroj prigodnic), je obhajal letos 501etnico. Orlovski tisk se ga spominja z daljšimi članki in s sliko.
Katoliški Čehi slave lOOOletnieo mučeničke smrti sv. Ljudmile, stare matere svetega kralja Vaclava, prve češke mučenice.
Kaj počnejo češki kulturobojniki. Na meji ho-stašovskih in hodslavskih njiv je stal ob cesti križ. V poletni noči ga je nekdo razbil in onesnažil. Verniki pa so ga iznova postavili z napisom: Hudodelci so ta križ razdejali, dobrotniki pa na novo postavili leta Gospodovega 1921. — Komaj je slalo sveto znamenje, že se je spravil nekdo s kolom nadenj. Verniki, ki so ga pri prvih udarcih prepodili, so našli hudodelčev klobuk.
Sokolska sodba o Orlih 1. 1913. Sokolski Vestnik št. 4 (decembra 1912), stran 168 piše (pod naslovom: Orli na češkem v številkah): »Udeležba na orlovskih zletih sicer raste, nikakor pa ne razvoj karikirane sokolske misli: Rastejo kroji, telovadci pa ginejo. L. 1912. je telovadilo Orlov za 12%, Orlic za 44 iii Orličkov za 59% relativno manj (v resnici — absolutno — pa je število telovadcev od 1. 1910. do 1. 1812. poskočilo od 576 na 792, dočim je število telovadečih Orle in naraščaja pri nastopih padlo. — Op. pis.). — Klerikalna orlovska društva preživljajo dobo težkih izkušenj in usodepolnih kriz. Tudi pri nas bo isto z Orli. Energije, ki je potrebna za vztrajno in navdušeno društveno življenje, se ne « more za denar kupiti. Čista ljubezen in vzvišena
ideja, na kateri sloni Sokolstvo, nista prostitutki, kupljivi za denar ali korist.«
Vendar pa se je ta prerok temeljito zmotil. Če-hoslovaški Orel je letos dosegel lepo število 100.000 pripadnikov in nevzdržno raste. Pri nas je relativno število telovadečih še večje kakor pri Čehih, dočim je število obojega članstva z naraščajem blizu 15.000.
Vojaška uprava proti orlovstvu.
Iz govora dr. Korošča 6. oktobra v Št. Vidu n. Lj.
Vojaška uprava bi morala v današnjih časih, ko se nikdo ne navdušuje za militarizem, s podvojeno čuječnostjo paziti, da se ne dela nepopularno in se ne vmešava v stvari, ki je nič ne brigajo. A naša vojaška uprava smatra, da je sedaj najbolj ugoden čas, da počne borbo proti orlovstvu. Orlovska organizacija ni politična, ampak eminentno kulturna organizacija. Vsakemu, ki je pozitivnega krščanskega prepričanja, so odprta vrala do nje. A ravno pozitivno krščansko stališče orlovstva se očividno ne dopada vojaški upravi. Zato se je po celi vojski že dalj časa agitiralo proti orlovstvu. Mislili smo dosedaj, da so to samo ekstrature posameznih prenapetnežev.. Toda v najnovejšem času smo dobili dokumente v roke, iz katerih je razvidno, da vojaška uprava ex offo nastopa proti orlovstvu. Imam tukaj v roki rezervatno povelje iz meseca septembra, v katerem se voj. in žandarme-rijskim komandam zapoveduje, da med slovenskim in hrvatskim vojaštvom agitirajo proti Orlu in za Sokola. (Govornik prečita rezervalni akt.) Zakaj to? Celo v zaupnem povelju se vojaška uprava sama m; upa niti osumljati Orlov tudi najmanjšega proti-državnega dejanja, ampak se poziva De na prazne čenče o protisokolskih pismih. Ni torej drugega 7'azloga nego naše krščansko svetovno naziranje. V imenu stranke tukaj javno svarim vojno upravo pred sovraštvom proti slovenskim in hrvatskim Orlom ter jo resno pozivam, da takoj ustavi vsako preganjanje Orla in vsako enostransko protežiranje sokolstva. Enakopravnost za vse! Ako se uprava istoveti s sokolstvom in nastopa celo pod njegovim poveljstvom, kakor smo to doživeli v zadnjem času pri nekaterih sokolskih prireditvah, potem naj bo pripravljena, da mi Slovenci in Hrvati revidiramo svoje stališče na p ra m vojaštvu. Ako vojaška uprava ne mara slovenskih in hrvatskih mladeničev, ki so Orli, v svoji sredini, naj izvaja tudi posledice in naj ne sili nobenega O r II a več v vojaško službo. Videla bo potem, koliko Orlov bo med Slovenci in Hrvati, a tudi med Srbi.
Pribijem danes tukaj pred vso jugoslovansko javnostjo, da je vojaška uprava prva začela boj proti orlovstvu, in sicer ne odkrit boj, kakor bi se baš od nje moglo pričakovati, ampak potuhnjen in zahrbten, z zaupnimi povelji. Pribijem nadalje, da ta boj vojaške uprave izvira deloma iz verske, deloma iz plemenske nestrpnosti, kor se v noveliu izrecno omenjajo Slovenci in Hrvati. Pribijem pa tudi. da bodo v tej borbi stali Slovenci in Hrvati ob strani svojega orlovstva in ga ščitili z vsemi silami! A upam, da tudi pošteno Srbstvo ne ho dopuščalo take nestrpnosti v vojaški upravi.
Tekme športnikov v lahki atletiki 1921 kažejo napredek, mestoma celo prav velik. Število tekmovalcev pa je padlo v primeri z lanskim. Najbrže zato, ker so se po lanskih skušnjah priglasili letos le resni tekmeci in ne začetniki.
Jugn-lovanski rekordi pri tekmah za juetislov. prvenstvo 10. in 11. sept. Tek 100 m: 11 sek., 200 m: 22.6 sek., 5 km: 18 min., 5.8 sek.; troskok: 12.07 m, krogla 13.35 m, disk: 41.38 m, kopje: 44.89 m.
