%— J 1st 49. 7 "î I rr v • lecaj LIX. U i in o Izhajajo vsak petek ter stanejo v tiskarni prejemane za celo leto 6 kron, za pol leta 3 krone in za četrt leta 1 krono 50 vin., po pošti prejemane pa za celo leto 7 kron, za pol leta 3 krone 60 vin., za četrt leta 1 krona 80 vin. Za prinaSanje na dom v Ljub i se plača na leto 80 vin. Naročnino prejema npravništvo v Blasnikovi tiskarni plača za vsako vrsto za enkrat 16 vin., za dvakrat 24 vin., za trikrat 30 vin. Oglase (inserate) vzprejemlje npravništvo Dopisi naj se pošiljajo uredništvu „Novic1 V Ljubljani 6. decembra 1901. • • &&&&&Slovencev, med tem, ko nam in Hrvatom dandanes Lahi niti ljudskih šol ne privoščijo, tem manj še srednih. Altri tempi, altri costumi. Slovenski rojak Janša je bil poklican Jugoslovansko vseučilišče v Ljubljani. Dne 27. novembra 1901 prinesel » Agramer Tagblatt u znamenit dopis iz peresa gosp. dr. K. Glaserja i zaslužnega slovenskega pisatelja m zgodovinarja t v ka terem imenovani jasno ovrže vse ugovore naših nesprot nikov i ter argumentni dokaže potrebo slovenske univerze ter zrelost slovenskega naroda. Dopis, se glasi v prestavi tako-le : Glavni ugovor nasprotnikov slovenske univerze v Ljubljani je trditev, da Slovenci nimajo znanstvene literature, da so sploh manj vredni narod in da imajo vsled tega tudi manj zmožnostij. Pri tako neugodnih razmerah, v kakoršnjih so bivali slovanski narodi naše države stoletja in stoletja, se znan- poglavitni pogcj stvena literatura ne sme zahtevati kot ustanovitve univerze, ampak narodu prirojene zmožnosti î ki še-le tedaj pridejo do razvitka in veljave, ako 86 latentne moči sprostijo. Da pa sicer majhnemu sloven- skemu narodu dokazano. ne manjka takih zmožnostij, je dovolj Francoska revolucija j ki je dala meščanskemu m kmetskemu stanu pridržane človeške pravice » po- darila tudi slovenskemu narodu prvega pesnika v pravem pomenu besede. Takrat je vlada izdala na Slovane poziv, češ, naj se domoljubne pesmi prevedejo iz nemškega na slovensko. Toda iz Ljubljane se ji je prav umestno odgovorilo: „Ne potrebujemo tega poziva, kajti na Dunaj, da je tam poučeval bučelarstvo. Ali je kedaj kak nemški kmetovalec med Francozi tako deloval ? Oni slavni matematik Vega je bil tudi sin slovenske matere. Cesarica Marija Terezija se je sama jako ugodno izrazila o duševnih močeh. jih dobiva iz Kranjske. Nadalje nam nasprotniki predbacivajo, da vsi slovenski veljavnejši znanstveni zastopniki obelodanijo svoje proizvode v nemškem jeziku, ter se v nekem štajerskem listu ravno na Miko-riča in dvornega svetnika Kreka sklicujejo. Ne -glede na zadnji tudi v slovenščini pisal, sta ta učenjaka Na to j da dokaz izvanredne nadarjenosti slovenskega naroda, polju slavistike storil je ravno mali slovenski narod nenavadno veliko, kajti razven imenovanih, še lahko naštejemo umrlega dr. Oblaka, Skrabeca, Strekelja in dr. Tudi pred kratkim umrii vseučiliški profesor na Dunaju dr. Štefan od kompetentne strani največji fizik v Avstriji imenovan, je bil Slovenec iz Koroške ter v \ začetku pisal svoje proizvede v slovenščini, letos umrli fizik dr. Klemenčič, vseučiliški profesor v Inomostu y je bil Kranjec, istotako v Gradcu delujoči dr. S. Šubić. Ta ima v rokopisu filozofsko delo pripravljeno za natis y y katero primerja prejšnji urednik „Ljubljanskega Zvona" kar se tiče globokosti idej in razumnosti, s Platonovo Politeia". » Pred 50 leti so bila na graški univerzi juridične stolice v slovenskem jeziku y m Slovenski Narod u je pred kratkim navedel v uvodnem članku vsa pravna in bogoslovna predavanja, katere so imeli prof. dr. Krainc, Valentin Vodnik je sestavil izvirne bovce". Ravno v tem času (a » Pesme za bram- dr. Kopač, dr. Skedl, dr. Toski m dr Robič od leta podaril slovenski narod 1840. do 1854. na oni univerzi. ne vsem Slovanom, ampak vsemu učenemu svetu V pravnem ministrstvu na Dunaju deluje dr. Babnik y Monstrum scientiarum Kopitarja y ki bival v pri- ki je izdal jurid. terminologije v slovenskem jeziku. jatelj8ki zvezi z nemškimi učenjaki, ter bil 1 urednik ne- Dunaju je tudi več let dcciral učenjak Čižman. Na zgo- kega znamenitega znanstvenega časopisa na Dunaju. Ita- dovini slovenskega slovstva y katero izdala „Matica lijan baron Cois je vsestransko pospeševal kulturni razvoj Slovenska a y w mnogo mladih, prav nadarjenih slovenskih Stran 482 Letnik LIX juristov navedenih, ki bi v kratkem postali pri majhni podpori od strani države pravi strokovnjaki svoje vrste. kako dolga in težavna je pot, predno pri- Proti tem dalekosežnim načrtom vsenemškega šovinizma bi bila jugoslovanska univerza v Ljubljani mogočen Če pazuiemo dejo docenti do svojega cilja, kdo samega idealizma žitvoval najboljša mlada leta? v Anton Klodič vitez Sabladoski, deželni nadzornik za ljudske šole na Primorskem, sestavil je v 60 letih tako izvrsten načrt za ljudske šole imenovane kronovine, da je postal podlaga zakona za vse avstrijske ljudske tabor v korist Avsti potem sploh iz nemštva lahko odb ob katerem se navali Vse v večji nevarnosti za svoj narodni obstanek so Sloverci kakor Čehi, kajti tudi Italijani hočejo kršiti svojo posest. Dajte nam tedaj jugoslovansko univerzo v Ljubljani! . 