Leto XXX.- Številka 90,91 TRIDESET LET 1, Ustanovitelji: občinske konference SZDL Jesenice, Kranj, Radovljica, Skorja Loka in Tržič - Izdaja ČP Glas Kranj. Glavni urednik Igor Slavec — Odgovorni urednik Albin Učakar GLASILO SO Kranj, petek, 25. 11. 1977 Cena: 3 din List izhaja od oktobra 1947 kot tednik, od januarja 1958 kot poltednik, od januarja 1960 trikrat tedensko, od januarja 1964 kot> poltednik ob'sredah in sobotah, od julija 1974 pa ob torkih in petkih; OREN K O Na poti delavčevega zakona Pred enim letom je bil ob dnevu republike v zvezni skupščini sprejet po široki javni razpravi zakon o združenem delu, pomemben dokument, ki daje rešitve na žgoča vprašanja delavcev v odnosu do sredstev za proizvodnjo in do sadov njihovega dela. Sedaj je čas, da pred praznikom Jugoslavije v temeljnih organizacijah združenega dela, posebno pa še v vodstvih družbenopolitičnih organizacij pregledajo, kaj so v letu dni naredili za uresničitev zakona o združenem delu, kako poteka delo pri izdelavi vrste novih dokumentov, s katerimi bodo na nov, ustavi veliko ustreznejši način, uredili tudi tako zapletene zadeve, kot sta ugotavljanje in delitev dohodka. Ko so ta mesec po vseh gorenjskih občinah ocenjevali uresničevanje zakona v temeljnih in drugih organizacijah združenega dela, so ugotovili, da so delavci povsod sprejeli besedo in načela novega dokumenta in, da to ustvarja ugodno razpoloženje za uravnavanje družbenih odnosov na nov način, za osvobajanje in združevanje dela in sredstev na podlagi samoupravljanja. Prav zato je tudi delo pri sprejemanju novih samoupravnih dokumentov izredno pomembno in ne sme potekati stihijsko in mimo neposrednega in vsestranskega vpliva delavcev. Če bi v temeljnih organizacijah iskali pobudnike za uresničevanje zakona o združenem elu, lahko za večino trdimo, da so to člani družbenopolitični^ organizacij ter delavci strokovnih služb, v veliko manjši me pu so k delu pritegnjeni neposredni proizvajalci oziroma dele * t v organih upravljanja. Ne moremo tudi mimo dejstva, da je precej organizacij združenega dela v akcijskih načrtih za uresničevanje zakona sprejelo le načelna stališča, priporočila, smernice in sklepe in, da je le malo delovnih organizacij, ki so v svojih načrtih natanko opredelile zahtevane naloge, določile do kdaj bodo posamezne naloge uresničile in kateri so najbolj odgovorni, da bodo izpeljane tako, kot so se dogovorili in do roka. Prav tako jih je le malo, ki bi zaostrile odgovornost za prepočasno ali slabo opravljene naloge. Enaka ugotovitev velja tudi za urejanje dohodkovnih odnosov in z njimi povezanega nagrajevanja po delu. Celo to, da se v večini delovnih organizacij veliko bolj zavzeto ukvarjajo z drugimi manj pomembnimi dokumenti, medtem ko prav urejanje dohodkovnih odnosov in nagrajevanje po delu odlagajo čisto na konec. Tako še pred mesecem dni v več kot polovici delovnih organizacij niso imeli izdelanih izhodišč oziroma meril za nagrajevanje. Vendar velja ob tem pripomniti, da niti v tistih delovnih organizacijah, kjer so se pravočasno lotili akcije za uresničevanje zakona o združenem delu, še ne vedo odgovora na mnoga vprašanja. Takšna so na primer vprašanja o dohodkovnih odnosih in povezanosti oziroma soodvisnosti med temeljnimi organizacijami, planiranju, financiranju skupnih služb itd. Prav zaradi teh ugotovitev je še toliko bolj pomembno, da v temeljnih organizacijah ocenijo, kaj je pri njih narejenega. Ne zaradi analize, temveč predvsem zaradi nadaljnje akcije. Ne smemo namreč pozabiti, da moramo nekatera dela pri uresničevanju zakona o združenem delu skleniti do konca leta. L. Bogataj XVIII. NOVOLETNI SEJEM OD 16. DO 26. DECEMBRA 1977 2. stran — Glas Petek, 25. novembra 1977 r Zmage ob 29. novembru Tako kot na Gorenjskem, bodo delovni ljudje tudi drugod po Sloveniji in Jugoslaviji proslavili dan republike z novimi delovnimi zmagami. Odprli bodo nove šole, tovarne, ceste in druge objekte. Omenjamo le ne kate- Elektrosignal v novih prostorih Vinko Šeligo, najstarejši elek-troinstalater celjskega Elektro-signala je v torek prerezal trak ob vhodu v nove proizvodne prostore na Lavi. Novi prostori v dveh nadstropjih obsegajo okoli 2000 kvadratnih metrov delovnih površin in so veljali 11,5 milijona dinarjev. Novi prostori Elektrosignala so bili ena največjih letošnjih naložb celjskega gospodarstva. Za 110-članski kolektiv pa je toliko pomembna, ker so doslej delali v manjših prostorih, razmetanih po vsem Celju. Slavnosti v Zasavju Tudi delavci Zasavja se bodo priključili praznovanju dneva republike s tem, da bodo predali namenu nekatere nove prostore. V Trbovljah bodo odprli nov dom AMD in šolo cestno prometnega izobraževanja. V Vačah pri Litiji bodo odprli obrat malega gospodarstva, v Litiji pa tri nova otroška igrišča. Razširjena oprema Pred dnevom republike bo delovna organizacija Oprema Kočevje odprla novo proizvodno halo, ki je ena največjih letošnjih kočevskih naložb. V načrtu je bila še otvoritev nove avtobusne postaje v Kočevju, vendar so se dela močno zavlekla. Uresničene stoletne želje Največji objekt, ki ga ob letošnjem dnevu republike predajamo namenu, je prav gotovo hidrosistem Dona va — Tisa — Donava. Z dograditvijo sistema, ki ga je začrtal inž. Nikola Mirkov, se je začela nova prihodnost Vojvodine, so poudarili graditelji ob zaključku del. Do sedaj je bila v Vojvodini, ki se ponaša s plodno zemljo, letina vedno odvisna od vode, ne zato, ker bi jo primanjkovalo, temveč so popolave pogosto uničevale delo Človeških rok. Sistem Donava—Tisa—Donava, kije obenem tudi največja umetna reka v Evropi, onemogoča vodi prosto pot. Vanj so v dvajsetih letih vgradili 930 kilometrov osnovnih kanalov ter izkopali iz njihovih korit 127 milijonov kubičnih metrov zemlje. Zgradili so trideset zapornic za uravnavanje vodne gladine, pet velikih črpalnih postaj, 17 ladijskih prehodov, 84 mostov za cestni in železniški promet ter velik jez na Tisi, ki je še posebej svojevrsten dosežek. Od Surčina do Omčarja Ob dnevu republike bodo slovesno izročili prometu tudi del avtomobilske ceste Beograd — Niš od Surčina do Omčarja. V ta odsek so ugradili več kot dva milijona kubičnih metrov zemlje, zgradili nasipe, utrdili teren in napeljali spremljevalno kanalizacijo. Ob cesti so postavili 100 km dolgo ograjo in 56 km žičnih mrež. Dializa doma Za Toneta Sumrada iz Loža pa letošnji dan republike pomeni skoraj novo rojstvo. V dnevih pred prazniki so mu namreč delavci podarili umetne ledvice in tako je postal 28-letni delavec loške Kovinoplastike prvi Slovenec, ki ima ta aparat doma. Poleg umetnih ledvic mu je kolektiv kupil tudi ustrezno stanovanje, v katerem je ena soba preurejena v »ambulanto«. Ženo, kije prav tako delavka v Kovinoplastiki, so delno oprostili dela, da se je lahko v Kliničnem centru v Ljubljani naučila ravnati z aparaturo. Z nakupom umetnih ledvic je kolektiv Kovinoplastike omogočil, da bo Tone Sumrada lahko začel živeti neodvisno od bolnišnice. Kranj — Marksistični center Visoke šole za organizacijo dela v Kranju je v avli občinske skupščine pripravil strokovno razstavo družbenopolitičnih, ekonomskih in zgodovinskih del, ki pričajo o odmevih oktobrske revolucije na slovenskih tleh. Razstavljenih je več dokumentov, ki so jih naši udeleženci oktobrske revolucije prinesli v domovino, kakor tudi prvih prevodov marksistične literature. O pomenu razstave in 60-letnice oktobrske revolucije je ob otvoritvi spregovoril predsednik občinske konference ZSMS Kranj Srečko Nečimer. Razstava bo odprta še jutri. (Ib) — Foto: F. Perdan ŠKOFJA LOKA Seja predsedstva občinske konference SZDL, ki je bila prvotno sklicana za petek, 25. novembra, bo v ponedeljek, 28. novembra, ob 13. uri. Predsednik OK SZDL Jože Subic, ki sejo sklicuje, predlaga za dnevni red: obravnavo predlogov za republiško priznanje OF, poročilo o temeljnih organizacijah združenega dela, ki poslujejo brez samoupravno sprejetih srednjeročnih planov v občini, informacijo o izidu referenduma o novi samoupravni organiziranosti temeljne organizacije kooperantov GG Škofja Loka in razpravo o podpisu samoupravnega sporazuma o sanaciji žičnic na Starem vrhu. I, R Zgodovinski obisk KAIRO — Egiptovski predsednik Anvar el Sadat ae je zmagoslavno vrnil v glavno mesto svoje države. Z obiskom v Jeruzalemu pri voditeljih Izraela je izkazal svoje prepričanje in odločenost, da je za mir na Bližnjem vzhodu pripravljen iti kamor koli. Njegov obisk je bila brez dvoma hrabra diplomatska poteza, ki pa ni ostala brez odmeva v Egiptu in v drugih arabskih deželah. Številnih očitkov je bil te dni deležen egiptovski predsednik. Le redki voditelji arabskih držav so mu čestitali za ta obisk. Pogostejše so bile kritike. Slednje pa kažejo, da je treba v arabskem svetu ie veliko storiti za enotnost. Zanesljivo ni več daleč do neposrednih pogajanj egiptovskega predsednika z voditelji drugih arabskih držav in tudi s predstavniki palestinske osvobodilne organizacije, ki je za zdaj ie vedno sporna pri obnovitvi ženevskih mirovnih pogajanj. O svojem poslanstvu v Izraelu bo govoril predsednik Sadat pred egiptovskim parlamentom konec tedna. Dogovorjeno je tudi, da se Sadat sroca s sirskim predsednikom Asadom in sudanskim predsednikom Nimeiriem. Iz Kaira pa tudi poročajo, da sodelavci predsednika Sadata v glavnem podpirajo njegovo usmeritev. Izjemi sta le zunanji minister Ismail Fahmi in predsednikov namestnik Mohamed Riad, ki sta odstopila. Vendar opazovalci in poznavalci razmer v Egiptu in na Bližnjem vzhodu menijo, da odstopa ne utegneta bistveno vplivati na nadaljnjo politiko Egipta. Sicer pa sedaj ocenjujejo, da je razburjenje po Sadatovem obisku minilo in da je napočil čas za trezno analizo Sadatovega obiska in njegovih posledic. OBISK IZ BOLIVIJE BEOGRAD — V našo državo je prispel na uradni obisk bolivijski zunanji minister Adriazola Valdo, ki ga je med drugim sprejel tudi predsednik zveznega izvršnega sveta Veselin Djuranovič. Gost iz Bolivije je izročil predsedniku našega izvršnega sveta pozdrave bolivijskega predsednika Banzerja za predsednika republike Josipa Broza-Tita. Gosta iz Bolivije je sprejel tudi podpredsednik predsedstva SFRJ Stevan Doronjski, za njim pa zvezni sekretar za zunanje zadeve Miloš Minu*. V Beogradu se je tudi sestalo predsedstvo SFRJ in razpravljalo med drugim o aktualnem mednarodnem položaju. Osrednja tema pogovora je bila ocena položaja na Bližnjem vzhodu. Uvodno poročilo je podal zvezni sekretar za zunanje zadeve Miloš Minil. PREDSEDNIK TITO V ROMUNIJI BEOGRAD, BUKAREŠTA - Na povabilo predsednika Romunije in generalnega sekretarja Komunistične partije Romunije Nicolaia Causecua bo v prvi polovici decembra obiskal prijateljsko socialistično republiko Romunijo predsednik republike in Zveze komunistov Jugoslavije Josip Broz-Tito. Srečanje predsednikov Tita in Causecuja so postala že tradicionalna in so velikega pomena za utrjevanje enotnosti socialističnega gibanja na svetu in za krepitev sodelovanja med sosednjima prijateljskima državama. 35 let Delavske enotnosti Včeraj je bila v Ljubljani proslava 36-letnice gibanja Delavska enotnost in 35-letnice izhajanja glasila Zveze sindikatov Slovenije — Delavske enotnosti. Najprej so dopoldne odkrili spominsko ploščo na hiši v Ipavčevi ulici, kjer je bila pred 35. leti ustanovna konferenca Delavske enotnosti. Slavnostni govor je imel predsednik republiškega sveta ZSS Janez Barbo rič. Potem pa je bila v Festivalni dvorani v Ljubljani slavnostna seja republiškega sveta ZSS in zbora delovne skupnosti TOZD Delavska enotnost. L. S. Skofja Loka — Včeraj dopoldne so v hotelu Trans turist podelili nagrade in priznanja kmetom kooperantom in delavcem zadruge. Nagrade podeljuje kmetijska zadruga Škofja Loka in sicer kmetom za napredek kmetijske proizvodnje na kmetiji, sodelovanje v samoupravnih organih zadruge in v kmetijski zem(/iški skupnosti, za količino in kvaliteto prodanih tržnih viškov, upoštevajo pa tudi pogoje v katerih dela posamezna kmetija. Letos so nagrade podelili 11 kmetom-kooperantom: Vinku Stanoniku iz Vinharij, Francu Bogataju iz Kopačnice, Francu Stržinarju iz Žirovskega vrha nad Zalo, Janezu Dolinarju (Tratarju) iz Podgore, Polde tu Prevodniku iz Brodov, Petru Aliču iz Godešiča, Antonu Trilerju iz Škofje Loke, Francu Vizjaku iz Breznice, Francu Benedičiču iz Studena, Ivanu Berniku iz Strmice in Stanku Mescu iz Rovta. Nagrade so dobili tudi štirje delavci zadruge in sicer za uspešno delo in aktivnost v organih samoupravljanja. Nagrajenci so: Jaka Garfner, Nežka Bajt, Karel Pintar in Franci Kloboves. (Ib) — Foto: J. Za-plotnik 1 Prireditve ob dnevu republike Ze v torkovi številki smo našteli vrsto prireditev, ki se bodo zvrstile ta teden po gorenjskih občinah. Večina prireditev in osrednjih proslav je danes, v petek, nekatere pa bodo še v soboto, nedeljo in ponedeljek. JESENICE Kot smo že pisali, bo osrednja proslava danes, v petek ob 19. uri v gledališču Tone Cufar. V petek bodo tudi slovesno podelili vsem dosedanjim absolventom občinske partijske šole diplome. Jutri v soboto, ob 11. uri dopoldne je otvoritev novih proizvodnih prostorov Gorenjska oblačila Kranj - TOZD Konfekcija Jesenice; zvečer ob 18. uri pa je otvoritev kolektivne slikarske razstave članov DOLIK v mali dvorani Delavskega doma. V ponedeljek, 28. novembra, ob 18. uri pa bo v Muzeju delavskega gibanja Gorenjske (Kosova grajščina) na Jesenicah otvoritev razstave iz pobratene občine Valjevo Delavsko gibanje 1919- 1941 in narodnoosvobodilni boj 1941-1945 v Valjevski krajini. Razstava bo odprta do 22. decembra letos. KRANJ Osrednja proslava ob prazniku republike bo danes ob 19. uri v dvorani kina Center v kranju. Na slovesnosti bo govoril Drago Stefe, predsednik izvršnega sveta kranjske občinske skupščine. Na slovesnosti, ki ji bo sledil bogat kulturni program, bodo podelili tudi tri državna odlikovanja. Proslave ob dnevu republike se bodo zvrstile skoraj v vsaki krajevni skupnosti, delovni organizaciji in ustanovah; tako bo Vzgojno varstveni zavod Kranj pripravil v vrtcu Janina proslavo ob dnevu republike združeno s proslavo ob obletnici oktobrske revolucije. Proslavo so imeli tudi na Golniku že včeraj, za jutri, soboto, pa bodo imeli proslave na Prim8kovem v zadružnem domu, kjer bo obenem tudi razvitje prapora rezervnih vojaških starešin, proslava pa bo tudi na Visokerr in še kje. Tako pripravljajo v Cerkljah za soboto, ob 19.30 v avli osnovne šole koncert pevskega zbora KUD Davorin Jenko, ki je obenem posvečen tudi 142-obletnici smrti skladatelja Jenka. RADOVLJICA Občinska proslava ob dnevu republike združena s proslavo obletnice oktobrske revolucije bo danes, v petek, ob 19. uri v dvorani kina Radovljica. Vrsta prireditev pa se bo danes zvrstila že dopoldne: odprli bodo dom starostnikov, odkrili spomenik v Tovarni verig Lesce, otvorili vodovod na Nemškem rovtu in zvečer še odprli slikarsko razstavo v Sivčevi hiši. Prireditve pa so na programu tudi v soboto: tako bo dopoldne ob 9. uri v Radovljici otvoritev trgovine Živila, ob 10. uri pri Postaji milice odkritje spomenika varnosti in družbene samozaščite, ob 11. uri bodo odprli dom AMD Radovljica, ob 14.30 pa bo v Ribnem otvoritev mostu in obnovljene ceste Ribno—Bodešče. V nedeljo, 27. novembra bo ob 10.30 v Podnartu otvoritev mostu in obnovljene ceste Cešnjica — Dobravica. SKOFJA LOKA Poleg osrednje proslave v galeriji na loškem gradu v petek, ob 19. uri bo v občini še vrsta proslav po šolah in delovnih kolektivih. V nedeljo, 27. novembra, ob 16. uri pa bo v kulturnem domu v Retečah proslava ob 30-letnici obstoja kulturno umetniškega društva Janko Krmelj. Nastopili bodo tamburaši, recitatorji iz Reteč in folklorna skupina Sava iz Kranja. V nedeljo, 27. novembra, ob 15. uri bo otvoritev dvorane v gasilskem in kulturnem domu v Trebiji. v kulturnem programu nastopajo Gorenjevaški oktet in recitatorji šole Ivan Tavčar iz Gorenje vasi. TRŽIČ Danes, v petek, ob 16. uri odpirajo v Tržiču nov dom družbenih dejavnosti, ob 18. uri pa je v osnovni šoli heroja Bračiča osrednja občinska proslava, obenem pa bodo odprli tudi prenovljene šolske prostore. Jutri, v soboto, pa bo proslava dneva republike v tržiškem Tiku združena s proslavo 15-letnice obstoja podjetja. Proslave ob dnevu republike pripravljajo tudi v Jelendolu in sicer v ponedeljek, 28. novembra, in