ZZO. Številko. v soboto 1. cMoUrn 1921. LIU. leto Izhaja vsak dan popoldne, izvzemal nsaelfe i u prasnifee. Inserati: Prostor 1 m/m X 54 mm za male oglase do 27 ml m višine 1 K. pd 30 m/m višine dalje kupčijski in uradni oglati 1 m/m K 2 --, notice, poslano, preklici, izjave in reklame 1 m!m K 3—. Poroke, zaroke 80 K. Zenitne ponudbe, vsaka beseda K 2*—. Pri večjih naročilih popust Vprašanjem glede inseratov naj se priloži znamka za odgovor. Upravntftvo „Slov. Naroda" In „Nsrodna tiskarna" EnaDova nlica si. 5, pritlično. — Tele£s?i st. 304. ,Slowsnsai Narod" velin v Lfabljani In po posti: ¥ Jugoslaviji; celoletno nsprej plača« . K 300*— polletno......., 150/— 3 mesečno......• 75*— 1 ........25— V iu -oiaUui celoletno polletno 3 mesečno 1 K 480— , 240— . 120— - 40— Pri morebitnem povišanju se ima daljša naročnina doplačati. Novi naročniki naj pošljejo v prvič naročnino vedno Bj^J po nakaznici. Na samo pismena naročila brez poslatve denarja se ne moremo ozirati. Uredništvo „Ilov. Naroda" Knaflova nlica it 5, I. nadstropje Telefon ste v. 34. Soplse sprtjema le podpisane in zadostno frankovanoa paar- Rokopisov se no vrata. "fM Današnja številka velja 2 kroni. Poštnina plačana v gotovini. Fran Šuklje: V časnikarski polemiki, ki se je razvnela zaradi nameravane zve* ze Dolenjskih železnic s pro£o Kar* lovec — Reka. oglasil se ie v za danjem času strokovnjak, če£ar m ne* nje na vsak način zasluži posebno pozornost. To je inžener Makso Klodič, kateri je v številki 204 *SL Narodaor z dne 13. sept. t. L obe'o danil uvodnik pod naslovom: »Zve* za dolenjskih železnic z reško pro go«. Mož ie eden naših najboljših tehnikov. Po svoji stroki zgradbe« ni inžener, sedaj podravnatelj za* grebške obratne direkcije, razpola* ga z obsežnim tehniškim znanjem, podprtim po bogatih praktičnih skušnjah, pridobljenih pri zgradbi turske, bohinjske in belokranjske železnice. Jasen in trezen, obenem strogo objektiven, je kakor nalašč ustvarjen za ulogo razsojevalca, ^arbitri litis« o kontraverzi: »Ko* čevie — BrG<3. Moravice ali Črno* ^elj — Ogulin«. Naravno torej, da bo njegovo sodbo treba posebno uvaževati. Do kakih sklepov prihaja g. Klodič v svoji oceni kočev5ke£a fMusilovega) in črnomaljskega (Kavčičevega) projekta? Eden in drugi se mu vidita preenostranska. Musilovemu načrtu ugovarja, da se ozira zgolj na zvezo z Reko, zane* marjajoč zvezo z Dalmacijo, dočim očita Kavčičevemu, da prezira Re* ko, pot do Kvarnera, Vsled tega, ker mu nobena teh prog popolno« ma ne ugaja, skuša tedaj dobiti re* zultanto, srednjo črto. ki naj bi od* govarjala obojnim interesom, za* dostovaia zvezi z bližnjim kvar* nerskim zalivom in dalmatinski zvezi. Proga, ki jo on priporoča, vodi iz Kočevja preko Mozlj?, Knežje Lipe, skozi poljansko doli* no na desno obrežje Kolpe preko Severina in Lukovdola skozi 5 km dolg predor do postaje Vrbovsk na železnica Karlovec — Reka. Z njo se naj zveze priključna proga iz Črnomlja mimo Vinice na Seves rin. Na ta način ponuja g. Klodič kompromis, ki naj združuje obe nasprotujoči si skupini interesen« tov. Na prvi pogled zelo prikupijiv predlog, ki ima za me neko poseb* no privlačnost, ker mi starost in politične skušnje kaj pogostoma priporoču jejo zlato srednio pot kompromisov. Toda čestokrat se pripeti, da je s kompromisom zdru* ženo polovičarstvo, ki naposled pos Boris Oodiiiiou. Po smrti earja Ivana IV., zvanega Groznega, ie 1. 1584. stopil na prestol njegov starejši sin Fjodor; njegov mlajši sin Dimitrij pa je moral živeti z materjo, vdovo Marijo, rodom Tatarko, v mestu Ugliču na gorenji Volgi. Ivan Grozni, čagar doba je nepretrgana veriga vojn, blaznih grozodej-stev. morij in bestialnosti. s katerimi je iztrebljal plemiće, bojarje in cela mesta ter krajine, ta krvoločna zver r.a ruskem prestolu je postavila za svojega naslednika Fjcdorja. ki |e bil telesno in duševno slabič. Car Fjodor se f« pečal le s sirovimi komedijami in cerkvenimi ceremonijami, vlado pa je prepustil regemtstvu peterih bojarjev. V tem regentstvu sta se borila za prvenstvo dva: Boris Fjodorovič Go-dnnov in knez Vazi lij Sujškij. Godumov ie bil tatarske krvi, a njegova sestra Irina je bila carjeva žena. torej on sam car^v svak; bil fe brezobziren, brezsrčen in zavraten mož silne energije in zločinske brozvestnosti, toda impozantna nojeva, ki je znala očarjati. Svoj- tekmece ie odstranil deloma s pregnanstvom, deloma z umori. Le Suj-Skij se je znal odtegniti njegovi krvoločnosti s tem, da mu je hlapčevsko pritrjeval v vsaki zadevi. Tako je postal Gbdunov pravi vladar Rusije sa ob življenju carja Fjodorja; ko pa T« » ilata 1698.1 umrL ia dol Cbodunco: K vzroča, da kompromisna rešitev na nobeno stran prav ne zadošča. In ako si bolj natančno ogledamo Klo« dičev kompromis, utegnemo priti do zaključka, da so tudi temu po* sredovalnemu predlogu moro očita* ti slična nedostatnost. Predno to pojasnim, hočem j označiti osebno svoje mnenje o na* črtih za zvezo Črnomlja z Oguli« nom (Kavčičev projekt) in Kočevja z Brod—Moravicami (dr. Mu* silov projekt). Od vsega početka do današnjega dne sem vnet pristaš in zagovornik proge Črnomelj — Ogu* lin. Ne toliko zaradi zveze z Dalmacijo, kajti povsem se strinjam z g. Klodičem, kateri z nepobitnimi argumenti odklanja domnevo, da bi kdaj naš tovorni promet mimo morske obali po kopnem mogel iti do splitskega pristanišča, namesto do bližnjega Kvarnera. Ali vsled tega sem za njo, ker smo po Kavs čičovi progi po najbližji in naj* ugodnejši progi zvezani z Liko ia njeno naravnost neograničeno raz* vojno možnostjo. Pri tem svojem uverenju vztrajam i dandanes. Glede projektovane proge Ko« cevje — Brod — Moravice bil sem do najnovejšega časa odločen skeptik. Pač sem priznaval veliko naravno bogatstvo teh krajev na lesu in premogu, videl sem lokalno važnost železnične črte. toda zbal sem se tehniških težav in ogromnih troškov, o katerih sem a priori so* dil, da ne bodo v nobenem razmer« ju z gospodarskim učinkom dotič« ne zgradbe. Vendar sem v predzad* njem članku svoje časnikarske raz* prave se o stvari izražal zelo pre* \idno. Sklenil sem bil namreč, prej prepričati se na licu mesta, po upogledu v nadrobni projekt, ali je nameravana proga sploh mogoča, zlasti v narodnogospodarskem in v finančnem oziru. Danes sem zelo zadovoljen s to svojo previdnostjo. Bil sem v istini od 7. sept. zvečer do 9. sept. v Kočevju, videl sem celo progo, videl tudi razvoj njen na hrvatskem gorovju ob desni obali globoko zarezane Kolpe, in vrnil sem se s potovanja s trdnim prepričanjem, da je projekt, zveza* ti Dolenjske železnice iz Kočevja pri Brod — Moravicah s progo Zagreb — Reko, povsem zdrav, teh? nično izp.?!iiv in celo v današnjih težavnih razmerah finančno mogoč. Vse to pač ne zaradi velikega tranzitnega prometa, ki ga hoe*jo nekateri optimisti v svojih sanjah pritegniti na to progo! To so iluzi* je, kajti predpogoj za točni promet z Reko so kolikor toliko umerjeni odnošaji z Italijo. Kakor hitro se pa ti vpostavijo, bo tovornik iz Nemčije ali s Češkega vedno raje vozil po železnici Ljubljana — St. Peter — Reka (140 km) nego po ko* čevski progi preko Rrod — Mora* vice (205 km). Ne glede na to, da je vsaj dosedai obrat na Južni že* ieznici občinstvu bolj simpatičen nego obrat po naših državnih že* leznicah. Tedaj no vsled pretiranih nad na veliki tranzitni transport se ogrevam za kočevsko progo, tem> več pred vsem zaradi kolosalnega lokalnega transporta, ki ga z apo* diktično gotovostjo pričakujem od uresničenega Musilovega projekta. Napravite enkrat pot iz Kočevja preko Banjalokc do Broda na Kol* pi in stopite dalje mimo Osilni-cc skozi romantično dolino zgornje Kolpe in Čabranke, oglejte si tiste nepregledne gozdne masive na obeh bregovih, še več na Hrvatskem ne* go na Kranjskem, večinoma pra* gozdi, v katerih še nikoli ni pela sekira, uvažujte tudi mnogobrojne vodne sile na Kolpi, Čabranki, Kol* piči in Belici, ki se dado izkoriščati z razmerno malimi troski, in prišli boste clo zaključka, da v tem iz« j £ m nem slučrj^ zgolj lokalni pro« met opravičuje zgradbo drage gor* ske železnice. Da je g. inžener Klodič v svo* jem kompromisnem načrtu prezrl to ckclnost, je glavna hiba njegove* ga predloga. Očita inženerjema Kavčiču in dr. Musilu, da sta pre* zrla Reko oziroma Dalmacijo — on pa ni videl ogromnega lokalnega prometa na Musilovi progi! Teh* nično je njegov kompromis docela opravičen, gospodarsko je nedosta« ten. A v železnični politiki ima be* sedo poleg tehnika tudi narodni gospodar, in čestokrat nadvlada ekonomični vidik tehničke pomi? sleke. Morda se ne motim v svoji domnevi, da je ugledni strokovnjak Klodič vsaj deloma traso študiral le na karti, a ne na licu mesta. Mor« da bi se strinjal z menoj, ako bi bi= Ja skupaj napravila isto pot iz Ko* čevia do Kolpe, na kateri sem *az iz Savla postal železniški Pavel! Ugovarjam tore i Klodičevemu kompromisu. On rc upošteva lo= kalnih interesov, zlasti prebival* stva ob zg. Kolpi in njenih doto* kov, poleg tega poslabša nasproti Kavčičevemu proiektu zvezo z Dalmacijo; sam pravi v svojem članku, da je »Kavčičevi proga glede smeri v Split idealna«, goto« vo je sedaj ovinek, ki ga on predla* ga