1787. izražena želja Ako se Slovencem, že spolnila, ter se njih že 100 let staremu koprnjenj šole ? mi Slovenci torej lahko s ponosom povdarjamo » da potem ta velik zgodovinski čin stvaritelj zakona za avstrijske ljudske šole slovenski šolnik. Slovenski učenjak vitez Fran Močnik je tudi bil, ki dilo, skritih duševnih ne i ugo-samo odkril tudi pomnožil in vspod-Minister za uk pa bi si postavil za Jugoslovane močij, ampak spisal najboljše sedaj na vse avstrijske jezike prevedene učne knjige za matematiko. Niso-li to v nebo-vpijoči dokazi vsetranske in izvanredne nadarjenosti ter zrelosti slovenskega naroda. budil, in za Avstrijo sploh monumentum aere perennius Politični pregled. Odkar je Avstrija ustavna država i se slovenska Notranji položaj Zadnj čas straši vlada poslansko literatura pospěla do jako visoke stopinje. Prvi slovenski časnik je uredoval in izdajal Bleiweis 1, 1843; sedaj pa še jih štejemo čez 60. Vsaka stroka ima svoje glasilo zbornico skoro dan na dan z razpustom kar je mej poslanci prouzročilo veliko nevoljo. In ta nevolja je popolnoma opravičena, ker vlada nima nobenega pravega vzroka za razpust. Poslanska zbornica dela, sicer počasi, a to je posledica tega, celo slovenski hribolazci. Družba sv. Mohorja šteje nad da je parlament zdrobljen na mnogo malih strank. Hitrejšega 76 000 udov, večinoma med prostim ljudstvom Ni naroda na Avstrijskem, ni ga menda na celem svetu ga ki dela ni mogel nihče pričakovati dokler se ne reši narod bi imel 1 milijona ljudij pa družbo, ki šteje nad nostno vprašanje, ker je to vzrok, da se poslanci ne grupirajo po političnih načelih, nego po narodnosti nobena država na 76 000 udov. Slovenci so posedli kra i i kjer še svetu se ne da dobro voditi, ako parlament vedno na dandanes bi leta 568. ter so prišli najprej od narodnostne momente pazi ter z narodnostnega stališča določa svoje postopanj v vseh političnih in gospodarskih zadevah vseh Slovanov z romanskimi in grmanskimi narodi v Strašenje z razpustvom je pa tudi zategadel neumestno ker dotiko, ter imajo vsled tega tudi najstarejše slovanske drug parlament bil še slabši kakor sedanj novimi literarne spomenike v „Brizinskih spomenikih a volitvami bi prišlo v državni zbor še več tacih elementov ki Sedaj imajo Slovenci, ko» se vladi delali pregl in ne hoteli tlake delati sedanjemu je njih posest že čez • sistemu. Radikalni elementi bi se pomnožili in drobne frakcij polovico skrčila, v „Ljubljanskem Zvonu" glasilo, čegar znani urednik in pesnik Anton Aškerc združuje pisatelje vseh slovanskih narodov. Pisatelju teh vrst sploh ni znana nobena slovanska # • revija izvzemši seveda češki bi prišle še do večje veljave, kakor jo imajo sedaj, tako da bi bilo potem v parlamentu še veliko težje izhajati, kakor danes. Vlada, katera ima namen, upravljati državo ustavno, s sodelovanjem parlamenta, nima prav nobenega vzroka, mi v Pragi, ki bi imela to lastnost. Zakaj pa to „Přehled" stvar, ki baš semkaj ne spada, omenjam? da bodo potemtakem pri ustanovitvi sliti tako na zpust, ampak bi morala biti zado da gre kakor grè Drugače je seveda ako vlada išče vzrokov Da dokažem, da bi mogla razpustiti parlament slovanske univerze parlamenta, ker ima namen, vladati zopet s slavnoznanim da želi, da bi se odkrižala 14. v Ljubljani v začetku tudi drugi slovanski narodi s svojimi učnimi močmi univerzo in Slovence Fploh podpirali, če bi domačih močij ne bilo dovolj. Nekatere učne moči Ako ima Korber i ministerstvo ta namen, potem je seve lahko umeti, zakaj vedno brez vzroka grozi z razpustom Državni zbor Poslanska zbornica je v zadnjih sejah pravljala o nujnem predlogu zastran odprave ter nja Ta bi imeli Slovenci takoj pri rokah, druge bi morala vlada minske^ kupčij s štipendijami preskrbeti, v čem jej je kranjski deželni zbor tako lep vzgled dal in primanjkljaju je e na žitni borzi in zastran budgetnega provizo-bil rešen tudi že v odseku in je prišel danes bi pa ovanski opet v zbornico Klubovi načelniki so imeli te dni posveto narodi oipomogli venci delujejo. * saj tudi na univerzi v Zagrebu Slo vanje, kako spraviti stran predlo To se iz večine posrečilo Po rešitvi proračunskega provizorija pride kmalu na vrsto predlog zastran kmetijskih zadrug šanje Univerza v Ljubljani pa ni samo življensko vpra in zadeva Slovencev, ampak še bolj Avstrije sploh Protipruske demonstracije v Galiciji so naredile v Berolinu precej utiša tako da Vsem ljudem je bilo že nekdaj znano, kako so Vsenemci po- Čehi pred kratkim javno izrekli stati pruskonemška luka, » da mora namreč Trst nemški poslanik na Dunaju hitro interveniral. Vsenemci so svoj predlog zastran Burov umaknili, samo da bi se v avstrijskem parlamentu ne in v to svrho govorilo o pruskem preganjanju Poljakov se morajo in Slovenci pcnemčiti in s tema narodoma mora seveda tudi Avstrija izginiti. Ravno iz istega vzroka nedovolijo Nemci Italijanom vseučilišča v Trstu, Jugoslovanom pa te dni Nemčija razprava zar V nemškem državnem zboru se je začela i novega carinskega tarifa Boj hud Državni kan grof Bůlow je stališče vlade precizoval v velikem govoru in prve seje so pokazale, da postane še hujši v Ljubljani ne Slovenci, Hrvati in Srbi naj imeli Rekel je, da je tarif sad razmer ki so take, da Nemčij ne samo agrarna ne samo ndustrijalna država, sicer pa ni da univerzo v Sarajevu „mit concurrierenden deutschen Vor- bo nadaljevala vzlic novemu tarifu s politiko trgovinskih lesungen", da se svet nemške omike in pro3vete razširi, pogodb. Stran 483 Amerika. • i. JK- . « Vojda mej Kolumbijo in Venezuelo je ozirati tudi na faktično obstoječe krajevne razmere (na- ponehala. Dala je Združenim državam priložnost, da so zasedli panamsko ožino. Novi predsednik Združenih držav je doposlal senatu poslanico, v kateri nasvetuje iztiranje ino- zemskih anarhistov in pooštrenje veljavnih predpisov glede vade, usance) ki so večkrat merodajne, vender pa ne gre vedno in povscd tako gladko ter brez izgube, posebno kdor ni dobro informován, kot si misli marsikateri naš priseljevanja tujcev. Zajedno je tudi nastopil proti kartelom in trgovski rojak. trustom, posameznim bogatašem na korist oškodujejo vse narodovo gospodarstvo. Vojna v južni Afriki. Angleži miru. Minister Richi je na nekem Iz navstalih diferenc in nesporazumljenj sledi tožba že milo shodu zdihujejo po in največkrat trpi potem naš trgovec vse stroške pred povedal, da se vlada rada z Buri pogajala, samo ce bi Buri stavili kako svojim izobraženejšim nasprotnikom izraža pred takim „navihancem". ali kakor se narod ponudbo. Kakor razglaša transwalski zastopnik dr. Burom to še na misel ne prihaja. Angleži so Leyds zadnji teden da Vsega pa se lahko dotičnik obvaroval » ako učakali zopet veliko nesrečo. Začeli so veliko operacijo, skupino 130 burskih oddelkov razženo vsaj na dva dela, jed- Ta operacija se je nega pritisnejo proti jugu in ga vjemo. popolnoma izjalovila zaradi Česar so angleški listi kar iz sebe. se bolj zanimal za obstoječe, njega zadevajoče trgovske navade, običaje in zakone