Doseženi "uspehi na lahko atletienih tekmah 1. 1921.: Na Češkem: tek 100 rn: 11.8 sek., 5 km: 1(3.44 min.; hoja na 2 km: 9.11 min., disk: 38.44 m; krogla: 12.86 m; kopje 50.11 m; skok v višino 178 cm, v daljavo 625 cm. — Na Francoskem: metanje krogle: 14.18 m, tek 300 n v: 36 sek, — Na Švedskem: tek 100 m: 10.7 sek., 5 km: 15 min. 10.8 sek., štafetni 4X100 m: 43.5 sek.; skok v višino 185 cm, v daljavo 712 ci, s palico 3.90 m; krogla 14.39 m; disk 43.81 m; kopje 63.98 m.
Najboljše uspehe na • Nemškem 1. 1921 so dosegli: v teku 100 m: 10.8 sek., 400 m: 49.4 sek., 5 km: 15 min., 58.4 sek., štafeta 4X 100:42.9 sek., kopje: 60.73 m, skok v višino 1.80 m, skok s palico 3.70 m.
Mažarski športniki so dosegli, da jih je minister za notranje zadeve postavil pod policijsko nadzorstvo vsled surovosti in pretepov pri nogometnih tekmah. Na tekmovališčih udomačene surovosti so vplivale tudi na gledalce in začele motiti javni red in mir. Odgovornost za surovosti članov je vlada naprtila deloma tudi društvom.
Nogometna tekma v Kalkuti (Indija) se je vršila 17. julija med 11 Evropejci in oddelkom domačinov. Med igro so se gledalci (50.000) tako razburili nad igranjem Evropejcev, da je morala policija igro ustaviti, Indijci pa so zažgali tribune.
' 200.000 gledalcev je bilo zbranih pri konjski dirki v Newyorku t. 1. Tudi športne tekme v mnogih deželah pritegnejo v zanimivih slučajih ogromne množine gledalcev. Iz dohodkov (vstopnine) mnoga športna društva plačujejo svoje igralce za vsak nastop. Najboljše športnike celo nastavljajo (kakor n. pr. gledališče svoje igralce) in jim za nastop plačujejo še diete (dnevnice).
Veličasten pogreb je priredilo katoliško ljudstvo in vodstvo Salezijancev 31. okt. umrlemu drugemu nasledniku Don Bosca, generalnega prednika reda Salezijancev. Zbralo se je nad 100.000 ljudi; meti drugimi dva kardinala, mnogo škofov, ministrov, turinski župan, vojaške in civilne oblasti, zastopnik kraljeve hiše, kakor tudi zastopniki vsakovrstnih korporacij. Veličasten pogreb je^ pričal o spoštovanju, ki ga je rajnik užival pri nižjih slojih in pri visokih dostojanstvenikih. Pokopali so ga v turinskem predmestju Valsalice, v glavnem salezijanskem študijskem zavodu. Počival bo poleg Don Kosca in njegovega naslednika Don Rua v krasnem mavzoleju, ki se dviga nad velikim dvoriščem imenovanega zavoda. Tako časti narod in država požrtvovalnega vzgojitelja katoliške mladine.
Božji mlini... »Neueste Ziircher Nachrich-ten< in iisli iz Padna opisujejo sledeči slučaj bo-goskrunstva: V VValdshutu so se mladi delavci iz tovarne Lonza na poti proti domu ustavili pred s\etim razpelom ob cesti. Eden izmed mladeničev se približa križu, sname Kristusa med roganjem in preklinjevanjem svojih tovarišev in ga zopet pj ibije na križ z glavo navzdol ob Krohotu navzočih. — Po dveh dneh so delavci tvornic Lonza bili piiče groznemu prizoru. Mladeniča, ki je dovršil br.goskrunstvo nad križem, je zagrabil stroj v delavnici, ga potegnil med dve kolesi z gltavo navzdol in ga dobesedno zmečkal.
Hitra kazen za bogokletstvo. Italijanski katoliški list »Osservatore Romano« je 30. marca t. 1. poročal: Nedavno je socialistični poslanec Piccoli, pozvan od socialističnega kluba, imel na trgu v Vicenzi govor, poln bogokletstev in sramotenj vere in Cerkve. Med drugim je rekel tudi: »Če je Bog, naj mi vzame besedo. Če ga pa ni, kaj delajo še tu duhovniki?« Med vožnjo nazaj proti Rimu ga je zadela kap na jezik in v kratkem je mož umrl. — Nekaj sličnega se je zgodilo leta 1915. v Galiciji.
Četovodja štajerskega polka je med maršem proti Dnjestru grozno zaklal Marijo. Komaj je izgovoril grdo kletev, se je zabliskalo v bližini in počilo. Kozaška jahalna baterija malega kalibra je oddala med umikanjem Rusov samo en strel iz topa na našo četo. Kos granate je prifrčal v zadnjo vrsto, kjer je korakal bogokletni četovodja in mu je odtrgal spodnjo čeljust z jezikom vred. Drugim se ni nič hudega zgodilo.
Kdor išče Boga, ga najde. Prolestantovski pisatelj župnik dr. Albani je primerjal Lutrovo krivoverstvo, čegar oznanjevalec in duhovnik je bil, s katoliško vero in Cerkvijo. Kmalu se je vnel za katoliško sv. mašo in za organizacijo r. k. Cerkve, ki druži v stopnjevalnem redu ljudstvo z duhovniki, škofi in papežem. Potem je spisal knjigo, v kateri priporoča protestantom duhovne vaje v duhu in po načinu jezuita sv. Ignacija Lojolskega Pred kratkim pa je zapustil luteranstvo in stopil v katoliško Cerkev, ki ma vso resnico in vse svete zakramente in ki je tako urejena, da lahko popolnoma zadovolji nemirno srce, ki išče izgubljenega Boga.