preko Vrbovskega, v tem poglc* du poslabšanje. Tudi 5 km dolgi predor pri Hajdinu ni baš prednost njegovega načrta, dasi rc bi polagal preveč važnosti na to okolnost. Iz vseh teh razlogov pridem tedaj do zaključka, da ic boli strajati nri dveh ločenih železni: ih, ki bi ve* zaii Črnomcli z rev ko progo, nego poprijeti se Klodičevc kompromisa ne črte. Ali že čujem ugovore, češ. ta* ko zapraviš oboje, ker zahtevaš preveč, ne dostaneš ničesar. Obeh železnic ne zmoremo, torej odločiš mo se za eno izmed njih oziroma lotimo se Klodičevega kompromisa. Čujem, a ne odneham! Trdno uver* jen, da ima zveza z Liko in Dahni« cijo preko Ogulina veliko bodoč* nost, prešinjen tudi pomembnosti kočevske zveze z Brod — Moravi« ce za gospodarski vzlet našega na* roda, poživljam svoje rojake na de* lo! Na premišljeno, smotre;: >. m« umorno, složno delo in premagali bomo vse težave in zapreke! Jaz za svojo osebo se mu ne bom odtegnil, tudi upravni svet Dolenjskih želez« nic se bo z vso vnemo porczal za nadaljevanje svojih prog. Pred vsem pa svetujem lokalnim mtere* sentom v ozemlju črnomaljske iu kočevske črte: Nikarte se prekljati med seboj niti pobijati, nobenega nasprotstva med vami. temveč podpirajte se eden drugega, potem dosežemo, kar želimo, »quod est in votis« ter ne bomo potrebovali Klodičevega komnrornisn! Gospad^rsfisi orgazsiz3£iIa na zasedenem ozemlju. ii. Ed'en izmed glavnih cospodarskih problemov, ki s&htdvajo neodložno rešitev, je in o=tane, kakor znan^, izmena vseh kronskih depozitov in obresti v natančnem stanju dne 3. novembra 191S v italijanske lire v razmerju 60?o. Ooresti se imajo računati do dneva vsakokratnega izplačila. Ker je bilo nekaterim zadrugam post tot diserimina dovoljena izmena s 60?«, mora se uprav ista ia enaka izmeua doseči od italijanske vl.ide, oziroma od zaklađoiškega nadzorništva s krepko pomočjo naših poslancev tudi za vse ostale zadruge. Ako pa n*e pojde zlepa in zlahka, morajo naži poslanci delovati pri italijanski vladi na to, da uveljavi italijanska vlada nri prvem bodočem trgovskem dogovarjanju primerno zahtevo. Jugoslovanska vlada naj izrremeni fake zne«ke v Ure po cronrjem ključu v svojo hreni'". Pri tem naj se vpor>tevajo tudi ?lueaji, ko so bile take terjatve d">?lej že plačane v nežiirosnnih ali jncroslovenskih kronah. Ker bi pa na ta način nekaj za-flmrr napravilo poseben dobitek, naj so že sedaj merodajnj faktorji dogovore obvezno z dotionimi z.idru ga dogovora odstopile celotni dobiček, — ki gn prin^so gori navedena >p'era-cija — Zadr. Zvezi. Ves ta dobiček pa naj se vporabi za dotacijo posebnega, fonda, ki ima služiti za kritje slučajnih, brez krivdo zadrugo nastalih izgub. Po tega fonda bi imele v slučajih potrebe v?e zadruge zajamčene jim pravice. Rogularrn delokrog >Zadružne zvoze* je ngrotovljen v pravilih in splošno znm. Glavna naloga >Zadružne z vozeč za. zasedena o~-t,;i potem, ko se ugodno reši Tpmflanjl izmene, meri na to, da regulira denarni promet zadrujfcništva tor obvaruja posojilnice pred gorostasno dragim in težko dosegljivim kontokorentnim kre* ditom. Ta važni namen poskusi dosegi s tem, da začne sama, direktno dajati posojilnicam krmite z zelo u godni m i pogoji. Razen tega bo k>t močna za-, druga imela gotovo sama vri emisijskih zavodih za slučaj potrebe roea< komptni kredit. V sple.-no pričakovan nem slučaju, da bodo izven Italijanska države obstoječe vloge iamenjane v lu ro s 60%. se računa, da — vsaj prv^eof časa — ne nastopi potreb.t izrabljati omenjeni rec.=kompt. Nastati pe utognn ta potreba, ako močnejše ladrnge no M hotele koncentrirati vso nad vlogo, to je ves razpoložljivi denar pri Z. Z. Tudi bi lahko nastale hipne večja potrebe v časih, ko bi bilo pri Z. Z. preveč investicij. SlednjU nastanejo lr»hko tako» potreb^, ako bi se no di>-soglo reenil.>rno valutno izmene, kniti pri tem so tangirana ravno najkrepkefi še in najboljšo zadnure. namreč ono, ki so imele 3. novembra 10iS naffeč razpoložljivega denarja. Previdno urejena in solidno delujoča Zadružna zveza vspoeobl v kr t-kem času naš domači kapital, da M v bran postavi tujim denarnim sredstvom. Istočasno ukrepi v z ulostnl mori posameziro hranilnice, da uspešno branijo domačo posest, zla-ti s tom, da dosledno dajejo kmetu., ki in kad.ar zabrede v večjo stiske, cenen kredit brez vsakojakih oderuških obresti. V prvi vrsti bi morale posojilnica 7 blagohotnim krediten, če tudi na površnim kreditiranjem omogočiti našim ljudem, da pokupijo vsaj večino bnih pos^tev, ki bi jih emb Uglien umoriti nadi prestolonaslednika Dimitrija. In Godunov si je znal pridobiti najprej rusko duhovščino s pomočjo metropolita moskovskega, ki pa je imenoval za patrijarha, ter nato se bojarje s tem, da jim je izročil kmete za tlaca-ne in sužnje. Car Fjodor si je ob 6voji smrti določil za naslednico ženo Irino. A Godunov je svojo sestro prisilil, da s«* je kroni odpovedala in odšla v samostan. Da sa izvoli novi car, je Godunov izročil vlado patrijarhu in nekaterim boja rjem, svojim kreaturam, dotlej, da državni sovjet izvrši volitev. Gnusna komedija! In Godunov se je dal po sovjetu in po ruskem narodu še ponižno in obupno prositi, naj prevzame krono, ki jo je itak v istini nosil in zlorabljal že 14 let! Končno se je dal preprositl in ▼ Moskvi slovesno kronati. In izkazoval jo cerkvi se nadalfe razne usluge, protežira! je tujce, Angleže in Nemce, ter začel znova preganjati razne uplivne plemiče. Tako je obitelj Romano v- Jur-jevih izgnal, ji zaplenil vsa posastva ter načelnika obitelji, Fjodorja Nikitica Ramanova zaprl v samostan in ga prisilil, da se je pomeni šil z imenom Phi-laret. (Usoda pa je hotela, da je ta Phi-laret vendarle se postal oče kasnejšega rus. carja Mihaela Fjodorovića. Romanova, torej je bil praded rua, carsko o bi tejil Romano yJl **j__________ Ali csr Boris Godunov je imel tudi svoje prednosti; bil je moder vladar, ki je kakor Petsr Veliki in Ivan Grozni želel, da se Rusi evropizirajo ter se iznebe svojih azijskih barbarščin. Zato je pospeševal trgovino in obrt ter nameraval ustanoviti v Moskvi vseučilišče, na katerem nai bi poučevali evropski znanstveniki. Z neizprosno ostrostjo je nastopil tudi proti ruski narodni slabosti, pijančevanju ter je dal kratkomale zapreti vse žganiarne. Vse to je narod ogorčalo: zlasti pa je Go-dunovu izpodkopala tla strašna lakota, ki je zavladala p d državi. Te lakote sicer ni bil kriv ear Godunov. nego so io povsročili silni pomladanski mrazi in slane, ki so »atrli ves poeev. Tako Je po Ruslfi začelo vrati pr^ti carju Go-dunovu. V tem nipn j« nastopil na Poljskem inol, ki jo trdil, da je Dimitrij Ivano-vič, sin carja Ivana Groznega. Trdil Je, da v Ugliču ni bil umorjen, nego da je Godunovim morilcem čudovito ušel, da je torej pravi brat carja Fjodorja ia edini upravičeni car ruski. Lopov je bil lep. bistroumen fant, bržčas poljski plemič, ker je govoril ruski le slabo. Drugi sa trdili, da je bil pobegli ruski menih Gregorij Otrepjev. Gotovo je, da so sleparja izkoristili jezuitje, da bi Rusom vsilili katoliško vero. Poljski magnat Wiszno-iriecki, njegov tast Mniszek, vaj voda sendomirski, in papežki legat Rangoni so bili glavni pokrovitelji sleparskega Dimitrija. Komedijant je prišel v Krakov, so dal po jezuitih sprejeti v knto" liško vero (1604.). in poljski kralj Žiga III. ga je proglasil za pravega ruskega carja ter ga je podpiral na vse načine. Tudi pedj^ko plemstvo je večinoma prijatelj =ko podpiralo Dimitrija. Vse jo pač upalo, da spravijo z Dimi trijevo močjo Rusijo pod vpliv katoliške Poljske, napeža, jezuitov in katoliško cerkve. Saj ]č> moral DirrUrij ab-ljubiti. da prevede vso Rusijo h katoličanstvu in da podari svoji n?vesti, Marini Mniszkovi mesti Veliki Novgo-rod in Pskov. njenemu očetu pa mesto Pmolensk z okolico ter mu plača vse dolgove! Vso sleparsko lopovščino so torej režirali korietolovci — jezuitje in ka~ to!, poljski plemiči! Dne 15. avg. 1604. je odšel Dimitrij v spremstvu vojske jezuitov in poljskih šlahčičev pod vodstvom mogočnih poljskih magnatov, razuzdancev, pijancev, pretepačev in preko ušes zadolženih pustolovcev iz Krakova na Rusko — zasest carski prestol. Pri Kijevu &b je združila poljska tolpa z naivnimi kozaki, ki so v svoji neizobraženosti radi verjeli vsako romantično laž. Nato je vsa drhal krenila proti severu proti Moskvi. V trumah so se jim pridruževali ruski pomješčiki. lohkoverni kmrt;^ ?n vsa mesta so sprejemala si . k I resničnega carja. A car Boris Godunov jo IS. aprila 1£05. nenadoma umrl. To smrt jo smatral ruski narod za dokaz, da jo car-jovič Dimitrij pristni prestolonaslednik. Dne 7. maja se ja izrekla ru-ka armada za Dimitrija, ki je bil sprejet v Moskvi z največjo častfo. Vdovo in 16 letnega sina carja Godunova so zadavili in 20. junija 1605. je Dimitrij, obdan po polj-« ski konjici in jezuitih, triumfalno d> spel v PetrogracL Car Dimitrij jo dal vso pregnane Romanove poklicati domov ter jo Phi-» lareta imenoval za metropolita v Ro* stovu. Carico Marijo, vdovo carja Iva-« na Groznega, in mater carja FjodOrjd, jo dal pozvati iz Ugliča, da potrdi pred "svetom, da je res njen sin. In ubožioa starka je iz strahu potrdila