in previdnejše uporabljal paragrafe trgovskega zakonika ter jih natančnejše proučaval. » i • " nn ■ i » * • ■ 9 m • ' V ' " t ' * /r ■ f | i f | i "j" r M ^ ^ ir v * " r* ' F ' i om Obrtnija ki se se za tako proučavanje porabi, ni zgubljen in Red igra da 1 B Nekoliko praktičnih trgovskih črtic. Mnogokrat se sliši med našim narodom govorica o premetenosti židov (judov) » da so ljudje že rojeni čas, trud se navadno že pri prvi priliki dobro izplača, v knjigah in točnost v pismu (korespondenci) pa pri trgovcu prvo in najvažnejšo ulogo. In pregovor človek nikoli zadosti ne zna", in da se mora vedno učiti, ravno za trgovski stan zelo resničen. — Trgovskemu stanu se stavijo take in tolike zahteve v javnem življenju, kot nijednemu drugemu. Dober trgovec, kateri hoče uspešno reagovati, mora trgovci in, da žid pri kupčiji vedno stremi in na nič biti v vseh rečeh vedno intakten, posebno pa ve letržec > druzega ne misli, kot edino i kako bi človeka izkoristil in ne z dnevnimi cenami različnega blaga, temveč ali prevari! trgovca in da so v svoji stroki in kot trgovski računati in paziti mu je z vsemi izpremembami ne samo narod nedosežni. No, nekaj resnice leži v tem! Takim v svojem okraju, nego tudi pravljicam pa veruje in pritrjuje večinoma po širnem svetu. Zanimati nerazsodna ga more vse, bodisi letina doma kot na tujem i štrajki masa ljudij, nepoznavajoča tudi trgovskih razmer in od- (stavke) delavcev, borzna poročila, vesti o ustajah nošajev drugih narodov, pravi trgovec pa se , vojni takim go- itd. pa tudi doma more biti trgovec cel mož na svojem voricam le posmehuje. Namenil sem se v kratkih vrsticah pojasniti take predsodke svojim rojakom, posebno onim, kateri niso imeli prilike ni časa, opazovati trgovsko gibanje in doživeti razne slučaje ter natančnejše poučiti se o vseh mestu. Oborožen pa more biti več ali manj tudi z jezi » trgovcu (tudi zunaj prodajalnice potrebnih vednostih in pokazati, da je naš manjši trgovec ali kramar lahko ravnotako dober in vzgleden trgovec, kakor vsak drugo- rodec, da pa je največkrat sam kriv če trpi škodo pri kovnim znanjem. Razun materinega jezika znati je našemu trgovcu še nemško in laško. Upoštevati more vse dejanske razmere svoje okolice, boriti se z novo navstalo konkurenco, po vrhu pa še umevati nove državne, deželne, finančne zakone in razne poštne in carinske odredbe. Pri neprestanem vrvenju in gibanju slediti mora dober trgovec v enomer časovnim razmeram in dobro različno sklenjenih kupčijah, bodisi z židom ali z vsakim drugim pravim trgovcem in industrijalcem, koji ga z poznati vse premembe ter se o njih temeljito poučevati. Tako oborožen, duševno pa tudi materijalno vsaj večjo trgovsko izobrazbo, obzorjem in rafiniranostjo nad- «vojim razmeram primerno postavljen trgovec, ki pozna kriljuje. svoj delokrog in razume svojo nalogo, ter hitri tek na Imenitno orožje v rokah našemu današnjemu trgovcu šega časa, zamore nastopiti, uspešno operirati in si pri je dobro znanje zakonov, pravo umevanje in tolmačenje boriti ter postaviti trden temelj zdravi trgovini! trgovskih postav in v komercijalno stroko spadajočih Zatorej si dovoljujem v majhen izgled iz trgovske sposobnosti » kar našim rojakom na deželi prihranilo prakse in skušnje navesti nekaj prilik in slučajev ter marsikako izgubljeno pravdo in svoto. jih svojim rojakom predočiti, da vsak za-se sodi slučaj Površnost pri korespondenci, nezadostna strokovna in v svojo korist obrne. sposobnost, trmoglavost, vstrajanje pri večkrat neuteme ljenih predsodkih, napačna trditev zapelje naše ljudi premnogokrat do zamudnih tožb in v občutne škode. Àko s tem člankom spodbudim in zanimanje vnanem tudi v istih, kateri lahko zabeležijo veliko praktično doživelih slučajev in se z zabileženjem dobrih svètov drug Pismeno naročevanje naj se vrši z vso natančnostjo drugega opozarjamo, koristili bodemo našim slovenskim in previdnostjo. rojskom mnogo, ker to polje pri nas še prazno in Upoštevati je treba tudi, da imajo trgovske navade neobdelano, ter sem dosegel svoj namen. (usance) pravno meč; dogaja se v gotovih slučajih i da Vzemimo slučaj, ki se večkrat pripeti, da preka se mora poleg trgovskega zakona gotovih slučajih) njeni židovski ali nereelen trgovski potnik zaide me) St ran 484. Letnik L1X naše trgovce na deželi. Ponuja jim svo;e blago, to ali Ako je vreme gorko, se ta bolezen pDkaže meseca ono reč, z znano vabljivostjo nizkih cen ali drugimi maja t. 1. še pred cvetjem. Tedaj se pa ne razširja prav ugodnostmi, vender naš trgovec se ne vseda takim rafi- močno, temveč še le pozneje, ko postane bolj vroče. nirancu ter ne kupi nič. (Dalje sledi.) v Zvepljanje trt. Grozdna plesnoba se pri nas silno širi, in sicer ne samo po gorkih krajih naše Primorske in Notranjske Kakor druge bolezni, tako tudi ta ne napada vseh vrst in ne v vseh legah rastočih trt enako. Trte, rastoče v bolj vlažaih krajih, so grozdni plesnobi bolj podvržene; manj pa ta bolezen napada nizko vzgojene trte in trte v neplevelnih krajih. Nizka vzgoja ima torej tudi glede na to bolezen prednost. Vinogradi morajo biti v splošno obrambo te bolezni vedno čisti. Kot jedino sredstvo se z najboljšim uspehom rabi žveplo. To mora biti prav fino zmleto, kakor moka; čim i temveč tudi po Dolenjskem in Štajerskem, krajinah poznajo to trtno bolezen že 30 prvih polet, zato ta- vinščaki vedo ceniti njeno zatiranje, dočim na mošnji Dolenjskem in Štajerskem še ne poznajo dovolj škodljivosti te bolezni in tudi ne verjamejo dovolj raznim po- preradi poslušajo modrovanja neumnih finejše, tem boljše. Žveplena moka je boljša od žveple-nega cveta. Za žveplanje se rabijo posebni, nalašč, za to napravljeni mehovi in nahrbtni žveplalniki. Žvepl a naj se v v tihem vremenu, kadar ni nič ukom ter praznovercev. Bodite prepričani, da grozdna plesnoba huda trtna bolezen, da more trte celo popolnoma uničiti, vetra. Dalje naj se žveplanje opusti v mokrih dneh, kakor tudi tedaj, kadar je po listju rosa. po žveplanju vreme suho, je to jako ugodno m edino zanesljivo sredstvo proti njej je pravočasno žvepljanje trt. Zato novič