Na kaj gledajo katoličani v Kolumbiji. Predsednik južnoameriške republike Kolumbija, g. Gon-zagez Cuarez je zaprosil v Parizu, naj mu pošlje Francija nekaj častnikov zrakoplovcev, ki bi otvorili v Kolumbi,i šolo za vojaško avijatiko. K prošnji pa je dostavil, da naj se mu odbero samo taki častniki, ki po veri žive, kajti »v Kolumbiji ljudstvo spoštuje le samo take vojake, ki vrše svoje verske dolžnosti.«
Zaveden katoličan. Mično dogodbieo iz svetovne vojne pripovedujejo o francoskem generalu Petainu. Višje poveljstvo je od njega zahtevalo, naj pove imena častnikov njegovega polka, ki hodijo k sv. maši. Vedoč, da tega ne zahtevajo iz dobrega namena, odgovori (tedaj še polkovnik) Petain:	Poveljnik tega polka sedi pri sv. maši v
ospredju cerkve in zato ne ve. imen tistih častnikov, ki so pri sv. maši za njegovim hrbtom. Petain.
Mornar z 11 ženami. V Newyovku so obsodili 20 letnega mornarja Arnold Uammonda, ki se je že 11 krat oženil. Svoje žene ima v Filadelfiji, Newyorku, New-Portu, Hobokenu in v drugih večjih mestih. Radi mnogoženstva so mu prisodili dve leti zapora. — Tistih, ki uče tako življenje, pa nihče ne preganja.
Književnost.
Družinska pratika za L 1922. z običajno begalo vsebino se dobi v Jugosl. tiskarni in skoro vseh trgovinah za 5 K. Prinaša tudi 3 slike orlovskih taborov (Črnomelj, Kranj, Št. Peter). Delajmo na to, da bo samo ta pratika razširjena med našimi člani in prijatelji!
Gledališke igrice. Prevet V. S. — V Ljubljani 1921. Cena 10 kron.
Ta zbirka vsebuje štiri igrokaze, tri za samo moške uloge, eno za mešane. Prva igra »Zdravnikov strežnik je veseloigra; druga »Sv. Janez Evangelist in ropar je resna in radi »vzvišenega namena prav vzgojna; tretja in če-rta: »Prevarani hišnik« in »Konvencijonalne laži« sta kratki igrici", ki se lahko uporabljata v zvezi z drugimi prireditvami. Vse štiri igre so prav primerne za naše podeželske odre.
»Beogradski sportski list« je začel izhajati v septembru. Urejuje ga V. M. Gjorgjevič. Letno slane 48 din. Uprava: Hilendarska ul. 22.
»Kriješ«. Nakon kratke stanke izaći će 15. listopada 1. broj VIII. godišta omiljelog omladinskog časopisa »Kriješ«. Donosit će zabavne in po-
učne članke ponajboljih naših i stranih autora i bi' če bogato ilustrovan crtnjama Š. Šantla. Iz raznih rubrika isticat će se napose ona za propagandu naših narodnih običaja i ručnih vještina.
Glavni je urednik dr. Velimir Deželić. Cijena pojedinom broju »Krijesa« 1 dinar. (Polugodišnja pretplata 5 dinara) — Zagreb, Kaptol 29. (Narodna prosvjeta.)
Prvi orlovski odsjek ti Njemačkoj.
Kbln am Rein, 1. nov. 1921.
Draga bračo!
Premda je istina, ipak ćete se čuditi, da je orlovska misao doprla čak do Njemačke i ustavila se u njemačkom Rimu, u Kolnu. Posred svakojakih njemačkih organizacija, okruženi tuđim elementom, u velikom bučnom gradu, ustanovismo malo ognjište kat. jugosl. ori. organizacije. Misao je zato zasnovao i nama dao veličasni gosp. Filip, koji se sada nalazi ovđe i Studira ovdašnje kat. organizacije. Veliko veselje, koje smo sobom iz Sarajeva ponijeli, povečalo nam se je, jer nas je naš prijatelj i zemljak, velečasni gosp. Filip okupio i orlovski odsjek zasnovao.
Slučajno smo ga slušali kad je 23. oktobra o. g. u velikoj dvorani Kolpingrove kuče u ime slovenske kat. organizacije pozdravio ovdašnje kat. tjelovježbenike saveza »Jugendkraft«, koji su onu večer imali natjecanje i tjelovježbene priredbe. Tu smo ga još za vrijeme priredbe potražili i p zdravih sa >Bog zivilc Veoma je veseo bio, što smo se s njim upoznali, a mi smo bili još veseliji, jer smo u njemu našli jednog prijatelja, savjetnika i vodu, tu, daleko od svoje otačbine.
Od tada se redovito svaku večer kod njega sastajemo. Na blagdan smo Svi Sveti-;: uštanovili naš odsjek. Nije nas puno: 3 Hrvata, 1 Poljak, 1 Slovak i 1 Slovenac. Premda nas je tako malo, ipak smo več sastavili velik program: orlovsku organizaciju rasplesti medu našim slovenskim rudarima, kojih je ovde u Njemačkoj dosta. Njemačke su organizacije lijepe. Lijepo so uređene ali za nas Slavene nemaju privlačivosti, premda nas veže ista katolička ideja. Nijemci su ljudi, koji žive samo za sebe, pa nerado puštaju,, da drugi u njihove lonce zaviruju.
Svaku se večer sastajemo kod veleč. gosp. Filipa, pa se veoma prijateljski razgovaramo. Osnovati ćemo i mali orkestar. To nam nije teško provesti, jer svaki od nas znade ponešto svirati. Mislimo na svetu večer na Božič sa malim koncertom istupili, ako dobijemo dozvolu od uprave Kolpingove kuče te ako nas naš prijatelj veleč, gosp. Filip ne moradne ostaviti radi svojih'študija.
Zahvalni smo Bogu, da nam je dao okusiti malo onoga veselja, kojeg smo imali u svojoj domovini. Ako Bog da i sreća junačka, kad se jednom vratimo, doni eti ćemo sa sobom orlovsku ideju medu naša braću u domovinu. Do tada svoj braći Orlovima kličemo: Bog živi!