vse, kar je zahteval. Tako ni dvomil nihče več, da ja car Dimitrij pravi sin carja Ivana IV. A kmalu Je pokazal, čegavo 'orodja je: vpeljal je poljsko običaje, poljsko naslove, izpreminjal je vso upravo po poljskem vzorcu, sprejel v senat več* cerkvenih veljakov ter je kazal preziranje do vsega starega ruskega. Zlasti pa je dovolil jezuitom največje svoboščine ter se pogajal z Rimom in Fran-« cijo. Hotel je zapleniti vsa ruska cerkvena posestva t?r vzdrževati v svojo varnost stalno vojsko tujih najem, nikov. Dne 1. maja 1606. Je dospela Marina Mui3zkova x poljski noši, obdana 30 2. stran .SLOVENSKI NAROD*, dne 1. oktobra 1921. štev. 220 gnati postavili na prodaj. Kakor »Jalti tudi ona posestva, ki pridejo ns bo-|HPn, oziroma na dražbo. V eminentno narodnem interesu sedaj obstoječa Ftva naših kmetov ni smeti razdori, pao pa po mogočnosti le večati, fo ven sinov na domu, ostane navadno najstar&i na domačiji. Drugi sin in kasnejši že slabše izhajajo in bodo gotovo silili s doma v Jugoslavijo. Da le tedaj domače nase prebivalstvo okrepi gospodarsko, da ne »beži >ex agrls paternis«, morala bi Zadružna Sveza prevzeti vso akcijo in natančna najdzorstvo neizogibnega izseljevanja. STsak slučaj, da izseljene« dobi brezplačno v Jugoslaviji zemljišče« morda ------ tucfi kaj živine ali kak stroj, bi ta moral uradno naznaniti Zadružni zvezi. In Zveza bi morala potem posoiilnlea do Učnega kraja ali okraja skrbeti za to, da domačo premoženja lzselnikove družim* ne trpi škode. Brezplačna podelitev zemljišča bi se morala namreč oceniti glede njene vrednosti. In ta vrednost, oziroma avota se potem odšteje od takozvanoga >parta«, ki bi ga izseljeni« imel dobiti od svojega doma, oziroma od brata, ki ostane pri domu in ki največkrat iztežka bdšteje odpravnino, t katero zmanjša in zmanjšuje od očeta prevzeto kmetijo in njeno gospodarsko moe. Nadaljevanje. Politične uestl. v m=a Glavni odbor radikalne stranic In Stojan Protič. Beograd. 29. ser> fembra. (Izv.) Včeraj dopoldne Je Imel glavni odbor radikalne stranke do 1. feopoldne trajajočo sejo. Glavna debata it bila o razmerju radikalne stranko no demokratske. Zanimivo je, da odbor so ni zavzel definitivnoga stališča Eipram akciji Stojana Proti ca. NaČe-ma na je odbor pritrdil stališču, da mora radikalna stranka vzdržati koalicijo s demokrati. Poslanec Ljuba Jo-yanović je poročal o podajanjih z demokratu Odbor je sklenil da se ta po-aajanja pod vsakim pogojem nadaljujejo in je preciziral navodila* Dalje Je Odbor razpravljal o najslavnejših zakonskih načrtih, tako o volilnem zakonu, o budjretu. o državnem svetu, o Dd^avornostl ministrov, o jrlavnl kontroli ln o uradniškem rakonu.— Glavni bdbor zastopa še vedno stališče, da Je treba v volilni zakon uvesti srbski sistem volitev, ne na D* Hontovesa pro-porčnejca sistema. Zanimiva Je bila izjava predsednika sr. Nikola Pašlća. Polival je vse radikalne poslance, da ne Sadajo v malenkostne razmere, da se sogibajo malenkostnim Intrigam in da aaslednjejo velike državne cilje. Pa-I1Ć le nastopil proti oni radikalni strnil, ki je za vsako ceno zahtevala umik aotranjega ministra Priblčevlća. Predsednik Paštć je zagovarja! stabilnost Kabineta. Prosil ie rudi radikalni klub. da radikalni člani finančnega odbora podpirajo finančnega ministra dr. Ku-manudija. G. Pašić je dalje izjavil da bo vlada v ministrskem svetu tekom 7 dni rešila proračun. Prihodnja seja k določena na jutri. Glavna razprava bo o stališču vojvodinskih radikalcev Id njih zadevah. = Probrani demoklratsJfce stranke. D*. Vbfa Marinkovlc. Kosta Timotije-trii in Milan Priblčević nadaljujejo dele za Izpmnembo programa demokrat liha stranke. e= Francoski posianfk. Beojrrad. SOL septembra. Ministrski predsednik m Nikola PašiC je včeraj sprejel francoskega poslanika g. Clemensa Slmon-jsa V daljši avdijencl = V dunajskem vojnem arhivu so iftafH do sedaj 42 zabojev raznih aktov ta dokumentov, ki so jih Avstrijci zbra-I v Srbiji za okupacije. Te dokumente Tso zbrali deloma zato, ker so Jih hoteli porabiti v preiskavi ki so jo nameravan uvesti proti nekaterim osebam, aelotna pa zato, ker so bili ti dokumen- Sm zelo važni in velike vrednosti. Ar-v Se ni popolnoma pregledan, ven-if pa sodijo, da bodo v njem naši! jnnojro važnih dokumentov, ki so izjd-jilD, tako n. pr. spomine generala Ata-aaskovlča in rokopise pokojnega Jo-tana Skerlića. ' = Papež m Jugo slovenski katolik! jr Italiji. »Piccolo della Sera« poroča iz Rima, da Je sprejel paDež v avdifenci tržaškega škofa BartolomasiJa. s katerim se je razgovarjal o razmerah dn-jiovnlštva in vernikov v Julijski Bene-Hii. posebno pa o razpoloženju Jugo-tfovenov pod Italijo. = španski kralj častni član 6a-(Gftahiške občine. Iz Banjaluke poročalo, da Je občinski zastop izvolil za svojega častnega meščana španskega krati Alfonza XIII., ker se ie med vojno zavzel za 12 banialuških meščanov ?n |th tako rešil smrti na vislicah. *= Romunske pripravo v Besara-^ttt- Iz Bukarešte poročajo, da Je vlada imenovala generala Popovica za frhovnega komandanta v BesarabUl ysa civilna in vojaška uprava je a a———mihi »hm ■■■ mmmmbmi poljskih plemičih, kot nevesta ear-slavnostno v Moskvo. In ne da »i bila prestopila v rusko pravoslavno trero, Je bila že 9. maja kronana za ru-jfko carico. Nato so se začele hrupn* pojedino in slavnosti, ki so trajale ves teden, A na vse zgodaj 17. maja Je jrzbrohnila vstaja. Rusom je bilo žaljiva komedije dovolj. Po vsej Moekvi so ^nili plat zvona, narod je naskočil aneli vdrl v dvorano, ko se je pillo In uganjalo blazne orgije, ter je umoril naprej poveljnika ruske vofske ftasmanova. Upornike jo vodil Varili j tojskij, prihuljemec Car Dimitrij se je hotel rešiti sko-H okno, a pri skoku si je zlomil nogo far Je obležal. Tolpa ga je pobila. Nato sto Rusi pobili Se večino poljskih svatov; baje jih je izmed 1705 uteklo le jfOO. Marino Mniszkoro in njenega •deta pa so vrgli v Ječo. Tako je po stoletjih ruski narod rie* pokazal svoj ponos; pokazal ga proti beštiji Ivanu Groznemu, niti proti Godunovu, ker oba sta bila Rusa; a pokazal ga je proti tujcu, prito-pencu. A zdAj fe sledil ear Vasilt gujskif, ti pa je ie leta 1910. stopil t samostan. Bele leta 1913. Je zavzel carski prestol zares upravičeni dedič — Mihael Fjedorovič Romanov, sin bivšega jbaztlha Philarai* in metropolita ro- ggsAMa-a*- i.........__^JCfeflifl arEv) ozlrora na rasen noložai v njerovUi rokah. =» Take Jonescn o Madžarski. Posebni poročevalec »Prager Presse« javlja, da je sprejel romunski zunanji minister Take Jonescu v Ženevi zastopnike časopisja, katerim le kot moder diplomat Izjavil da upa na daljni razvoj Zveze narodov. Po njegovem mnenju se niti ne more govoriti o sprejemu Madžarske, ker madžarska vlada ni izpolnila temeljnih pogojev za sprejem v Zvezo narodov. Zavezniki so sicer svoječasno razpravljali o njenem sprejemu, ker je zagotovi'a, da bo odstranila Habsburžane, sedal pa je jasna da smatra Madžarska Karla za svojega kralja. za Velika italijanska zmaga! *La-voratore« poroča iz Rima o velikem veselju nacionalističnega časopisja, ker ie Anglija priznala Italiji otok Saseno in neodvisnost Albanijo z mejami od L 1913 pod itali anskim protektoratom. »Lavoratore« dostavlja: Ves proletarijat se raduje! = Italija dela na avojo roko. Dunajski listi trdijo, da so v Parizu in Londonu precej vznevolieni. ker še Italija brez vednosti pariške ln londonske vlade samostojno intervenirala v Budimpešti in na Dunaju. Tako dela Italija, kadar misli, da more storiti kaj brez zaveznikov. Zaradi Albanije oa se je seveda sporazumela z Angliio. ker ve, da Jugoslavija ni Madžarska! tsa HHnka — politični konvertit »Slovenskv Dennikc piše: Pri pozdravu predsednika Masarvka v Ružern-berku ni bil oni Hlinka. ki se Je mudil v Parizu s ponarejenim poljskim potnim Ustom in pod napačnim imenom, ampak oni Hlinka, ki je tolikokrat pred vojno in Še po prevratu apeliral na narodno samozavest ln češkoslovaško skupnost. Ako bo ostal Hlinka na tej poti, bo na Slovaškem gotovo bolje, =3 izza kulis Zveze narodov. »Prager Presse« poroča, da so pred glasovanjem za sprejem »ruskih obmejnih držav* v Zvezo narodov, zapustili zastopniki vseh slovanskih držav dvorano. Od male antante 5e glasovala le Romunija brez posebnega oduševljenja. Sprejem omenjenih držav ie bila sklenjena stvar. Poljska ni mogla biti napram svojim sosedom preveč sovražna, vendar nI glasovala za sprejem. Jugoslavija m Češkoslovaška pa z ezirom na bodočo Rusijo nista hoteli prejudicirati bodočemu razvoki z glasovanjem za sprejem omenjenih držav. = Uničevanje nemškega vojnega materijala. Kakor doznava Reuterlev urad, je bilo doslej po poročilih med-zavezniške nadzorstvene komisije v Berlinu do srede septembra uničenih 3280 topov. Uničiti Je samo še dva topa, potem bo treba uničiti samo še milijon ton napolnjenih granat. 