v torek, 29. novembra, v Podljubelju. Namesto dveh enakih aparatov za odkrivanje raka na dojki, dva različna za čim boljšo diagnostiko Odpakiran problem Vse kaže, daje znala gorenjska zdravstvena skupnost mimo Sci-le in Karibde, ko je razpravljala in odločala o usodi drugega že od aprila kupljenega in še vedno »zapakiranega« aparata za zgodnje odkrivanje raka na dojki. Prvi aparat iz sindikalne akcije, ki je pred dvema letoma stekla na pobudo bralk Glasa, namreč že od konca junija deluje pri jeseniški bolnišnici. Oba aparata sta bila kupljena s prispevki zaposlenih delavk in delavcev, na Gorenjskem ki so se na ta način odrekli tradicionalnim darilom ob dnevu žena. Delovne organizacije in posamezniki so prispevali 2,39 milijona din. Problem z drugim aparatom, namenjenim kranjskemu zdravstvenemu domu, je pravzaprav nastal, ko se je začelo razmišljati o ekonomski računici in o dejanski potrebnosti dveh aparatov na Gorenjskem ter o izkoriščenosti dveh takšnih aparatur. Znano je namreč, da ugotavljanje raka na dojki nikakor ni podobno kaki fluorografski akciji: bolezenskim spremembam na dojkah je namreč bolj podvržena le določena populacija žensk. Strokovna analiza je pokazala, da bi bilo na Gorenjskem na osnovi sedanjih pokazateljev obolevnosti potrebnih le okoli 700 mamografskih pregledov na leto. To pa je za dva aparata dosti premalo pregledov. Aparat se namreč uporablja le za razjasnitev bolezenskih znakov na dojki ter za pregled določene populacije žensk; saj na primer ženske pod 35 letom praktično ne obolevajo za rakom na dojki. Verjetno pa bi kazalo razmisliti o sistematskih pregledih. Ti bi hili lahko opravljeni v dveh letih, kar bi brez dvoma pripomoglo k zdravstvenemu prosvet-ljevanju žena, od katerih je največkrat odvisno ali ob težavah še pravočasno poiščejo zdravniško pomoč ali ne. Strokovnim ugotovitvam, te nikakor niso prišle na dan šele sedaj, saj je enako stališče zavzel zdravstveni svet Gorenjske že takoj, ko je akcija stekla, pač ne gre oporekati. Dva aparata sta torej odveč. Mimogrede: Gorenjska je edina regija, ki bi se skoraj opremila z dvema. Kaj torej storiti z drugim? Delegati zdravstvene skupnosti so se enotno izrekli, da se drugi aparat proda oziroma zamenja za termograf in po potrebi še za druge aparature, s katerimi bi opremili dodatno že sedaj delujoči center za odkrivanje raka na dojki. S tehničnim posodobljenjem in dodatnim opremljanjem centra se ne bo le razbremenjeval Onkološki institut, ki ima dolgo čakalno dobo in ne na zadnje še enkrat višje cene pregledov, pač pa bo center, če ga že ustanavljamo, imel vse pogoje za kar najpopolnejše določanje rakastih obolenj. Kje pa naj bi bil ta center, se skupščina ni odločila, ker bo počakala na strokovno mnenje ki verjetno ne bo moglo mimo tega, da že sedaj delujoči center v jeseniški bolnišnici večino zahtevnih pogojev že ima. Center oziroma aparat za odkrivanje raka na dojki, ki že od poletja deluje na Jesenicah, pa verjetno potrebuje tudi nekaj »reklame«, saj se dogaja, da zdravniki ženske z bolezenskimi spremembami na dojki še vedno pošiljajo v Ljubljano. L. M. VoUjvcl KRANJ OBVESTILO! Cenjene potrošnike obveščamo, da bodo vse sobote v decembru prodajalne v Kranju »KOKRA — Kranj« odprte tudi v popoldanskem času do 19.30, razen v soboto, dne 31. decembra, le do 15. ure. Dan pred državnim praznikom, v ponedeljek, dne 28. novembra, bodo prodajalne v Kranju prav tako odprte le do 15. ure. Petek, 25. novembra 1977 Glas — 3. stran Kranjska politična šola Z znanjem podkovani komunisti lahko oblikujejo prakso Ni novo spoznanje, da je znanje in spoznavanje družboslovne in še posebej marksistične teorije o oblikovanju družbenih odnosov osnova za uspešno družbenopolitično delo, tako kot je strokovno znanje pomembno za delo na delovnem mestu. Še posebej se je v obdobju po obeh kongresih Zveza komunistov usmerila v idejno politično in družbeno ekonomsko usposabljanje svojih članov, pri čemer je bilo še posebej važno kar najširše zajetje članstva v razne oblike tovrstnega izobraževanja. V takšna prizadevanja se je vključil tudi komite občinske konference ZK Kranj, ki skupaj z Delavsko univerzo Kranj že dlje časa organizira več oblik izobraževanja komunistov; še posebej mladih komunistov. Prav sedaj je organizirana politična šola, ki jo obiskuje 93 slušateljev, predvsem mlajših komunistov, saj jih je skoraj polovica starin do 27. let. Sedanja šola, ki poteka na Bledu, sodi v vrsto kvalitetno organiziranih oblik marksističnega izobraževanja komunistov ne le zaradi izbora predavateljev samih, pač pa tudi zaradi načina dela, ki slušatelje spodbuja h kar največji aktivnosti. »Dosedanje oblike bolj ali manj pasivnega poslušanja predavanj,« pravi vodja partijske šole Ivanka Šulgaj, »smo v Kranju zamenjali že lani s tem, da smo uvedli tudi preskus znanja. Ta namreč tudi organizatorjem samim pokaže, kako uspešno je bil program izobraževanja izpolnjen in koliko znanja so seveda slušatelji osvojili. Da pa je z aktivnim sodelovanjem slušateljev izobraževanje uspešnejše, smo se prepričali že pri lani organizirani partijski šoli.« Program politične šole je zasnovan na preučevanju marksistične teorije, spoznavanju marksistične zasnovanosti našega družbenopolitičnega sistema, kar vse naj bi prispevalo k njihovi usposobljenosti ocenjevanja razmer v družbeni praksi ter s tem tudi opredelitev v skladu s stališči ZK. »Metode dela v naši šoli, ki je organizirana po enotnem programu, torej ne več po A in B programu, so takšne, da razvijajo sposobnost za akcijo, za povezovanje marksistične teorije z revolucionarno prakso; slušatelji so razdeljeni v tri delovne skupine. Verjetno bomo letos nadaljevali tudi z lansko obliko dela z manjšimi skupinami, ki lahko med dvema ciklusoma predavanj temeljiteje pripravijo določeno temo oziroma problem,« pravi Šulgajeva, ki tako kot lani tudi letos vodi kranjsko politično šolo. »Se posebej je razveseljivo, da je bil odziv osnovnih organizacij ZK tako v krajevnih skupnostih kot po delovnih organizacijah zelo velik, saj niti ni bilo mogoče sprejeti vseh prijav. Mislim, da je tako velik interes za izobraževanje komunistov predvsem PROMETNO HOTELSKO TURISTIČNO PODJETJE VIATOR LJUBLJANA VA VIATOR TOZD Hoteli Bled Cankarjeva 6 odda v najem FRIZERSKI SALON v Golf hotelu na Bledu Interesenti dobijo vse podrobnejše informacije v tajništvu TOZD Bled, Cankarjeva 6. odraz partijske kadrovske politike, saj je to dvoje namreč kadrovanje in pa usposabljanje nedvomno tesno povezano. Med sedanjimi slušatelji je kar 15 sekretarjev osnovnih organizacij, med njimi je nekaj takih, ki so to funkcijo prevzeli pred kratkim: politična šola je res namenjena perspektivnim kadrom v ZK, vendar pa je svoj namen dosegla že s tem, da spodbuja na osnovi doseženega znanja še nadaljnje individualno izobraževanje vsakega posameznega komunista, to pa pogojuje tudi njegovo aktivnost.« Politična šola, ki je začela svoje delo sredi novembra v ciklusih po tri dni in bo končana marca prihodnje leto, je seveda prav na začetku svojega dela, zato so lahko slušatelji, ki smo jih poprašali po vtisih, resnično govorili le o prvih začetnih vtisih; vsem pa je brez dvoma skupno mnenje, da je izbira predavateljev dvignila šolo na resnično zavidljivo raven izobraževanja. Tone Suhadolnik, Uprava javne varnosti Kranj: »Novembra me je moja osnovna organizacija izvolila za sekretarja, vendar moram reči, da se moje partijsko delo ni začelo šele s to zadolžitvijo, saj imam precej izkušenj iz partijskega delovanja še iz časa, ko sem bil v Škofji Loki. Pa tudi sedanja politična šola zame ni prvo takšno izobraževanje. Seveda pa menim, da vsaka partijska šola, še posebej pa tale, ki je tako kvalitetna in dobro organizirana, lahko prav vsakemu slušatelju mnogo koristi tudi kot dopolnitev dosedanjega znanja, ki je nujno od slušatelja do slušatelja različno.« Gozdana Mrkaič z Delavske univerze Kranj: »V politično šolo me je predlagala osnovna organizacija Delavske univerze in moram reči, da sem z veseljem sprejela priložnost, saj menim, da je znanje marksistične teorije za poznavanje družbenega razvoja in marksistično oceno razmer nujno potrebno. Zaključili smo prvi ciklus predavanj in moram reči, da sem navdušena nad načinom dela in nad kvaliteto predavanj. Razen tega, da bomo obnovili znanje in se usposobili za vsakodnevno akcijo, je šola pravzaprav tudi šola tovarištva, kar se pri nekaterih članih ZK pogreša. Že sam začetek je pokazal, da so se vsi slušatelji z veliko vnemo lotili dela in da je bil izbor slušateljev pravilen in zelo odgovoren.« Zdenko Ošabnik, Iskra, TOZD ATC: »Mislim, da bi vsak komunist moral čutiti neprestano potrebo po dopolnjevanju marksističnega znanja, še posebno pa taki, ki so predvideni za vodstvene funkcije. Morda je kdo sprva mislil, da bo politična šola vrsta suhoparnih teoretiziranj, zdaj pa smo verjetno vsi enakega mnenja, da so vsi dosedanji predavatelji* znali izjemno pritegniti našo pozornost. Morda je lažje tistim, ki imajo nekaj družboslovne izobrazbe, tehnična inteligenca pa verjetno čuti vrzeli, kar pa se kasneje v debati dopolnjuje z izkušnjami iz prakse- Takšna šola je vsekakor spodbuda k razmišljanju, iskanju in samostojnejšemu izobraževanju komunistov.« Ob dnevu republike, 29. novembru iskreno čestita vsem občanom Gorenjske in cenjenim potrošnikom Mercator Ljubljana TOZD Preskrba Tržič. jJ7 Mercator Ob tej priliki tudi obveščamo cenjene potrošnike, da bodo vse prodajalne Merca-torja v soboto odprte do 13. ure. V nedeljo bodo vse prodajalne zaprte. V ponedeljek, 28. novembra, pa bodo prodajalne odprte do 16. ure. V torek, 29., in sredo, 30. novembra bodo vse prodajalne zaprte. Cenjene potrošnike prosimo, da se pravočasno oskrbijo z vsem potrebnim blagom, saj so vse prodajalne Mercatorja za praznike dobro založene. Za nakup in obisk se priporoča Mercator TO^D Preskrba Tržič. Alenka Čubrilovjč, Sava Kranj: »V politično šolo me je predlagala moja osnovna organizacija ZK Vodovodni stolp. V ZK sem že 8 let. To je moje prvo takšno politično izobraževanje, čeprav moram reči, da kot študentka ekonomske fakultete nisem povsem brez družbeno ekonomske razgledanosti in znanja, kar mi seveda kot predznanje v tej šoli tudi pomaga. Morda imam nekaj težav z jezikom, saj je literatura v slovenščini, kar pa me seveda sili, da še bolj resno delam. Predavanja so razumljiva in kar je najbolj važno, prilagojena vsakomur. Tovrstno izobraževanje sem vzela zelo resno, saj menim, da je treba takšno izobraževanje kar najbolj izkoristiti za svoje dograjevanje znanja.« Lado Bitenc, Iskre, TOZD Stikala: »Po stažu v ZK vsekakor sodim med mlajše komuniste, vendar sedanja politična šola seveda ni moje prvo družbeno politično izobraževanje. Prav sedaj delam tudi ekonomsko srednjo šolo, zato tudi nekaj takega znanja lahko povezujem z vsem, kar slišim v politični šoli. O potrebnosti takšnega izobraževanja ne more biti dvoma. Menim, da smo še premalo zreli, manjka nam še znanja za sedanjo stopnjo samoupravljanja. Pri tem ne mislim le na funkcionarje, pač pa na vse samo-upravljavce, saj je tovrstno izobraževanje potrebno vsakomur. Zame osebno je to priložnost za utrditev dosedanjega znanja in seveda za razširitev, kar seveda omogoča tudi dokajšen izbor marksistične in družboslovne literature. Naloga slušateljev, ki so jih poslale v politično šolo delovne organizacije, bo predvsem veliko večja družbenopolitična aktivnost. Postali naj bi pravzaprav opora vsega političnega dela v tozd.« Lea Mencinger občanom čestitamo za dan republike ljubljanska banka Kemična čistilnica in Pralnica %<»^%i^^^^»^^»^^ Vsem delovnim ljudem in občanom radovljiške občine česti tamo in želimo ob prazniku veliko uspehov SKUPŠČINA OBČINE RADOVLJICA SAMOUPRAVNE INTERESNE SKUPNOSTI OBČINSKA KONFERENCE ZKS RADOVLJICA OBČINSKA KONFERENCA SZDL RADOVLJICA OBČINSKI SVET ZVEZE SINDIKATOV RADOVLJICA OBČINSKA KONFERENCA ZSMS RADOVLJICA ZZB NOV RADOVLJICA ZDRUŽENJE REZERVNIH VOJAŠKIH STAREŠIN V Predtrgu v Radovljici bodo danes dopoldne svečano odprli dom starostnikov dr. Janka Benedika. Občani si ga bodo lahko ogledali tudi v soboto in nedeljo. K i ■ i - _■ - ■ ■ uresničevanju delegatskega sistema in odnosov je bil na področju samoupravljanja nedvomno napravljen korak naprej v kulturi, izobraževanju, socialnem varstvu, pa tudi v zdravstvu in športu. Seveda pa si na teh področjih še nabiramo izkušnje za čimbolj učinkovito reševanje najrazličnejših problemov. Podobno je tudi pri razvijanju skupščinskega sistema in delegatskih odnosov. V delovnih organizacijah pa se prav zdaj kaže izredna aktivnost pri uresničevanju zakona o združenem delu. Če pa bi skušali z eno besedo oceniti razvoj samoupravljanja v občini, potem je rezultat v enem letu izreden. Skratka, ob koncu tega razmišljanja lahko ugotovimo, da so v radovljiški občini v tem letu dosegli pomembne rezultate in uspehe, ki so lepa spodbuda za uresničevanje začrtanih ciljev v prihodnje. Tehnični bito Jesenice Projektiranje in konstruiranje strojno metalurških naprav Ob dnevu republike čestitamo vsem delovnim ljudem in jim želimo še mnogo delovnih uspehov! l $ Delavci TEKSTILINDUS A KRANJ iz TOZD Predilnica, Tkalnica, Plemenitilnica, TOZD za oddih in prehrano in delovna skupnost skupnih služb čestitajo ob dnevu republike vsem delovnim ljudem in jim želijo mnogo delovnih zmag. Gorenjska kmetijska zadruga Kranj s temeljnimi zadružnimi enotami: Cerklje, Sloga, Tržič in Naklo exoterm 64001 kranj j ugoslavija Vsem delovnim ljudem in poslovnim prijateljem čestita Kemična tovarna za dan republike Vsem delovnim ljudem in poslovnim prijateljem kooperantom in sodelavcem čestitamo za praznik republike — 29. november Konfekcija Mladi rod Kranj SGP Tržič vsem poslovnim prijateljem in delovnim ljudem čestita ža dan republike -BIDfl TO? 2^? v • £ DI l\U Arhitekt biro Kranj SGPTRZIĆ — gradi in projektira vse vrste visokih gradenj — izvaja ključavničarska, kleparska, vodoinstalaterska in pečar-ska dela r Vsem delovnim ljudem in poslovnim prijateljem čestitamo za praznik republike ■ 29. november ter se priporočamo s svojimi storitvami ALPSKA MODNA INDUSTRIJA RADOVLJICA TOZD Radovljica TOZD Nova Gorica TOZD Bohinj TOZD industrijske prodajalne cilmira čestitajo vsem delovnim ljudem in poslovnim prijateljem Triglav konfekcija Kranj čestitamo vsem delovnim ljudem in poslovnim prijateljem ob dnevu republike in priporočamo naše izdelke SLOVENSKE ŽELEZARNE 3 ib l±a I I Vsem delovnim ljudem, poslovnim prijateljem in odjemalcem čestitamo za praznik republike in jim želimo ob nadaljnjem delu veliko delovnih uspehov J x-x> x-x> x-x- X' x> x-X-x- X ■ X » X" X- Združena lesna industrija Tržič čestita vsem delovnim ljudem za praznik republike — 29. november x> x-x> Proizvajamo žagan les, lesno embalažo, transportne palete, pohištvo in oblazinjeno pohištvo. E Kovinsko podjetje Kranj r Delovni kolektiv čestita občanom in poslovnim prijateljem za dan republike — 29. november SGP GRADBINEC Kolektiv splošnega gradbenega podjetja Gradbinec v ustanovitvi Kranj SkupšCina občine Jesenice Občinska konferenca ZKS Jesenice Občinska konferenca SZDL Jesenice Občinski sindikalni svet Jesenice Občinski odbor ZZB NOV Jesenice Občinska konferenca ZSMS Jesenice Občinski odbor ZRVS Jesenice Čestitamo vsem delovnim ljudem za praznik republike in jim želimo veselo praznovanje. >-x-x->- X" X- X-X- X-X- >" X* X" X- x- ittWWWWWh^ Kmetijsko živilski kombinat TOZD Kmetijstvo Krani TOZD Kooperacija J TOZD Mlekarna TOZD Klavnica TOZD Oljarica TOZD Agromehanika TOZD Komunalni servis in SDS Skupne službe čestitajo za dan republike — 29. november vsem svojim poslovnim partnerjem in potrošnikom Cestno podjetje v Kranju čestita vsem poslovnim prijateljem in uporabnikom cest za dan republike Domplan urbanizem, stavbna zemljišča, investitorski inženiring in stanovanjsko poslovanje Kranj, Cesta JLA 14 • Delovna skupnost podjetja čestita vsem delovnim ljudem in občanom za praznik republike 29. november Čestitkam se pridružuje tudi Samoupravna stanovanjska skup- nost občine Kranj ter se zahvaljuje splošnim delegacijam in delegatom ter hišnim svetom za ustvarjalno sodelovanje na področju stanovanjskega gospodarstva Petek, 25. novembra 1977 Glas — 7. stran V rojstnem kraju nove Jugoslavije Jajce, mestece v SR Bosni in