(Lep zgled, kako dela za narod pravi Orel v tujini! Op. ured.)
Tajnik: Silvester Orban,
Kolping-Haus, Breite str. 108. Kbln a. R.
Dobrcpoljsko-ribniško okrožje je priredilo svoj tabor 8. sept. v Vel. Laščah. Bil je veličastna in največja manifestacija orlovstva in sploh krščanske mladine v tem delu Slovenije.
Prireditev je bila poldnevna, vendar je številen velikolaški odsek sprejel že dopoldne na kolodvoru goste iz daljnjega Črnomlja. Viča, Bre-
zovice, Višnje gore in Ljubljane. Opoldne pa je zagrnila naš trg cela množica okrašenih vozov, ki so nam 1 pripeljali brate in sestre iz Starega trga, Blok, Roba, Škocijana in Dobrepolj: Posebno pozornost so vzbudili vozovi iz Roba in šent Jurja, pred katerimi 'e jahalo več fantov v lepih narodnih nošah.
Po navdušenem glavnem sprejemu 300 gostov iz ribniške doline, se je vsa množica na kolodvoru razvila v krasen sprevod, v katerem smo med drugimi udeleženci našteli štiri zastave, 17 kohjenikov, 106 Orlov, 134 Orlic, 148 naraščaja, 36 gojenk, ter več fantov in deklet v narodnih nošah. Spremljala jih je vrla škocijanska orlovska godba.
Ob pol 3. uri je tabor otvoril okrajni predsednik brat Pe'rič. Govorila sta nato dva brata, jur. Čampa (o orlovstvu in sokolstvu) in Viktor Oblak (o Orlu branitelju vere in naroda). Glavni govornik gosp. poslanec Škulj nam je lepo naslikal Orla-značaja, br. urednik Terseglav pa nam je podal nekaj smernic, po katerih naj uredimo naše javno življenje, da zavlada med nami zopet krščansko bratoljubje.
Telovadbo je spretno vodil okrožni načelnik brat Tomšič. Lep in strumen je bil nastop članov pri obeh vrstah vaj in ljudstvo ni moglo prehvaliti ljubkih orliških vaj. Vendar so nekateri pogrešali pri Orlicah lepo kritje. Nekatere je tudi motilo preglasno štetje članov pri izvajanju prostih vaj. Pri orodni telovadbi sta nastopili dve vrsti članov (Vič. Ribnica-Lašče) in ena vrsta naraščaja (Lašče). Telovadci so pokazali svojo umetnost tudi na krogih. Nihče ni o sebi sodnik, zato povemo sodbo gostov, ko so letos videli že več javnih telovadb in ki so mnenja, da je bil ta telovadni nastop skoro v vseh točkah eden najlepših.
Želi smo sadove telovadnih akademij, ki so jih imeli odseki Sv. Gregor, Ribnica in Lašče.
Po javni telovadbi so se naši gosti lahko pokrepčali in prijetno zabavali na lepem veseličnem prostoru. Veselica je bila zaključena takoj po »Ave Mariji«, v veliko zadovoljnost naših staršev, ki so se prepričali, da ima naša’ organizacija strogo in hvalevredno disciplino.
Po končanem taboru so na običajen način na trgu nastopili tudi Sokoli s svojimi podpornimi člani in po svoje pozdravljali odhajajoče goste in domačine. Toda »jih nastop, ki je imel namen, izzvali naše k pretepu, je bil brezuspešen. Zakaj? Na lepo urejenem in okusno okrašenem telovadišču se je med mnogimi visokimi mlaji bliščal tudi napis: »Glejte, tu smo Orli! Čast si priborimo! Kvišku stremimo!« Borili smo se za našo čast in si jo tudi priborili, pa ne z žvižganjem, zmerjanjem in pretepanjem, ampak z delom. Zato smo pa tudi dosegli, da se »naše vrste šrijo in narod objemajo«, kar je videl svet na naše mtaboru. Naše legende se uresničujejo; niso več legende, ampak dejstva. Vi, bratje in sestre, pa veselo in energično zopet na delo, da uresničimo še druge naše legende, ki jih hrani neizčrpna »Zlata knjiga«!
St. Janž na Dol. Lepo je bilo pri nas 30. okt Naš odsek je obhajal desetletnico svojega obstoja.
Zjutraj smo pristopili k skupnemu sv. obhajilu. Bilo nas je samih Šentjancev tolika četa (129 uniformiranih), da so bili nasprotniki kar iznenađeni. Popoldne pa smo imeli slavnostno akademijo, kateri so prisostvovali tudi prevzvišeni g. škof in mnogo odličnih gostov. Akademija je izvrstno uspela. Kmetski fantje so govorili tako dobro, da je en mož rekel: »Tega pa nisem pričakoval!« Dobro je uspela tudi telovadba in tamburica, šentjanško petje pa je itak na glasu. Da, lepo je bilo v nedeljo v St. Janžu. Povedali smo, kaj smo in kaj hočemo biti, pokazali smo kaj že znamo.'
Da se je pa naša stvar še v lepši luči pokazala, so pripomogli tudi nasprotniki, čeprav niso tako mislili. Prišli so v nedeljo zvečer pred župnišče razgrajat. Tako bodo pošteni fantje in poštena dekleta tem lažje spoznala, kje je mesto zanje. Za razgrajače pa mi itak ne maramo.
Poslovilni večer od Urlov-rekrutov na Jesenicah, ob enem fantovski večer, smo obhajali ‘26. okt. t. 1. Prva točka je bil mal nastop gojenk na odru. Nato so slediti govori: br. podpredsednika, ki nam je orisat potek ustanovnega obč. zbora J. O. Z. in se poslovil od bratov, ki gredo k vojakom; prof. Tomc nam je orisal izlet v ueho-slovaško in priporočal štedljivost; društveni predsednik br. Markež in pa nekdanji kapitan jeseniški, br. Cuderman, sta nam opisala delovanje in razvoj odseka; br. Pivk in odsekov predsednik br. Brtoncelj Fr. sta se poslovita od bratov, želeč jim sreče in vsirajnosti. Za vse besede se je v imenu odhajajočih zahvalil br. Črne Miha z zatrdilom, da hočejo vsi bratje, ki odhajajo k vojakom, ostati zvesti Orlu in njegovim načelom ter se vrniti med svoje brate nepokvarjeni in še bolj vneti. Nad 200 naših somišljenikov je prisostvovalo poslovilnemu večeru. Godba je otvorila večer z orlovsko himno iu spremljevala govore z lepimi točkami. Tudi pevski zbor se je pridno oglašal. — Bog živi!