pozivljemo, ker bo kmalu čas žveplanja pred durmi: Žveplajte pridno svoje trte ter si pravočasno preskrbite žvepla in žveplalnikov. Ne zanašajte se, da drugo leto bolezni Če za pokončanje bolezni, kajti vsled solnčnega pripekanja \ & j se začne žveplo nekako žgati, izpreminja se v žvepleno sokislino m ta pokonča vse glive, ne pa žveplo kot ne bod žveplajte vsejedno, kajti potem žveplati je prepozno, ko je bolezen že močno razširjena. Le pravočasno žveplanje bolezen prepreči in jo ustavi. Na Vipavskem takšno. Ako torej po žveplanju ni gorko, se z žveplanjem ne doseže zaželjeni uspeh. Seveda s tem ni rečeno, da mora solnce ravno isti dan nočno pripekati; saj žveplo ostane dolgo časa na listih in grozdih, če ni kmalu po žveplanju dežja. Ako izkušnja poučila trtorejce, da je jako dobro prvič žvep lati precej, ko se pokaže zarod. na pr. pa se pripeti to, je treba iz nova požveplati m Kakor pri pokončevanju peronospore i tako mora tudi tukaj sredstvo rabiti prav zgodaj, kdor hoče doseči nastopnih vrstah še enkrat popišemo svojstva te dober uspeh. Prvo bolezni in način, kako se zatira. Grozdna plesnoba se nahaja žveplanje se mora izvršiti še pred v Avstriji že blizu škodo, 50 let ter provzroča po nekaterih krajih veliko ako se ne rabi proti njej nikako sredstvo. Po Dolenjskem cvetjem; pozneje se pa žvepla le tedaj, če se tu pa tam pokaže bolezen še na kakem grozdu, lamo grozdje ostane vedno zdravo in merno debelijo. Žveplo, katero je ostalo na jagodah, jim uspehom žvep-jagode se enako- so to bolezen opazili še le v zadnjih letih. Da vinograd niki vsled te gljive ne bodo prišli v tako žalosten po daje neprijetno zunanjost, kar pa naj vinogradnika nikakor ne moti, ker to urrazanost opere dež, predno se ložaj i m m kakor so prišli vsled peronospore, se bodo morali takoj z vso odločnostjo poprijeti sredstev, kakoršna pov-sodi rabijo z najboljšim uspehom. začne grczdje mecati ne žvepla. Malo časa pred trgatvijo naj se Grozdno plesnobo provzročajo majhne glive » kakor peronospori, ki so kakor tanke nitke razširjajo po pri zelenih organih. Ob straneh teh nitek (micelija) se tvo njo posebne izbuhnine (sesalne korenine, havstorije) » katere se zajedejo v nežne organe, posebno v jagode, ter srkajo iz njih sok. Ako glive popijejo sok j se seveda Oktava. Slika. Ruski spisal J. M. Potapenko dotični organ ne more razvijati in se posuši. Rila Ta gliva napada grozdje in listje, toda škoda na (Dalje). II. Do večernic je še ostalo dve uri časa in Verto- listju je le malenkostna, dočim je škoda na grozdju prav gradov, celo ne šedši domov jesti, jel je potrebno ukre velika. Grozd, napaden od te bolezni, je tak, kakor bi bil pati. Pred vsem je odšel v Šakalavo stanovanje, no, tu potresen s pepelom. Ker gliva prepreže vso jagodo in je izvedel, da je oktavist prihitel za minuto » zgrabil srka iz nje sok, se jagoda ne more razvijati, ostane drobna, plesnoba uniči lahko vso trgatev. zleseni, naposled poči in se posuši. Tako ta sklenil delati tako, kakor je rekel Vertogradov, komad tobaka, ter odšel. Bilo je jasno, da je Šakalov najel najboljšega voznika i ki bil v mestu, ter velel na vso Letnik LIX Stran 485 moč peljati v predmestje ) kjer služil Računil j da se vrne še do večernic, in v duši se brat oktavista. zelo rano. Brojila je stoprav 28 let, a da je bila zala » zaklinjal pokazati Šakalovu vso ljubeznivost, kakoršno je ter imela belo stasito telo > v tem so bili jedini vsi premore njegovo srce več Strast do cerkvenega petja Marta kazala še pri Nameraval je napeljati ranjkem možu. Le ta ni posebno odobraval tega, ali ker provzročilo njiju razdor, in celo v je bil brez uma od svoje ženske, zatorej je dopuščal to tej točki je bil voljan kolikor toliko odstopiti. Očividno strast in vspodbujal, Po njegovi smrti se je cerkveno govor na to kar » da je bilo zanj zelo važno, da bi danes pri večernicah petje jelo za Marto poosobljati malo po malo v dveh v vodji Vertogradovu ter v okta ter jutri pri maši bučala oktava. In zares, to bilo zastopnikih zbora jako važno. Začeti je s tega, da bi zbor brez oktave vistu Šakalovu. Bog ve, čqmu je izbrala ti dve nasprotstvi spominjal na dom, ki je sezidan brez temelja, in še na Naj si pesku se stoji, marveč tako nekako po zraku, bil še tako slab zbor, no kadar začenja oktava nizko ter melodično spremljati, potem petje zadobi polnoto in kajti Vertogradov je imel povsem tanek glas » , celo tenor ne, a skratka tanki glas. Moralo je biti tako usojeno. Ali opazilo se i da se Marta vstopila v cerkvi stroj nost, m vsi nedostatki še porazgube. To je važno, zelo blizu kora, ter pazno motrila zdaj vodjo, zdaj okta no še so važnejše stvari vista. Toda neobhodno je treba pojasniti, da je to začela ta, da škof silno ljubi oktavo v obče in delati šele čez šest tednov po moževi smrti. Za tem sta Stvar Šakalova, malozgovoren in celo surov človek, a kadar sreča Šaka- prva sta delala to mirno, a potem sta naenkrat izprevi lova lastnika njenega, posebno. Vladika je sicer ™dja in oktavist jela zahajati k njej piti ter jesti > vsakikrat se razvedri ter precej začno govoriti » Nu kako kaj, oktava? Tuliš, aa ? vpraša šaljivo da sta sovražnika in sta napoti drug drugemu Sreča pa je sestala v tem. da bi zadobila roko in Šakalov se nareži in odgovori „Tulim, vaša eminenca" ! dela, sreči. srce Marte, a hkratu s tem in štacuno z ovočjem. Pričela se je tiha mržnja. Vodja se je zadiral nad oktavistom In da bi dokazal to, zbere vse svoje sile ter vzame kar se da nizek glas. Vladika se nasmeji in potem dolgo dobre volje. Zgodilo se je » kjer mogel, a oktavist nagajal na celo da kadar bil škof zelo srdit, a mu je trebalo sporočiti kako stvar pustili so nalašč Šakalova k njemu, in on je šel, petemu vodji pri vsaki priliki. Namisli si sredi kakega petja ter jame nalašč kašljati in se brisati uprav takrat, kadar j nota. kadar neobhodna oktava, a v zboru je med tem praz Vertogradov opsža to in umeva, kje je vragolija vladika šetal po svojem vrtu, ter se delal > kot se srečal slučajno. Vršil se je običajni razgovor, posledica kojega nili. bila dobra volja j tedaj so i