34 milijonov ton granat je že uničenih. V Nemčiji se nahaja poleg tes:a še 186 možnarjev ter 2852 strojnic 83.586 strojnic pa so uničili == Karlisti hočejo z glavo 06 zid. »Az Ujsag« priobčuje izjavo poslanca Lingaueria, ki je Izjavil da so se uporniške tolpe v Zapadni Ogrski odloČile za boi proti komurkoli. Antanta spToh ne more pričakovati, da bi madžarska vlada izpraznila ozemlje, ki ni več pod njeno oblastjo. Poslanec Friedrich pa je izjavil v »Nemzet Uisagu«, da se zapadno ogrsko vprašanje tudi po izročitvi antantine note prav nič ni Iz-premenilo. Iz nale Itralfe&lne. — Prenos Supi lovih posmrtnih ostankov. Iz Dubrovnika poročajo, da fe dosel tja dr. Trumbie, da se dogovori s tamošnji mi krogi gleda prenosa posmrtnih ostankov Frana Sunila iz Londona. Meščanstva v Dubrovniku Jo priredilo dr. TrumbiČu velike ovacije. — Požrtvovalnost srbskih profesorjev. Profesorsko društvo v Novem Pazarju šteje samo žrast Članov, ki so vsi prišli v Beograd, da so udeležijo kongresa jugoslovensklh profesorjev v Zagrebu. Potovali so nad 100 km do prvo železniške postaje. Štirje člani §o prišli v Zagreb, dva pa v Ljubljano. — Konferenca zastopnikov zdravl-liS& Ministrstvo za narodno zdravstvo jo sklicalo konferenco zastopnikov Zveze kopališč in zdravilišč za 10. oktober. Na tej konferenci bodo razpravljali s zakonskem načrtu glede kopališč, ki se bo predložil zakonodajnemu odboru. — Odhod zadnje ameriške vojne ladjje. Ameriški torpedni rušiUe štev. 855 je odpotoval 28. sept. iz splitske luke. Pri odhodu ga je pozdravila italijanska vojna ladja >Ribottic % američko zastavo. S tem je poslednja ameriška vojna ladja zapustila Jadransko morie. Ameriške ladje se koncentrirajo v Carigradu. Telefonska In brzofauna poročila. Hale meje ob Albaniji u nevarnosti. i ANGLEŠKO # ITALIJANSKI SPORAZUM GLEDE ALBAj NIJE. — đ Rim, 29. sept (Brezžično) Po ravno sklenjenem sporazumu med Anglijo in Italijo doseže Al* banlja, kar jo želela. Za albansko neodvisnost in integriteto jamčita Anglija kakor tudi Francija; razen tesla dobi Albanija Krioco ln Argi« rokastroe, kar so zahtevali zaae Gr« ki. Tako je tudi Italiji zagotovljena strategična varnost v krfskem prekopu. ZaščiU Albanije zoper morebitne napade z grške ali fugo« slovenske strani pripade zvezi na» roacv, kot katere topnik bo fun* £ira?a nemara ItaTj*. ITALIJANSKI PROTEKTORAT NAD AL3ANIJO. — d Pariz, 29, sept. Kakor do* znava >Ecbo de Pariš«, je poslani* ška konferenca končnovel javno uredila statut za Albanijo. V svo* jem sklepu je izjavila poslaniška konferenca, da je vzdrževanje al» banske neodvisnosti v mednarodnem interesu in da bo v slučaju, al:o bi so ogrožali politični in <2o* sp do ar?ki odnosa j i. Zveza narodov poverila Italiji zaščito albanskih pravic. ALBANSKE MEJE 12 L. 1013. — d Beograd, 2°. sept. Presbiro poroča iz Pariza: »Temps« javlja, da je komisija ekspertov v svojem poročilu smatrala, naj se Albaniji z m •Tirni izjemc^j dajo one mete, ki jih je leta 1913 določila konte* renes v Londonu. BORBA ZA ALBANSKE MEJE. — d Beograd, 29. septembra. Presh?ro poroča iz Londona: Dopisnik »Mancheater Pred mroisfsdlo avstrijsko - madiarskeia komflfbfa, Sper so nora rešiti v sporaeuma s malo antante. — đ Beograd, 79. sepl Dopisnfk »Novoetl« poroča, da js ministrski predsednik Nikoli Paši6 sprejel včeraj romunskega poslanika ter se razgovarjal i njim eno uro. Govorila sta o zahtevi češkoslovaškega ministrskega predsednika dr. Bonesa, naj s* zadeva Avstrije in Madžarske ponovno razpravlja. O tej zadavi so Je govorilo tudi na včerajšnji seji ministrskega sv*-ta. Ker zahteva ministra dr. Benfša ni v popolnem sojrlarjn s trianonsko pogodbo, je sklenjeno, da se to vprašanje razpravlja sporazumno z vsemi člani male antante. — d Praga, 39. sept »Narodni Politikam upa, da bo imela posredovalna akcija dr. Bensea pjpoln uspeh, ker se je edino na ta način mojoee izogniti oboroženemu spopadu. Tudi vprašanje madžarskih četalev se bo lahko resilo v sporazumu. Vse vojne priprave Češkoslovaške imajo po svoji naravi samo preventiven značaj. — d Praga, 29. sept Z ozirora na odobrenje, ki ga jo poslaniška. konferenca dala posredovalni akciji ministrskega predalnika dr. Benoša plede Zapadne Ogrske, pi?e >Prager Pres-sec, da so je zadeva znatno razbistrila. Razvoj dogodkDv se bo pospešil, ko bo češkoslovaški ministrski preds*,dnik zahteval od avstrijske in madžarske vlade točen odgovor v roku 48 ur glede na podrobnosti njegovega predlaga in gleds na obliko, v kateri ga Je treba irveetL Ako dospe definitivno privolilo in a ko Madžarska točno izpolni obveznosti, ki jih bo prevzela, bo minola Srednjo Evropo nevarnost novega prelivanja krvi ter bosta Avstrija in Madžarska zopet dobili sr^j mir. IZPRAZNITEV ZAPADNE OGRSKE. đ London, 2S. »epi Retrter* jev urad doznava: Po vesteb, ki so dospelo v London, namerava mad* žarska vlada izpolniti zahteve za* veznikov glede izpraznitve Zapad* ne Madžarske. Ako se ozemlje pu* sti vendar Še daljo v rokah irregu» larnih tolp, bodo vztraiali zaveznl* ki pri tem, da izprazni madžarska vlada v slučaju pogrebe omenjeno ozemlje s silo. ROMUNSKA PROTI MADŽARSKI. — d London, 29. sept (Brez* žferio) Romunska vlada je izjavila, da je pripravljena sodelovati pri gospodarskih odredbah zoper Mad« žarska Hkrati pa je sporočila, da bi taka sredstva vplivala le počaii, ako ne bodo spremljana po ostre j* ših odredbah* GOSPODARSKE REPRESALIJE PROTI MADŽARSKI. — d Praga, 28. sept Med deba* te o zapadno*ogrskem vprašanju na včerajšnji seji zunanjega odse* ka zbornice je izjavil med dr. mini« strski predsednik dr. Beneš, da bi prišle kot represalije za Madžarsko v poštev v prvi vrsti gospodarska I represalije. Rekel je: »Mojc stali* < šče je, da se morata v prvi vrsti . i držati in izpolniavati oba dva nos 1 Guardiana« piše, da le pri določevanju albanskih mej priSlo do ljutih borb. Lord Cecii si bo vsekakor prizadeval, da se bo to vpraSanls resilo Is pred koncem zase* Janja Zvazs narodov. Albanska delegacija je izdala komunike, kateremu jugosloven-tki delegati odrekajo resničnost in v katerem albanska delegacija predstavlja majhen obmejni incident kot homersko bitka Albanci nameravajo Jugoslovene vreči dalefi sa demarkacijsko črto in Škodovati njihovemu dobremu glasa na zapadu. BORDC OB ALBANSKI MEJL — d Beograd, 29. septembra. Presbiro poroča tg Debra: V borbi pri Kardu ln Reči so imeli Albanci tudi topove večjega kalibra in donošaja. D sntae 1«, da so streljali s topovi stroko. nlka popolnoma tevožbanl ljudje. Mlslij* 4* so bili taji častniki. — d fikopljo, JO. ?eptembra. (P. B.) Dne KL t. m. se na meji ni zgodilo nič posebnega. Po poročila seljakov iz sela Reči so imeli Albanci v borbah od 20. do 24. t m. 130 mrtvih. Neprijatelj drži iste postojanke kakor dne 2f>. t m. KONCENTRACIJA NASlH CET OB ALBANSKI MEJL — đ Beograd, 39. septembra, (P. D.) Ker je tiranska vlada odrodila mobilizacijo in koncentrira čete ob vsej meji In demarkacijski črti in ker Je kršila demarkacijsko črto z napadom na naše čete pri Klješu in Arata, ie naša vlada prisiljena olačltt obmejne posadke napram Albaniji, da bi bile pripravljene proti vsaki eventualnosti In iznenađenju. KONCENTRACIJA AL3AN* SKIH ČET. — Beograd, 30. septembra. (Iz* vrrao) Albanska voditelja Tura in Huseinbeg koncentrirata ob alban* ski meji številne četo v svrho na* pada v smeri proti Pfakovici in Peći. Tem albanskim četam se ie pridružilo zelo mnogo naših od? metnikov in razbojnikov, godbi, zakaj, Sele tedaj, c% bi se pogodbe res izpolnjevale, bi bil čas za koncesijo na političnem in gospodarskem poliu. Koncesije pa niso, postavim, k*ka delna kršitev mirovnih pogodb, ki se morajo v pr» vi vrsti do pičico izpolniti.* ZVEZA NARODOV ZA KUBDITKO POMOČ AVSTRIJI. Wm E ženeva, 28. arpt SJnrpSSfna Jjvez© narodjv jo odobrila poročilo p rovi rovi eno gospodarsko in finančne komisije svetu Zveze narsdov, v kate* rem jo opisano delovanje svare narodov v preteklem letu. To pvmčile tvori dopolnilo k poročilu o delovanju svata Zveze nar>dov. Poročevdlee Ador fe ugotovil, da ^ nahaja kreditna aCiei!a za Avstrijo tik ped sklepom. Avstrijska vlada ie lojalne izpolnila svo^e obveznosti in polo^a^ v Avstriji ni več obnpen. Delerat Avramovi? (Jugoslavija) ni 5mc! nie* proti temo, da se pernata Avstriji, zahteval na je. da se pomaga tudi družim državam. Balfour je apeliral n<» sosede Avstrije, naj odstra-nifo vso zapreke, ki ovirajo gospodarski razvoj med AvstrijD in njimi. Han-notaur |d tudi priporočal, naj se takoj odstranijo vse pcgpodarske zapreke. Mensdorff (Avstrija) «rs fo zahvalil predgovornikom za izrazi simpaiij in jih Je zAcrotovil, đa so ti izrazi £e oja-?ili zaupnnio v Zvezo narodov. Naslednja seja bo futri. ZVEZA NARODOV IN TRGOVINA Z DEKLETI. — 9 fese rs, 19. septembra. PrecVet rtov. Na l*otn se nahaja transport, brOječ 50 oseb neea sodišče okoli sto e^eb. Med zadnjim, v ponedeljek v Ivlnrirnr dospelim trans{>i>Ttoni, sta bili tudi dv« učiteljici, ki sU moralj hoditi 40 km j»e4 v eekorti. Ti transporti pa med našim jugoslovenskim narodom v Prekmurju ne vzbujajo pos*bnjh simpatij, ampak nasprotno '3gr>rćenje, katero znajo razni medžaroni izrabljati v svoj^ agita-eijske nam":i^. Previdna politika v lJrekmurlu b\ morala vse ukreniti, da bi se t*ki priforj ne godili pri belem dnevu la da bi se zadeva raftevula na 1 jen mesta. Drž. inveiflciisKo posojilo. F. Križe j. ViSnja gora 10.40» Maks Llijen, trsrovoc, Lfub- Ijana 20.G(K) J. H. v P. 112.000 J. V. v P. 100.000 Dr. Rlhard