Hoče. 23. okt. je mil. gosp. prošt M. Matek blagoslovil naše nove zvonove. Te izvanredne slo-essnosti so se udeležili tudi hoški in slivniški Orli na konjih. Jezdili so ovenčanim zvonovom naproti ter jih spremljali z veliko množico do cerkve. Na dan blagoslovitve so jahali Orli naproti g. blago-sloitvelju in ga spremljali na konjih tudi domov. Orlice, domače in sosednje, kakor tudi Orli, so se v častnem številu udeležili slovesnosti v krojih. Gin-Ijivo je bilo, ko so domače Orlice vkljub pozni uri med sv. mašo pristopile k sv. obhajilu kot verne hčere sv. Cerkve. Nastop Orla in Orlice je napravil na vse najlepši vi is.
Prireditev ljutomerskega orl. okrožja 1. 1921
se je vršila pri bv. Križu dne 29. jun. Zbralo se je od bližnjih in daljnih odsekov nad 300 Orlov (110 v kroju), Orlic in naraščaja. Predpoldm se je vršil s svetinjsko godbo sprejem vseh zunanjih odsekov pri kolodvoru, odkoder je bil slovesen obhod po vasi k sv. maši. Na kra.-no ovenčanem dvorišču Slomšekove dvorane se je vršila popoldne pred tisočglavo množico javna telovadba, ki je izpadla zelo povoljno. Med telovadbo so se vrstili tudi navdušeni govori. Zvečer pa so igrali križevski Orli lepo igro »Ne pričaj po krivem« v nabito polni dvorani. — Posebna čast gre odsekoma Sv. Križ in bv. Jurij, od katerih je imel prvi vse delo pripravljalnega odbora in dekaricije v rokah, drugi pa prodajo vstopnic. Pogrešali smo zastopstva O. Z. Navdušenih src smo se vračali zvečer vsak na svoj dom.
Škofja Loka. Redne naše prireditve so tedenski seslanki članov oh sredah zvečer; obisk redno okrog 50. Pridno prihajajo med nas tudi dijaki, akademiki in srednješolci, izmed kate-
rih nam včasih še kdo kaj lepega pove. Tudi člani iz Stare Loke radi prihajajo med nas, kar veliko pripomore k medsebojnemu spoznavanju in prijateljstvu.
lelovadne ure imamo tedensko dvakrat: v torkih (za nižji oddelek) in četrtkih (višji oddelek); seveda, če imamo kak važen vzrok, izostanejo. Pri telovadbi bi bilo pa želeti več točnosti in številnejšega obiska.
Poslovilni večer bratom, ki so odšli k vojakom, je bil prisrčen. Odišlim smo poklonili mal dar in jim naročili: tudi kot vojaki bodite pravi Orli in ostanite zvesti odseku!
Pod vodstvom br. Fil. Terčelja so uprizorili po večini člani-Orli gledališko igro »Voznik HenšeT .
Društveni praznik: Varstvo sv. Jožefa dne 17. aprila smo slovesno praznovali s sv. mašo in skupnim sv. obhajilom v krojih. Ob lej priliki smo se spomnili tudi bratov vojakov, za katere smo zbrali nekaj denarja in ga jim odposlali. Naročili smo jim tudi »Domoljuba«. »Mladost« dobivajo od O. Z. Ta dan smo tudi slovesno obljubili, da bomo po svojih močeh sodelovali pri društvenem dem.
Člani telovadci so sodelovali pri sledečih nastopili: okrožna telov. akademija na Trati in v Selcih, na or.L taboru na Šmarni gori, pri lOletnici šentpeterskega Orla v Ljubljani, ISletnici Orla na Jesenicah, na I. gor. ori. lahoru v Kranju, v Radečah pri Zid. mostu, pri okrožni prireditvi v Železnikih, na ori. lahoru v Predosljih, pri odkritju spominske plošče dr. L. Pogačnika v Kamni gorici, pri odsekovi prireditvi v Sori, v Poljanah in na Vinici pri Črnomlju. Dva brata-telovadca sta se udeležila tekme v Strasbourgu.
Po tolikih prireditvah je odsek na lastno večjo prireditev skoro pozabil, ker res ni bilo nedelje, ko bi bili telovadci prosti.
Polnoštevilno in v krojih (39) se je udeležil odsek žalne cerkvene slovesnosti za t kraljem Petrom.
Naročili smo prapor, pod katerim bomo v javnosti nastopali, (v ia namen zbiramo prispevke) in (kugo leto bomo napravili o priliki blagoslovitve novega prapora večjo prireditev. Takrat, prijatelji in bratje: pridite pa Vi k nam!
Ribnica. Dne 22. avgusta t. 1. je ribniški odsek priredil I. jilavalno tekmo. Priglašenih je bilo 18 .bratov, a je vsled preložitve in dežja tekmovalo samo 10 bratov: 6 članov in 4 naraščajniki. Tekmovalni red je vzorno sestavil vaditeljski zbor. Sodniški zbor je bil dovolj močan. Plavalna proga je znašala 100 metrov. Prvenstvo je odnesel naraščajnik br. Knol Janez, ki je preplaval v 122 sekundah in dosegel 97.5% dosegljivih točk. Dobil \e Pivo darilo in častno diplomo. Tudi ostali tekmovalci so se živahno kosali. Tekma se je izvršila v strogem redu. Za odsek je la uspeh dober in sklenilo se je, da se vrši redno vsako leto plavalna tekma. S tem bo bratom dana prilika, da se dobro priuče plavanju. (Vse hvale vreden začetek! Drugi odseki: posnemajte! Op. ur.)