zadevo nazna no reči ničesar ne more, zato ker kašljati in vsekniti se ima pravico vsaki človek. Odslej sta tudi k Marti jela zahajati vsak posebi : in vse se končalo srečno. jeden pride, drugi odide. In ker sta imela oba precej vpliva, zatorej se ni ndbeden odločil snubiti. Marta pa Ali to še ni vse. Šakalova je ljubila vsa duhov- je bila z obema jako intimna ter je tako laskavo vspre ščina od glavnega višjega duhovnika do zadnjega cerkve- jemala vodjo kakor oktavista, kar je dalo soditi, da se nega služabnika. Saj ni nihče drug nego on ob praznikih ne zbiral polno cerkev naroda » privlekajoč romarjev iz branila omožiti se koj z obema. Opisan dogodek je bil jeden iz momentov te borbe drugih župnij. To je dokazana istina. obolel ter ležal mesec dnij » in kaj Nekoč bilo? Šakalov Vertogradov je torej premo tri val sedaj, kako pomi Precej se riti Šakalova, da poznalo i da je romarjev manje v cerkvi. Ne > recite kar gicoi besedami y bistveno ne škodoval sebi, z dru- kako ga ukaniti. Vertogradov ni bil hočete y a oktava je v pevskem zboru važna reč y čudno posebno skop z besedami, ter je včasih obečal kaj takega y Da slednjič pa še guverner važna reč. še pride. Torej Vertogradov, sklenivši odjenjati od mnogega se je peljal za Šakalovim. Časa ni imel veliko. Po ra< Sicer to česar nikoli ni mislil izpolniti. In tako je tudi takrat računil na to svojo dragoceno nadarjenost, h kateri je > čunu imel je zgolj četrtinko ure časa. In vso pot sicer sklenil zateči se le v skrajnem slučaju. Že je mesto ostalo zadi, in vidna je bila cerkev predmestja. Daleč spredi se je dvigala črna točka, in premišljeval, kako bi se ga uspešneje lotil. Konečno je bil gotov žrtvovati mnogo, ali ne vse, daleč ne vse. Tu prosim, se je možno dotakniti najglavnejšaga vprašanja Vertogradov je mislil, da je to Šakalov. Dobro bi bilo dohiteti ga na cesti. Laže bi ga bilo pregovoriti. in povedati y kaj prav učinilo mržnjo med dvema toli neobhodnima elementoma škofovskega pevskega zbora. - % - 0 àm Sicer se to lahko ugane, da je to bila ženska. Da, brez dvojbe je bila ta ženska, katero so zvali Marto Iljinično. To je bila v mestu dokaj znana oseba, in po vrhu silno spoštovana ter uvaževana. Pokojni nje E i , J . -i mož, jetični mestjan Arefij Pospjelov, je imel trgovino s Zajde bratu, jame kramljati, postane len, težavno bo odtrgati. k Zatorej je velel vozniku napoditi konje. In res, pri vhodu v selo je malone dognal Šaka-lova, ali v ozki soteski so se bili srečali s tremi kme-tiškimi vozovi; prišlo je voziti počasi, a oktavist je med (Dalje sledi). tem bil dospel k bratu. sadjem y kojo podedovala za njim ona. Ovdovela % Stran 486. C tí Letnik L1X ste še uklonivši se rahli vladini in naših neprijateljev zahtevi umaknili oziroma zapostavili svoj predlog. , ki ne upošteva potokov krvi, katere je prelil Vlada naš vedno domoljubni narod, gotovo ne bode upoštevala Gospodom slovenskim državnim poslancem! Vaše male usluge. S svojo obžalovanja vredno popust Ko ste bili pred jednim letom izvoljeni v državni zbor, ste prevzeli z izvolitvijo težavno pa častno dolžnost i delati za srečo naše domovine in našega povsod zatiranega naroda boriti se za pravice Ta sveta dolžnost, ki je tem večja, ker je slovenska delegacija tako maloštevilna, naložila pa Vam je tudi veliko odgovornost, katere niste dolžni le svojim volilcem, ampak vsemu slovenskemu narodu in torej tudi nam slovenskim akademikom. Mislimo torej, da nismo neopravičeni, ako mi, katerih očetje so vas volili kot svoje zastopnike v državni zbor. ljivostjo dali ste le sami orožje v roke našim sovražnikom in ste s to svojo taktiko izgubili spoštovanje rojakov in nasprotnikov. Slovenski narod, ki Vam je izročil svoje pravice v brambo in varstvo, zahteval bode od Vas odgovora za Vaše delovanje. Tudi mi, njegovi sinovi, ki smo dosedaj Vprašamo molčali » ne moremo več dalje ostati mirni. Vas, kake garancije ste dobili, ki opravičujejo Vaše ko rake ? ! Ta odgovor je do sedaj tak, da nas tem bolj sili izreči Vam svoje nezaupanje Gradcu i dne ki so Vam izročili skrb »za duševni in materijelni razvoj našega naroda ; ako mi » bomo sami enkrat grudna 1901. Slovenski akademiki graški. morali prevzeti veliko nalogo, voditi krmilo našega narodnega čolniča in delati za prospeh, slobodo in slavo na- spodobi svobodnim, če tudi roda ako mi, kakor se mladim možem, povemo odkrito svoje mnenje o Vašem M javnem delovanju v državnem zboru v vseučiliški akciji, prepuščajoč sodbo o splošni politiki Vašim volilcem. Osebne vesti. Znameniti slovenski pesnik in pisatelj, umirovljeni profesor gosp. Josip Stritar na Dunaju Poštni je dobil viteški križec Franc Jožefovega reda. oficijal v Ljubljani gosp. Ivan Lap a j ne je imenovan poštnim kontrolorjem. — Župan občine Voloska Opatija g. dr. Andrej S t anger je dobil od grškega kralja viteški red sv. Silvestra. srce nas ie bolelo, ko smo videli, da se pri proračunski razpravi koncem oktobra nihče izmed slovenskih govornikov ni zavzel za slovensko vseučilišče v gosp dr. Ivan Praktikant vseučiliške knjižnice v Pragi mavc je imenovan amanuensom istotam. dovljici gosp. Fran P a v 1 o š i č je imenovan višjim poštarjem. Poštar v Ra- Ljubljani že znane. i če prav so bile italijanske zahteve tedaj Ravnatelj učiteljišča v Gorici gosp. Štefan imenovan strokovnim članom goriškega deželnega [r1 ž n i č je šolskega Pozneje, ko se je vsa slovenska akademična mla sveta in deželnim šolskim nadzornikom za jeden rajon. Volilo. Pred nekaj dnevi umrla zasebnica Neža dina, pozabivši vse strankarske ozire, v redki slogi na- Bolka iz Ljubljane je zapustila učiteljskemu konviktu 400 K. vdušeno izrekla za slovensko vseučilišče v Ljubljani in za to idejo neumorno delovala, ko so se ji v nepričako- Obrtni shod, kateri se vrši v nedeljo, dne 8. t m. ob 2. uri popoludne v „Mestnem domu", obeta biti velikanski, vani solidarnosti pridružili slovanski visokošolci šestih in to prav Pripravljalnemu odboru prihajajo od raznih vseučilišč avstrijsko ogrske monarhije nujni predlog. i ste pač vložili krajev naše domovine pozdravi in obeta se velika