Hercegovini, mestece ob sotočju mirne Plive in »besnega« Vrbasa, legenda za nas vse, nepojmljiva legenda, kajti to je mesto, ki je in bo ostalo z zlatimi črkami zapisano v naši zgodovini, kraj, kjer je bila 29. novembra leta 1943 rojena nova Jugoslavija — Trenutki zbranosti na zgodovinskem kraju — Živahen življenjski utrip starega mesta, ki se danes na oni strani hriba razrašča tudi v moderno naselje Stojim ob slapovih Plive, le nekaj sto metrov stran od zgodovinskega kraja, kjer je bila rojena nova Jugoslavija, slapovih, ki so postali nekak simbol Jajca in nazadnje tudi priljubljen motiv za številne fotografije. Prej povsem mirna Pliva se ob padcu po skalah navzdol razbesni, skoraj trideset metrov bolj spodaj se divje peni v belih vrtincih, in taka se po nekaj deset metrih toka zlije v brzice Vrbasa. Tam na nasprotnem bregu se med zelenjem, ki ga je tu veliko, v soncu svetlikajo značilne bosanske hišice, za menoj pa se izza hribčka, iz ozke kotlinice, kjer je postavljena velika tovarna za f>redelavo kovin, za izdelavo legur in itin, Elektrobosna, kadi gost dim, ki ga kajpada domačini niso prav nič veseli. Tu stojim v meglici, ki jo ustvarjajo drobne, a goste vodne kapljice, ki se dvigajo iz struge Plive navzgor, ki »napajajo« in vlažijo zelenje daleč naokrog, in razmišljam. Tako kot na stotine in stotine obiskovalcev, ki se vsakodnevno zgrinjajo tu, na mesto, ki so ga morda prvič obiskali, a jim že od nekdaj pomeni veliko. Spomin ti zdrsi v preteklost, zdaj že kar štiriintrideset let nazaj, v tiste pozno-novembrske dni, ko so delegati iz vse Jugoslavije po skrivnih bosanskih poteh in stezicah, mimo mnogih zased in nevarnosti, prihajali semkaj, da postavijo trdne temelje novi Titovi Jugoslaviji. Če so prebivalci Komisija za razpis pri svetu delovne skupnosti upravnih organov SOB Jesenice razpisuje v upravnih organih Skupščine občine Jesenice naslednja delovna mesta: ZA NEDOLOČEN ČAS 1. SVETOVALCA ZA URBANIZEM v oddelku za urbanizem, gradbene in komunalne zadeve — visoka strokovna izobrazba arhitektske, gradbene ali komunalne smeri in 5 let delovnih izkušenj 2. REFERENTA ZA GOSPODARSKO-PRAVNE ZADEVE v oddelku za gospodarstvo — visoka strokovna izobrazba pravne ali ekonomske smeri in 4 leta delovnih izkušenj 3. REFERENTA ZA KOMUNALNE ZADEVE IN PROMET v oddelku za urbanizem, gradbene in komunalne zadeve — višja strokovna izobrazba komunalne ali gradbene smeri in 3 leta delovnih izkušenj 4. REFERENTA ZA KMETIJSTVO IN GOZDARSTVO v oddelku za gospodarstvo — višja strokovna izobrazba agronomske smeri in 3 leta delovnih izkušenj 5. REFERENTA ZA OSNOVNA SREDSTVA v oddelku za finance in planiranje — srednja strokovna izobrazba ekonomske smeri in 2 leti delovnih izkušenj 6. KATASTRSKEGA REFERENTA v geodetski upravi — srednja strokovna izobrazba geodetske ali ekonomske smeri in 2 leti delovnih izkušenj 7. REFERENTA ZA POTNE LISTINE v oddelku za notranje zadeve — srednja strokovna izobrazba upravno-administrativne ali ekonomske smeri in 2 leti delovnih izkušeni 8. VODJE PISARNE KRAJEVNEGA URADA MOJSTRANA — srednja strokovna izobrazba upravno-administrativne ali ekonomske smeri in 1 leto delovnih izkušenj 9. PRIPRAVNIKA Z VIŠJO ŠOLSKO IZOBRAZBO — ekonomske, komercialne ali upravne smeri 10. PRIPRAVNIKA S SREDNJO ŠOLSKO IZOBRAZBO — ekonomske smeri ter ZA DOLOČEN ČAS (za nadomeščanje delavke na porodniškem dopustu) 1. REFERENTA ZA ODMERO v davčni upravi — višja strokovna izobrazba ekonomske, komercialne ali upravne smeri in 3 leta delovnih izkušenj 2. VODJE PISARNE ODDELKA — 2-letna administrativna šola in 1 leto delovnih izkušenj Poleg navedenih pogojev morajo kandidati izpolnjevati tudi splošne pogoje za sprejem na delo in imeti ustrezne moralno-politične lastnosti. Pismene prijave z dokazili o izpolnjevanju razpisnih pogojev sprejema komisija za razpis pri svetu delovne skupnosti upravnih organov Skupščine občine Jesenice 15 dni od objave razpisa.... „ .v .,■».» ,-. .....I......'.....„... Bihača, ki si ga obiskal le malo prej, še kako ponosni, da je bilo prvo zasedanje Avnoja prav pri njih, v njihovem mestu, ob reki Uni, pod bregovi dolgega hrbta Grmeča, kraji, kjer so bile med zadnjo vojno postavljene mnoge partizanske bolnišnice, so stari in mladi prebivalci Jajca še toliko bolj ponosni, da so bili tu na drugem zasedanju Avnoja dokončno potrjeni leto dni stari sklepi z bihaškega zasedanja, da so bile tu sprejete mnoge pomembne odločitve. In zakaj prav tu? Odgovora na to ni težko dati! Jajce je bilo, treba je reči, že zelo zgodaj osvobojeno. Naše enote so ga prvič osvobodile že septembra v drugem letu vojne, nato pa ponovno avgusta leta 1943. Tu pa so tudi tla, znana iz davne preteklosti, ki so bila mnogokrat ogrožena in napadana, ki so bila s strani sovražnika tudi nekajkrat zavojevana, a naprednih misli in želja teh ljudi ni mogel prav nihče zatreti. Prebivalci močno utrjenega mesta, ki je menda dobilo ime po ovalni, jajčasti dolinici v kateri leži, so se bili sposobni braniti in so se branili v vsakem trenutku. Tudi med zadnjo vojno je bilo tako. Vedno so gostoljubno sprejemali naše borce, vedno so se bili pripravljeni žrtvovati »za našo stvar«, med njimi pa tudi ni bilo izdajalcev. trtrtrtrtrtrtrtrk Čudovita ********* doživetja Do legendarnega Jajca je mogoče priti iz treh smeri. Iz središča Jugoslavije, iz juga Bosne, iz Sarajeva ob Vrbasu navzgor, iz Bihača z zahodne ter iz Banjaluke z vzhodne strani. Najlepša pot iz Slovenije, bi dejal, vodi prek Novega mesta, Gorjancev, Karlovca, mimo Plitvic, Bihača ... in dalje. Dalje od Bihača vodi lepa, zares lepa cesta. Cesta Avnoja. Voziš se mimo zgodovinskih krajev, mimo Bosanskega Petrovca, kjer so bila prva partizanska letališča, kjer je bilo prvo zasedanje antifašistične fronte žena Jugoslavije, po skopih kraških poljih, kjer se pasejo črede ovac, govedo • in bosanski konjički. Na desni strani' ti ostane visoka vzpetina Oštrelj in takoj za njo od ceste Avnoja trideset kilometrov oddaljeni Drvar, Drvar, ki je doživljal težke trenutke na Titov rojstni dan 25. maja 1944, ko je sovražnik na vsak način hotel zajeti vrhovni štab in tovariša Tita, se poslužil helikopterskega desanta, ki pa k sreči ni uspel. Danes je Drvar mesto heroj! Za Ljubljano drugo mesto v Jugoslaviji, ki mu je bilo dano to priznanje. Ze si v Ključu, prečkaš reko Sano in že drviš dalje proti Mrkonjič gradu in le malo bolj oddaljenem Jajcu. Tule povsod so se ljudje v zadnjem času začeli množično ukvarjati s kmečkim turizmom. Povsod po vasicah doživljajo množičen naval gostov. Tako je tudi v Mrkonjič gradu, na pragu Jajca, kjer že imajo zgrajen motel Balkana in arhitektonsko zares domiselno projektiran hotel Krajina. Od Mrkonjič grada se začneš spuščati po lepi vijugasti cesti po hribu navzdol proti dolini. Proti dolini Plive. Prav kmalu, po nekaj kilometrih vožnje si doli ob reki, ki se leno pomika naprej. Le dvajset kilometrov je dolga, svet ob njej pa močno močvirnat. Toda športniki Plivo znajo izkoristiti. Tu so bila v preteklih letih številna mednarodna tekmovanja v kajakih in kanujih na mirnih vodah, tu se je za svoje uspehe na olimpijskih igrah v Montrealu pripravljal tudi naš znani športnik Mate Ljubek. Toda reka, ki so jo strokovnjaki po umetnih poteh speljali tudi do ene od elektrarn na Vrbasu, je mrzla. Le najbolj »vroči« se menda lahko kopajo v njei. Občuduješ lepoto pokrajine, bistrino reke, zares je čista, in ko pripelješ okrog enega od ovinkov te že preseneti pogled na čudovit, moderno zgrajen hotel Jajce. Velik hotel A kategorije, ki lahko sprejme na prenočevanje in prehrano po več avtobusov gostov, je stalno zaseden. »Sezone pri nas ne poznamo,« mi je pripovedoval eden od receptorjev v . recepciji, lahko.bi rekli, za nas kar luksuznega hotela. »Stalno imamo dovolj gostov. Še posebno velik naval je kajpada maja, junija in septembra, ko Jajce obiskujejo vse številne ekskurzije. Počitka torej ne poznamo. Radi bi sprejeli vse goste, žal pa jih zaradi pomanjkanja prostora ne moremo. Na prenočevanje jih pošiljamo vse gor do Ključa, pa proti Banjaluki in Sarajevu . Misliti bo treba na gradnjo objektov Pravzaprav smo že kar nekoliko pozni.« Od hotela Jajce je do samega mesta še dobrih pet kilometrov.. Cesta se vijuga ob Plivi, ob njej pa ugledaš še hotel Plivska jezera in bungalove ob njem, avtokamp, hotel Turist... in že si pred vrati Jajca. Pred enimi od treh vrat, ki vodijo v utrjeno mesto nad katerim kraljuje mogočna trdnjava. Pogled ttctrtrbirtck v zgodovino ******** Zgodovinski viri pravijo, da je Jajce zgradil med leti 1391 in 1404 vojvoda Hrvoje Vukčič. Že takrat ga je dal močno utrditi. Utrditi ga je bilo potrebno zaradi pogostih napadov sovražnika iz vseh smeri. O bogati zgodovinski preteklosti Jajca pričajo tudi mnoge najdbe, ki so razstavljene v mestnem arheološkem muzeju. To so predvsem prazgodovinske najdbe in najdbe iz rimske dobe. Med njimi velja še posebno omeniti žrtvenik bogu Mitri, ki so ga odkrili arheologi malo pred zadnjo vojno. Jajce je bilo pravzaprav vsa leta nekako na »prepihu«. Marsikdo si ga je hotel prisvojiti, prebivalcem vsiliti svojo oblast, jih pokoriti. Tudi bosanski kralji, ki so si Jajce sredi petnajstega leta izbrali za svojo prestolnico, ga niso v svojih rokah obdržali posebno dolgo. Ze leta 1463 ga je namreč osvojil hrvatsko ogrski kralj Matija Korvin. Le-ta ga je še bolj utrdil in ga določil za središče banovine Jajce. Zato so ga Turki osvojili dokaj pozno. Sele leta 1528! Pestra zgodovina je Jajcu pustila mnoge ostanke. Če se vzpenjaš po ozki ulici jih lahko opaziš na vsakem koraku. Morda se nikjer drugje kot prav tu v središču Jugoslavije križajo toliki tokovi in vplivi. Na dolžini nekaj sto metrov so postavljene pravoslavna cerkev, katoliška cerkev in džamija. Istočasno se lahko spoznaš z raznovrstno modo. Srečaš ženo oblečeno v dimije, posebno bosansko oblačilo, pa ženo s krilom kot ga poznaš pri nas, pa dekle v kavbojkah... Prehodiš ulico, kjer opazuješ tipične bosanske hišice, hišice, ki so imele spodaj še hlev, in že si v novem modernem naselju stanovanjskih zgradb in JAJCE - SLAPOVI PLIVE poslovnih prostorov. Naselju, ki je enkratno arhitektonsko urejeno. Pred petimi minutami si bil, denimo, v starodavni krčmi, v »bosanski kuči«, v »čevapdžinici« ob ozki tlakovani ulici, kjer se posladkaš z okusnimi čevapčiči ali celo jagnjeti-no, hip nato si na oni strani že lahko v moderni restavraciji »evropskega tipa«. Toda ljudje so povsod prijazni! Zelo prijazni! Takšni so menda že od vekomaj. Odprti. In, če le morejo ti pomagajo in ustrežejo. Čez most, ozek most, ki že zdavnaj v prometnih konicah ne more »požirati« vsega prometa, se potlej obiskovalec Jajca navadno napoti do muzeja drugega zasedanja Avnoja. Tu se vsak dan od jutra do večera zgrinjajo množice obiskovalcev od vsepovsod. 2e oznake na avtobusih ti to povedo. Miličniki imajo polne roke dela z urejanjem prometa. In če si malo »nepreviden«, če te potegne naprej napačen tok, če vozilo malo napačno zaparkiraš, se motaš iz gneče uro, dve. Čas pa kajpada neusmiljeno beži, tebi pa se mudi naprej, da bi obiskal še čimveč zgodovinskih krajev. Pred muzejem je postavljena skulptura našega velikega revolucionarja Moše Pijadeja, malo vstran lokomotiva z vagončki, ki so jo uporabljali med zadnjo vojno, na stopnicah pa je navadno nepopisna gneča. Ob vstopu v dvorano, kjer je bilo v zadnjih novembrskih dneh leta zgodovinsko drugo zasedanje Avnoja se prejšnji živžav umiri. Vsakdo se zaveda, da stopa na zgodovinski kraj, na tla, kjer je bila rojena nova Jugoslavija. Dvorana je še prav taka kot pred štiriintridesetimi leti, v njej pa mnogi ohranjeni predmeti iz tistega časa, mnogi dokumenti. »Tu so bili položeni temelji novi demokratični in federativni Jugoslaviji,« pripoveduje ob popolni tišini vodnik, »tu so bile begunski kraljevski vladi v Londonu odrečene vse pravice zastopati narode Jugoslavije, tu so prepovedali kralju Petru vrnitev v domovino, tu so tovarišu Titu podelili naziv maršala... in tu so bili sprejeti še mnogi pomembni sklepi.« Avnoj je postal najvišji organ ljudske oblasti. Iz Jajca se potem mimo tovarne Elektrobosna popelješ prek mostu čez Vrbas, se odcepiš od ceste, ki pelje proti Sarajevu, in se spustiš ob Vrbasu v ozko sotesko proti Banjaluki. Pogled na Jajce, ki pravzaprav živi neko svoje življenje, prebivalci živijo večinoma od turizma ali si služijo kruh v tovarni Elektrobosna, je od tu najlepši. Kajti potlej si že v ozki zaprti dolini, kamor le redko-, kdaj posije sonce. Na vsakem koraku si priča novemu doživetju; In spomine na obisk v Jajcu prav^ zaprav lahko začneš urejati Sele doma... ' Besedilo m slike: * J. Govekar 8. stran — Glas Petek, 25. novembra 1977 c V nedeljo pri najmlajših bolnikih D »Mama, prinesi mi cmočke« Naj starši ne zamudijo niti minute nedeljskega obiska na otroškem oddelku jeseniške bolnišnice — Izredna pozornost in vsa skrb zdravstvenega osebja in vendar se potoči marsikatera solza domotožja čestita Težko in hudo je, če si bolan. V belih posteljah za belimi stenami bolnice so ure kot dnevi, življenje pa drvi po svoji vsakdanji poti nezadržno naprej, brez tebe in zunaj tebe, še dotakniti se ga ne moreš, le slutiš ga in od daleč spremljaš. Ko ti postane bela halja bolj vsakdanja in postelja neizbežna, ti vdanost in prilagodljivost izpolnjuje naslednji dan in vse druge dni, ki te ločijo od življenja zunaj. Obiski pa so prav nenadni vdor bližnjih in daljnjih sorodnikov in prijateljev v tvoj monotoni, mirni in spokojni beli dan: kakor jih že težko pričakuješ, prav nenavadni so. Prinašajo toliko misli in dejanj, ki jih nemo sprejemaš, da je več in preveč za tvoj beli dan in ob koncu ne veš, kdo si je bolj oddahnil: ali sam, ko si spet na tihem hodniku, ali oni, ki so že od prve minute obiska težko dihali ob vonju bolnišnice in hlastali za svežim zrakom. Če je odraslim bolnikom obisk v bolnišnici prav svojevrsten dogodek, prijeten ali neprijeten, spremljajo najmlajši bolniki nedeljsko popoldne z izrazitejšimi občutki. Na obrazih, v kretnjah in v besedah se zrcali otroška misel, njihova občutljivost; nekako si, vsaj najstarejši, že hrabro dopovedujejo, da tako pač mora biti, nekako vse dni in noči vdano sledijo sestram in zdravnikom, ko pa prihaja ura obiskov, plane vsa težko zadržana bolečina domotožja na dan Marinka zakritih oči Na otroškem oddelku jeseniške bolnišnice so v sobah otroci ločeni po starosti. A naj bodo v sobi najmlajši ali najstarejši, povsod se v trenutku, ko se odprejo vrata in ko vstopijo ljudje brez belih halj, v plaščih in v škornjih, otroške oči začudeno ozrejo. Ura obiskov, spreleti Kranjčanko desetletno Marinko, ki še danes ni povsem zdrava od tiste nenadne prometne nesreče. Ničesar ne reče, ko spremlja obisk na sosednji postelji in kar zakrkne se vase, ko vstopita oče in mati. Marinki je hudo, a ne joka, zakriva si oči in noče odgovarjati na vprašanja matere, ki jo vsa skrbna sprašuje in povprašuje. Šele včeraj so jo pripeljali in ni se še navadila, tako hudo ji je, da niti zajokati ne more. Takšna je ves čas obiska, le ob koncu jo premagajo solze. Jeseničanko Beiso priklepa na posteljo bolezen že tri tedne. Zdaj si je že opomogla, na postelji ob vratih sedi in bega z očmi po ljudeh, ki so se nagnetli po posteljah. Na njeni še ni nikogar. Z otroško skopo vljudnostjo odgovarja, da je stara deset let in da v bolnici ni rada, še posebno ne tako dolgo. Ko jo, čisto malo in neznatno v tem nenadnem vrvežu vprašam, če bodo njeni prišli, mi je pri priči Žal. Beiso zdaj in v tem trenutku stiska pri srcu in nemo prosi le to, da bi jih zdaj zdaj ugledala, kajti s stisnjenimi ustnicami in trdimi pestmi ne bo mogla prav dolgo zadrževati solz. Zamiglja z nogami, prikima, se zazre na sosednjo posteljo in se ne zmeni več zame. »A si tako lačen?