Semič. Dne 25. septembra smo imeli III. občni zbor. Rednih članov šteje odsek 28, podpornih 39 in 43 naraščaja s 25 kroji. Sej je bilo 9, sestan-.kov 23 z 20 predavanji. Za predsednika je bil zopet izvoljen br. Jože Lukežič, za načelnika br. .lakot) Plut, za vodjo naraščaja br. Anton Žvan. Napredek se kaže zlasti pri naraščaju. Preglednika sta poudarjala, da morajo odborniki vsak svoje delo bolj sami opravljati.
Sv. Križ pri Mariboru. Dne 26. maja je bil pokopan na petrovaradinskem mirodvoru član našega odseka, vojak Franc Gaube. Bil je idealen, čist značaj, navdušen za delovanje pri Orlu
Šmartno na Paki. Prvo leto življenja smo srečno končali. Boriti smo se morali za obstanek z raznovrstnimi ovirami. Marsikateri član se jih je ustrašil in nas zapustil, kateri pa so ostali do sedaj, so nam v ponos in veselje. Od prvotnih 40 jih je še 16, med letom so pristopili še 3, torej jih je 19, med temi 14 telodadeev, ki imajo že vsi telovadno obleko. Največja ovira je pomanjkanje prostorov. Fantovske večere,.seje in pevske vaje smo imeli v kaplaniji. Telovadili smo v slabem vremenu na farovškem Skednju, pri lepem vremenu na prostem. Orlovske praznike smo obhajali skromno, a dostojno. Na predvečer sv Cirila in Metoda smo naplavili izlet na bližnjo goro Oljko in med pokanjem topičev in prepevanjem narodnih pesmi žgali kres. Udeležili smo se orlovskega tabora v Št. Pavlu pri Pieboldu s 14 člani, in tabora v Trbovljah z 12 člani; 5 jih je nastopilo pri prostih vajah. Novo poslovno leto smo začeli brez strahu. Vztrajno in pošteno delo si mora priboriti veljavo in ugled!
Šmartno pri Kranju. Dne 25. sept. 1921 smo ustanovili orlovski odsek. Upisalo se je 36 rednih članov in 50 naraščajnikov. Telovadnice nimamo; zadostovati nam mora mala društvena dvoranica, pa kljub temu imamo na teden dvakrat telovadbo in enkrat fantovski večer, katerega se fantje še, najbolj vesele. Upamo, da si zgradimo tudi pri nas društveni dtm, kakršen bi spadal v tako veliko župnijo.
14. redni občni zbor Orla v št. Vidu nad Ljubljano. Ker je brat predsednik zadržan, otvori brat podpredsednik občni zbor in pozdravi navzoče, v prvi vrsti brata dr. M. Justina in bivšega konzularnega zastopnika v Avstraliji g. Fr. Miklavčiča. Nato konštalira sklepčnost občnega zbora, poda poročilo o važnejših dogodkih v odseku iu izraža upanje, da bo odsek v prihodnje še bolje izpolnjeval svojo nalogo. Nato veli bratu tajniku prečitati zapisnik zadnjega občnega zbora z dne 14. oktobra 1920, ki ga zbor odobri.
Poročilo tajnika :	Rednih odborovih
sej je imel odsek v minulem letu 16, izredno 1, a udeleževal se je tudi vseh sej pripravljalnega odbora za slavnostno prireditev. Fantovskih večerov je bilo 17 s povprečno udeležbo dve tretjini članov. Pristopilo je 25 članov, izstopilo 7, k vojakom jih je odšlo 7, poročil se je 1. Člani so se tudi Udeleževali zimskih predavanj ob nedeljah (o zemljepisju in zgodovini Jugoslavije). Odsek je priedil dve igri v prid članom-naročnikom »Mladosti«. Udeležil se je tudi akademij na Črnučah in v Smledniku. Priredil je tabor na sv. Katarini (na praznik sv. Jožefa) z udeležbo 80 Fantov. Ta dan je pristopilo k skupnemu sv. obhajilu 116 Fantov. Udeležil se je dalje v krojih procesije o Vel. noči in Sv. Reš. Telesu; daije tabora na Šmarni gori, na Ježici, pri. sv. Petru v •Ljubljani, v Črnomlju, Preski, šiški, P red osi ji h ter zvezine tekme v K ran jo s 6 telovadci. Na mednarodni tekmi v Strasbourgu je nastopil tudi član iz naše srede (brat Rupnik). Bili smo tudi zastopani pri odkritju spominske plošče -f- br. predsed. O. Z. dr. L. Pogačnika v Kamni gorici, v*Sori, v Starem trgu pri Ložu itd. Udeležili smo se katoliškega shoda na Brezjah, pogreba f br. Iv. Plevelja in žalnih obredov v domači župni cerkvi za + kraljem Petrom. Ob priliki 15 letnice domačega odseka smo slovesno blagoslovili novo orlovsko zastavo in priredili celodnevni orlovski tabor z javno telovadbo dne 5. junija. Organizatoričnega tečaja se je udeležil en zastopnik, imeli smo pa po en organizatorični in tehnični tečaj tudi doma. »Mladosti« prihaja letos na naš odsek 44 izvodov (lani 13).
Poročilo blagajnika :	Prejemkov je
imel odsek v letu 1920/21 65.084 kron 72 vin, izdatkov (všlevši v hranilnico naloženih 6000 kron)7
64.705	kron 72 vin., denarnega prometa torej.
129.705	kron 44 vin. Poročilo načelnika zaznamuje: 104 čl. tel. ur in 60 tel. ur vad. zbora s povprečno udeležbo 15 članov na uro. Telovadba se je vršila pred tekmo 2 krat tedensko za člane in enkrat vaditeljska, po tekmi enkrat članska in enkrat vaditeljska. Odbor je dobil absolutorij.