Jut, sanitetni major, stalna vosoa bolnica, tu 24.000 A. R. v V. 135.000 Ivan Birolla. podjetnik, Zagorje ob Savi 100,000 Dr. cvetko Urcsorič, naCelnil: ministrstva soc. pol, Beocrad 6.O0G Jožef Reisncr. profesor Ljubljana S.000 Dragotin Štruceij, LjabOaila 2.0C0 Dr. Andrej Kuhar, notar Ljubljana 4.000 Stana Kante, učiteljica Ljubljana i.000 V. H. Rohnuann. trgovce Ljubljana 40.000 Evscn Lovšin, bančni uradnik 1.200 Sokolska župa I. 8JKKJ Milan Vidmar, ravnatelj strojnih tovarn . tu 10.000 Dr, JožcI Rakei, okr. zdravn3c Šmarje v:\ Jelšah 7-200 Telovadno društvo Sokol L 10.000 Kump Ernst, postni oilciaJ 4(K) Dr. A!b»n Ceiark. okrožni zdravnik, Mokronos 6.000 Jadran^kn men lanska družba LJubljana 40.000 lačaana delavska zavarovalnica zoper nezgode, ta 1.000.000 Začasni obči pokojninski zavod za nameščence, tu 1^00.000 Ive Belamarič, trs:oveo Šibenik 4.000 Braća Iljadica. posestnika Šibenik 60.000 Uroš BoreUo. trgovec. §ibe?rik 12.000 Fran Moro. postni upre- Titelj, Šibenik 4O000 Krsto Obratov, posestnih Tijeme 2.000 Pučka štedionica. §lbe n.000 Josip Jadronja, trsevec Ibenik 4.000 Cvijeta Jadronja. šibenlk 2.000 Kranjska deželna bf>Pka: Zora Kokllč, privatna uradnica Ljubljana 2.000 Dr. Andrej Kuhar, notar Ljubljana 4.000 Uprava Komende nem. vi: reda, Veiika Nedelja 800 Amon Smolnikar, tesarski pomočnik, Ravne 10.000 Obč. hranilnica v Kr* škem, Krško 500.000 K »Obnova«, gradb* drus žba z o. z„ tu 400.000 m Gradbeno podjetje G. Tonnies, tu 200.000 » Matija DolniČar. restav« rater, Liubljana 48.000 » t Jaroslav Breucr, tu 100.000 o j Inž. Pavel Endlicher, tu 6.000 » Neimenovani Ljubljančan 20.000 a Teodor Korn, tu 10.000 » Franc Koman, tu 6.000 -n Anton Smolnik. Amerika 20.000 » In!?. Matko Prelovšek, tu 8.000 * Ivan Dolinar, Poljane 4.000 m Srečko Potnik, tu 20.000 » Neimenovana Ljubljane čanka 50.000 x Dr. J. Zirovnik, tu 10.000 » Dr. Vilko Baltič tu 10.000 a Odon Koutnv, tu 4.000 » Dr. H. Dolenc, tu 10.000 » Josipina Nedeliko, tu 15.600» Neimenovani železničar 80.000 » Neimenov. Ljubljančan 40.000 a A. Carli. Žužemberk 20.000 a Dr. A. Lavrič, Rog. Sla= tina 10.000 a Neimenovani Primorec 10.000 a Tomaž Bizili, tu 10.000 » Franja dr. Tavčarjeva, tu 20.000 » Josipina Arce, tu 20.000 » Dr. Ivan Tavčar ml., tu 10.000 a Pokojninski zaklad Trgovske fn obrtne zbornice 200.M0 Sokol II. 30.000 D£3£ilBl!I@!!Sfc! PC^PIS. Pri podružnice Narodne br.n* ke t Liublfani ie čekovni urad pod« pisal deset milijonov sedem odstoti nega državnega investicijskega poa sojils. Zbiralie znamke za tatlirasKo Matico! rMsaaVaVaVHH Kes Danes ob 10. dopoldne je bil ▼ Akademskem domu poleg Uniont otvorjen kongres Glavnega Za* družnega Saveza. Kongres ie otvo« ril predsednik ljubljanske Zadruž* ne Zveze g. dr. A. Korošec s kratkim nagovorom, v katerem jo na* glašal da zadružna misel zmaguje po vsem kulturnem svetu in tudi v naši državi. Med viharnim odobra. njem je iskreno pozdravil zastop* pike bratskega našega češkoslova* skega naroda. Na kongres so iz Če* škoslovaške došli g. inž. Ferdinand Klindra, predsednik »Osrednje jednote gospodarskih društev« v ragi, ravnatelj te jednote g. JUDr. Ladislav Dvorak, g. prof. Frant. Hrdlička, podpredsednik Gc* spodarskih zadrug v Bratislavi in g. dr. Frant. Buli a, predsednik G o* spodarskih zadrug za Slezko in Moravsko v Brnu. Predsednik dr. Korošec je da« lje pozdravil g. Miloša Š t i b 1 e r * j a, šefa poljedelskega ministrstva, g. vlad. svet. Rohrmanna in g. Milana Obuljena iz Milana. Kongres so brzojavnim potom pozdravile razne zadruge, med dru* gimi: Savez srpskih zadruga v Du* brovniku, Savez srpskih zemliorad* ničkih zadruga v Zagrebu, Polje* delska komora v Pragi po podpred* sedniku g. Marakujevu in »Aka? demski kongres« v Pragi po pred=» sedniku g. Živerovu, bivšemu pred* sedniku Narodne banke v Moskvi. Zlasti slednja brzojavka je bila ze* lo iskrena, v kateri izraža zastopnik Ljubljana, 30. sept, ruskih emigrantov željo k najbolj* šemu uspehu. Kratka so bila poro* čila odbora o tajniških in blagajni* ških poslih. Na predlog ministra n. r. prof. Glavinića je kongres podal absolutorij dosedanjemu central* nemu odboru. Zanimiva so bila na to izvaja* nja g. prof. dr. Frangeša, pred* sednika hrvatskih Gospodarskih zadrug iz Zagreba o gradnji novih železniških zvez in o ekonomskem pomenu svobonega pristanišča za napredek našega kmetijstva. Krat* ko je razpravljal o sedanjih želez* niških načrtih. Zadevna njegova resolucija je bila soglasno sprejeta. G. dr. F r a n g e š je tudi predložil resolucijo proti povišanju železni* ških tarifov. Ravnatelj Saveza kmetijskih zadrug v Zagrebu g. Rudolf G a» ljer je predlagal resolucijo proti previsokem obdavčenju zadrug, kar se prakticira na Hrvatskem in v Slavoniji. Kongres se nadaliuje. Šef po< Ijedelskega ministrstva g. Miloš Š t i b 1 e r ima zanimivo predava* nje: Pravo i privredno stanie po* krajina kao temelji prelaznih mjera za zajednički jedinstveni zadružni zakon. G. Mihajlo A vr amo vic", upravnik Glavnega Zadružnega Saveza pa o zemljeradničkem kre* ditu. Kongresa se udeležujejo za* stopniki vseh v Savezu včlanjenih zadrug. neone vesir*. V Ljubljani. 30. septembra 1921. v— Zdravstveno stanje kralja Aleksandra, Presbiro poroča, iz Pariza: JTj. Vel. kralj Aleksander bo v kratkem popolnoma okreval. Včeraj se je odpeljal v Pariš. — Kakor j a bilo javljeno, biva sedaj kralj v Versaillesu. — Pokrajinski namestnik gosp. Ivan Hribar v Beogradu. Kakor javljajo iz Beograda, je včeraj spre* jel notranji minister g. Sv. Pribite* vić pokrajinskega namestnika gosp. Ivana Hribarja. —Zadnja čast narodni žrtvi. Dne 24. avgusta 1915 ie bil od avstrijskega vojaškega naglega soda obsojen na smrt Ivan B renče, gostilničar in posestnik x Dovjega. ter Še istega dne ustreljen na^Suhem bajarju«. Ictrie-val je svojo nedolžnost ter je končno, spoznavši, da mora umreti, izrazil zeljo, da naj se njegovih zemeljskih ostankov ne pusti ležati v »Suhem bsjarju«. Leta 1920 so njegove hčerke zaprosile za obnovo kazenskega posto-pania, ki se je dovolilo, in je bil pokojni Brence obtožbe oproščen. Bil ie torej po nedolžnem usmrčen. Njegovi zadnji želji so sedai ustregli njegovi sorodniki. V ponedeljek, dne 3. oktobra t. 1. ob 5. popoldne se bodo vzdignil niego-:f zemeljski ostanki in slovesno prenesli ob snremlievaniu vojaške godbe v njegov rojstni krai Dovie. kjer že peciva njegova žena. ki smrti svojega moža ni mogla preboleti. Pogrebni sprevod se bo razvil od vojaškega strelišča, po Karlovski cesti. Sfer eni trgu. Prešernovi ulici. Dunajski cesti. Gosposvetski cesti na državni kolodvor. Kdor je Jngosloven, naj se udeleži tega sprevoda! — Predavanja prof. g. dr. Frana Ilešfća v Beočfadti. Jugoslovenska Matica priredi v Beogradu preda* v?nje o znamenitih krajih naše ne* odrešene domovine ter o kulturnih in političnih razmerah, naših bra* tov. Predavanje se vrši dne 1. okto* bra t. I. Predava vseučiliški profe* sor g. dr. Fran 11 e š i č. S predava* njem ie združen tudi koncert prof. g. dr. Kozine. — Škof dr. A. B. Jeglič v Beo* ffraiu. Notranji minister g. Sveto* zar Prihičević ie včeraj sprejel liub* ljanskega škofa dr. Antona Ron. Jegliča in djakovskega škofa Aksa* moviča. Oba škofa sta interveni* rala pri ministru kot voditelju mi* nistrstvft prosvete. _ Pomoč duhovništvu. K temu člunku dr. Rada Kusefa v 216. štev. >8&ov. Naroda« smo prejeli tele opazke: Na gimnaziji sem se kot gojenec nffcega cerkvenega zavoda šolal tako-rekoč s cerkvenim denarjem, in čeprav ts, vzgois. ni mogla toliko vplivati na-»e, da bi se bil vprege! tudi r>red politični cerkveni voz. mi j« ostala v srcu globoka hvaležnost vsaj do tistih iz-m<*d teh svojih vzgojiteljev, ki so roi-•lili dobro z nami. Drugo vprašanje seveda ie, ali je bilo potrebno in žo celo koristno, da so nas zaklepali hnje od ptičke v kleti in nam s svojo ozko-PTČnostj^ zaarrenili spomin na sest, sedem najlepših mladostnih let — resnica je. da na-* brez te podpore cela množica ne bi bila moda dokončati svojih srednješolskih naukov. Vsakdo torej inmed nas ki mu ni tuj čut hvaležnosti, privošči tudi služabnikom cerkve Primerno eksistenco. In to nič manj tudi iz >držaVotvornih< vzrokov: fcle- modro nagi asa dr. Knšej. (Pozabiti pri tem posebno ni, da je veliko število naših sošolcev gnal v ta stan ne >poklicc, ampak čisto materijalni račun: da si z najmanjšim stroškom in trudom pridobe udobno življenj«*, in da postanejo ti gospodje po svoji >mentaliteti< lahko še posebno nevarni, če vidijo, da so ss v svojih nadah prevarili.) Navzlic temu pa, da me je prof. Kušefev članek iskreno razveselil in nič manj dejstvo, ! da si ga je uredništvo samo naročilo, I naj mi bo dovoljeno dvoje opazk: I. G. dr. Kušej naj ne prezre, da so gg. kaplani naposled — vežbeniki, kakor vsi konceorm praktikanti, suplenti, I:oncipijenti - začetniki itd., ki so se , leta in leta morali kratkomalo zadolževati, al:o niso imeli podoor? od doma, do čim so kaplani vsaj za silo izhajali. Oeprav pa je hvala bogu padlo nnčelo, da kdo i po dovršenih visokih šolah delaj še neksj let popolnoma zastonj, dobijo še danes razni praktikanti kimaj za najnujnejše potrebo in tndi kap-I lani nimajo večjih pravic II. Ni dvoma, da fe na stotine župnikov pri Sv. Petru, ki skoraj stradajo, toda prav tako je rc3, da jih fs na stotine pri Sv. Pavlu, ki imajo vsega v izobil'u. da ne govorimo o silr:om bogastvu raznih škofij, samostanov itd. In zato vprašamo: k.