udeležba. Kakor se vidi, je ta korak nekaterih tukajšnjih požrtvovalnih obrtnikov, da se skliče veliki obrtni shod s tako važnim Med tem časom ste se pa s prav malimi častnimi vsporedom, dobil povsodi odmev. Čas je pa tudi, da se obrt- izjemami nezadostno ozirali na gibanje slovenskih aka niki zdramijo in demikov in niste nikakor gojili tistega prijateljskega tudi ne zamude velevažnega shoda, gotovo in točno vsi v „Mestni domM. prihite v nedeljo v Ljubljano, domači pa Na noge obrtniki, pridite medsebojnega razmerja, ki vlada med poslanci drugih _ »Slovenske zadruge« je izšla 12. štev. Ta me- narodov in njih akademično mladino, posebno v tako sečnik, ki izhaja v Krškem in se tiska v Celji, prinaša raz- Slovenskem in važni zadevi, kakor je slovensko vseučiliško vprašanje. Kljub temu, da smo se vsi soglasno izrekli proti temu, da se odkaže predlog brez javne razprave naučnému odseku, ste se še vedno trudili izogniti se javnemu na prave o zadružni gospodarski organizaciji članke o narodni vzgoji ter zagovarja zjedinjenje slovenskih političnih strank na gospodarskem, šolskem in političnem polju. Naročnina tega lista je 4 K, oziroma 2 K na leto Izhajal bode tudi 1902. razpravljanju, ne da bi navedli za to dovoljnih vzrokov. »Slovenec« pred sodiščem. Danes in jutri se Kar se pa zgodilo dne 2. grudna v državnem se Pre(* ljubljanskim porotnim sodiščem vrši zanimiva kazenska zboru, je osramočenje vsega naroda od njegovih lastnih Tožena sta odgovorni urednik zastopnikov, kar je tem bolj neodpustljivo ker ki se ste s tako tem žalili čutila vsega slovenskega naroda, sijajno in navdušeno izrekel soglasno za slovensko vse obravnava zaradi žaljenja časti. „Slovenca" Ivan Rakovec in izdajatelj „Slovenca" dr. Evgen Lampe. Tožbe proti njim so vložili občinski svetniki ljubljanski, potem župan Hribar, poslanec dr. Tavčar, gospa Franja dr. Tavčarjeva in Žensko t e1 o - učilišče. Ravno radi tega i ker se mogli opirati, kakor morda še nikdar, na odločno voljo vsega naroda, smo trdno pričakovali, da se neustrašno z vsemi parlamen- slovanskega tarnimi sredstvi zavzamete za ustanovitev vadno društvo". v Supevčevo hišo v Prešernovih ulicah je, kakor je bilo povedano v seji obč. sveta, kupila Mestna hranilnica za 76000 kron. Hiša se podere, in se na njeno mesto sezida lepo uradno poslopje za mestno hranilnico. S tem boio vseučilišča, ki pa ne samo da tega niste storili, temveč končno tudi Prešernove ulice regulirane, kar postalo jako Letnik L1X. Stran 487. nujno potrebno, zlasti odkar je stekla električna železnica. Piklovo posestvo za frančiškansko cerkvijo je kupil primarij dr. Gregorič. Tam se zgradi pet velikih hiš. c i Adresna knjiga za Ljubljano. V Zalogi knjigo- adresna knjiga za leto 1902 je poldne včasih šele proti večera. Ob očnosti matere rokove prevzemlje njena mati skrb za dete, a ta posled ima tudi malo dete Tako doji stara mati istodobno sinčka in vnuka, kar je vsekako redek slučaj, ker niste več posebno tržca Fischer izišla mladi ni ena urejena prav tako. kakor za letošnje in za lansko leto. Poleg Zopet druga mati obsodbe na smrt Pred mariborskim natančnega zapiska vseh cest, ulic in trgov z vsemi hišami porotnim sodiščem sta se te dni vršili dve obravnavi, ki sta in njihovimi posestniki vred. ter zaznambo, v katero faro da razkrili kaj žalostno sliko iz kmetskega življ Obt spadajo, obsega knjiga tudi zapisek vseh hišnih posestnikov sta bili pri prvi obravnavi 241etna Marija Ker če k iz Spodnje občin Gornja Šiška in Spodnja Šiška, dalje zapisek vseh obla- Polskave zaradi detomora in njena 46 let stara mati Katarina stev in njihovih funkcijonarjev, vseh javnih in privatnih za- Kerček, zaradi umora. Mati in hči sta se pečali z jednim vodov, šol, društev, prometnih in zavarovalnih zavodov, imenik vseh trgovsko-sodno protokoliranih firm, imena vseh Še ži- ín so istim hlapcem, s katerim je mati imela tudi otroka Ko se pri Marij Kerček pojavili nasledki občevanja z mate veČih častnih meščanov ljubljanskih prebivalcev in njih sta- rinim ljubimcem, sta se mati in hči dogovorili, da ubijeta novanja. Knjiga je spretno urejena in vseskoz zanesljiva. Tiskovna pravda. Pri mariborskem porotnem so- dišču je bil umirovljeni župnik gosp Fran Še gul a obsojen na mesec dni zapora zaradi nekih člankov v „Slovenskem Gospodarju" in Sudsteierische Presse". Razpor mej Nemci v Ptuju. Urednik „Pettauer g. Kalchberg je prišel v navskrižje z Ornigom in njegovimi pristaši ter začne s 1. de- Zeitung" in „Štajerca" u županom cembrom izdajati svoj poseben list „Deutsches Wochenblatt fiir Untersteiermark. Darila vdove Kalister povodom smrti soproga je povodom Frana Kalistra. Blagorodna gospa vdova Kalister je smrti svojega gospoda soproga velikodušno obdarila razna narodna društva. Obdarovani so: Delavsko podporno Tržaško podporno Dijaška kuhinja Moška podružnica Ženska podružnica Dijaško podporno društvo bralno društvo Cirila Cirila Metoda Metoda društvo v Trstu Trgovsko izobraževalno društvo Tržaški „Narodni dom" . . 3000 kron 3000 „ 3000 „ 2000 „ 2000 2000 3000 3000 Zavod „sv. Nikolaja.........500 n Vse te svote so darovane kakor nedotakl glavnica temi darovi je blagorodna gospa najlepše proslavila spomin svojega blagopokojnega soproga ter je neprimemeje ustregla intencijam, katere je blagi pokojnik izvajal vse življenj Bodi nas ! prisrčna hvala v imenu obdarjenega naroda in Umrl je v nedeljo profesor na gimnaziji v Gorici g03p. Andrej K rag v starosti 48 let. Pokojnik služ boval nekaj časa v Ljublj in bil tu obče priljubil ter pridobil mnogp prijatelj Kragelj bil vri učitelj vesel družabnik Slovenskemu dijaštvu je storil posebno veliko ( uslugo s tem, da je v prozi preložil Odisej Ilijado Bodi mu ohranjen prijazen spomin V Ljublj je umrl rav- nate!) predilnice gosp M e y Truplo, mrtvašnico Utopljenca so našli v Ljublj pri ležalo kakih 14 dni v vodi so 40 50 let pri sv. Urhu v Dobrunjah. Utopij Vevčah, prinesli v je kakih star in ima na sebi slabo Črno obleko Kdo toplj se se ne ve. Dvakrat padla iz drugega nadstropja Pred časom je padla iz drugega nadstropja v ulici Vacano