Novoizvoljeni odbor:	Predsednik Valentin
Zabret, dekan, podpredsednik Alojzij Kovač, tajnik Ivan Cerar, blagajnik Alojzij Sever, gospodar Iv. Kregar, odborniki: Lovro Fende, Ivan Štefančič in Franc Menart. Razsodišče: Fr. Šepin, Fr. Zadnikar in Ignacij Vurnik. Odsekov zastopnik v B. P. Čitalnici: br. Iv. Cerar. — Člani telovadci so izvolili načelnikom brata Karla Erjavca. Vaditeljski zbor: Fr. Šepin, Ivan Kregar in Fr. Menart. Duš. vodja naraščaja kaplan Fr. Lovšin, tehn. vaditelja Kregar in Menart. Tudi smo s privoljenjem Zveze na predlog br. J. Škrbinca soglasno imenovali častnim članom našega neumornega in ves čas obstoja Orla zvestega člana br. Štefana Ermana, sedaj predsednika Št. Vidskega okrožja. V imenu odsotnega br. predsednika je brat kaplan Lovšin navduševal fante za nadaljnje delo, poudarjajoč škodo fantov po krajih kjer še nimajo Orla in, da mu je v izredno prijetno zadovoljstvo bivati in sodelovati med mladimi, zavedno organiziranimi fanti raznih stanov za razmah katoliške misli med ljudstvom. Br. J. škrbine se spomni tudi v voj. službo odhajajočih fantov in predlaga prirediti jim dostojen poslovilni večer v krogu odsekovih članov. Br. dr. Justin opiše položaj naših fantov v garniziji in predlaga ozir. vsaj priporoča živo organiziran pismeni stik z njimii želi, da se jim po možnosti olajša njihovo duševno trpljenje s primernim berilom (časopisje, knjige, »Mladost itd.) Sproži se iz članstva tudi misel, ki postade predlog, naj igra odsek v zimski sezoni vsaj dve igri ir. sicer: eno za naročnino in sklad Mladosti in eno za izle'ni fond II. slov. orlov, tabora v Brnu. Predlog je bil tudi sprejet. Po razgovoru smo lepo uspeli občni zbor s štiriglasno »Orlovsko himno zaključili.
Studenci pri Mariboru, čas je, da se tudi mi enkrat oglasimo v Mladosti. Zgradili smo si svoje lastno orlovsko gnezdo dne 16. maja 1921, na letošnji binkoštni ponedeljek. Pripravljali smo se na la, za naš odsek najvažnejši dan, tri mesece z redno telovadbo, s sejami, katere je imel pripravljalni odbor in rednimi sestanki, ki so se vršili vsakih štirinajst dni. V tem času smo proučili in si obrazložili namen, pomen in potrebo Orla in njegove cilje.
Na dan ustanovitve smo imeli zjutraj sv. mašo, pri kateri smo pristopili k skupnemu sv. obhajilu Orli, Orlice in obojni naraščaj. Po sv. maši se je naraščaj razšel domov, člani in članice pa so se podali v prostore, kjer se je vršil ustanovni občni zbor, ki je bil zelo živahen. Po izvolitvi novega odbora in po nekaterih važnih in najpotrebnejših sklepih glede delovanja odsekovega smo se navdušeno razšli.
Tudi popoldanska prireditev je uspela zado-.oljivo. Poselili so nas bratje in sestre ter naši prijatelji iz okolice, osobito iz Maribora in Hoč. Odsekov predsednik je v navzočnosti društvene zastave zaobjubil celokupno članstvo in po obljubi v vznesenem pozdravnem nagovoru očrtal občinstvu in članstvu namen in cilje orlovske organizacije. Nato je lastni odsek nastopil s prostimi vajami in sicer člani, članice in oba naraščaja. Da je celi nastop lepo uspel, so nam mnogo pripomogli
bratje dijaki iz Maribora (z orodno telovadbo in simboličnimi vajami). Po nastopu se je razvila mirna prosta zabava. Tako smo postavili temelj našemu odseku in krožku. Od tedaj obiskujemo redno telovadbo dvakrat na teden in se shajamo vsakih štirinajst dni k sestankom, na katerih čitamo Zlato knjigo in Poslovnik. Pričeli bomo tudi z. drugimi, za sedanjo dobo potrebnimi predavanji. Priredili smo tudi par iger s petjem in deklamacijami. Težave nam dela pomanjkanje potrebnih društvenih prostorov. Vdeležili smo se številno tudi prireditev in nastopov drugih bratskih odsekov na Štajerskem pa tudi v Ljubljani, Kranju in na Brezjah.
Izgubili mo začasno štiri člane, ki so odšli v vojaško službovanje, o katerih pa smo prepričani, da nam bodo ostali vedno zvesti in da se bodo po končani vojaški službi zopet z veseljem vrnili v našo sredo.
Glede naraščaja bi bilo želeti nekoliko več podpore od strani starišev. Tu v neposredni bližini mesta so že otroci močno pokvarjeni in jih je težko obdržati pod disciplino. V svrho izboljšanja tega zla bo potrebno, da stopi odbor v ožji stik s stariši.
Dne 17. oktobra smo imeli drugi redni občni zbor z volitvijo novega odbora. Upamo na uspešen nadaljni napredek. (Temu dolgemu poročilu dodajam kratko vest, da so zbrali bratje in sestre na poslovilnem večeru rekrutov K 120 za Mladost. Op. ured.)
Sv. Križ na Murskem polju. Občni zbor smo imeli dne 14. vinotoka 1921. Po zadnjem občnem zboru (dne 17. okt. 192o.) smo imeli redne odbo-rove seje in fantovske večere. Nabavili smo si v tem letu 33 novih krojev (20 jih je odsekova last), v katerih smo na praznik S. R. T. prvič nastopili. Dokaj lep nastop je bil dne 29. junija, ko se je vršila okrožna prireditev pri Sv. Križu. Ta dan smo igrali v tretjič obče priljubljeno igro »Ne pričaj po krivem!«, katero nam je priredil naš požrtvovalni br. podpredsednik, kaplan Fr. Ostrž. — Udeležili smo se delne prireditve O. Z. v Ptuju, blagoslovlijenja orlovskega prapora v Ljutomeru, pa tudi slovesnosti ob državnih praznikih. — Prometa je blio v tem letu nad 73.000 K. Novi odbor hoče ustanoviti naraščaj ter naročiti tel. orodje.