« Šestletna Katarina iz Begunj, ki jo pestujeta zdaj oče zdaj mati, je prvič v bolnišnici, je prvič sama. Stiska se k enemu in drugemu in ne joka, le zvečer, ko je okoli vse tako čudno, tiho in nenavadno, zahlipa v blazino. Med štiriletnimi neutolažljivo joka fantek, ki so ga pravkar pripeljali, umiri ga le božajoča roka sestre in njene tolažeče besede. Ob njem sedi na sosednji postelji Sandi, ki z očitnim zanimanjem spremlja te nenadno nove obraze, ki hodijo ven in noter. Prav korenjaško se je postavil ob ograjico in vsakomur, ki ga je pogledal, voščil prijazen dober dan. Vse se mu zdi tako zabavno in tako imenitno, da noče zamuditi niti enega hipa in izpustiti niti enega prisrčnega doberdana. Štiriletnemu Marku je bil v tej sobi naklonjen prvi obisk, obisk stare mame, ki je prišla z avtobusom in od daleč. Ni zamudila niti minute, dobra stara mama zgubanega obraza in velike rute in srca, ki je le Markovo. Na stolček poleg Marka so jo položile trudne noge in ni niti enkrat samkrat odvrnila oči od vnučka, ki je prav samozavestno bingljal z nogami in hrustal smokije. Marko je dobro vedel, da bo prišla, prav nič ga ni skrbelo, saj mama vedno pride med prvimi, mama že ve, kdaj od doma, da niti sekunde ne bo sam. *A si mar tako lačen?« se smehlja skrbna mama, Marko pa še kimati nima časa ob smokijih, ki jih je mami posebej naročil, kajti zanj ni lepšega in boljšega in okusnejšega kot »smočki«. »Tak revček je, vsako leto je v bolnišnici,« so žalostne Mali Sandi radovedno zre in dobrodušno pozdravlja z otroškim »dobl-rfan lil lil Gozdno gospodarstvo Bled, n.sol.o., Bled TOZD Gozdarstvo Bohinj, n.sub.o., Bohinjska Bistrica TOZD Gozdarstvo Pokljuka, n.sub.o., Bled TOZD Gozdarstvo Jesenice, n.sub.o., Jesenice TOZD Gozdno gradbeništvo Bled, n.sub.o., Radovljica TOZD Gozdno avtoprevozništvo in delavnice Sp. Gorje, n.sub.o., Spodnje Gorje Obrat za kooperacijo zasebni sektor gozdarstva Bled, n.sub.o., Bled nudi standardne asortimente smreke, jelke, macesna in bukve. Izdeluje asortimente po naročilu z ustreznimi dimenzijami in kakovostjo, zlasti z zahtevami po izrecni gostoti, polnolesnosti, resonanci in ravnosti, kar je posebnost strukture lesa iz triglavskih gozdov. čestita Avto-moto društvo Kranj za praznik republike jim želi varno in srečno vožnjo Vsem članom in lastnikom motornih vozil iiiiiiiiiiHiiiiiiiniiitiuiiitiiuuiiutiiitiiiiiiiiiiiiinEitijfiuiiimiiiiHmuu tovarna pil triglav tržie Proizvajamo: vse vrste pil, jeklena sidra z notranjimi navoji za montažo z vsemi vibracijskimi, električnir " rtalnimi stroji Vsem delovnim ljudem čestitamo ob dnevu repu-blike, 29. novembru metalka Crodajalna Kamnik* lica Borisa Kidriča 35 a prodajalna Kamnik vam nudi: kompletni instalacijski material, gradbeni material, orodje in stroje, gospodinjske potrebščine, vse vrste proftlnega železa in pločevin, stavbno pohištvo. Vsem cenjenim strankam in občanom čestitamo za praznik republike. Zahvaljujemo se za dosedanje zaupanje in se priporočamo. IIIRfflflfl CD GOZDNO GOSPODARSTVO KRANJ s TOZD gozdarstvo Škofja Loka, Preddvor, Tržič, TOZD gozdno gradbeništvo, transport in mehanizacija Kranj in obrat za kooperacijo gozdarstva čestita vsem delovnim ljudem in poslovnim prijateljem za praznik republike TITAN Titan, tovarna kovinskih izdelkov in livarna Kamnik proizvaja: fltlnge črne in pocinkane, ključavnice navadne to cilindrične, obešanke navadne In cilindrične, motom immw» nlce ln drobllke za orehe, ulitke Iz temprane Utrne za avtomobilsko, strojno in elektro Industrijo. Cenjenim potrošnikom priporočamo naše renomirane Izdelke Naš delovni kolektiv cestna občanom in poslovnim prijateljem za dan republike Tekstilna tovarna Zvezda Krani čestita vsem delovnim ljudem J in poslovnim prijateljem za dan republike Izdeluje kvalitetne vrste lepljivih CENTELIN medvlog za konfekcijo. Servisno podjetje Tavčarjeva 45, telefon 21-282 Kranj čestita k prazniku svojim poslovnim prijateljem in potrošnikom Se naprej -« priporoča ža sodelovanje z vsemi svojimi dejavnostmi: zidarska, mizarska, vodovod no-inštalaterska, kleparska, krovska, ključavničarska, pleskarska, električareka in pečarskuL. Ilejuu Bara TI IjvJ1 Komunalno podjetje Tržič Dejavnosti: gradbena, steklarstvo, soboslikarstvo, vodovod, kanalizacije, vrtnarija, cvetličarna, tržnica, pogrebna služba, vzdrževanje cest, pranje in likanje perila Vsem delovnim ljudem, poslovnim prijateljem in sodelav čestitamo za dan republike Delavska univerza Tomo Brejc v Kranju Zavod za vzgojo in izobraževanje odraslih čestita slušateljem, sodelavcem, delovnim in drugim organizacijam ob prazniku dneva republike. Občinski sindikalni svet Tržič Občinska konferenca SZDL Tržič Skupščina občine Tržič Občinska konferenca ZKS Tržič ZZB NOV Tržič Občinska konferenca ZSMS Tržič Občinski odbor zveze rezervnih vojaških starešin Tržič Vsem delovnim kolektivom in občanom čestitajo za dan republike in jim želijo prijetno praznovanje Ob dnevu republike in praznovanju 55. obletnice obstoja naše tovarne vsem delovnim ljudem in sodelavcem iskreno čestitamo ter želimo veliko delovnih uspehov. Nudimo vam iz širokega proizvodnega programa vse vrste verig, odkovke, vijačne izdelke in naprave ter projekte industrijske pnevmatike. iskrene čestitke praznik republike SCUKL Uroivj industrija gumijevih, usnjenih in kemičnih izdelkov Veletrgovina ŽIVILA Kranj TOZD VELEPRODAJA TOZD MALOPRODAJA TOZD SLAŠČIČARNA - KAVARNA SAMOUPRAVNA DELOVNA SKUPNOST SKUPNIH SLUŽB ISKRENE ČESTITKE ZA 29. NOVEMBER DAN REPUBLIKE VGP VODNOGOSPODARSKO PODJETJE KRANJ k\ CESTA STANETA 2AGARJA 30 Izvajamo vodogradbena dela, regulacije vodotokov, obalne protierozijske zaščite, vodnogospodarske objekte, zemeljska dela, strojna in minerska dela ter druga dela s področja nizkih gradenj. Čestita občanom Kranja, Jesenic, Radovljice, Tržiča in Škofje Loke Petek, 25. novembra 1977 Glas — 11. stran KINO Kranj CENTER 25. novembra in 26. novembra ni predstav 27. novembra jug. barv. mlad. mirko in slavko ob 10. uri, Sved. barv. krim. mož na strehi ob 15., 17. in 19. uri, premiera amer. barv. grozlj. maratonec ob 21. uri 28. novembra amer. barv. grozlj. maratonec ob 16., 18. in 20. uri, premiera jug. barv. voj. akcija stadion ob 22. uri 29. novembra amer. barv. grozlj. maratonec ob 15., 17. in 19. uri, premiera amer. barv. krim. mesto nevarnosti ob 21. uri 30. novembra amer. barv. grozlj. maratonec ob 15., 17. in 19. uri, premiera špan. barv. glasb. prodajalka vijolic ob 21. uri 1. decembra amer. barv. krim. mesto nevarnosti ob 16., 18. in 20. uri Kranj STOR2IČ 25. novembra ital. barv. krim. komed. kockarji druge vrste ob 18. uri, amer. barv. krim. zelo ob 20. uri 26. novembra amer. komed. charlie — pustolovec ob 10. uri, jug. barv. mlad. mirko in slavko ob 16. uri, ital. barv. erot. vonj po ženski (ni primeren za otroke) ob 18. in 20. uri 27. novembra amer. barv. pust. avto cesta nasilja ob 14. uri, ital. barv. erot. mali greh (ni primeren za otroke) ob 16. in 18. uri 28. novembra amer. barv. pust. avto cesta nasilja ob 16., 18. in 20. uri 29. novembra jug. barv. voj. akcija stadion ob 14. in 18. uri, amer. barv. vestern peklenski pregon ob 16. in 20. uri 30. novembra jug. dokument. izdajalci — vojni zločinci ob 14. in 18. uri, jug. barv. voj. akcija stadion ob 16. in 20. uri 1. decembra amer. barv. krim. želo ob 15.30,17.45 in 20. uri Tržič 26. novembra hongkon. barv. pust. nepremagljivi boksar ob 16. uri, ital. barv. erot. mali greh (ni primeren za otroke) ob 18. in 20. uri 27. novembra amer. barv. vestem peklenski pregon ob 15. in 19. uri 28. novembra amer. barv. vestem peklenski pregon ob 17. in 19. uri 29. novembra jug. barv. mlad. mirko in slavko ob 15. uri, amer. barv. krim. želo ob 17 in 19.15, premiera jug. dokument. izdajalci - vojni zločinci ob 21.30 30. novembra slov. mlad. dolina miru ob 15. uri, amer. barv. pust. avto cesta nasilja ob 17. in 19. uri 1. decembra amer. barv. pust. avto cesta nasilja ob 17. in 19. uri Kamnik DOM 26. novembra slov. mlad. dolina miru ob 16. uri, ital. barv. komed. kockarji druge vrste ob 18. in 20. uri 27. novembra hongkon. barv. pust. nepremagljivi boksar ob 15. uri, ital. barv. krim. komed. kockarji druge vrste ob 17. in 19. uri 28. novembra amer. barv. krim. želo ob 17.30 in 19.45 29. novembra amer. barv. pust. avto cesta nasilja ob 15., 17. in 19. uri 30. novembra jug. barv. mlad. mirko in slavko ob 15. uri, ital. barv. erot. mali greh (ni primeren za otroke) ob 17. in 19. uri 1. decembra amer. barv. vestern peklenski pregon ob 18. in 20. uri Dovje-Mojatrana 26. novembra franc. barv. pust. pustolovščine sritih mušketirjev - 2. del ob 19. uri 27. novembra angl. barv. pust. goldfin-ger ob 19. uri 27. novembra amer. barv. glasb. ljubimci g. fanny ob 20. uri Radovljica 26. novembra ital. barv. pust. sandokan - malezijski tiger - 1. del ob 18. uri, angl. barv. komed. izpovedi čistilca oken ob 20. uri 27. novembra ital. barv. pust. sandokan - malezijski tiger - 1. del ob 16. uri, angl. barv. komed. izpovedi čistilca oken ob 18. in 20. uri 28. novembra ital. barv. krim. preizkava je končana, pozabi ob 20. uri 29. novembra ital. barv. pust. sandokan - malezijski tiger - 1. del ob 16. uri, angl. barv. komed. izpovedi čistilca oken ob 18. uri, ital. barv. pust. sandokan - malezijski tiger - 2. del ob 20. uri 30. novembra ital. barv. pust. sandokan - malezijski tiger - 2. del ob 18. uri, ital. barv. krim. preizkava je končana, pozabi ob 20, uri 1. decembra indijski barv. prijateljstvo ob 20. uri Bled 25. novembra amer. barv. pust. pobegnil sem s hudičevega otoka ob 20. uri 26. novembra amer. barv. pust. pobegnil sem s hudičevega otoka ob 18. uri, izrael. barv. komed. srečni očka osme-rih hčera ob 20. uri 27. novembra angl. komed. kralj v new yorku ob 16. uri, izrael. barv. komed. srečni očka osmerih hčera ob 18. uri, franc. barv. zvesta žena ob 20. uri 28. novembra jug. barv. drama bele trave ob 20. uri 29. novembra ital. barv. krim. preizkava je končana, pozabi ob 18. in 20. uri 30. novembra ital. barv. pust. sandokan - malezijski tiger - 1. del ob 18. in 20. uri 1. decembra angl. barv. komed izpoved Čistilca oken ob 20. uri r FILM Kranjska gora 26. novembra angl. GER ob 20. uri barv. pust. GOLDFIN- POTRES Američani v svojih filmih mnogo eksperimentirajo in kot posledico takšnih eks- ferimentov smo lahko pri nas videli film otres. Film je mogoče s tem nizkofrek-venčnim zvokom odprl vrata drugačnemu filmskemu izrazu, še bolj pa je verjetno, da takoj, ko je nastal, se je obsodil na propad. Ta nizkofrekvenčni zvok je le dobra komercialna poteza, ki jo ie producent dobro izvozil po vsem svetu. Ce tega efekta ne bi bilo, tudi dvorane ne bi bile vedno polno zasedene in to bi bil film kot toliko drugih spektaklov. v tem filmu se posebej odlikuje dramaturgija. Scenarist Mario Puzo (spomnimo se njegovega Botra) je imel pravi občutek za dramsko dogajanje in v pravih trenutkih je v filmu vpletel dramatične zaplete. Skozi ves film nas drži v pričakovanju, kaj se bo zgodilo z glavnim junakom. Prikaže nam tudi, kaj naredi nesreča iz ljudi. Tedaj pride na površje njihov samoohranitveni nagon, podlosti, pri nekaterih pa plemenitosti. Tudi kamera je zelo dobra, saj je v sekvencah močnih potresnih sunkov tudi kamera v podobnem gibanju kot bi bil potres in s tem daje gledalcu večji občutek prisotnosti na kraju dogajanja. To je film, ki se ga bomo z veseljem spominjali kot eksperiment, ne bo zapustil nobenih sledi v razvoju filmskega medija. v glavnih vlogah nastopajo: Ava Gard-ner, Charlton Heston, George Kennedv. Film je režira 1 in bil hkrati producent Mark Robaon. B. Grlj Ob prazniku republike Nikoli ne smemo pozabiti, da je bila republika težko pri-borjena, da svoboda ni bila dana sama po sebi. Zanio so umirali tisoči naših rodoljubov, gradili so jo aktivisti nove družbene ureditve. Število nekdanjih bojevnikov za svobodo se stalno manjša. Iz brigad bi danes sestavili le nekaj bataljonov preživelih, bataljoni bi se skrčili na četice, od nekdanjih čet pa žive le še posamezniki. Čas nepovrnljivo beži v preteklost, zgodovina opisuje, razlaga in beleži odločilne trenutke miru in vojn. Literati pišejo vojne romane. Mladina se uči posebnosti preteklega družbenega razvoja, prevratov in revolucij iz knjig. Preživeli borci opisujejo potomcem lastne zgodbe. Učitelji pa z osebno prizadevnostjo, osebnim vzorom in pravilno idejno naravnanostjo ponazorijo pouk in pri tem oblikujejo domovinsko zavest mladih. Največ je domovinske vzgoje v osnovnih šolah, manj v srednjih in še manj na visokih šolah. Otroku približujemo domovino na vse načine, kasneje jim to prikazujemo bolj iz zgodovinskega vidika, dokler si ta dokončno ne izoblikuje do domovine lastnega odnosa. Ta pa večkrat ni preveč lep in zadovoljiv. Kdor ljubi domovino, ljubi njeno pokrajino, je ljubitelj narave, se veseli uspehov na vseh področjih razvoja svoje domovine. Čim bolj je od nje oddaljen, večkrat misli nanjo. Domovinska moč naroda je v njegovi vsesplošni zmogljivosti in odpornosti. To poslanstvo predvsem uresničujeta splošna gibalna in športna vzgoja. A'i > A V novi Jugoslaviji je veliko možnosti, da se že mladi odločijo za sebi najbolj primerno panogo ali za obliko športnega, krepilnega, spro-stilnega in zabavnega udej-stvovanja. Prav v zadnjem času je v ospredju prizadevanje, da bi tudi tisti, ki se odlikujejo z vrhunskimi dosežki, našli pravi položaj ali status v naši skupnosti. Vrhunski športniki, ki še niso obremenjeni s kultom »zvezdništva«, ne s pretiranimi zahtevami do družbe, so najboljši propangadisti športa v domovini in v vsej športni javnosti. Ta pozna naše vrhunske športnike. Vsak športnik, posebno pa vrhunski, in tisti, ki zastopa domovino, je kakor ogledalo družbene ureditve, vzgoje in omike. Naša ureditev je socialistična, vzgoja človekoljubna, omika pa odseva trajne in vse splošne pridobitve človeštva. Tudi športna množica naj bi bila dovolj omikana in domovinsko zavedna. A žal se prenekateri izživljajo v šovinističnih strasteh in predsodkih posebno tedaj, kadar so gledalci tekmovanj v žoganju. Ob prazniku republike, ki ne pomeni le nekaj prostih dni, izletov, nakupov, priboljškov pri jedi in pijači, ko na proslavah oživljamo preteklost, bi morali upreti pogled v bodočnost. To pomeni, da moramo razvijati vseljudsko zmogljivost, obrambno moč, usmerjati vse oblike gibalne in športne aktivnosti po načelih naše vzgoje, ki vsakemu človeku želi vse dobro in lepo. Jože Ažman Piše Andrej Štremfelj Ob 12.15 sva na vrhu. Objameva se, solze sreče pa skrivava za očali. Kar ne morem verjeti. Na vrhu osemtisočaka, in to pri dvajsetih letih! Na vrhu sva, jaz in Nejc, njegov drugi osemtisočak. Veter pa tuli in razsaja po grebenu. nadaljevanje Šabas! Nosači se ustavijo, naslonijo svoje tovore na palice in živahno kramljajo. Sabas pomeni počitek. Nosači hodijo v svojem ritmu, ki nam ne ustreza preveč. Zato hodimo pred njimi vsi, razen dveh ki sta vedno na začelju. Gore-Poro. Danes prvič ležimo neposredno na ledeniku, prav sredi tega veletoka. Le gladke velike kamnite plošče nas ločijo od golega ledu. Nosači jih nanosijo in mojstrsko zložijo, ter si tako pripravijo ležišča. Ledenik, ki »živi« in se neprestano premika, vsako leto dodobra uniči njihovo delo. Malemu Marku je vedno huje. Višina se mu res pozna. Dohtar mu predlaga dan počitka, vendar oče Marko pravi, da bosta do baze že zdržala. Ledenik se je spremenil. Ni več v vsej svoji širini posut z moreno. Le ob robovih in v sredini se vlečejo trije grebeni posuti s kamenjem. Vse izrazitejše so kotanje med posameznimi ledenimi grebeni, po katerih tečejo že prave rečice. Nekaj pred Konkordijo naletimo še na ostanke snega, ki je moral pasti pozno pomladi. Nosači spretno izbirajo pot. Bogve kolikokrat so že nosili tod, če se spominjajo še starih alpinistov, grvopristopnikov v Karakorumu kot so Cassin, ionatti, Buhl,... Pot po ledeniku se ne pozna več. Zato ponižno kot ovčke hodimo za nosači. Na Urdukasu smo naleteli na zadnjih 100 nosačev japonske ekspedicije. Sedaj hodimo skupaj. Japonci imajo dovolj denarja in zato lahko nudijo nosačem več kot to zahtevajo predpisi. To nosači takoj izkoristijo. Naši nosači so nas začeli izsiljevati in zopet groziti s štrajkom. Le vodji nosačev iz Askole, Aliju in Heiderju se lahko zahvalimo da do tega ni prišlo. Vsak večer, ko odpustimo tri nosače, imamo Erobleme, kajti nihče noče domov. Odpuščamo jih zato, er vsak dan razdelimo tri tovore moke. Vsi nosači bi radi prišli do baznega taborišča. Nosač je ponosen, če lahko prinese svoj tovor prav pod hrib. Na etapi,od Gore-Poro do Konkordije smo se ločili cd Japoncev, ki so zavili na levo stran ledenika, kajti na Konkordiji oni zavijejo na stranski ledenik, ki pripelje pod K2, mi pa gremo še naprej po Baltoru. Sodr in oba Markota, ki so zaradi mlajšega malo zaostali, so