*k?na krščanska ljubezen je to, da pusti brat brata v Kristusu trpeti pomanjkanje in celo bedo. pa mu še na um ne prihaja da bi mu vsaj pomagal, ako že noče 2 njim deliti?! — Zakaj če ie ©goizem in materijnlizom srd pri lajikih, kaj naj rečem o tej brezsrčnOsti : organizacije, ki naravnost temelji na i ljubezni? In naj se naposled pomisli, j da bo — prav p > slovensko poveda/io — vse hudič vz?l. če se bo na vse stra-j ni jemalo »amO iz državne hlng.ijnie. .. ] Nal se torej poftvbnim, a tudi samo ro-j trebnim pomaga, in sicer izdatno in i prej, a poleg erarla naj se pritegne tudi fonde, ki tudi še dnne« po vsej pravici zaslužijo ime >mrtve roke*. — Obsodba radi protidiz* a v neg* demonrtrr;tivnega dejanja. Ok_a;no glavarstvo celjsko je po § 1. in 3. naredbe z dne 11. junija 1921. obsodilo na 14 dni zanora in 1000 K globo, v slučaju neiztirljirosti pa na 6 4 dni zapora kanlan* Antona 7unani-ča v Grižah pri Celin ker se je na državni praznik Sv. Cirila in Metoda dne2 4. maja po službi božji odstranil od oltar-ia, prednosejeodoel« državna himna. Mariborska >$traža<: se radi te obsodbe silno hudujs in piše: >Povejte nam zakon ali naredbo cerkveno ali državno, avstrijsko ali iugo-■slovensko, po kareri ie duhovnik dolžan po izvršeni maši med petjem državne himne stati nred oltarjem! Ni js! Cerkvena oblast, ki ie za duhovnika v prvi vrsti in za vedenje, duhovnikovo pri opravljanja cerkvenih obredov •edino merodajna tega ne ukazu'« . . •< Dobro. Vorašamo samo spoštovano >Stražo«r, kaj bi se zgodilo z duhovnikom pod Avstrijo, ako bi bil demonstrativno ostavil oltar v rrenotku. ko se je pela avstrijska cesarska himna? Obtožili M ga radi veleizdaje in zanrli brez pardonA v večmesečno ječo. Zato si faktično niti eden duhovnik ni nrval storiti kaj takšnega, dasi hi takrat imeli povoda dovoli na ta način demonstrirati proti nasil«tvom dunajske vl^de. izvršenih na slovenskem narodu. Sedaj, ko imamo svoio narodno državo, svojo narodno dinastijo, ko *e naš jezik zagospodoval v vseh uradih in Šolah, pa so poedini duhovniki ki si drgnejo v slepi svoti strasti drmonstrirati — ti državi kot taki, proti oni državi, ki 1« dala Slovencem svobodo in jih dvignila na stališče g o s p o d uj očeg a naroda! Ali ni škandal? In če so Je državna oblast ob koncu kon.-ev osokolila, da nastopa z železno roko proti takim elementom, ki nočejo dajati kralju, kar ja kraljevega, in državi, kar je državnega, mora to odobravati vsak polten Jugoslovan in n&j pripada tej ali c.ii politični str. r.ki. — Puntigam ojlikovana za Koro-Kd p'ebiseit. Po poročila graške >fa-gespost« je prejeli graška pivovarna Puntigam od celov^-: 'a Heimatsdien-sta< v zahvalo za p red pripravo za koroški plebiscit posebno diplomo. To priznajo Nemci javno tistemu podjetju, ki ima pri nas toliko podružnic in ki ima v Mariboru io vfcdno svojo posest. Lastnik pivovarne ja sicer pod sekvestrom. Značilno za toleranco mariborske obrtne oblasti, ki včasih tako rada nagaja domačim obrtnikom, je, da pusti temu avstrijskemu, od naših najhujših sovražnikov odlikovanemu podjetju še vedno rudi gostilničarsko koncesijo v Mlinski ulici. Al ve g. sekvester v Ljubljani za to odlikovanje? — Odvetniške vesti. V imenik fcd-vetnikov sta se vpisala dr. Fran K 1 o d r in dr- Rudolf Krivic in si-< er prvi s sedežem v Kozjem, drugi pa s sedežem v Ljubljani. — Slovenska eskomptna banka v LJubljani naznanja, da otvori s 15. oktobrom svojo podružnico v Slovenjem-gradcu v hiSi trgovca g. Kopača. — Začasni zakon o po&odM med glavnimi zavezniškimi in pridruženimi silami in našo državo, podpisan v Saint Germainu - en - Lave, priobcujo >Uradni List« št. 11«. — Letošnji večerni tečaji modemih Jezikov: srbohn-aščine, francoščine, la-šeme, v poslopju učiteljišča (moško učiteljišče, Resljeva cesta) se prično v ponedeljek dne 3. oktobra. Otvore se s srbohrvaščino v ponedeljek ob 7. zvečer. Vpisovanje in vse podrobnosti pri šolski slugi. — Hudo obsojeni navij afcl cen. Občinsko sodišče v Mariboru je imelo v sredo večer v mestni dvorani svojo prvo javno razpravo pod vodstvom sod. svet Vidovima. Obtoženih je bilo več strank radi navijanja cen. Razprave se vr§o po Istih formalitetah kakor pri rednem sodišču. Prve obsodbe izražajo o čutno ostrino člena 15/3 naredbe za pobijanje draginje. Obsojeni so bili: Rupert Lederhas, mesar, ker je prodal kaznilniškemu pazniku Bajdu 30 dks; govedine za 12 K, na 1 mesec zapora in 25000 dinarjev zlobe. — Franc Hohnjec, predsednik mesarske zadruge ie prodal ge. Laterer 45 dkz mesa za 16.40 K s pripombo: Kuttelfleck sind bi!l!ser, wer gttt essen wfll, muss gut bezahlen. No, g. Hohnjec je dobro uganil. Kajti pkcal bo 25 000 dinarjev globe, poles tega se bo odpečil en mesec. OproSče^a sta bila mesarja Veicel Miroslav In Trafelu Štefan, Vinko Hmeljak, trgovec je kupil 60 1 dalmatinskega olja po 6*5 K, v litrih ga je ponujal po 90 K. Sodba: 3 mesece zapora in 10.000 dinarjev globe ter zaplemba olja. Te ostre obsodbe so vzbudile po Mariboru veliko pozornost, bile pa so že zdavno potrebne. — Onega, ki si ie prisvojil v nrde-Ijo d^.e 25. t. m. n? glavnem kolodvoru listnico z mojimi dokumenti in denarjem, nrosim, da mi posije anonimno samo dokumente pod >T3ogdanovičr na tipravnišTvo >Slov. Karodac. — Turistom v neznanje. TC<»r j? obisk Aljažovega doma v Vratih po-poli --na pronrli-;! ro bode tudi ta planinska postojanka 3. vinotoka t. 1. zatvorila. fa! f vani Cl.irutvn na »i^rl^rh« oCIla. nem doi od pol \ in motor:]* telovm... . . . H : g • v. ,; de na brezdvomno velik vpliv duhov-ailcov na na^e ljudstvo in nevarnost, da se nezadovoljnost pastirjev Ie prela- ne morda proti neljubi jim vladi, kar i*a prenaša tudi sa £reda» »ac tako 114 W1p Hopot*gIdncvih. Da bo tudi temu ob* činstvu ustreženo, so \T>eIinre ob nedeljah in prazniki:; popoldanske predstave. Prva t-ka. predstava bo v nedeljo 2. oktobra ob 3. popoldne. Igrali bodo Fmžgarlev pf.rod* ni i0 okaz »Razvalina ž i v * ljenja«. — Otvortvena predstava v t!rr.mL Dramsko gledališče prične letošnjo sezono dne 1. oktobra leta 1921 ob pol 8. zvečer z Josipa Ko^ sorr. izvirno dramo »Požar s t r a^ s t iKcsor je gotovo naiboli mu darjen jugoslovenski dramatik. Slo? vensko občinstvo Ca doslei, žal, ni poznalo, dasiravno si ie celo v ino* zenistvu nridobil mno'4o priznanja. Dramo -^Požar strasti^ so igrali na Dunaju, v Prar^i, v Hamburdu in drugod, povsod z velikim uspehom, Kosor, ki je biva! za časa vojne v Rusiji in Ameriki, ie sedaj urad« nik v umetniškem oddeleniu mini* strstva prosvete. Gledališko vod« stvo ga je povabilo, da prisostvuje svoji slovenski primieri. — Druga dramska noviteta letošnie sezone bo v nedeljo, dne 2. oktobra ob pol 8. zvečer. Uprizori se Shakespeare* ova »Komedija zmešnjav«. Obe noviteti sta popolnoma na no* vo opremljeni. — Elitna rcvijs. V Liubliano fa do-šel znani svetovni enciklooedist Mr. Amano ki priredi v nedeljo 2 oktohra v veliki dvorani Narođneaa d?ma elitno reviio nsidovr&dnejHh svetovnih senzadi G. Amano io postova] v prvih svetovnih cled.ili£xih in ?.el obilo priznanja. Vstopnica za to redko predstavo se dobe v predprodaji v trafiki v 8elenbur«:ovi ulici. — SoLol f. vabi članstvo na tidclefho k prire-J tvi iavr*e telovadbe Sokola v 5t Vidu in slav losuie otvoritve doma ?okola v Radovljici v i ■ : jj Z. oktobra, Odbor. — j : i 8o!:o-i naznanja br. svojemu ilai t ki so udeleži sveca-nosti odkril ■ kega doma v Radovljici v ' ■ 2. oktobra, da dobe Izkaznica sca polovično vožnji pri br. Kovaču v odborovi sobi v Narod- sicer v petek in soboto r. večer. . ,:.r.nanja, da se je po-0 ne ačno naznanilo 3 :. V resnici je novi raz-pered i lovzuinih ur moikili oddelkov elede^i: deea do 14. leta od p jI 6. do pol 7„ strtrejii bratje od pol 7. do pol 8., naraščaj od 15. do 18. leta od pol 8. do pol 9.. od pol 9. naprej člani, za enkrat ob ietih dnevih, t. j. torkih in sobotah. — Novomeški Sokol priredi v nedeljo dne 2. oktobra t. 1. ob 15. uri javno telovadbo na Loki. Istega dms ob 8. zvečer se vrši v prostorih Narodnega doma družabni večer, pri katerem sodeluje orke*U°r. — Sokol II. naznanja, da r i ene vrsta starejših članov s telovadbo v ■soboto, dne 1. oktobra t. 1., ki se nadaljnja nato vsak torek in vfako sobe t i od pol 7. do pol 8. zvečer. Vodstvo vrsta prevzame brat Miroslav Ambrožič, bivši župni načelnik Tržaške župe. Ure so izbrane tako, da fe vsakomur on. -gočeno posvetiti dvo uri na ted>n telesni vzgoji. Ob istih urah se sprejemajo tudi pri?!i«i ter fo dado v=a potrebna pojasnila in navodila. Pridite vsi in že to soboto. Zdravo! — Sokolsko društvo v Radovljici priredi v nedelio 2. oktobra ob priliki otvoritve Sokolske^a doma veliko slavnost z javno telovadbo. Bratje in sestre, ki se hočejo udeležiti om^nieno slavnosti, imajo iz Ljubljane ugodno zvezo z jutranjim vlakom. Iz Radovljico v Ljubljano vozi zvečer 'okoli 9. ure običajni turistovski vin k. Vožnja cena polovična na podlagi legitimaci-Juposlov. Sok. Saveza. Bratje in sestre, ki se hočejo ndalaSiti te «lavno-sti, dobe legitimacije za polovično vožnjo na podlaci sokolske legitimacije v pisarni Jugoslov. Sok. Saveza v Narodnem domu. — Sokol v Radovljici razvije povodom dograditve flavnosti Sokolskoga doma dne 2. oktobra t. 1. naraščaj-ski prapor, tako, da obhaja društvo ta dan tri nro-lave; dosrr^ditveno, odkritje plošče Boštjanu Olipu in razvitje nara?