Trata v Poljanski dolini. Dne 2. okt. je imel naš odsek svoj prvi redni občni zbor. Odsek šteje 28 rednih članov in 32 naraščajnikov. Povprečna oddaljenost članov od dvorane je pol ure, največja poldrugo uro. V letu 1920/21_ smo imeli 11 odboro-vih sej, 29 fantovskih večerov (s povprečno udeležbo 15), 81 telov. ur (s povprečno udeležbo 14). Dne 13. marca smo priredili tel. akademijo in se udeležili 6 tečajev in prireditev izven doma. Vsi bratje so tudi čilani dramatskega odseka, ki je priredil 11 iger. Posamezni člani odseka so nastopili pri telovadbi v Kranju, Železnikih in na Brezjah. Orlovskih duhovnih vaj se je udeležilo 8 bratov. Dne 8. sept. je telovadil v Poljanah cel odsek. Takrat so nastopile tudi naše Orlice, ki imajo 29 članic in 25 gojenk. Dopoldne smo imeli na Trati sv. mašo na prostem s spremljanjem salez. godbe, popoldne pa smo odkorakali skupno z došlimi žirovskimi brati in sestrami v Poljane.
Dne 30. avgusta je umrla naša Orlica sestra Cecilija Osredkar. Bila je navdušena, požrtvovalna, delavna in skromna, prava Orlica. Odsek ji je priredil dne 1. oktobra slovesen pogreb. Naj v miru počiva!
Tajnik vodi vse poslovne knjige. Dopisov je bilo v pretečenem letu 56.
Denarni promet znaša 13.335 K 86 v. dohodkov in 12.880 K 96 v. stroškov. Gotovine je 454 K 90 v. Razen tega ima odsek 5000 K pripravljenih za odsekovo zastavo.
Krojev imamo 3, čepic 27, tel. oblek 6, razen-tega 6 maje. Naraščaj ima 5 krojev in 17 čepic, Orlice imajo 24 popolnih krojev.
Z uspehi v preteklem letu smo lahko zadovoljni, vendar nas še čaka obilo dela na vseli poljih. Zatorej, bratje, hitimo veselega in pogumnega srca zopet na delo. (Najprvo si nabavite več krojev in orodja! Op. ur.)
Zagorje ob Savi. Zagorjani prav pridno delamo. Z okrožne tekme v Trbovljah smo odnesli drugo mesto. Odsekovi prireditvi smo imeli le'os dve. Prvo 17. jul. doma, na vrtu Zadružnega doma; izpadla je prav dobro. Pri vajah in pri prosti zabavi je igral društveni tamburaški zbor, ki je žel obilo pohvale.
Druga je bila 14. avg. v Podšentjurju. Že dalj časa se je namreč ondi snoval odsek, pa mu je manjkalo navdušeira in pravega vodstva. Bilo je treba fante navdušiti in vsaj začasno prevzeti vodstvo v svoje roke. Ta prireditev je bila celodnevna. Že v soboto nas je plašil dež in tudi v nedeljo zjutraj je lilo. Šli smo v dežju od doma in ni tudi nič kazalo, da se ustavi. Ko pa smo prikorakali ob 9. uri v Podšentjur z Zagorsko godbo na čelu, je že prav lepo sijalo solnce. Ob 10. uri smo bili pri sv. maši, ki jo je služil č. g. K. Čerin, špiri-tual v Škofji Loki. Po sv. maši pa je bil pod lipo tabor, ki ga je vodil domačin, brat Kos. Tudi g. župnik iz Št. Lamberta je v navdušenem govoru razložil zlo, ki ga povzročajo slabe organizacije in da je edina rešitev v Križu.
Popoldne ob 3. je bila na sejmišču javna telovadba. Vaje so izvajali dobro, posebno Orlice so se odrezale. Vaditeljske vaje so se ljudem izredno dopadle. Tudi orodna telovadba članov in naraščaja je bila dobra. Po telovadbi se je razvila prijateljska zabava, ki je trajala do mraka. Vračali smo se domov zadovoljni, z zavestjo, da som tudi v Podšentjurju prebili led in pripravili tla za Orla.
V nedeljo 21. septembra smo kot sad prireditve ustanovili v Podšetjurju Orla in sicer zaenkrat kot pododsek Zagorja. Naš predsednik je otvoril izredni občni zbor in v daljšem nagovoru pokazal lepoto orlovskih idealov, koristi, ki jih nudi naša organizacija in dokazal fantom, da te dobrine visoko presegajo težave, ki jih mora morda Orel prenašati. Nato je sprejel 16 novih članov. Volitve zaenkrat samo izpopolnjujejo zagorski odbor. Telovadbo bomo vodili iz Zagorja toliko časa, dokler se domači vaditeljski zbor ne iz-vežba.
Precej truda in gmotnih žrtev nas stane vse to, a upanje, da se s tem razširijo naše vrste, nam daje pogum. Podšentjurski Orli, pogumno po započeti poti naprej!
Žiri. Dne 11. sept. smo imeli redni občni zbor. Po poročilih odbornikov ima odsek 30 rednih (izmed teh 17 telovadcev) in 19 podpornih članov. Nastopov je bilo 12, izleti 3, skupno sv. obhjilo trikrat, fantovskih večerov 16. Z 2. okt. so so zopet začeli redni fantovski večeri. Učimo se že tudi novih vaj za 1. 1922. S 1. nov. odide 6. bratov k vojakom. Njim v slovo priredimo posebni fantovski večer. Upamo, da se po dokončani vojaški službi vrnejo zopel vsi v naše vrste.