zgrešili našo pot in jo mahnili za Japonci. Bili smo v skrbeh, posebej ko se je dan že nagibal h koncu, njih pa ni bilo nikjer. Sele na večer prisopiha Sodr prek ledenika iz japonskega tabora. Mali je tako slab da se je Marko odločil, da bo en dan počival. Potem pa bosta šla pod K2 v Japonsko bazo in preden se bosta vrnila domov se bosta oglasila še v naši bazi. Nejc in Sodr bosta šla z dohtarjem naslednjega dne do Marka, da bo Martin pogledal, če ni kaj resnega. Konkordija! Stičišče ogromnih ledenikov ispod K2, Gasherbruma IV, Chogolise in Baltoro Kangrija. Impozantni K2, drugi najvišji vrh na svetu, nas preseneti s svojimi strmimi stenami. Prav tako se ne moremo načuditi strmi Z steni Gasherbruma IV. Pa strma B)bočja Brod Peaka, po katerih se je povzpel na vrh erman Buhl pred točno dvajsetimi leti. Na koncu doline se dvigata v nebo še čokati Baltoro Kangri ali Nahrbtnik je težak, strmina pa velika iz poti proti taboru III (Induplati) 6750 m, v ozadjfc Gasherbrum-IV (7980 m) v v v x -a v v ... » v ' *k *«. f. Halo, baza! Halo, baza! Kliče dvojka tabor II (PZS), v ozadju Gasherbrum IV Zlati prestol in Čogolisa, »nebeška streha« Hermana Buhla, ki je postala njegov grob. Res veličasten pogled nudi prostor na Konkordiji. Se dva dneva nas ločita od baznega taborišča, vendar Skriti vrh je res tako skrit, da ga še vedno ne vidimo. Po lepo nasutem srednjem grebenu ledenika pridemo pod Baltoro Kangri. Tu se ledenik v velikem loku obrne proti Shia Kangri, kjer se konča. In tu na levem robu se začenja ledenik Gasherbrum, ki izvira iz amfiteatra, katerega tvori vseh šest Gasherbrumov. Šele iz ovinka pod Baltoro Kangrijem zagledamo Gasherbrum ena, goro, kateri smo namenili naš obisk. Pokaže se sicer le vršiček, pa vendar nas malo potolaži. Gasherbrum I, kar je v jeziku Balti pomeni »Bleščeča stena«, je leta 1892 odkril angleški raziskovalec Conway. Lepo visoko goro, ki jo je zagledal šele iz zgornjega dela ledenika Baltoro, je zato poimenoval Hidden Peak - Skriti vrh. Vrh je visok 8068 m in je drugi najvišji vrh v Karakorumu. Vrh je temeljito raziskala internacionalna ekspedicija leta 1934. Čez dve leti so se poskusili Francozi, ki pa prav tako niso prišli na vrh. Sele čez dvajset let je uspelo ameriški ekspediciji osvojiti vrh. Skriti vrh je zopet prišel na naslovne strani vseh alpinističnih revij s senzacionalnim vzponom Petra Habelerja in Reinholda Messnerja. In sedaj Jugoslovani!? V sredo, 22. junija, 46. dan po tem, odkar smo odšli od doma, sem zapisal v dnevnik: »Ob sončnem vzhodu, ko komaj vstanemo, nosači že poberejo tovore in jo hitro ucvrejo po ledeniku navzgor. Vedo, da je baza blizu. Čim prej bi radi dobili denar in se vrnili v dolino, kajti ekspedicije, ki so na poti iz Skarduja, vabijo. Gora se nam vse bolj kaže. Z vsakim korakom, ki ga napravimo, se nam pokaže nov del njenih pobočij m sten.« In res. Oči vseh nas so uprte v veličastno piramido. Kako lepa gora. V mislih si že predstavljamo, kje bomo opravili vzpon. Kar po strmem stebru naravnost na vrh jo bomo mahnili. Toda gora se še ni povsem odkrila. Sele iz baznega taborišča je viden JZ greben, za katerega se tudi navdušujemo. Pa smo si res izbrali čudovito goro v čudovitem svetu gora. Okrog poldneva se nosači ustavijo, odložijo tovore in se porazgubijo po ledeniku. Smo na prostoru, kjer so imele bazo ie druge ekspedicije. Nosači, kot mrhovinarji pretaknenjo ves prostor daleč naokrog, ter navlečejo skupaj vse, kar mislijo, da je Še uporabno. Potem pa nam skušajo to prodati, čim dražje seveda. Sodr in Nejc se takoj lotita izplačevanja. Nosači zadovoljni odhajajo v dolino. Ostali zberemo vse tovore' in jih preštejemo, če so vsi, kajti nosači so znani po tem, da ram kaj ponevedoma odnesejo. Vsi so že odšli v dolino, le trrje »ta glavni« so šs ostali. Dobili so nekaj bakšiša, brez česar v teh krajih ne gre, da bodo čez en mesec bolj zagotovo prišli po našo opremo, kar jo bo še ostalo za domov. Končno smo ostali sami. Hitro se dogovorimo za lokacijo naše male vasice. Po trije bomo spali v vsak am baznem šotoru. Vsaka trojka si izbere svoj prostor in postavi šotor. Potem se lotimo kuhinje. Veliko ponjavo razpnemo med štiri velike sodove, ki smo jih napolnili s kamnjem. Prednja dva smo povišali še z dvema, tako da bo kuhinja v sprednjem delu malo višja. Ponjavo obtežimo s težkimi kamni. Sedaj se lotimo razvrščanje hrane in opreme. S konzervami založimo zadnjo, nižjo stran kuhinje. Od strani in od spredaj naložimo sodove, v katerih imamo razvrščeno hrano in opremo. En stranski zid pa Golam in Karim, nosač, ki smo ga zadržali za transport opreme na enko, napravita iz kamenja Z združenimi močmi postavimo še šotor za zveznika in enega za kuharja in nosača. Sodr med tem sredi novonastale baze postavi sondo, na katero priveze jugoslovansko in pakistansko zastavo in zastavico OZN. Tako, baza je nared, in to v rekordnem času. Golam skuha večerjo, mi pa med tem časom pripravimo tovore za tabor ena, ki ga nameravamo postaviti jutri. Zvečer sedimo okrog stebra, ki na sredini podpira ponjavo, na zabojih, ki predstavljajo stole in kujemo načrte. Najprej se je trebe pač odločiti za smer, ki si jo bomo izbrali za vzpon na vrh. Odločiti se ie treba med stebrom in JZ grebenom. 5:2 za steber. Se malo po-sanjarimo o tem, kako naj bi nam šlo na hribu, potem pa ležemo k počitku. Golam nas že navsezgodaj zjutraj zbudi. Vseh sedem se nas napoti po ledeniku navzgor. Marinko in Karim danes ostaneta v bazi, ker še ne vemo, kje bo potekala pot in kakšna bo. Do vznožja JZ grebena, kjer naj bi stala enka, je pot zelo zamotana Ledenik Gasherbrum se namreč strmo, v »slapu« spušča iz zgornjega na spodnji plato. Čez ta slap bo treba najti pot. Odločimo se za desno stran. Snega je na ledeniku še precej, tako da je veliko razpok pokritih in je hoja nevarna. Kmalu se navežemo, po štirje na eno vrv. Nekoliko prehitro zavijemo med serake in to nas stane precej časa. Nejc je povsem izginil med serake le vrv nam kaže sled za njim. Po dolgem blodenju med sejj&ki in -razpokami izstopimo.: zopet na obrobna 12. stran - Glas DRUŽINSKI POMENKI MARTA ODGOVARJA S ŠOLSKIH KLOPI Petek, 25. novembra 1977 MARTA ODGOVARJA Vera — Kranj Rada bi imela nov lodnast plašč. Nosila bi ga vsak dan. Stara sem 25 let, visoka 164 cm, tehtam pa 56 kg. Odgovor: Plašč je ravnega prostornega kroja. Zapenja se do vrha z gumbi v eno vrsto, ovratnik ni velik, zadaj pa ima gubo. Rokava so raglana, stisnjena s pasom na gumb. Plašč ima štiri večje žepe in pas za za-vezovanje. Dolžina je midi. Kuhanje rahlih zmesi Za bolnike, starejše ljudi in otroke včasih pripravimo lahko prebavljive slane ali sladke pudinge z malo maščobe. Če nimamo posebnega modela, lahko vzamemo tudi drugo posodo, ki enako kot model za puding, ne sme biti napolnjena preko dveh tretjin. Pokrita in z maščobo dobro namazana posoda s pudingom mora biti ves čas kuhanja dobro zaprta, da vanjo ne zaide voda ali sopara. Po receptu pripravljeno jed moramo v posodi oz. modlu takoj postaviti v drugo, večjo posodo s kropom. Vsako odlašanje škodi kvaliteti, ker rahla zmes rada upade in zvodeni. Posebno pozornost zahtevajo pudingi z beljaki. Krop naj vre komaj zaznavno. Povreto vodo dolivamo sproti. Kadar rahle zmesi ne kuhamo v modlu, med prvo polovico kuhanja pokrovko posode, v kateri naj trdno stoji manjša posodica z jedjo, samo pripremo. Večjo posodo popolnoma zapremo šele v drugi polovici kuhanja. Kuhan puding po kaki minuti čakanja previdno zvrnemo na krožnik in takoj serviramo. Premikanje posode z rahlimi zmesmi med kuhanjem ima za posledico, da le-te upadejo in postanejo teže prebavljive. r DRUŽINSKI POMENKI Risba prikazuje z leve proti desni pleten volnen moški pulover z velikim ovratnikom in usnjenimi našitki na žepih in ovratniku, pleteno žensko jopico z ovratnikom in pisanim vzorcem v sedlu ter moški pulover z V izrezom in vodoravnimi črtami v zgornjem delu puloverja in vrhnjem delu rokavov. Modela moških pletenin sta iz pierre-Balmainove kolekcije za jesen in zimo 771 78. Dietni mesni puding POTREBUJEMO: 120 g teletine, 1 jajce, 5 g surovega masla, zelen peteršilj, sol. , IZPELJAVA: Penasto umešanemu surovemu maslu dodaste zmleto telečje meso, primešate drobno sesekljan peteršilj, solite in narahlo primešate trd sneg enega beljaka. Z zmesjo napolnite s surovim maslom dobro namazano manjšo posodo in jo pokrito kuhajte v sopari največ 25 minut. Krčne žile (1) Zloglasne krčne žile so nadloga, ki pesti mnogo žena. Če ste v strahu, da boste tudi sami pomnožili trpečo armado za novega člana, si najprej oglejte noge vaših staršev. Če ne boste odkrili krčnih žU pri vaših roditeljih, sta lahko pomirjeni; toda če trpi mati zaradi krčnih žil, lahko s / Globlje ležeče žile 2 Pod kožo ležeče žile 3 Zdrave zaklopke (odpirajo se navzgor) 4 Obolele zaklopke (ne delujejo več) 5 Vezne zaklopke med globlje ležečim ožiljem in žilami pod ko- . žo 6 Žilni vozli na krčnih žilah skoraj sedemdesetodstotno gotovostjo računate, da jih boste imeli tudi sami. Kadar pa imata oba roditelja težave s krčnimi žilami, je verjetnost več kot devetdesetod-stotna. Te napovedi slonijo na spoznanju zdravnikov, da se krčne žile v mnogih primerih podedujejo. Ime so žile dobile zaradi značilnih krčev v mečih. Mišičje zaradi slabotnih podkožnih žil — le-te so izgubile sposobnost prilagajanja krvnemu tlaku ni zadostno preskrbljeno s kisikom. Posledica so boleči krči v mečih. V nosečnosti so žene še posebno podvržene nastanku krčnih žil iz dveh razlogov: v telesu se tvori dodaten liter krvi, krožeče predvsem v dovodnicah, in povečana maternica, ki pritiska na žile v medenici. Zastoj krvi sega včasih prav v noge nosečnice. V obeh primerih so posledice enake: povečan pritisk na stene žil. Ob tem že tako slabotne žile še bolj ohlapijo. Priporočljivo je od petega meseca nosečnosti naprej namesto navadnih nositi posebne elastične nogavice. Kvalitetne nogavice proti krčnim žilam dajo ožilju potrebno oporo. Tudi dolgotrajno stanje lahko povzroči nastanek krčnih žil. Mišice v mečih, ki naj bi delovale kot pomožna črpalka, nekako zastanejo, vsled česar teče kri skozi žile počasneje in obenem močneje pritiska na stene žil. Delo v stoje tako polagoma privede do nastanka krčnih žil. Osebe s slabotnejšim ožiljem so bolezni še posebej podvržene. Nekatera znamenja nas opozarjajo na nastanek žil, še preden so lete opazne: občutek teže v nogah, neprijetno ščemenje in otekline. Bodimo torej pozorni na ta svarilna znamenja. Za kamilice in proti njim Strojila, ki jih vsebujejo nekateri rastlinski izvlečki, krepijo celične stene in pospešujejo krvni obtok. Sem spadajo tudi kamilice, ki dobro učinkujejo tudi proti vnetjem in pri zunanji uporabi uspešno negujejo kožo. V kozmetiki jih lahko uporabljamo kot domače pripravke ali industrijsko izdelane preparate. Eni in drugi prijajo skoraj brez izjeme vsem vrstam kože in jih občasno lahko kombiniramo z lepotili, ki ustrezajo posamičnemu tipu kože. Pri preudarni rabi kamilic v kozmetične namene skoraj ne moremo grešiti. Drugače pa je v primeru, ko nam kamilice tako ali drugače služijo kot domače zdravilo. Zlasti glede uživanja kamilic velja opozoriti, da je vsakršno pretiravanje prej škodljivo kot koristno. Po določenem času je priporočljivo zdravilno kuro prekiniti in si privoščiti pavzo. Nekateri otroci in zelo občutljivi odrasli ljudje včasih bolestno reagirajo na slabo precejen kamilic ni čaj. Majhni delci zelišča in fini kamilični prah takim osebam škoduje in zato ob morebitnih težavah, katerim pri najboljši volji ne vemo pravega razloga, pomislimo tudi na nezaželene stranske učinke sicer tako vsestransko uporabnih in na prvi pogled povsem neškodljivih kamilic. M. november je velik dan.^ Pred štiriintridesetimi leti so bili v bosanskem Jajcu na II. sasedanju Avnoja položeni temelji nove Jugoslavije. Tega dne praznujemo narodi Jugoslavije dan rojstva republike. Praznik naše domovine bomo še posebno slovesno proslavili v šolah. Prvošolčki bodo postali pionirji. Dobili bodo modro čepico, rdečo nitko, značko in pionirsko izkaznico. Ponosno bodo obljubili, da bodo vestno izpolnjevali naloge pionirjev, čestitamo! 'I* J" i- SI h ■p > - Vse najboljše, republika! Kmalu bo velik dan; republika slavila bo rojstni dan. Zbrani vsi bratje: Slovenci, Hrvatje, Črnogorci in Bosanci, Srbi, Makedonci, naši na tujem — zdomci, vsi veseli, ponosni. A jaz si želim, da republiki veliko torto naredim. Jana Bolka, 4. b r. osn. šole Davorina Jenka, Cerklje Koledar 26. novembra 1562 m je rodil španski pisatelj Feliz Lope de Vega 1923 je umrl slovenski pisatelj Josip Stritar 26. novembra 1890 se je rodil slovenski pisatelj Anton Martin Slomiek 1855 Je umrl poljski pesnik Adam Miekiewicz 29. novembra 1902 je umrl utemeljitelj in najgorec-nejsi zagovornik naturalizma francoski pisatelj Emile Zola 1948 je umrl slovenski pesnik Igo Gruden SO. novembra 1667 se je rodil irski pisatelj Jonathan Swift 1900 je umrl angleiki pisatelj Oscar Wilde 1. decembra 1891 se je rodil hrvatski pisatelj Slavko Kolar Lepo je v naši domovini biti mlad Vsi mladi ljudje pri nas in drugod po svetu radi živimo in se življenja tudi veselimo. Toda to življenje, žal, ni povsod srečno. Ponekod je še polno nasilja in grenkob. V nekaterih deželah otroci trpijo lakoto, drugod divjajo dolgotrajne vojne. V vojnah pa otroci izgubljajo matere in očete, brate in sestre. Nekateri mladi so zatirani zaradi barve svoje kože, ker ni bela. Mi, mladi iz Jugoslavije, z njimi zelo sočustvujemo in-jim na skromen način skušamo pomagati. Nagrado za najboljši spis na temo Lepo je v naši domovini biti mlad si je po ocenah našega uredništva tokrat prislužila Tina Teržan iz 7. c razreda osnovne šole Petra Kavčiča v Skorji Loki. Poslali ji bomo album za značke, ki ga poklanja Termopol s Sovodnja. Tudi pri nas mladi vedno niso živeli tako lepo kot živimo mi. Ko je po naši domovini divjala vojna, je takratna generacija mladih zelo trpela. Borili so se proti sovražni- S ŠOLSKIH KLOPI Obletnica oktobrske revolucije Po vsej Jugoslaviji smo ta mesec praznovali 60. obletnico oktobrske revolucije. V spomin na ta veliki dogodek smo prirejali proslave. Nekatere od proslav je prenašala tudi televizija. Tudi na naši šoli smo priredili proslavo. Učenci naše šole so po zvočniku prenašali proslavo. V večnamenskem prostoru smo uredili poseben kotiček, posvečen oktobrski revoluciji. Na rdeči komunistični zastavi je bilo napisano: Proletarci vseh dežel, združite se! Člani novinarskega krožka osn. šole heroja Bračiča, Tržič kom, ker so ljubili svojo deželo. Boj je terjal težke žrtve. Lakota, mraz, nasilje, smrt so jih spremljali na vsakem koraku. Niti najmlajšim ni bilo prizaneseno. Mnogi mladinci in pionirji so izgubljali življenje, ko so pomagali partizanom. Vsi mladi, ki so bili dovolj pogumni, so se vključili v to domoljubno vojsko. Vsi, tudi najmlajši, so veliko pripomogli k temu, da so nas po štirih letih boja s sovražniki osvobodili. Današnja mladina, to smo tudi mi, pa ne ve, kaj se pravi biti lačen, kako je spati pozimi pod milim nebom. Srečni smo, ker ne vemo, kako je, ko sovražnikova letala mečejo bombe na domovanja ljudi. Vsak dan se srečujemo z dragimi domačimi, in to se nam zdi samo po sebi umevno. Lepo, prelepo nam je. Vsi imamo možnost, da se učimo, vsi smo enaki. Vključeni smo, po lastni želji, v razne izvenšolske dejavnosti, v katerih se učimo mnogo koristnega za življenje. Starši nam pravzaprav nudijo več kot potrebujemo. Veselo klepečemo, ko gremo v šolo ali iz šole, ne da bi nas kdo kaznoval, ker govorimo v našem jeziku. Prepevamo slovenske pesmi. Hodimo na izlete po naših krajih. Vsi vemo, kako lepa je naša domovina in radi jo imamo. Zato smo jo pripravljeni braniti; njene lepote in našo svobodo. Lepo je v naši domovini biti mlad ... ker mladi v njej ne poznamo vojne in drugega gorja, ... ker smo svobodni, ... ker imamo prijatelje, ... ker se lahko učimo. Naša domovina je vredna naše največje ljubezni. Tina Teržan, 7. c r. osn. šole Petra Kavčiča, Škofja Loka Nezadržno se nam približuje novo leto. Spet nas bo obiskal stari dedek Mraz in natrosil daril. Otroci pa si verjetno v novem letu ne želite samo bogatih dobrot, temveč še kaj drugega, dragocenejšega. Svoje želje napišite do 16. decembra in jih poAljite na naA nn slov. -.