Novičar iz slovenskih krajev.
Iz Tersta 17. januar a. Potihnule bo pustne norčije in vse se giba spet marljivo, vsak pri svojem delu. Kupčevavci pridno obiskujejo borso , mornarji nakladajo in razkladajo blago od jutra do večera, posebno pavole je pretekli teden kaj obilo v Terst priplavalo. Močno valovito morje se je pred nekterimi dnevi tako naraslo , da je navadne meje prestopilo in se čez bregove v mesto uderlo , več ulic in magazinov je stalo v vodi. Ta čudna prikazen, pravijo, se večidel vsako leto enkrat primeri in sicer naj raji ob času , ko sta noč in dan enako dolga. Potniki, ki so prišli po silnih vihrih na morji s parobrodom iz Kotora , pripovedujejo, da au-strianska armada vsa pripravljena na meji stoji, Turke spodobno sprejeti, ako bi se Cemogorcem sila godila. Tista govorica se je tudi ondi ponovila, ki se je že pred dvema letoma širila , da namreč misli austrianska vlada Kotorsko luko Rusom prepustiti; menimo vendar, da je to le govorica , ne pa resnica.    Z Bogom!
Iz Senožeč 20. febr. Ni davno, kar smo v Novicah brali, da verli Postojnčani v krasno cerkev svojo postaviti mislijo nove orgle. Tedaj so gosp. Herbiger-a poleg Celja povabili in njemu izdelovanje omenjenih orgel izročili. Alojzi Herbiger je rojen Tirolec, od malih nog že poseben risar, mizar, strugar, matematikar, me-hanikar itd., ki je svojo umno glavico na Nemškem in Laškem še bolj prebrisal. Sadaj biva blizo Celja, od kodar svoje lepe in sladkoglasne dela po svetu razšir-juje. Kar govori in izdeluje, izvira iz odkritega serca in jasnega uma; on je beseda mož in dela kos! Orgle njegove so terdnega , zelenikovega ali javorovega lesa, pisalke večidel kositarjeve, in, kar je nar važniši, tako krasnega in polnega glasa, da človeku v sredo serca done. Pred nekimi leti je znajdel po velikem trudu in po dragih skušnjah neko novo muziko, ktero je 55vox humana" (glas človeški) kerstil. Ta glasba ima tako izdelane pisali kot človeško gerlo, tedaj tudi ravno tako pojo. Naj bi se ž njo na pot podal in jo tudi drugim narodom pokaže! — Postojnčenom pa, posebno tistim, ki so za povzdigo domovine in hvalo božjo nadušeni, dobro srečo, da so med austrianskimi orglarji menda nar bolj slovečega si izvolili!
Zima po Krasu je jako razsajati jela. Nadjali smo se, da se nas bo letos ognila; sadaj pa čutimo, da se je skesala in da nas tako kmalo ne bo zapustila.
Z veseljem beremo v časopisih, da je terdni namen vlade, železnico med Ljubljano in Ter sto m berž ko berž dognati.    Terst  zastran  tega,   ker se  ni
železnice sceloma do Dunaja, grozno terpi, ker velik del amerikanske, angleške in druge robe beržeje in ceneje čez Hamburg do Dunaja prihaja. Kadar pa Terst terpi, terpi tudi Teržaška okolica, tedaj žaluje tudi Kras. Kras scer še nikdar ni ukal, nikdar še mu ni cvetelo obilo cvetlic: nar huje za-nj pa je, da so ga ob miru neprijazni ptujci previsoko cenili. Kraška družtva gor Kraška družtva dol: nikdar se ne bo razveselil Kras take rodovitosti, kakoršna se od njega tu in tam terja in sanja! Kras v svoji „krasotiu je pomilovanja in množin množin polajšav potreben!
Draginja v naših krajih je dosto velika. Govedina se je sicer dobro pocenila, meso pa le vendar v nekterih tergih se neče poceniti. Pa kdo je tega kriv ? Al tergi al mesar? Mesar ima prav, če se kontrakta fpogodbe) derži, in meso za svoj žep dobro prodaja. Zakaj pa nima premožni terg sam svoje mesnice in sam svojega mesarja ? Zakaj nek je lepo meso v S. po 9 kraje, li-bra, v R. pa, ktero je komaj pol ure dle , še boljši meso po 8 kraje? Obe mesnici pa ste enega mesarja! Naj mi vgane, kdor more, to zastavico! Prosim častite može in oskerbnike premožnega terga: naj to važno reč dobro prevdarijo in v prid poterpežljive velike soseske in cele fare obernejo! Kdor je tolikanj koristnega za vodo, zvonove itd. na dan sklical, bo brez dvoma tudi za meso skerbel in serčno hvalo si od 2000 feranov pridobil.                                                  Miroslav.
Iz Železnikov 20. svečana. Pri nas so celi minuli teden ogljarji kaj marljivo oglje k fužinam dersali, tako, da so naše fužine in plavži, če bo sninec Lkar upamo) le še en dober teden deržal, zlo za celo leto spet s kurjavo prevideni. Bili smo nekaj časa resnično že obupali, ker take nestanovitnosti vremena skoraj še ne pomnimo , kakor letos; velikokrat smo imeli v eni uri solnce, sneg in dež. Kakor se čuti, se je bila ietošna zima zašla. Pretekli petek in saboto je pri nas skoraj neprenehoma snežilo, in ker se rado slednjo noč bliska, bi utegnili še snega dobiti, desiravno ga je v višej ležečih vaseh že blizo 4 do 5 čevljev visoko padlo. Tud mraza nam hribovci, gledajoči na naravne znamnja , še dokaj obetajo; al kaj vedo, nas bo prihodnost učila.
Danes ob desetih bomo imeli tu slovesno mašo in zahvalno pesem za srečno rešitev o smertni nevarnosti Njih veličanstva, presvitlega čara.              J. Levičnik.
—   63    —