čaj«*kc£a prapora. Po javni telovadbi se vrši ljudska vs^eliea s plešem srečolovom in streliščem. Poset-Tiiki iz okolice pridejo v narodnih no-šrh. Spored: Dopoldne: od S. d3 9. ure •sprejem na kolodvoru, od % 10. odkritje plošče, ob pol 11. povorka, ob 11. dograditvena pro«!.iva z razvitjem naražcajskejza pranorn. Ponoldna ob 15. javna telovadba, potem ljudska veselim. Telovadno araftve Sokol Radomlje priredi v nedeljo dne 2. oktobra svoj prvi javni nastop ob rol 4. popoldne. Po telovadci ljudska veselica nri bratu Jermanu. Pri telovadbi svira Domžalska godba. — Draz&atičnj od-ek ^e'ioTa Vič otvori lefo?nio sezono v nedelja dn? >ktobra t. 1 o1* pol S. zvečer. Vprizo-rila f=e ho F. S. Flnžsrar^eva lfuđska drama >Pazvalina Sivljen|ae. Odsek je ^o^t^^il Hfifnertoar t* bodočo sezono iz varnih dobrih domsčih in n^iib i^er. Zato npa, da bodo Vičani z vprizorit-vami zadovMtni r vseh o^irih in v'^ pesečali v kar nafve^lem Številu, r^ri'1 so iste kakor lani. Bistra jas se odpre oh 7. zvečer. 35<*ectek oh rol 8. zvečer. BraStoena vesti. — Ceskes^evenska Ohec priredi ene 1. (oktobra v veliki dvorani Narodnega doma >Svatovaclavsks> po*vi-cenic. V?too le na leeitimacijc: član-rT"e. sokolske ali narodnih društev. — Vsto^ni^ e >lfiibna. Začetek ob 20. — Nadalievanje občnega zbora »Preporoda« 8JSU se \T?i v pohoto dne 1. oktobra ob 15. uri v veMki dvorani Mestnega doma. Za člnno in članico udeležba obvezna. — rajrreb, ^0. septembra fTzv.") f Zaključni !^n-7i). Devize: Berlin 106.50. Milan 91">. Pariz 24^— 245, T>.>n-don 860.— Dunaj 9.c,0.—. Praga 198— 204, New Tork («ek) 277—229. Valute : fr^nc^slri fran::i 250, avstr. kron'* —, London namslce marke 190—200, HalifeiiKtke lire BBS—980. — Curf!?, 2Q. septerrhra. Za Treh ?.50, Ptmaj 03:40, BudfmpeStl 0.700. Berlin 4.701. Pra^a 5 00, MPan 21375. Parir 41.125. l-ordon 21 5340, Nrw Vork 5.79. — Pari7. 29. stptembra. Dunai 0^75. BerJjn 1130, Pras:a 14 50. Ctrrlfa 242 99. MPas London 52.349, New.York 14.069. — Trst. 29. septembra. J nnd^n 92.20. Zagreb 10.60. Berlin 19 601. Pariz 175.25, Currh 4?*.—, New York 24.70. — Pra^a, 29. septembra. Zazreb 42.50, Dunaj 3L55h Budimpešta 13 25, Berlin 77 50, Curlh 17—, MIlan 3 Q75, Pariz 6.90, London 3^5 New York 98.—. — DaaaJ. 29. sept. 7a*rreb 1000.—, Ber'fn 1.100.—. London 9 201—, Curlh 440.—, P^rir 1«0.—, Pra^a 2.500—, Milan ino.—, New York 2.510.—, Budimpešta J55».—» Varšava 54.—* — B^-U-t, 29. aentembra 7azreb 45 50. Dima] 7 25. P"dirnne^ta Ift,—, Pra^a 127^0. CiTfh 21.30. Mibn SL03S, Pa'iz 5.75. London 4»—, New York 124.— — B-rlim^^^ta, 20. •'-ote^hra. 7a*reb 3Mt—, Dunaj 27.—. Berlin 570—, Praza 720, Curih 126.—. MPatl 30 7*. Pariz 51.50, London 2-720,—. Ncw York 725.-^ VAŽEN DOKUMENT TIRANSKE V LADE. — Beosrad, 30. septembra. (Izv.V Naši vladi so j.? zadnje dneve posrečilo mobitl v roko važne dokumente ln nalrtc tiransko vlade. Dokumenti se nanašajo na zasnovani načrt albanskega vpada v našo obmejno krajo, zlasti proti Prizrecu, Djakovici In PecL la dokumentom priloženih načrtov ie raz* vidno, da jo 1)11 napad porolnoma natančno zasnovan. Vlada obiavi te dokumente ln načrte tekom prihodnjih dni BOJ ZA KONCESIJO GLEDE GRADNJE MUNICIJSKE TOn VARNE. — Beograd, 30. sept. (Izv.) Mi* nistrski svet je imel včeraj od 4. do 8. važno sejo, na kateri se je edino le razpravljalo o koncesiji, za katc» ro prosijo graditelji municijske to# varne, francoski kapitalisti, združeni v družbi »Omnium Serbe«. bata v ministrskem svetu jo bila zelo živahna in obširna, tako da razprava O proračunu niti ni prišla na dnevni red. Zelo obširna, v de« tajlc izpeljana ponudba francoskih kapitalistov je bila predmet načsl* ni diskusiji. Ministrski svet je mo# ral obravnavati ponudbo od točke do tGČke. Radikalni ministri so bili za to, da se ponudba sprejme. De« mokratski ministri pa so po navo* dilih glavnega odbora demokratske stranke oponirali, poudarjajoč, da so v načelu za nujno gradnjo muni* cijske tovarne, zahtevajo pa od po* nudnikov, da tovarno takoj zgra* de, dalje so ministri naglašali, da mora biti ponudba oziroma konce« sija družbi »Omnium Serbe« pred* ložena narodni skupščini v odobre* nje. Demokratski poslanci so tudi grajali okolnost, da francoski kapU talisti zahtevajo v ponudbi, da mo* ra država plačevati 14odstoine obresti od investiranega kapitala. Francoski kapitalisti bi se udeležb pri gradnji tovarne z 49 odstotki kapitala, dočim naj bi država vlc* žila estalih 51 odstotkov. Tekom razprave se je tudi poudarjalo, za* kaj vlada ni sprejela ponudbe nek? države, ki jo hotela zgraditi popolno municijsko tovarno. Slednjič ie bil izvoljen ožji komite 4. ministrov, ki ima nalogo, da temeljito skupno z generalnim šrabom prouči ponud* bo francoskih kapitalistov. PROTIC SE JE VRNIL V BEO* GRAD. — Beograd, 30. septembra. (7z* vimo) Stojan Protič se je včeraj povrnil v Beograd s svojega politić nega potovanja po kruševskem in užiškem okrugu. Vesti o njegovem popolnem fijasku v Kruševcu s<*> resnične. Poudarjati io treba dev stvo. da mu je okrožni odbor radi* kalne stranke v Krusevcu stro*o naročil, da se mora uc-eleževati Svj narodne skupščine. Stojan Proti" odpotuje prihodnje dni v Zagreb, kjer bo vodil konferenco s hrvat* sko zajednico in Rndk'em. DEMOKRATI IN RADIU ALCI. — Beograd, 30. septembra. {\y-virno) Vedno zavlačevanje poqa: ianj glede sestave delavnega pro grama od strani radikalcev je vzročilo v demokratskih krofifl znatno ncr.izpoložcnje. Radikalci so sicer pripravljeni, da se sestavi program, toda le glede zakonodaje, c-očim naj bi se o ostalih vlf.dnih poslih ne raznravljalo. Radikalci skušajo zevleči pogajanja do 20. oktobra, na kateri dan se sestane narodna skupščina k rednemu za* sedanju. Do tega dne nameravaj« radikalci vzdržati vlado. Ta taktih kn radikalccv ie napravila med de« m okra ti zela s!ab vtis. PRED ODLOČILNIMI TRENOTVL Pro-;!amac!ja neodvisnosti zapadne Ogrske. — Romunija proglasila obsedno stanje ln ustavila promet z Madžarsko. — Budimpešta, 29. septembra. Ob pozni večerni uri se ie izvršila proklamacija neodvisne Zapadne Ogrske pod vodstvom Št.?fana Friedricha. — Budimpešta, 30. septembra. Proklamnciia neodvisne Zapadne Ogrske vsebu e med drugim: Vsled usl-ljenega miru s strani nntmte je morala madžarska vlada zapustiti Zapadno Ogrsko. Upravo prevzame deželni obrambni svet Uradni stvo ostane nt svojem mestu. Vse za FSoga kralla in domovino! Stoilmo na stališču samoodločbe narodov in protestiramo proti vmešavanju vsake« tretjega Činitelia. Madžarska vlada nas ne more braniti, zato bomo branili za nprej svole meje sami. — Budimpešta, 30 .septembra. Romanska vlada ie proglasa ob madžarski meji obredno stanie. Ves pro-n?t 7. Madžarsko je ustavljen. Glavni urednik: "i^ta Pustoslemšek. Odgovorni urednik: Ivan Podriaj. stran. 4. mm i ■ mmw^.< .StOVENbKl NAROD*, dna 1. oktobra I92i. štev. 220. ■tip ha ima pet Selena, 3m visoka, i nikfljnastm ognji-Utm, se takoj proda* Naslov s« izve prt upravi Slov. Naroda. 6976 Kupim vsako množino bukovega oglja in bukovih drv. Ponudbe pod *Drva* na Hotel Union. 6990 Biljard (Setfert) v prav dobrem stanu se ceno proda. Kavarna Slan, Prodasta se dve dobro doneči gosli, trlčetrt in ena celi. Naslov pove uprava Slov. Naroda 6891 moško kolo s prostim tekom se ceno proda Poizve se v Gosposki ulici 9/1. Sprejme se na hrano in stanovanje deklica aH gospodična, ki obiskuie solo najraje z dežele. Naslov pove uprava Slov. Naroda. 6988 Pridna močna deklica želi priti v kako trgovino. Ponudbe pod .Močna deklica 6979* na opravo Slov. Naroda. 6979 m ranili mu ffiis mm Baradjordjeva nI. br, 14. BEOGRAD •snovan i protokolisan na temelju Uredbe od 5. decembra 1920. je rad 1 želi stupu ti u vezu i poslovni odnes :>a fl sa livotnim namirnicama i svim potrebama za život i kuću. Zainteresovani mole se da jave svoje adrese. Tele^fi 18 —0f ->d., odpočeo producentima, fabrlkantim^ in ^Mm 6866 Direkcija drl. železnic v Zagrebu razpisuje o EasloDla za inšpektorat dit. leL f Linuljani. pravilno izpolnjene in kolekovane ponudbe je poslati v zaprtih in rapečatenih ovitkih do 15. oktobra na direkcijo drž. žel. v Zagrebu, odd. »D* soba štev. 67. Načrti in vsi pripomočki zamorejo se dobiti pri imenovani direkciji od 1. oktobra t. 1. dalje od 8. — 14. ure v sobi Št. 77.1. cadstr. ali pa pri progovni sekciji drž. žel. v Ljubljani, kjer se zamorejo poizvediti ostali podatki. Natančneje v „ Uradnem listu.