-->* MI SMO SLOVENSKI PIONIRJI... Nekaj misli učencev 2. b razreda osnovne šole Simona Jenka v Kranju Domovini želim za rojstni dan ... da bi bila prijateljica z vsemi državami sveta. Nataša Cej ... da bi vedno nosila ime Jugoslavija. Denis Hilčer ... da ne bi bilo več vojne in da bi živeli v svobodi. ■ • Marko Trebeč ... da bi bila lepa, da bi jo še dolgo vodil tovariš Tito, da bi zgradili v njej veliko hiš, blokov, stolpnic, šol in vrtcev. Janko Lončar ... da bi bili v njej vsi srečni in zadovoljni. Miran Zavašnik ... da bi jo še dolgo let vodil tovariš Tito zdrav in srečen. Boštjan Tišler ... da bi bila srečna. , r_ Tadej Pirnovar ... da bi se vsi bratski narodi ljubili med seboj. Uroš Moiina ... da bi bila zmeraj svobodna. Miha Bavec Petek, 25. novembra 1977 GORENJSKI KRAJI IN UUDJE OD VSEPOVSOD Glas - 13. stran -: ^ ^ obiščite — obiščite — obiščite s M U C .Al R S K I S E J E M r IZBRALI SMO ZA VAS 26. in 27. novembra v prostorih osnovne šole HEROJA BRAČIČA v Bistrici pri Tržiču Sodelujeta: veletrgovsko in proizvodno podjetje Kokra — veleblagovnica Globus Kranj in področni zbor vaditeljev, učiteljev in trenerjev smučanja Tržič Sejemski program — prodaja nove opreme za smučanje, sankanje in drsanje — prodaja rabljene smučarske opreme — vpis v članstvo SZS — v smučarski klub — predvajanje propagandnih filmov Sejemski čas — v soboto, 26. novembra od 9. do 18. ure — v nedeljo, 27. novembra od 8. do 15. ure obiščite obiščite — obiščite /z\ o*eV° **** J* 4f vina žgane pijače slaščice konzerve ŠAHOVSKI KROŽEK Prve poteze Posebnost lovčevega kmeta Kmet na c ali f liniji je se bolj uapešen v boju z damo kot robni kmet. Seveda pa le tedaj, če je kralj v kotu (diagram 75 B) V tem primeru nasprotnik ne more izvesti dvopoteznega premika s kraljem in sledečim matiranjem, značilnega za končnico dame proti robnemu kmetu. Kadar pa je kralj oddaljen od kota, kot npr. na diagramu 75 A, potem ima branilec nekoliko manjšo motnost za remi. ŽIVILA Kb4 Kb2, 3. Da3 +!! Kbl, 4. Kb.i! in črni je pred neubranljivim matom. 1. ... Kd2 2. Da2! Dama mora biti pomaknjena za eno polje od mesta kmetove pretvorbe, polja cl, sicer manever s kraljen ni izvedljiv. 2. ... Kdl 3. Kc4l! clD + 4. Kd3! z izsiljenim matiranjem. V primeru na diagramu 75 B pa beli ne more uveljaviti svoje prednosti, npr.: 1. De3 Khl 2. Del + Po 2. DO: je pat 2. ... Kg2 3. Dd2 Khl!! Če bi črni moral igrati na tem mestu 3.... Kgl(7), bi doživel polom po 4. Kf4!! flD + ,5. Kg3! 4. Kg4 ni) 5. Kg3 Dgl + 6. Kh3 Dfl + in črni se je uspel rešiti. dr. Srdjan Bavdek če niste za najbolj modne cevaste škornje in so vam bolj vleč take, ki se noge mehko oprimejo, potem sezite po PLANIKENIH elastičnih skornjih, ki jih dobite v vseh njihovih trgovinah. V črni in rjavi barvi jih imajo, na voljo je pa pet različnih modelov. Cena: »99 din Grisolino in rišolino sta nova proizvoda Podravke za nase malčke: prvi pomeni gresove kosmiče z vitamini, drugi pa riževe prav tako z vitamini. En zavitek tega in stan ta zadostuje za 11 do 12 obrokov. Pri ŽIVILIH v Globusu dobite to novost. Cena: 16,50 in 21,2» din Na Kokrinem športnem oddelku v GLOBUSU imajo te na voljo bogato izbiro smuči in vezi. Smuči so Elanove, vezi pa Tyrolia in Look. Cena: vezi od 421 do 1250 din smuči od 700 do 2760 din Prijeten fantovski anorak v jeansu s toplo karo podlogo, pletenino v pasu in zapestju, smo poslikali v Murkini MODI v Radovljici. V velikostih od 44 do 48 jih imajo. Cena: 753,40 din 1 Diagram 75 A Beli dobi B Remi V položaju na diagramu 75 A beli zmaga na naslednji enostavni način: 1. Db3! S to potezo prepreči črnemu kralju premik v kot. Beli lahko sklene igro tudi na naalednji zanimivi način 1. Dd3 + Kcl, 2. KAM NA IZLET V ISTRO Ce bo tu pri nas na Gorenjskem takole slabo vreme in če se za praznike se nismo odločili za kakšne krajše počitnice kje ob morju, vsaj za kakšen dan skočimo proti obali. Morda le v Istro, pa bomo takoj imeli več sonca kot doma. In če boste v Istri, zagotovo obiščite Motovun, prastaro mestece sredi Istre, ki je privlačeval ljudi že v prazgodovini, kjer so živela stara ilirska in keltska plemena in ga je osvajal Bizanc, Karel Veliki, naselili Slovani, pa spet zavzemali nemški fevdalci, Benečani, Avstrijci itd. Mestece je danes zanimiva in prijetna izletniška točka, kjer popotnika pričakuje odličen istrski teran, sir in pršut ter specialiteta tartufi, gobe, ki rastejo pod zemljo in ki jih odkrijejo le za to posebej dresirani psi. Ima pa, pravijo, posebno moč za moške. Najlepša palača Polesini je preurejena v hotel »Kaštel«, prvotna arhitektura pa je še vedno dobro ohranjena. Će ste za kopanje, se lahko okopljete v bližnjih Istarskih toplicah. Črtomir Zoreč: POMENKI O NEKATERIH KRAJIH RADOVLJIŠKE OBČINE (46. zapis) Če je kje šola bolj smiselno postavljena v stečišče poti od vsepovsod, tedaj je Upniška osemletka gotovo v nekak zgled. Kajti otroci iz Krope, iz Kamne gorice pa z vseh treh Dobrav in Brezovice imajo približno enako daleč od lepe, popolne osemletne osnovne šole, ki nosi ime po slovitem dobravskem učitelju in narodnem heroju Stanetu Žagarju. Njegov doprsni kip v bronu krasi prihod k stavbi. Tudi prostorno sodobno telovadnico ima šola; morda bo v bližnji prihodnosti imela tudi svoj lastni bazen v neposredni bližini — če Lipnica ne bo ostala onesnažena voda. To je pa le od Kamničanov in njihove vesti odvisno PROTI KAMNI GORICI Krik rac-mlakaric opozori popotnika, ki jo ubirjj, po cesti od Lipnice proti Kamni gorici, na zajezeno rečico — ostanek bazena ob nekdanjih železarskih napravah. Teh ni več, še sledu ne. Le »bazen« je ostal. Krotke race-mla-karice, ki so jih zaredili v zadnjih letih marsikje na Slovenskem, najbrž niso kaj prida lovna perjad. Bolj v veselje lovcem, ki s tem dokazujejo, da niso pobijalci divjadi, pač pa gojitelji in skrbni gospodarji lovišč, ki so jim zaupana v upravljanje. No, race-mlakarice — doma z daljnih močvirij ob Baltiku — so se pri nas že tako udomačile, da jih (vsaj v pretežni meri) ne zvabi mik jesenskega leta v južne kraje. Le ob krikih divjih gosi, ki lete vsako jesen prek naših krajev, se nekoliko vznemirijo. Sam sem jih videl, kako so se zdrznile. Opazoval sem bazen z mlakaricami sredi Udin boršta pa tudi v Bistri pod Krimom. Redke, zveste ptice... Ki ne odlete na tuje ... In tako pripešačim na razpotje: na desno lepa, nova obvozna cesta, ki se Kamne gorice ogne v velikem loku — na levo pa ozka, nič kaj oskrbovana stara vaška ulica, ki zavije med visoke, starinske in kar precej zapuščene nekdanje železarske hiše. Ki pa so skoro vse od kraja še vedno obljudene. Z majhnimi okenci, še temi zamreženimi, z železnimi polknicami — vse skupaj je spomeniško zaščiteno. A slabo" vzdrževano. Toda stanovalci teh zatohlih, vlažnih in mračnih hiš niso zaščiteni. Ubogi otroci, ki morajo začenjati svoja šibka življenja v teh luknjah brez sonca in zraka ... Skozi zavite, ozke ulice (še pred nekaj leti so se tu skozi prebijali avtobusi in tovornjaki — a so komaj za pešce dovolj široke) prideš na »plac«. Namepto, da bi bil tu urejen zimzeleni park — ena sama peščena smetna ravan. In oskubljeno drevo... Pa vendar je prav na tem trgu nekoč plalo življenje Kamne gorice — takrat je v kraju živelo 876 stalno naseljenih prebivalcev (1. 1869), danes jih naštejejo komaj 500... TRI IMENITNE HIBE »-y a dve (Langusovo in T orna-Jf novo) lahko rečem, da sta m J dostojno oskrbovani — za tretjo (Kapusovo) tega žal ne morem reči. Pa vendar bi bila leta lahko najdragocenejši okras Kamne gorice. Ne le zaradi zanimivega portala in štukaturnih reliefov med okni okrog in okrog stavbe — pač pa zaradi zgodovinskega značaja hiše. To stavbo bi bilo res treba spomeniško zaščititi — a je kar vzorno zanemarjena ... Rod Kapusov (pisali so se raje »Kappus«) je bil v listinah zapisan že 1. 1579. Imenovan je bil Lovro Kapus, za njim sta rod nadaljevala Jurij in Matija. Bili so železarji, lastniki fužin. L. 1671 je v starih listinah zapisano, da je bil rudarski nadzornik za Kamno gorico Janez Kapus. Zaradi zaslug za razcvet železarstva v naših krajih je bil povišan v plemiški stan z naslovom Pichelstein. To je bilo 1. 1693. Potomci prvega plemenitega Ka-pusa so se dvignili še više. Tako zvemo, da je sin njegov, Franc Žiga Kapus postal rudarski nadzornik za vso vojvodino Kranjsko. Dr. Karel Josip Kapus je bil celo član ljubljanske Akademije delavnih (Acade-mia operosum). Že 250 let je minilo od časa, kar je odšel v Ameriko misionarki p. Maks Anton Kapus. Za Adolfa Kapusa lahko povem, da je bil kar štiri desetletja župan v Kamni gorici. Iz rodu Kapusov je bila tudi žena prvega slovenskega mecena in budi-telja barona Žige Zoisa. Kot v Kropi, tako so se tudi v Kamni gorici naselili furlanski in laški železarski strokovnjaki. To še danes dokazujejo nekateri priimki: Vari (Barelli), Gašperšič (Gasperini), Kapus (Cappuccio) ipd. No, ker sem se s pisanjem že dotaknil slavne kamniške (karano-goriške) rodbine Kapusov, bo najbrž kar prav, če še opišem njihov grb, določen hkrati s povzdignitvijo v plemiški stan: »Ščit je razdeljen v štiri polja, od katerih sta si dve poševno nasproti ležeči enaki. V zgornjem desnem stoji na zlatem ozadju rudar v modri obleki z rdečimi nogavicami in rdečim pasom. V roki ima mož rudarsko kladivo, pripravljeno k udarcu. V zgornjem levem in v spodnjem desnem pa se dviga iz modrega ozadja srebrn skalnat griček, na njem pa zelena zeljnata glava.« Torej so že stari Kapus i in pozneje plemeniti Pichelsteini priznavali izvor svojega imena po zelju, italijansko cappuccics t. j. glavna to zelje. Hrvatje pa sploh pravijo glav-natemu zelju kapus ali kupus. Ulica v starem delu Kamne gorice; videti je kovane mreže na oknih, železne polknice, ostanke svetih fresk na pročeljih - pa tudi zapuščenost teh starih hiš. ^ ^^^^^ y Nova osemletna osnovna šola Staneta Žagarja v Lipnici. 14. stran - Glas RADIJSKI IN TELEVIZIJSKI SPORED Petek, 25. novembra 1977 RADIO 26 SOBOTA Prvi program % 4.30 Dobro jutro 8.08 Glasbena matineja 9.06 Pionirski tednik 9.36 Mladina poje 10.16 Kdaj, kam, kako in po čem 11.03 Sedem dni na radiu 12.10 Godala v ritmu 12.30 Kmetijski nasveti: Strokovno izpopolnjevanje čebelarjev v zimskim mesecih 12.40 Veseli domači napevi 13.30 Priporočajo vam 14.06 Iz dela Glasbene mladine Slovenije 14.26 S pesmijo in besedo po Jugoslaviji 15.30 Glasbeni intermezzo 15.45 S knjižnega trga 16.00 Vrtiljak 17.00 Studio ob 17.00 18.06 Gremo v kino 18.45 Zabaval vas bo pianist Ronnie Aldrich 19.35 Lahko noč, otroci 19.45 Minute z ansamblom Bojan Adamič in Latinos 20.00 Prenos prireditve jugoslovanskih radijskih postaj v počastitev dneva republike iz Jajca 22.20 Oddaja za naše izseljence 23.05 Popularnih dvajset 0.30 Zvoki iz nadih krajev 1.03 Kaleidoskop zabavnih melodij 2.03 Nočna glasbena razpoloženja 3.03 Glasbena skrinja 4.03 S popevkami v novi dan Drugi program 8.00 Sobota na valu 202 13.00 Iz partitur velikih zabavnih orkestrov 13.33 Danes vam izbira 14.00 Odrasli tako, kako pa mi 14.20 Z vami in za vas 16.00 Naš podlistek - R. A. Lafferty: Naslednjič z otroki 16.15 Z majhnimi zabavnimi ansambli 16.40 Glasbeni casino 17.40 Popevke jugoslovanskih avtorjev 18.00 Vročih sto kilovatov 18.40 Z ansamblom Jazz Set 18.50 Svet in mi Tretji program 19.05 Letošnje slavnostne igre v Salzburgu — W. A.Mozart: Don Juan 20.35 Vidiki sodobne umetnosti 22.20 Znani skladatelji - sloviti pianisti 23.05 Sobotni nočni koncert 23.55 Iz slovenske poezije 27 NEDELJA Prvi program 4.30 Dobro jutro 8.07 Veseli tobogan 9.05 Se pomnite, tovariši 10.05 Nedeljska panorama lahke glasbe 11.00 Pogovor s poslušalci 11.15 Naši poslušalci čestitajo in Rozdravljajo edeljska reportaža 13.45 Obisk pri orkestru Harry Martin 14.05 Nedeljsko popoldne 17.50 Zabavna radijska igra — F. Durbridge: Skrivnost Jonathan 19.35 Lahko noč, otroci 19.45 Glasbene razglednice 20.00 V nedeljo zvečer 22.20 Skupni program JRT — studio Beograd 23.05 Literarni nokturno — J. Drews: Kosem pijana 23.15 Plesna glasba za vas 0.05 V svetu baletne glasbe 0.30 Pop, ročk, beat 1.03 Če še ne spite 2.03 S pevci jazza 2.30 Zvoki godal 3.03 Plošča za ploščo 3.30 Simfonični fragmenti 4.03 Lahke note velikih orkestrov Drugi program 8.00 Nedelja na valu 202 13.00 Cocktail melodij 13.35 Iz roda v rod 13.40 Zvoki iz studia 14 14.00 Pet minut humorja 14.05 Glasba ne pozna meja 15.00 Petpedi 15.35 Instrumenti v ritmu 15.45 Naši kraji in ljudje 16.00 Filmska glasba 16.33 Melodije po pošti 18.40 V ritmu Latinske Amerike 18.55 Minute za kulturo Tretji program 19.05 Iskanja in dognanja 19.20 Igramo, kar ste izbrali 20.35 Naš likovni svet 23.00 Med Beethovnovimi klavirskimi sonatami 23.55 Iz slovenske poezije 28 PONEDELJEK Prvi program 4.30 Dobro jutro 8.08 Glasbena matineja 9.05 Ringa raja 9.20 9.40 10.15 11.03 12.10 12.30 12.40 13.30 14.05 14.30 15.30 15.45 16.00 17.00 18.05 18.25 19.35 19.45 20.00 20.10 22.20 23.05 23.15 Pesmica za mlade risarje in pozdravi Vedre melodije Kdaj, kam, kako in po čem Za vsakogar nekaj Veliki revijski orkestri Kmetijski nasveti: Gospodarnost govedoreje z izrazito mlečnim in z govedom za dvojno proizvodnjo Pihalne godbe na koncertnem odru Priporočajo vam Pojo amaterski zbori Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo Glasbeni intermezzo Naši znanstveniki pred mikrofonom Vrtiljak Studio ob 17.00 Izročila tisočletij Zvočni signali Lahko noč, otroci Minute s Celjskim instrumentalnim kvintetom Kulturni globus Pavel Sivic: Cortesova vrnitev Plesna glasba z malimi ansambli Literarni nokturno — E. Muser: Vstal bo vihar Popevke iz jugoslovanskih studiev Drugi program 8.00 Ponedeljek na valu 202 13.00 Iz partitur velikih zabavnih orkestrov 13.35 Ponedeljkov križemkraž 13.55 Glasbena medigra 14.00 Književnost jugoslovanskih narodov: Most na Žepi 14.20 Z vami in za vas 16.00 Kulturni mozaik 16.05 Jazz na II. programu 16.40 Od ena do pet 17.40 Godala v ritmu 18.00 Glasbeni cocktail 18.40 Lahka glasba slovenskih avtorjev 18.55 Minute za kulturo Tretji program 19.05 Vgostehpri komornem zboru RTV Ljubljana 19.40 Iz komornoglasbenih albumov Pavla Si vita 20.15 Ekonomska politika 20.35 Dve zgodnji Mozartovi simfoniji 21.00 Literarni večer 21.40 Večeri pri slovenskih skladateljih 23.20 Za vas muzicirajo 23.55 Iz slovenske poezije Prvi program 4.30 Republiki v pozdrav 7.20 Beseda na današnji dan 8.07 Matineja za praznik 9.05 N. Dolžan: Otroci za dan republike — reportaža 9.25 Danes republika praznik slavi 10.05 »Iz borbe do svetlih dni« 11.05 A.Kardelj: Moč Titove ljudske države 11.55 Glasbeni intermezzo 12.10 Čestitke za praznik 13.20 Nagelj iz Rezije 14.05 Z zabavnim orkestrom RTV Ljubljana 14.15 S.Znidaršič: Produktivnost — osnova razvoja 14.45 Zvoki vokalnega ansambla Pepel in kri 15.15 Delavska pihalna godba iz Trbovelj 15.35 Pesmi evropskega odpora proti fašizmu 16.00 V svetu nismo sami 16.40 Gozdovi pojejo — simfonična pesnitev Blaža Arniča 17.05 Pesmi svobodnih oblik 18.05 T.