v Go- Zgodilo nci 41etna hčerka nekega uslužbenca pri Steinerj «e ji ni nič. V ponedeljek pa je zopet padla na tla iz dru gega nadstropj in pet tako srečno, da se pripetilo nič posebnega. Ima pač posebno srečo Stara mati Slogi dojilka svojega unuka. V „Naši Čitamo o nastopnem nenavadnem slučaju. V neki žup niji na Koprščini se v neki slovenski rodbini dogaj podojiti svojega malega vnučka da mora stara mati često. Mati otroka, ko pride na svet. To sta tudi izvršili. Ubili sta otro čiča z udarci s pestmi in truplo prav površno zakopali tako da so po mnenji Katarine Kerček psi in mački truplo požrli Obe obtoženki sta bili obsoj in sicer Marij Kerček na leta, njena mati Katarina Kerček pa na smrt na vešalah Pri drugi obravnavi je bila tož na 361etna omožena Marij Vertič iz Podbreža pri Mariboru, ker je utopila svojega tri tedne starega otroka. Mož obsojenke je v bláznici Marij Vertič ima dvoje zakonskih otrok, za katera pa njej ni treba skrbeti. Meseca avgusta je povila nezakonskega otroka in sicer v hiši neke sorodnice. Ta je obsojenki prigovarjala, naj ostane z otrokom pri njej, toda Marija Vertič je silila v Ptuj, da bi šla tam v službo. Mikalo jo je lahkomiselno življ kateremu je od nekdaj udana. Res se je necega dne odpravila v mesto Na potu otroku zavezala usta, privezala nanj kamen in ga vrgla v vodo, kj utonil % 7 Najnovejše starine v Pompeju je izkopal nek posestnik med Pompejem in morjem. Imel je namreč namen, z izkopanimi starinami si pridobiti premoženje. Izkopal je po- » slopj z več prodaialnicami V jedni prodajalni našlo se je bila mizarska delavnica in veliko vinskih vrčev, druga pa je v tretji našlo se je veliko ribiških priprav. Na dvorišču bila pekarija. Dognalo se je, da je to poslopje bila kmečka gostilna na potu iz Pompeja na morsko obrežje. V gostilni se našlo 70 do 30 mrtvaških okostij, iz česar je sklepati da so se beguni iz Pompeja hoteli v gostilni od lave prehiteni. Kaj je provzročilo nesrečo krepčati, a bili so V Elberfeldu Nemškem popravljali so delavci telefonsko žico ter jo preko ceste, vender ne tako visoko kakor bi na ipeli bilo zahtevati, Prišel pa je mimo v diru voznik s polnim vozom steklenic s pivom. Ker pa tanke ostre mogel videti popred bila ista ravno toliko visoko, da so konji zamogli iti mirno pod njo v pa se ujel na voru sedeči voznik in mu ista v hipu prerezala vratno žilo, da je na mestu ostal mrtev No delavci so pač imeli dovolj pive potem, samo menda jim posebno dišalo Bavarskemu umobolnemu kralju Otonu se je stanj zopet poslabšalo Prej je bil rad v družbi ljubil pogovore s svojimi dvorniki in je tožil mnogokrat o samoti Zadnj ča3 se premenil. Najrajši je sam in ne mara niti več v druščini jesti Jedila vzame skrivaj sam in jih odnese v svojo sobo. Oto rad pije, a pijače dobi močno namešane z vodo. Oton je strasten kadilec svalčič, a niti tega mu ne puste zdravniki in sme le malo kaditi Izprehaja se umobolni kralj najrajši sam Da ne more razun s svojim, od princa - regenta mu odkazanimi dvorniki, z nobenim drugim Človekom izven dvora občevati, nastavlj vojaške straže. Kakor 2 so okrog njegovega gradu goste bil je svoj čas kralj Oton odločen otroka mora često v Trst po svojih opravkih, kamor prihajajo zagovornik katoliških načel in sovražnik vsenemške pruske dan na dan ženske z mlekom. O i tu se vračaj še po ideje Ni žrtev framazonstva Stran 488. Letnik L1X- Koliko tehta muha? Neki nemški „učenjak ni v deset nadstropij, in je bil ves materijal, kakor vsa narejena imel nujnejšega dela, kakor tehtati muhe, in je spoznal sledeče : roba pod jedno samo streho. Ko nastal ogenj v drugem Navadna muha tehta 35 mg 1 kg. V Berolinu so stehtali celo mušjo nožico, 0*9 mg\ perotnica mušja pa je tehtala 2*5 mg. 28 muh 1 g, 28.000 muh pa nadstropju, so bile nakrat vse stopnjice v ognji in dimu, da delavcem ni preostajalo druzega, kakor da se rešijo »kozi okna. tehtala Vender se kakim 40 delavcem ni posrečilo rešiti, ampak so Idenficirani burkež. Bilo je te dni v mestu Thion- smrt v ognju. Ljudstvo, ki je gledalo ta strahoviti prizor, ville na Francoskem. Tam je bil ravnokar cirkus postavil je od groze vsklikalo. Hiteli so oteti ljudi, kajti ogenj se je svoj šotor. Na pošto pride „pajazzo" tega cirkusa in vpraša, neznansko hitro razširjal, to pa vsled tega, ker je bilo poslopje ali došlo nanj priporočeno pismo n Kako Vam Jaz )e Tu ime" ? sem B. S , burkež tukajšnjega cirkusa", „tu je res tako pismo na tak naslov", odgovori uradnik. „A vi se morate legitimirati, da ste res ta oseba, drugače vam pisma ne morem izročiti". Burkež hitro dokaže, da je prava oseba. Pred uradnikom naredi salto mortale, se postavi na glavo in mu naredi nekaj obrazov. „Ste že pravi, brez dvoma", reče Londonu nosi vse, smeje se uradnik, in mu izroči pismo. Revolucija radi cilindra. kar je moškega, cilindre; celo mladi rokodelski učenec se sramuje iti na ulico brez tega čudnega in neokusnega pokri- zanimivo vala moške glave. Prvi cilinder pa za seboj jako zgodovino; bil je namreč povod veliki demonstraciji. L. 1797 se je diznil neki Heterington okrog poldneva na najbolj obljudeno ulico v Londonu s cilindrom na glavi. Ljudje so začeli in gledati za njim, a slednjič so se vstopili okrog tej postajati njega in začeli hrupno kričati ter ga biti s palicami, demonstraciji je pisal neki takratni londonski list: „Trgovca modne robe, Heteringtona, so zaprli radi motenja javnega miru in ker je dal povod javni demonstraciji, so ga izročili lord- majoru, ki ga je obsodil na kazen 500 funtov šterlingov. Pokazal se na ulici s takšnim strašilom na glavi, katero je pa svitlo sam imenoval svileni klobuk, a ima tako visoko in „štulo", da je v stanu preplašiti mimogredoČe ljudi. Policaji so dokazali, da so žene ob pogledu na to štulo padale v omedlevico, otroci so zaceli kričati in plakati, psi lajati in tuliti in zbrana množica je pohodila nekega dečka. Eadi tega so obtoženba prijeli in izročili pravici u In še dandanes provzročajo cilindri revolucijo namreč v ženskih srcih Predsednik Roosevelt je pokazal svoje blago srce. Nekoliko časa, predno je