* Natečaj. Oddelek za socijalno skrb, invalidski odsek pokrajinske uprave za Slovenijo, želi nabaviti za invalidske zavode: 120 kompletnih Železnih (kovinastih) posteljnjakov z žično mrežo, 120 tridelnih žiranic (360 komadov), 120 zglavnikov z žimo polnjenih, 4 kompletne naprave za pralnice, zdravniške inštrumente in opremo za zdravniške sobe za 4 invalidske zavode, desinfekcijske, odnosno razkuževalne naprave za 4 invalidske zavode, higijenične naprave za 4 invalidske zavode ter večje množine desinfekcijskih, odnosno razkuževalnih sredstvev in sicer franko Ljubljana. Pravilno kolkovane pismene ponudbe (ki naj bodo tudi zapečatene) z vzorci vred, odnosno z ilustrovanimi ceniki, naj se pošljejo na gori omenjeni odsek (Ljubljana, Št. Petrska vojašnica) najkaas&Ia do 10- oktobra 1921. V ponudbi je navesti v katerem roku (od dne naročila) se dobavi blago. Odsek si pridržuje pravico, da sprejme izmed vposlanih ponudb eno ali pa tudi več. Obenem s ponudbo je vposlati tudi potrdilo za položeno varščino, ki znaša 10 % od skupnega nabavnega zneska. Fakture se poravnajo najkasneje 14 dni potem, ko je bilo *plago pravilno prevzeto. Službe išče dobro Izurjen krojaški prikrojsvs- lsc k boljši firmi. Naslov: KoršiČ, Trs*, Fonderia 4. 6SJ7 Proda se več nagačenih ptičev (divjih petelinov, rac itd.) in večje število rogov (jelenov, srnjakov). Naslov pove uprava Slaven Naroda. 5997 Pozor! Tics M nosttpaajon za dobro vpe Mano lesno trgovino s kapitalom od 100.000 K naprefl Ponudbe pod .Kom panjon 6980* na upravo Slov. Naroda 6980 jKtotovilčevo seme priporoča trgovina s semeni Sever 4 Komp., LJubljana, Wolfova ulica IX 6869 HeMovnno sobo lite za takoj bančna uradnica. Ponudbe pod .Nab 6GS5- na upravntttvo Slovenske?« Naroda. 6955 Ponudbe sprejema ter Iflinl v vsn^' množini krom-nUPI pir, Itiol, zelje, fabol-£. Uradniška menza v Llab-Prešernova «1. 6957 Proda se prostovoljno malo poaestvo na lepem prostoru pri postaji Zalog, obstoječe iz hiše z dvema sobama, hleva, svinjskega hleva, drvarnice, kozolca, lepo obdelanega vrta in dveh njiv. Cena 210.000 K. Naslov pove uprava SI. Naroda. 6983 Išče se ~ dobro idoča gostilna v najem ali pa račun Ponudbe pod .Gostilna 6958* upravo Slov. Naroda. na na 6958 ie v glaiah kupim vsako množino. Ponudbe z najnižjo ceno pod .Zelje 6938* na upravo Slov. Naroda. 6938 Dražbeni oklic. Po sklepu okrajnega sodišča v Ljubljani z dne 22. septembra 1921 P I 303/16-149 se bo na predlog g. Rože Herioff, vdove Legat, kot matere in varuhinje ndl. Leopoldine Legat, po-•estnice v Ljubljani, na Gosposvetski cesti hštv. 16, vršila dne i. oktobra 11. ob 9. dop. v pisarni podpisanega notarja, So-fina ulica hštv. 11, prostovoljna javna dražba letallličnili parcel - travnikov - vlotka 290 kat. obft. Trnovsko predme stje travnik V izmeri 6 a ■ 8 , 8 , . 7 . , 8 . i. 10 . , 8 . 55 10 64 82 70 73 2 1. ) 286/1 2. ) 286/2 S.) 2^6/10 4. ) 286/11 5. ) 286/12 6. ) 286/13 T.) 286/14 Izklicna cena je K 10.— za m* za vsako parcelo. Vsaka parcela se bo posebej dražbala in prodajala. Morebitnim zastavnim upnikom ostanejo slejkoprej pridržane njihove pravice brez ozira na visokost najvišje ponudbe. Parcele leže ob Poti na Pasji brod, ki pelje od Kopališke nlliee kod poljska pot na Vič, torej ob periferiji mesta. Prikladen ta svet tudi za stavbni prostor. Natančnejši podatki glede dražbenih pogojev se dobe v pi-tarai notarja v uradnih urah, kjer se lahko vpogleda tudi mapni načrt. Informacije daje tudi g. Josip Polak, trfovee v Llabljaai, M Sv. Petri eesta ftt. 9. V Ljubljani, dne 27. septembra 1921. Dr. Kari Jclunimnpr L Išče se meseina soba s posebnim vhodom eventualno z oskrbo, ali pa manjše stanotanje z opravo ali brez oprave proti zelo dobri najem- r.ini. Ponudbe na postni predal Št. 53. 4805 Prazne nove In rabljene vreče Mlatove) vsaki mnorini po nainižji eeni pri ra. SIRC, KRANJ. MisflilieDelr.fi!i!.firiii(VBRli. Trebam 6939 ednu dobru kuharicu i jednu dobru sobaricu ovdje u motoj kući n MHrovici. Ponude molim slati poStom na gospodju Jelku Maisatr, Sremska M'.troviea na Savi sa oznakom plaće i uvjeta. Reflektira se samo na soJfdne statae osebe sprejme Iraa Ko lak, slikar Bleisvaisova cesta 15. 6963 ako mogoče s hotelsko prakso, z dobrimi spiičevali, se išče Nastop takoj Vprašati Hotel Jadran, Bakar, 6882 Pozor! Zaradi pomanjkanja prostora prodam več raznih kompletnih spalnic, boljše vrste in navadne pod ceno. Ivan atndlovic, Koldel, Oospoevetska cesta itev. 13, vrata 98. 6931 v popolno oskrbo ena ali dve učenki nižjih razredov. Električna luč in lepo zračno stanovanje. Ponudbe pod .Zračno stanovanje 6972" na upr. SI. Naroda. salonska garnitura (divan, 4 naslanjač", 6 stolov, miza) in več drugeea pohištva. 3tsšo£sq Brdo pri Kranja. 6975 Korespondent obenem knjigovodja, izvežban v vseh pisarniških poslih, z večletno prakso in z dobrimi spričevali i5če stalne službe. Govori tudi več jezikov. Ponudbe pod »Korespondent in knjigovodja 6883* na upravo Slov. Naroda. 68&3 PURU MI Najboljši kemični proizvod za čiščenje madežev z oblek, klobukov, perila itd. Velika prihrane denarja In časa. Bflp" Ifiiefo se zastopniki- Pisrum, Zagreb Frankopanska 3. Tel. 4—59 Na prodaj vili podobna hiša s 4 sobamf, 4 kuhinjami (2 sobi in 2 kuhin,i po sklepu kupčije proste), veranda, gosp. poslopje, vel* vrt brajde, lepo polje. Studenci pri Mariboru, JurHče?a ul. 16. 6922 Sobarica pomagalka alt začetnica se sprejme takoj v hotelu Slon, Ljubljana. 6932 V stalno shitlio se spre]ne: Upravitelj za večje hotelsko podjetje. Poslovodja za večjo kavarniško obrt. SklatUšeer, obenem kletar. Zahteva se, da je reflektant zmožen (od poklica \ priden in trezen in pridejo le osebe z letnim spričevalom v poitev. Hrano in stanovanje dobi v hi Si. Pismene donudbe s prepisom spričeval in prilogo slike ter zahtevo plače je poslati pod .Upravitelj, poslovodja ozirom skladiščar 6896* na upravo Slov. Naroda. Vrla zeaskamoč se tudi sprejme. 6896 POLIR s prakso v betonu in vodnih zgradbah se takoj sprejmejo pri laž. Lavrenči6, LJubljana, Rimska cesta 2. Ravnotam se sprejmejo Z1D M M J v trajno delo, delo tudi v akordu. Za stanovanje je skrbijeno. Rafti Piife Mini Povše rej. Kmutei poioleia Ljijaia, i septembni 1921. tai tamm Anita lm ni. Mar prtina fel. Gata SI. Jami Bi^stka lola fiioi al v Beogradu. Bsnčol Oddelek i vrši vse bančne posle; sprejema hranilne vloge z odpovedjo in brez nje, otvorja tekoče račune na podlagi blaga in prvovrstnih trgovskih menic, kupuje ln prodaja vse vrste valut, efektov in deviz. Blagovni oddelek i ima v zalogi In prodaja samo na veliko: vse vrste ključavničarskega blaga, ključavničarski materijal za gradnj*. vse vrste orodja, pocinkano in čino pločevino, armature od med!, cevi za vodovod, jeklo za vozne vzmeti, osi, jeklena in železna žica, kuhinjsko železno posodje, sollngensko Nago, vse vrste vijakov, poljedelski struji in orodje, guma Denlop za avtomobile, konjak orvinalni francoski .MARTE L", .HENESSV .FKAPEN", ?odo Kaustik ličje prfms .TAMATAVA*, vse po originalnim tvorniSkih cenah. Prodaje izvirno pl-zenjsko pivo Iz slovite plzcnjske pivovarne. 4119 Industrijalcem fehnlfnlh proizvodov. Tehnleaa pisarna dlpS. !xxi. Mflesavl|evlća la Popavica prejšnjih načelnikov Ministrstva lice zastopništvo slovenskih domaČih proizvodov tehnične stroke in sprejema iste tudi v komisijsko prodajo en gros. Kataloge, vzorce in pogoje poslati Kotorska wW©* *7, Đeoorad. 699S Naznanijo! Naznanjava slav. občinstvu, da sva kupila znano veletrgovino in posestvo Oskarja Reitterja v Slcvenigradcu, katero bova ravno v istih strokah vodila, kakor s špecerijo, železnino, manufakturo in deželnimi pridelki naprej, ter se priporočava slavn. občinstvu. Z odličnim spoštovanjem OskGr Heiter nosi brata Kopni!. Velezanimiva burka iz vojaškega življenja. Vprizarja se z velikim uspehom na številnih odrih. Cena klini MiM knjigarni v LlabijinL Presercova uL si. 7. Sprelmem maslo ureo v večji tvrdki ali banki Jugoslavije ali pa potnika za tu ln Inozemstvo. Sposoben sem v govoru in pisavi slov. - hrvaškega, italijanskega, nemškega in francoskega jezika ter za silo angleščine. Bil sem zaposlen deset let zaporedoma v tem svojstvu v dveh največjih trgovskih hišah v Parizu. Najboljše reference. Eventualna kavcija in spričevala na razpolago. Udeležil bi se tudi kot aktiven družabnik s primernim kapitalom v kaki drugi solidni trgovini. Nastopil bi lahko takoj ali pa čez nekaj mesecev. Prijazne ponudbe naprošam direktno. Naslov pri uprav. Slov. Naroda. 6964 SolsKe Hnle in potrebščine prip oroča Narodna knjigarna Prešernova ulica 7. \i Rakove & Zanki prefe A. Zanki sfinovl. Tovarna kemičnih in rudninskih barv ter lakov. Centrsla: Ljubljana. D. z. o* z. Skiadi&e: Navisad. Brzojavi: Merakl, Ljubljana. Telefon: 64. Emailni laki. Prssvž fsrnež- Barva la pode. Priznano najboljša in zanesljiva kakovost: barve za obleke, vse vrste barv, suhe in oljnate, mavec (Gips), mastenec (Feder-wei5s), strojno olje, karbolinej, steklarski in mizarski klej, pleskarski, slikarski in mizarski Čopiči, kakor tudi drugi v to sroko spadajoči predmeti. ,MERAKL'. Lak za pode. ,MERAKL4. linoleum lak za pode. ,MERAKL'. Emajlni lak. ,MERAKL« Brunoline. Ceniki se začasno ne razpošiljajo! s a Vizitke, kuverte ln pisemski papir s firmo kakor vsako- vnfse đnsie tlsfesafss čzvršnic SaSna „Naradna tiskarna" naroČila sprejema ta* „narodna knjigarna' Za intetatiii dal odjiovoioa Valentin Kopitar- YC 89