Čufar: Pod kladivom 18.25 V jugoslovanskem Elesnem ritmu ahko noč, otroci 19.45 Minute z ansamblom Milana Ferleža 20.00 Slovenska zemlja v pesmi in besedi 20.30 Radijska igra: Ne priznavam tega sodišča 21.15 D. Božič: Bela krizantema 22.20 Za ples in razvedrilo 23.05 Literarni nokturno - M. Oljača: Molitev za moje brate 0.05 Dixieland parada 0.30 Popevke za vse 1.03 Z opernega in koncertnega odra 2.03 Kaleidoskop zabavnih melodij 3.03 Majhni ansambli 3.03 Paleta akordov 4.03 Proti jutru Drugi program 8.00 Torek na valu 202 13.00 Iz partitur velikih zabavnih orkestrov 13.33 Danes vam izbira 14.00 Pomen sklepov II. zasedanja Avnoja 14.33 Z vami in za vas 16.00 Pet minut humorja 16.05 Modemi odmevi 16.40 Iz jugoslovanske produkcije zabavne glasbe 17.35 Z ansamblom ToneJanša 17.50 Ljudje med seboj 18.00 Lahka glasba na našem valu 18.35 Popevke slovenskih avtorjev Tretji program 19.05 Poje Zinka Kune 20.00 Iz težkih dni 20.35 Koncert za besedo — dan republike 21.00 Pota sodobnega socializma 21.30 Salzburški festival 1977 23.00 Sezimo v našo diskoteko 23.55 Iz slovenske poezije Prvi program 4.30 Dobro jutro 8.07 Matineja za praznik 9.05 T. Pirš: Vsepovsod so prijatelji 9.35 Kaj je domovina 10.05 Naš obisk v organizaciji združenega dela 11.05 dr. Josip Rus: Spomini na pot v Jajce 11.25 Glasbeno izročilo osvobodilnega boja 12.10 Lepe melodije 12.30 Nastop zbora Danica v OZN 13.20 Jugoslavija in Združeni narodi 13.50 Z ansamblom Bojana Adamiča 14.05 Sonce bratstva 15.15 V razpoloženju narodnih pesmi 15.45 Spomini in pisma — M. Pijade: Spomini 16.00 Loto vrtiljak 17.05 Z našimi opernimi pevci 18.05 Zimzelen pod snegom 18.45 Pesmi Marjana Kozine 19.35 Lahko noč, otroci 19.45 Minute z ansamblom Štirje kovači 20.00 Koncert iz našega studia 22.20 S festivalov iazza 23.05 Literarni nokturno — V. Marinkovič: Metulji med zvezdami 23.15 Revija jugoslovanskih pevcev zabavne glasbe 0.05 Glasba za godala 0.30 Za pozne plesalce 1.03 Zaprite oči in poslušajte 2.03 Note v ritmu 2.30 Iz domače orkestrske literature 3.03 Kaleidoskop zabavnih melodij 4.03 Lahke note velikih orkestrov Drugi program 8.00 Sreda na valu 202 13.00 Iz partitur velikih zabavnih orkestrov 13.33 S solisti in ansambli JRT 14.00 Izseljeni otroci — od vojnih dni do danes 14.25 Z vami in za vas 16.00 Tokovi neuvrščenosti 16.10 Lahke note 16.35 Kako smo praznovali 17.00 Zvoki iz studia 14 17.35 Tipke in godala 18.00 Glasba za vsakogar 18.35 Srečanja melodij Tretji program 19.05 Marjan Kozina: Simfonija 20.00 Kultura danes 20.15 Predklasična zborovska umetnost 20.35 Rado Simoniti: Partizanka Ana — opera v enem dejanju 21.40 Sodobni literarni portret: Peter Leveč 22.00 Razgledi po sodobni glasbi 23.55 Iz slovenske poezije ČETRTEK Prvi program 4.30 Dobro jutro 8.08 Glasbena matineja 9.05 Radijska šola za višjo stopnjo: V rojstno mesto naše republike 9.35 Ljudsko izročilo v zborovski glasbi 10.15 Kdaj, kam, kako in po čem 11.03 Uganite, pa vam zaigramo po želji 12.10 Zvoki znanih melodij 12.30 Kmetijski nasveti: Vrt v decembru 12.40 Od vasi do vasi 13.30 Priporočajo vam 14.05 Kaj radi poslušajo 14.40 Enajsta šola 15.30 Glasbeni intermezzo 15.45 Jezikovni pogovori 16.00 Vrtiljak 17.00 Studio ob 17.00 18.05 Z opernih odrov 19.35 Lahko noč, otroci 19.45 Minute z ansamblom Jože Kampič 20.00 Četrtkov večer domačih pesmi in napevov 21.00 Literarni večer: Branko Miljkovič 21.40 Lepe melodije 22.20 A.Borodin: Godalni kvartet št. 1 v A-duru 23.05 Literarni nokturno — I. Gruden: Pesnikovo srce 23.15 Paleta popevk in plesnih ritmov TELEVIZIJA TV Ljubljana 8.00 Profesor Baltazar -risanka 8.10 Z besedo in sliko: Storžkovo popoldne 8.25 Potovanje okrog sveta — serija 8.40 M. Belina Raziskovanje se nadaljuje -serija Igrajmo se 9.05 Morda vas zanima: Tone Svetina 9.35 Umiranj« gozdov 9.45 Varstvo pri delu: Kemgake škodljivosti 956 Kiparske tehnike: Oblikovanje lesa in kamna 10.25 Stoletje revolucij: Madžarska 11.10 I.Mitchell: Jennie — nadaljevanka 16.25 Rokomet Partizan: Magdeburg — Enos iz . ilovara (Zg) 17.40 Če bi imel puško - slovaški film 19.16 Risanka 19.30 TV dnevnik 19.50 Tedenski zunanjepolitični komentar 20.00 TV žehtnik 20.40 Nemirni kavboj — ameriški film 22.15 TV dnevnik 22.30 625 Oddajniki II. TV mreže 17.45 Plus pet - mladinska oddaja 16.45 Zabavno glasbena oddaja 19.30 TV dnevnik 20.00 Mavrica na nebotičniku — feljton 20.30 G.Verdi: Othelo — 2. del opere 21.45 24 ur 21.55 Spomini Alija Sukrije na srečanje s Titom 22.25 Športna sobota TV Zagreb — I. program 10.00 TV v šoli: Umetnost, Risanka, TV izbor (Bg) 11.05 TV v šoli: Računalniki, Oblike, Kultura fovorjenja (Zg) V v šoli: Gobe(Sa) 16.10 Poročila in TV koledar 16.25 Rokomet Partizan : Magdeburg lfr.45 Plus pet 18.45 Zabavno glasbena oddaja 19*30 TV dnevnik 20.00 Humoristična oddaja TV Novi Sad-20.30 Smešni obraz - film 22.06 TV dnevnik 22.20 Zabavno glasbena oddaja TV Novi Sad TV Ljubljana 8.20 Poročila 8.25 Za nedeljsko dobro jutro: Festival mladinskih pevskih zborov Celje 77 8.65 625 9.35 G. Flaubert: Gospa Bovarv -nadaljevanka 10.30 Slavnost ob koncu del na kanalu Donava-Tisa-Donava — Rrenos(N. S.) metijska oddaja (Zg) 12.15 Ostrlek - serija 12.40 Karino — serija 13.05 Poročila 14.50 Križem kražem 15.06 Zakoni divjine — serija 15.30 Okrogli svet 15.45 TV žehtnik 16.20 Modemi časi - ameriški film 17.45 Poročila 17.60 Košarka Brest: Jugoplastika - prenos 19.15 Risanka 19.30 TV dnevnik 19.50 Tedenski gospodarski Komentar 20.00 I. Ivanac: Nikola Tesla - nadaljevanka 21.05 Zgodovinsko srečanje v Jeruzalemu 21.40 Miniature: Vizije Vide Fakinove 21.55 TV dnevnik 22.15 Športni pregled (Zg) Oddajniki II. TV mreže 14.45 Nedeljsko popoldne 19.30 TV dnevnik 20.00 Koncert pop glasbe 21.05 24 ur 21.35 Točno opoldne -celovečerni film TV Zagreb - I. program 9.20 Poročila 9.30 Trinajstletniki 10.00 Norčije Maje Skovvron 10.30 Kanal Donava - Tisa—Donava 11..30 Kmetijska oddaja 13.30 Gledalci in TV 14.00 Disneyev svet 14.45 Nedeljsko popoldne 19.30 TV dnevnik 20.05 M.Smoje- B. Dvornik: Človek in arhitektura 21.25 Dokumentarna oddaja 2-1.56 TV dnevnik J " " 22.15 Športni pregled 28 PONEDELJEK TV Ljubljana 17.10 Glasbena pravljica: Globina zvona 17.25 Zakoni divjine - serija 17.50 Obzornik 18.06 Raziskovalna ladja — serija 18.15 Varstvo pri delu: Hrup 18.30 Dogovorili smo se 18.45 Mladi za mlade (Zg) 19.15 Risanka 19.30 TV dnevnik 20.00 Bombaški proces - 1. del TV drame 21.35 Kulturne diagonale 22.25 TV dnevnik 22.40 Glasbena medigra 22-50 Šahovski komentar (Bg) Oddajniki II. TV mre*« 17.25 TV dnevnik 17.46 Slikanice iz NOB 18.00 Mali šlager 18.15 Književni klub 18.46 Mladi za mlade 19.30 TV dnevnik 20.00 Športna oddaja 20.30 Izkušnje 21.00 24 ur 21.06 Pesmi o Titu 21.40 VVinstanlev -celovečerni film TV Zagreb - I. program 15.50 TV koledar 16.00 Bengalski tiger -film 17.25 do 20.00 isto kot na odd. II. T V mreže 20.00 Bombaški proces — l.del 21.35 Kulturna oddaja 22.20 Dokumentarni film 22.35 TV dnevnik 22.50 Šahovski komentar TV Ljubljana 9.55 Poročila 10.00 Pozdrav republiki (Bg) 10.45 Potovanje okrog sveta — serija 11.00 Črna puščica - serija 11.25 Pesmi izpod Bohorja 11.55 Poročila 15.00 Ogenj srca jeklo kali — posnetek prireditve ob dnevu kovinarjev 15.50 Vlak v snegu — domači film 17.15 Poročila 17.20 Košarka Rabotnički : Partizan — prenos (Sk) 18.50 Muppetshow 19.15 Risanka 19.30 TV dnevnik 20.00 Bombaški proces — 2. del TV drame 21.30 Festival rodoljubne in revolucionarne - pesmi " * 22.45 TVcdnevnjk i Oddajniki II. TV mreže 13.45 Zagrebška kronika 14.00 Pred nogometnim srečanjem Jugoslavija : Španija 14.45 Tekmovanje v boksu za zlato rokavico — prenos 18.00 Smeh v vojni 18.36 Beograjski festival jazza 19.30 TV dnevnik 20.00 Srečanje na odru 21.00 24 ur 21.10 Srbija 77 - dok. oddaja 22.00 Pojmo republiki TV Zagreb - I. program 9.50 Poročila 10.00 Pozdrav republiki 10.45 AVNOJ - dok. oddaja 11.15 Festival poezije 11.45 Folklora 12.15 Zgodbe is zelenega gozda 15.10 TV koledar 15.20 TV dnevnik 15.35 Kako uspeti v ljubezni — film 17.00 Koncert pevskih zborov 18.00 Smeh v vojni 18.35 Beograjski festival jazza 19.30 TV dnevnik 20.00 Bombaški proces — 2. del 21.30 Vrhovi Zelengore- celovečerni film 23.00 TV dnevnik TV Ljubljana 9.55 Poročila 10.00 Risanke 10.15 Z besedo in sliko: Storžkovo popoldne 10.30 Promenadni koncert (Zg) 11.00 Prva lastovka - gruzinski film 12.10 Poročila 13.00 Nogomet Jugoslavija : Španija — prenos (Bg) 15.30 Festival Kurirček - Kaj je domovina 16.00 Zakladi britanskega muzeja 16.25 Filmi Charlieja Chaplina 17.50 Gregec Kobilica 18.05 Poročila 18.10 Jugoslovanska trimska televizija 18.45 Od vsakega jutra raste dan: Opčine pri Trstu 19.15 Risanka 19.30 TV dnevnik 20.00 Film tedna. Kozara 22.10 TV dnevnik Oddajniki II. TV mreže 19.30 TV dnevnik 20.00 3-2-1 .. .Start! 23.20 TV dnevnik 23.35 Šahovski komentar TV Zngreb - I. program 9.50 Poročila -t—liž—l ■ ti'I 10.00 Pionirski TV studio 10.15 Zgodbe iz Afrike 10.30 Promenadni koncert 11.00 Odisej in zvezde — film 12.25 Muppetshow 13.00 Nogomet Jugoslavija: Španija — prenos 15.30 T V dnevnik 15.46 Folklorni ansambli 16.15 Risanka 16.30 Nismo mi angeli — film 18.00 Recital poezije 18 JO Ogenj srca ieklo tali 19.30 naprej isto kot na odd. II. TV mreže ČETRTEK TV Ljubljana 9.00 TV v šoli: Najmračnejši dnevi človeštva, OdCortine do Benetk, Ribogojnice (Zg) lODO TV v soli: Franccečina, Risanka, Kemija (Bg) 15.00 TVvšoli- ponovitev (Zg) 17.30 Profesor Baltazar — risanka . 17.40 Obzornik 17.55 Eksperimenti v koralnih čereh - film 18.45 M. Belina: Odprava v različnih smereh — Igrajmo se gledališče 19.15 Risanka 19.30 TV dnevnik 20.00 Prijatelji in sosedje 20.35 Pogovor o ... (Kako v leto 78) 21.25 Od glave do pete 22.40 TV dnevnik Oddajniki II. TV mreže 17.15 TV dnevnik 17.35 TV koledar 17.45 Trinajstletniki - nadaljevanka 18.15 Bolezen, zdravilo, zdravljenje 18.45 Vprašajmo, vprašajte 19.30 TV dnevnik 20.00 Meridiani 20.50 Test 21.10 24 ur 21.30 Partizanske delavnice TV Zagreb - I. program do 20.50 isto kot na odd. II. TV mreže 2050 Kapelski kresovi — nadaljevanka 22.00 TV dnevnik 22.20 Glasbeni večer TV Ljubljana 8.45 TV v šoli: Dnevnik 10, Slovenščina, Ruščina, Obisk v ambulanti, Na svidenje spomladi (Zg) 10.00 TVvSoli: Angleščina, Risanka, Zgodovina (Bg) 15.00 TVvšoli - ponovitev (Zg) 17.10 Križem kražem 17.20 Pisani svet 1755 Obzornik 18.10 Tuja folklora: Bali 18.45 Kiparske tehnike: Oblikovanje gline 19.15 Risanka 19.30 TV dnevnik 1955 Tedenski notranjepolitični komentar 20.05 J. Mitchell: Jennie — nadaljevanka 21.00 Razgledi. Katera bo prva k61o popeljala 21.45 Spencerjevi piloti — serijski film 22.35 TV dnevnik 22.50 Šahovski komentar (Bg) Oddajniki II. TV mreže 17.15 TV dnevnik 17.35 TV koledar 17.45 Odprava zelenega zmaja 18.15 Telesport 18.45 Dnevnik 10 19.05 Kulturni pregled 19.30 TV dnevnik 20.00 Kulturna oddaja 21.00 24 ur 21.15 Beethovnove sonate TV Zagreb — I. program do 19.30 isto kot na odd. II. TV mreže 19.30 TV dnevnik 20.00 Veliki stric - zabavno glasbena oddaja 21.00 Bronk - serijski film 21.50 Revolucije 20. stoletja: Madžarska ,22.35 TV dnevnik 22.50 Šahovski komentar TRŽNI PREGLED KRANJ Solata 12, špinača 24, cvetača 20, korenček 8 do 10 din, česen 40 do 45 din, čebula 8 do 10 din, fižol 28 do 30 din, pesa 8 din, kumare 12 din, paradižnik 18 do 20 din, slive 25 din, jabolka 8 do 10 din, hruške 14 do 16 din, grozdje 16 din, med 55 din, pomaranče 27 din, limone 26 din, ajdoba moka 18 din, koruzna moka 7 din, kaša 17 din, surovo maslo 68 din, smetana 28 din, skuta 16 do 18 din, sladko mlj 3 do 4 din, kislo zelje 12 do 14 din, kisla repa 10 din, klobase 25 din, orehi 150 din, jajčka 2,80 do 3 din, krompir 3 din 0.05 Lahka kri 0.30 Pop, ročk, beat 1.03 Koncert po polnoči 2.03 Kaleidoskop zabavnih melodij 3.03 Jazz s plošč 3.30 Nepozabne popevke 4.03 Proti jutru Drugi program 8.00 Četrtek na valu 202 13.00 Iz partitur velikih zabavnih orkestrov 13.33 Danes vam izbira 14.00 Aktualni problemi marksizma 14.20 Mehurčki 14.33 Z vami in za vas 16.00 Tam ob ognju našem 16.15 Instrumenti v ritmu 16.40 S popevkami po Jugoslaviji 17.40 S Plesnim orkestrom RTV Ljubljana 18.00 Čustveni svet računalnika Ruperta 18.40 Z velikimi zabavnimi orkestri 18.55 Minute za kulturo Tretji program 19.05 Jugoslovanska vokalna glasbena ustvarjalnost in poustvarjalnost 20. stoletja 19.30 Zunanjepolitični feljton 19.45 Večerni concertino 20.35 Vprašanja telesne kulture 20.40 Koncertni atelje Društva slovenskih skladateljev 22.00 C. Monteverdi: Vespro della beata Vergine za soliste, zbor in orkester 23.55 Iz slovenske poezije Prvi program 4.30 Dobro jutro 8.08 Glasbena matineja 9.05 Radijska šola za nižjo stopnjo: Vztrajaj pri začetem delu 9.30 Iz glasbene tradicije jugoslovanskih narodov in narodnosti 10.15 Kdaj, kam, kako in po čem 11.03 Znano in priljubljeno 12.10 Z orkestri in solisti 12.30 Kmetijski nasveti: Priprava za spomladansko zatiranje plevela v žitu 12.40 Pihalne godbe vam igrajo 13.30 13.50 14.05 14.16 14.30 15.30 15.35 15.45 16.00 17.00 18.06 19.35 19.45 20.00 21.15 22.20 23.05 23.15 0.05 1.03 1.30 2.03 2.30 3.03 3.30 4.03 Priporočajo vam Človek in zdravje Glasbena pravljica: Obuti maček Naši umetniki mladim poslušalcem Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo Napotki za turiste Glasbeni intermezzo Naš gost Vrtiljak Studio ob 17.00 Moment musical Lahko noč, otroci Minute z blejskim kvintetom Stop pope 20 Oddaja o morju in pomorščakih Besede in zvoki iz logov domačih Literarni nokturno Jazz pred polnočjo Ples do enih V ljudskem tonu Nočni znanci Mojstri jazza Revija popevk Romantična klavirska literatura Paleta akordov Majhni ansambli Drugi program 8.00 Petek na valu 202 13.00 Iz partitur velikih zabavnih orkestrov 13.33 Zvoki dežel ob Mediteranu 14.00 Radijska šola za nižjo stopnjo: Vztrajaj pri začetem delu 14.25 Z vami in za vas 16.00 Prometni leksikon 16.05 Vodomet melodij 16.40 Top albumov 17.40 Odmevi z gora 17.50 Prijetni zvoki 18.00 Stereojazz 18.40 Glasba za vsakogar 18.55 Minute za kulturo Tretji program 19.05 Radijska igra — Kvvesi Kay: Maama 19.55 Veliki mojstri črnobele klaviature 20.15 Z jugoslovanskih koncertnih odrov 20.30 Naš glasbeni esej 21.45 V nočnih urah 22.30 Mednarodna radijska univerza 22.40 Iz jugoslovanske operne literature 23.15 Minute s skladateljem Urošem Krekom 23.55 Iz slovenske poezije TA TEDEN NA TV Sobota Zanimiv slovaški filmski ustvarjalec Štefan Uher je v filmu ČE BI IMEL PUŠKO izpovedal silno občutno zgodbo mladostniškega telesnega, duševnega in erotičnega zorenja. Glavni junak ima namreč 15 let, ko se začne vojna. 2ivi pri stricu, ki dečku ukaže, naj skrije puško. Skrivnost pa fant ne more obdržati zase. Zaupa jo najboljšemu prijatelju. Fanta imata bujno domišljijo in stara puška jima ne da miru, dokler je rte izkopljeta. NEMIRNI KAVBOJ je v marsičem zelo nenavaden film. Slavnega elementa vestema — akcije — skorajda ni Zamenjala jo je nekakšna poetična lepota pokrajine, zajeta s pomočjo izredne kamere Vilmoša Zsigmonda. Vsekakor je treba priznati avtorjem drznost pri iskanju novih oblik pa tudi pri karakterizaciji glavnih likov. — Režija in gl. vloga: Peter Fonda, ostale vloge: VVarren Oates, Verna Bloom. Ponedeljek Del Zagreba vsa Gunduličeva ulica, je zaživela v letu 1928, ko so Josipu Broiu-Titu sodili za njegovo komunistično dejavnost. Tito je takrat prvič javno omenil svojo pripadnost KP in priznal, da je siril ideje komunizma in proletercem predočit vse krivice, ki se jim gode. - Zagrebška drama BOMBAŠKI PROCES je razširjena na prikaz okoliščin, ki so bile vzrok sodnemu procesu, tako da današnja verzija obravnava vse komponente iz tistega čaaa, predvsem iz politinega življenja. Torek Mate Lovrah je izrazito ljudski pisatelj, ki je izredno pribljubljen tudi pri mlajših bralcih. Eno najuspešnejših del je za film priredil Mate Relja in ustvaril privlačno delo, po mnenju gledalcev v Pulju 1976. leta najboljši film. VLAK V SNEGU govori o otrocih osnovne šole v Velikem selu, kjer učenci precej samoupravno odločajo o delu in prostem času. Sloga in iznajdljivost pridejo do izraza pri vračanju z ekskurzije, ko jih ujame snežni metež. Učitelja ni z njimi, ker je zbolel in ostal v mestu, toda učenci s svojimi drobnimi ročicami premagajo belo nadlogo, ki ji celo lokomotiva ni bila kos. Sreda PRVA LASTOVKA je v bistvu preprost, čisto nič ambiciozen film. Zgodba o prvih zametkih profesionalizma v nogometu je nadvse prisrčna, odvija pa se seveda še v času carske Rusije in prvih avtomobilov. Lahkotnost, vmes pesmi in svojevrstna nogometna mrzlica, so prepleteni v tem filmu tako, da nas zabavajo. To pa je včasih kar dovolj, posebno če je vmes še nekaj eksotike, ki jo srečamo le v gruzinskih filmih. Za zaključek praznovanja 29. novembra bomo po dolgem času spet gledali KOZARO, enega najuspešnejših filmov na temo NOB, pretresljivo epopejo 3500 partizanov, 8000 nemočnih domačinov in 600 ranjencev v obroču nemške ofenzive na Kozari 1942. leta. Seveda ob teh skopih podatkih, ki so bolj zgodovinska dejstva kot vsebina filma, Veljko Bulajič ni prikazal zgolj rekonstrukcije dogodkov. V mozaiku usod posameznikov spremljamo vso veličino naše revolucije, ki je imela v najtežjih okoliščinah vedno dovolj moči, da se je uspešno postavila po robu sovražniku. Brez besed Industrijski kombinat Kranj Vsem delovnim ljudem, poslovnim prijateljem in kupcem čestitamo ob dnevu republike, 29. novembru in jim želimo še naprej veliko delovnih uspehov. murna OB DNEVU REPUBLIKE čestitamo VSEM DELOVNIM LJUDEM lesce radovljica bled Jesenice SLOVENSKE ŽELEZARNE tovarna vijakov plamen kropa • p. o. Za praznik republike čestitamo vsem poslovnim prijateljem in bralcem Glasa Komunalni servis Jesenice z