kopan, se je prigodilo sledeče : bil Neki svojemu oddelku počastiti navzočega predsednika, ta prednik Roosevelta po-častnik je zapovedal pa ga je zavrnil rekoč: „V srcih, ki so ljubila Mac Kínleya, je on še vedno vladar. Dokler ne bo pokopan, ne želim, da me častite kot predsednika ! »Amerikanski« naravni pojav Uprav ameri- kansko" se glasi sledeče poročilo iz Novega Jorka : n Nedaleč od tu so padli z neba veliki meteorji. Vse obnebje so raz světlili in padli v petrolejsko jezero, katero so užgali. Jezero je gorelo ves dan. Kaj vse je v Avstraliji nenravno. Neki zdravnik, je potoval po Avstraliji, poljubil je na kolodvoru v slovo svojo Ženo. Blizu stoječi stražar pa se mu je približal in mu dejal, da mora ž njim k sodniji, ker je nedostojno, poljubiti na ulici ženo. Pri sodniji branil se je zdravnik, da v njegovi domovini na Francoskem ni to prav nič napačnega. Toda sodnik mu odvrne : » aj Francosko! Ondi tako vse polno samih mirno neumnostij, plačajte kazen pet šilingov" Î Zdiavnik plačal naloženo mu globo in odšel. Beli človek je postal zamorec v petih letih v Broonklynu v Ameriki. Piše se Jakob Beliner in je istotam pismonoša. Učenjaki brezvspešno proučujejo ta naravni pojav. Beliner je oženjen, ima sedem sinov, ki so vsi beli in zdravi. Zdravnik Lukas, ki pozna Belinerja nad pet let, pravi, da ne more te premembe razjasniti in ne veruje v zopetno premembo sedanjega zamorca v belega človeka. Velik požar je razsajal v Philadelphiji v nekej tovarni za mobilije dne 25. oktobra. Tovarna bila zidana založeno z raznimi barvami, razlivajoč širijo tem hitreje ogenj po prostorih. V par urah je bilo vse končano ; od velikanske tovarne ni ostalo druzega kot razvaline. •r ■ rCl * r.K v i vyj mA K i - ! / v Vsem tistim, kateri so se prehlajenje y r V . À v . 7 • ; f< * % • * « fát r • obilno jed, ali s težko prebavljivo, prevročo ali mrzlo ali neredno življenje, želodečno bolezen nakopali kakor: želodečni katar, želodečni krč, želodečni bol, težko prebavanje ali želodečno zazližanje, se jim tu dobro domače sredstvo priporoča, kateri izvrstni zdravilni učinek je vže mnogo let izkušenj. To je znano K l «V v» * r prebavno in kricistilno sredstvo ? m y4 " - y «v Mer zeliščno H Yino. wJ% i y •m vK j To zeliščno vino je iz izborno zdravilnih zelišč z dobrim vinom pripravljeno ter vtrdi in poživi celi človeški prebavni organizem, brez da bi to kakšno čistilno sredstvo bilo. Zeliščno vino odstrani vsa motenja v krvi in čisti vse slabe snovi v krvi, ki bolezni provzročujejo, in deluje na prenovitev zdrave krvi. Pri pravočasni rabljivosti tega zeliščnega vina, se vsaki želodečni bol kar v kali zatre. Zatorej bi se pred vsem drugim močnim in razjedljivim sredstvom. Ni le zdravju škodujejo, rabilo. Vsa znamenja kroničnega (zasta- renega) želodečnega bola so: glavobol, riganje, zgaga, napenjanje, slabosti z bljuvanjem, katera vže po kratkem povživanju tega vina prenehajo. 2£abasanje in temu slabi nasledki, kot tesnoba, kolika, srčno bitje, pomanjkanje spanja, naliv krvi v jetra, vranica in v čreva, se skozi to zeliščno vino hitro in na lav;ek način odpravi, ker vse slabi snovi iz želodča in črev odstrani. Suhi Medi obraz, pomanjkanje krvi, slabost, so znamenja slabega prebavanja, slabe krvi in bolnih jeter. Pri popolnem slabem teku, razdražljive oslabelosti in slabem čutu, kakor vednem glavobolu in pomanjkanju spanja, odmrjejo taki bolniki počasi pa gotovo. Zeliščno vino pa dá oslabelemu životu novo moč. f L 4 ljenje Zeliščno vino povzdigne tek, povspeši prebav-reditev, ter preosnovi in pospeši in zboljšuje napravo krvi, poživi vzdražene živce in preskrbi bolniku nove moči pisma potrjujejo vse to novo življenje. Mnogobrojna priznanja in pohvalna vino se dobiva v steklenicah po 1 gld Vit * -V v lekarnah v Ljublj Litiji, Kamniku Skofji Loki, Kranju, Radovljici, Idriji. Tolminu, Trebnjem, Novem mestu, Ribnici, Kočevju, Metliki, Črnomlju, Posto- Ajdovščini, Vipavi, Celju, Sežani, Trstu itd., kakor v vseh lekarnah v Avstro-Ogerskem. Tudi razpošiljajo 3 ali več steklenic do izvirnih cenah na vse kraje Avstro Ogerske Proti ponarejanju se svari 'b ? Zahteva se izrecno Hubert Ullrich-ovo zeliščno vino i i I r i N Letnik L1X. Stran 489 Loterijske srečke. V Lincu dne 30. novembra t. V Trstu dne 30. novembra t. V Pragi dne ft decembra t 1. 26, 80, 33, 78, 82, 81, 40, 47. 10, 2, 19, 18, 55. Trzne cene. V Ljubljani dne 6. decembra 1901 Pšenica rž proso K Vse ječmen 7-50 oves K cene velj b, turšica K 6-50 b, leča K 10 aio za 50 kilogramov. ajda K 6'50 h, fižol K >v . .T •» - t *"£> —i * 4V r ' v C£> CO ♦ i ► 4 tiskarn ♦ ♦ ♦ ♦ y Ljubljani na jrfregu št. 12 se priporoča si. občinstvu v zvršitev vsih tiskarskih del, kot : knjige, brošure, okrožnice, naslove na pisma, pisma, kuverte, račune, vizitnice, cenike, jedilne liste, programe za veselice, naznanila (plakate), itd. itd. Tudi izvršuje edina v Ljubljani litografiška dela v eni ali večih barvali. Vse po najnižji ceni okusno in hitro. V zalogi ima mnogo knjig za mladino ter razne muzikalije. Cenik se pošlje zastonj in poštnine prosto. Ravnokar je izšla y zalogi J. BlasnikoYih naslednikov y Ljubljani t Velika In Mala za navadno leto ki ima 365 dni. Na svetlo dala c. kr. kmetijska družba. \\ Vi !:/•'• O ; J A Al, CÍ m 99 ** J. Blasnikova „Yelika Pratika" Mala Pratika" katero izdaja c. kr. kme- tijska družba že nad pol stoletja in katera izhaja od svojega rojstva že cez sto let, je torej edino le prava, starodavna „Pratika", katero je toliko let skrbno vrejal rajni prvoboritelj Slovencev, dr. Janez Blei- weis in v . župnik Blaž Potočnik ter razni drugi učenjaki duhovskega in svetnega stanu Ta „Pratika" ima na prvi strani podobo sv. Jožefa kot uradno potrjeno varstveno znamko. Zatorej zahtevajte le zmiraj Blasnikovo „Veliko Pratiko" isako drugo zavrnite, kot nepravo. ■ Srečkanje nepre lično 0 vrednosti. t T tople sobe Srečka stane Priporoča \ i menjalnica v Ljubljani. Stran 490. Vizitnice kuverte firmo v priporoča i Blasnikova tiskarna Ljubljani i Odgovorni nrednik: Avgust Pucihar. Tisk in založba: J. Blasnikov* nasledniki.