zbiralnicami oblek za, kemično čiščenje Tržič, Partizanska c. 14; Kranj, Na skali 4; Radovljica, Linhartov trg 21; Bohinjska Bistrica št. 97; Moste št. 11; Kranjska gora št. 119; Jesenice — Plavž, Titova c. 77 a. čestita cenjenim strankam za 29. november in sporoča, da poleg kemičnega čiščenja vseh vrst oblek iz naravnih in umetnih vlaken, usnja, preprog, tapisoma impregnira dežne plašče in opravlja skočgart apreturo volnenih in drugih oblačil. Solidna cena — hitra usluga. Žito Ljubljana čestitajo vsem prebivalcem Gorenjske za dan republike in se priporočajo s svojimi izdelki. TOZD Triglav Lesce TOZD Gorenjka — tovarna čokolade Lesce TOZD Pekarna Kranj Iskra industrija za telekomunikacije, elektroniko in elektromehaniko Kranj, o.sol.o. ■ ■ ■ ■ 8 ■ Proizvaja v 20 temeljnih organizacijah telefonske centrale, telefone, elektronske naprave, elektronske instrumente, optične in steklopihaške naprave, elektrooptične naprave, števce, merilne instrumente, stikala, električna ročna orodja, merilne naprave in računalnike de*1 gest* □like TRŽIŠKO PODJETJE INDUSTRIJSKO KOVINSKE OPREME Nameravate opremiti nove garderobne prostore ali prenoviti stare, potem se odločite za garderobne omarice GO-1019 in se prepričajte o ekonomski prednosti nadih omaric. Vsem poslovnim prijateljem, delovnim kolektivom in občanom čestitamo za-praznik dneva republike — 29. november in jim želimo veliko delovnih uspehov Predelava plastičnih mas IOflltOp0| SOVODENJ telefon: (064) 69 012 Kolektiv podjetja čestita vsem delovnim ljudem in poslovnim prijateljem za dan republike — 29. november C Industrija volnenih izdelkov Zapuže Industrija volnenih izdelkov SUKNO Zapuže proizvaja vse vrste blaga za ženske iz 100 % čiste runske volne ter volnene odeje najboljših kvalitet. V prodajalnah v Zapužah in na Koroški cesti v Kranju vam nudimo najnovejše vzorce ženskega in moškega volnenega blaga ter volnene odeje vseh vrst in kvalitet. Ob tako bogati izbiri boste gotovo našli tudi nekaj zase. Vsem delovnim ljudem in poslovnim prijateljem čestitamo za dan republike — 29. november Komunalno podjetje Vodovod Kranj Vsem delovnim ljudem čestitamo za praznik republike ter jim želimo še naprej veliko delovnih uspehov. Priporočamo se za nadaljnje sodelovanje i! orr? ga DO mM Golica Jesenice TO Delikatesa TO Rožca TO Zarja TO Industrija — obrt DS Skupne službe Kinopodjetje Kranj z delovnimi enotami v Kranju, Tržiču in Kamniku čestita svojim obiskovalcem predstav in drugim občanom za dan republike — 29. november čestitamo vsem delovnim ljudem, kupcem in poslovnim partnerjem 29. november, dan republike ¥¥¥¥¥¥¥¥¥¥¥¥¥¥¥¥¥¥¥¥¥¥¥¥¥¥¥¥¥¥¥¥¥¥¥¥¥¥¥¥¥¥¥¥¥¥¥¥ [■H KEMIČNA TOVAR N A P 0 D N A R T mmmmmmra Specializirana tovarna kemikalij sa galvanotehniko, fosfatiranje in barvanje kovin. Kolektiv tovarne vsem delovnim ljudem in poslovnim prijateljem čestita za dan republike -c - c " C Venac Industrija mesa, mesnih prerađevina i konzervi Novi Sad v skladišču v Kranju, Cesta Staneta Žagarja 51, telefon 064-26-268 m 064-25-267 nudi: vse vrste klobasičastih proizvodov, suhomesnih * * proizvodov in konzerv " * -C -K -t -C -C * C * C -C - C « C -1 čestita občanom za praznik republike — 29. november nova in izpopolnjena izbira VSEH VRST IGRAČ od danes naprej VoUsuou KRANJ v veleblagovnici globus in blagovnici TINA Kranj ¥¥¥¥¥¥¥¥¥¥¥¥¥¥¥¥¥¥¥¥¥¥¥¥¥¥¥¥¥¥¥ /skrene čestitke za dan republike — 29. november -1 (S© (31) <3S> ENGINEERINB Hi] Poštna ulica 3 Kranj Podjetje za projektiranje instalacij, projektiranje, i z grad njo in rekonstrukcijo objektov za površinsko zaščito ter (m varstvo okolja 7 11 čestita za praznik republike — E 29. november Jndubtiija SomSainili iulelkoo^Hlanj proizvaja kvalitetne jacquardske zavese v različnih vzorcih in barvah, dekorativne tkanine in gradle Zavese IBI vam bodo prinesle v vaše stanovanje prijetno počutje biro za urbanizem in stanovanjsko poslovanje Jesenice n. sol. n Biro za urbanizem in stanovanjsko poslovanje Jesenice, n.sol.o. in Samoupravna stanovanjska skupnost občine Jesenice Delovnim ljudem, članom hišnih svetov in stanovalcem na področju občine Jesenice čestitamo k dnevu republike Delovni kolektiv čestita za 29. november — dan republike Kolektiv Zdravstvenega doma Kranj z enotami v Kranju, Škofji Loki in Tržiču čestita občanom za dan republike — 29. november Meso Kamnik Priporočamo naše izdelke Kamniški želodci, kamniška trajna salama, hrenovke in vse vrste suhomesnatih izdelkov. GOSPODINJE! Založite vaše zmrzovalne skrinje iz naše specializirane poslovalnice v KOMENDI tel. 841-006. Odprto vsak dan, razen ponedeljka. Delovni kolektiv čestita za praznik republike. ZAVOD ZA GOJITEV DIVJADI *ozogoQ TOMŠIČEVA 1 TELEFON: 1061) 831 162 čestita vsem občanom za praznik republike — 29. november Planinka GOSTINSKO PODJETJE KAMNIK Ko pridete v Kamnik, obiščite našo Restavracijo, hotel in kavarno Veroniko — solidno vas bomo postregli. Cenjenim gostom in ostalim čestitamo za praznik republike 4-stezno avtomatsko kegljišče odprto vsak dan do 23. ure lidrometal SOZD ZDRUŽENA PODJETJA STROJEGRADNJE LJUBLJANA OZD KOVINSKO IN STROJNO PODJETJE MENGEŠ Izdelava in montaža opreme za čistilne naprave komunalnih in industrijskih odpadnih voda, naprav za pripravo pitne in tehnoloških voda, izgradnja regionalnih vodovodov in črpališč. Montaža vodovodnih instalacij ter centralnih ogrevanj. Delovni kolektiv čestita občanom in poslovnim prijateljem za praznik republike — 29. november Obrtno podjetje Cerklje Solidno izvajamo gradbena in mizarska dela čestita občanom in poslovnim prijateljem za dan republike Skupščina občine Kamnik in družbenopolitične organizacije Občinska konferenca SZDL Občinska konferenca ZKS Občinski sindikalni svet Občinska konferenca ZSMS Zveza združenj borcev NOV Zveza rezervnih vojaških s U reši n Čestitajo vsem delovnim kolektivom in občanom za 29. november - dan republike Komunalno, obrtno in gradbeno podjetje Kranj - z n. sol. o. - TOZD Komunala, Kranj - b.o. - TOZD Obrt, Kranj - b.o. - TOZD Gradnje, Kranj - b.o. - TOZD Opekarne, Kranj — b.o. in Samoupravna delovna skupnost skupnih služb Kranj Delovni kolektiv čestita občanom Gorenjske in poslovnim prijateljem za praznik republike. Vhodna vrata notranja vrata garažna vrata r lahko gradiš, če imaš vse pri roki vsakdo si v življenju želi topel, miren in prijeten dom Lip Bled vam pomaga Kdor kupuje izdelke LIP Bled, ta varčuje, gradi hitreje in ceneje Prepričajte se in obiščite naši prodajalni OGLEJTE SI STALNO RAZSTAVO VHODNIH, NOTRANJIH IN GARAŽNIH VRAT, OBLOG, OPAŽEV, ZIDAKOV ISO SPAN IN DRUGO Strokovno vam bomo svetovali in lažje se boste odločili Hp bled Lesna industrija Ljubljanska c. 32 tel. 064-77 384 Vsem de lovnim ljudem in kupcem čestitamo za praznik republike — 29. november 18. stran — Glas Petek, 25. novembra 1977 Trideset let nasploh ne pomeni veliko. Veliko pa pomeni za delo v neki delovni skupnosti ali za življenje v okolju, v katerem ta delovna skupnost deluje., Prav zato je v kratki predstavi težko zajeti vse tisto, kar sestavlja vsebino samo-rastniškega vzpona Gorenjskih oblačil: • VSA USPEŠNA IN NEUSPEŠNA PRIZADEVANJA • VSE VZPONE IN KRIZE NA NJIHOVI RAZVOJNI POTI • VSA ODREKANJA IN POMEMBNE SAMOUPRAVNE ODLOČITVE Danes po tridesetih letih razvoja lahko s ponosom po rečemo: Gorenjska oblačila so iz maihne krojaške zadruge postala moderna konfekcijska industrija, pomembna tudi v najširšem gospodarskem prostoru. Po drugi svetovni vojni, v obdobju, ko je primanjkovalo vsega, se je peščica delavcev leta 1947 zaposlila v Krojaški produktivni zadrugi. Ze leto dni kasneje se je priključilo zadrugi mestno podjetje Šivalnica in popravljalnica, ki je to ime nosila do leta 1950, ko se je preimenovala v Krojaško in šiviljsko podjetje. /Predmet poslovanja je bilo čiščenje, krpanje in likanje starega perila, izdelovanje raznih konfekcijskih izdelkov kot npr. copat, zimskih kap, predpasnikov ter izdelovanje oblek po meri. Malo podjetje je počasi zraslo in leta 1954 se prvič srečamo z novim imenom Gorenjska oblačilnica. Važen mejnik v razvoju podjetja je bilo leto 1956, ko so Gorenjska oblačila s pripojitvijo majhne obrtne delavnice že dobila današnjo fi-ziognomijo in ime. V naslednjih desetih letih se je to podjetje začelo hitreje razvijati, storitvena dejavnost je začela izgubljati svoj pomen, industrijska proizvodnja pa je Postajala vse pomembnejša, reokret je nastal v začetku šestdesetih let, ko so se trmasti Gorenjci odločili in ukinili izdelavo oblačil po meri ter med prvimi v Jugoslaviji specializirali proizvodnjo.'Naši vse bolje založeni trgovini sta začeli ponujati ženska oblačila, za katera sta bili značilni dve strani, po katerih Gorenjska oblačila slovijo še danes — visoka kvaliteta izdelkov in prilagojenost potrebam potrošnikov. Desetletje 1960-1970 pomeni za Gorenjska oblačila obdobje začetka največjih poslovnih uspehov, ki jih je gospodarska reforma v letu 1965 Se pospešila. Novi pogoji gospodarjenja so kolektivu omogočili prodor v vrh jugoslovanske konfekcije in postavitev jasnejših perspektivnih programov. Družbeni proizvod je v tem desetletju rasel po 30% na leto, visoka aku-mulativnost v tem obdobju pa je omogočila začetek popolne prenovitve delovne organizacije. V zadnjih šestih letih razvoja se je kolektiv iz komaj še vzdržnih razmer preselil v dve novi tovarni v Kranju in na Jesenicah, z moderno opremo, tehnologijo in z ugodnimi delovnimi pogoji. Ti investiciji v višini 70 milijonov din z izključno lastnimi sredstvi brez kreditov predstavljajo do sedaj največji uspeh kolektiva., V istem času se je podjetje tudi organizacijsko utrdilo, celotni dohodek povečalo za trikrat, za svoje sklade pa so namenjali pov- ¥rečno 60 % čistega dohodka, akšno dobro gospodarjenje in stalno prilagajanje tržnim razmeram in zahtevam potrošnikov so lani uvrščali Gorenjska oblačila na 23. mesto najuspešnejših slovenskih delovnih organizacij (na 2. pa na Gorenjskem), med »čistimi« industrijskimi pa na 10. mesto (in prvo na Gorenjskem). Takšne dobre rezultate je nedvomno podjetje doseglo lahko le s čedalje večjo specializacijo, saj se je v tem obdobju močno razmahnila tudi industrija strojev in na- }»rav za konfekcijsko industri-o. Tako sedaj na Jesenicah izdelujejo samo ženske obleke (specialnost so večerne in poročne obleke), v Kranju pa krila, kostime in plašče. Rast in specializacija proizvodnje sta omogočila Gorenjskim oblačilom tudi prodor na zunanji trg. Se posebno v nekaj zadnjih letih Trideset let Gorenjskih oblačil delež izvoza v celotnem dohodku skokovito narašča in je sedaj štirikrat večji kot pred petimi leti in znaša že več kot 10 % celotne proizvodnje, (skoraj 10 milijonov din). V Gorenjskih oblačilih dela trenutno okoli 360 delavcev, med njimi kar .320 žena. To število zaposlenih pomeni, da so Gorenjska oblačila sedaj še enkrat večja kot pred pičlimi šestimi leti. Z naraščanjem števila zaposlenih se je seveda povečala tudi odgovornost za hitro zasledovanje razvoja samoupravnih družbenoekonomskih odnosov. Posebna značilnost je v tem, da so bili na Jesenicah in v Kranju vedno delavci v ospredju, ko je šlo za njihove lastne in medsebojno dogovorjene odločitve o delu in rezultatih dela. v Zato niso bile potrebne nikakršne podrobnejše raziskave in analize, ko se je bilo v letu 1074 potrebno samoupravno organizirati po temeljnih organizacijah. Decentralizacija samoupravljanja, ki jo je Zakon o združenem delu sedaj razvil še naprej, je v Gorenjskih oblačilih praktično uveljavljena že več kot 10 let od uveljavljanja ekonomskih enot dalie, še posebno pa so vedno bili jasni in čisti dohodkovni odnosi med obema deloma delovne organizacije. Vzporedno z rastjo rezultatov poslovanja in razvojem samoupravnih odnosov je rasel tudi življenjski in družbeni standard delavcev Gorenjskih oblačil., 2e iz samih pristopov h gradnjama novih objektov je razvidna velika skrb, ki jo kolektiv posveča svojemu delovnemu okolju. .Delavci so vedno menili in kljub pripombam o nepotrebnem luksuzu vztrajali, da sta primerno delovno okolje in kar najboljši delovni pogoji osnova za visoko produktivno in kvalitetno delo, s kakršnim se ponašajo oni. Prehrani med delom kolektiv posveča celo skoraj večjo pozornost kot osnovnim proizvodnim * pogojem. Vzporedno s proizvodnimi pogoji sta zrasli namreč v novih tovarnah tudi najmodernejši, lepo opremljeni menzi, kakršnih ni veliko v naši ožji domovini. Tako so Gorenjska oblačila med tistimi redkimi delovnimi organizacijami, ki imajo prehrano med delom tudi popolnoma urejeno. Ob vsem tem je seveda čisto normalno in samo po sebi razumljivo, da Gorenjska oblačila razpolagajo tudi z nekaj počitniškimi kapacitetami za ceneno letovanje delavcev. . Majhna stopnja zaposlovanja v preteklih letih je omogočala sprotno reševanje stanovanjskih problemov. Teh problemov tudi sedaj še ni veliko, vendar se kolektiv zaveda nujnosti pomlajevanja in novega zaposlovanja, s tem pa potrebe po stanovanjih rastejo. Zato so si v svojem srednjeročnem planu zadali nalogo, da namenijo stanovanjski izgradnji sorazmerno velika sredstva. Vse to in še načrtovana knjižnica ter TRIM kabinet dovolj zgovorno priča, da se pogojem dela in standardu v Gorenjskih oblačilih daje močan poudarek. Trideseto leto obstoja Gorenjskih oblačil je prav gotovo eno od prelomnic. Ne samo, da gre za leto, ko gre za čim učinkovitejše povezovanje samoupravljanja z gospodarjenjem in odločanjem, ampak gre tudi zato, da kolektiv začne zagotavljati potrebno intenzivno izkoriščanje novih kapacitet in na tej osnovi za krepitev življenjskega standarda zaposlenih ter s tem tudi za večjo socialno varnost delavcev. Perspektivni plan razvoja delovne organizacije glede števila zaposlenih in obsega proizvodnje bodo Gorenjska oblačila dosegla že do konca prihodnjega leta. Okrog 400 zaposlenih naj bi izdelalo približno 280 tisoč izdelkov, to pa je že največ kar moderne, okretne in prilagodljive konfekcije te vrste lahko prenesejo. To pomeni, da se bodo v Gorenjskih oblačilih širili kvalitetno in ne toliko količinsko ter da bodo stalno in še hitreje sledili tehnološkim do^ sežkom in zahtevam potrošnikp^. ********************** Skupščina občine Škofja Loka Občinski sindikalni svet Škofja Loka Občinska konferenca ZKS Škofja Loka Občinska konferenca SZDL Škofja Loka Zveza združenj borcev NOV Škofja Loka Občinska konferenca ZSMS Škofja Loka Združenje vojaških vojnih starešin Škofja Loka Samoupravne interesne skupnosti občine Škofja Loka čestitajo vsem kolektivom in občanom na območju občine Škofja Loka za dan republike — 29. november **************************************************** zavarovalna skupnost triglav Gorenjska območna skupnost Kranj Vsem občanom in zavarovancem-samoupravljal- cem Gorenjske čestitamo za 29. november — dan republike • , . . . Pilili Vedno močnejši življenjski utrip in razvoj tehnike prinaša s seboj nove nevarnosti, zato vam svetujemo, da ponovno ugotovite, ali imate zavarovane vse nevarnosti in v zadostni višini Zahvaljujemo se za zaupanje in se priporočamo Tržiška industrija obutve in konfekcije Tržič proizvaja — sestavne dele obutve (notranjike) in — modno usnjeno konfekcijo ter — prodaja vse vrste osebnih in drugih zaščitnih sredstev pri delu — prodaja sredstev za civilno zaščito Ob dnevu republike čestita delovna skupnost TRIO tržiške industrije obutve in konfekcije Tržič vsem občanom in poslovnim prijateljem obilo delovnih uspehov Škofja Loka združene delovne organizacije za transport, turizem in proizvodnjo čestita vsem delovnim ljudem in poslovnim partnerjem za dan republike — 29. november fsj*sy% ^^>^»^%^%^^%>^%^%^%>^%^^%.ifc^* KRANJ ELEKTROTEHNIŠKO PODJETJE Kranj, Koroška c. 53 c Projektira in instalira vsa elektromontažna dela jakega in šibkega toka Izdeluje el. razdelilce serijsko in po naročilu, opremlja obdelovalne in druge naprave Izvaja obratovno vzdrževanje Prodaja elektrotehnični material na debelo in drobno Servisira izdelke priznanih firm: Iskra, Tiki, Ei, RIZ, Candy, Elind, Čajavec, Grundig, Fein in Ransburg čestita vsem občanom in poslovnim prijateljem za praznik republike projektira proizvaja instalira prodaja servisira INDUSTRIJA KOVINSKE OPREME IN STROJEV KRANJ Izdelujemo: stroje za čevljarsko in tekstilno industrijo ter tračne brusilne stroje za kovinsko industrijo JUGOSLAVIJA Vsem delovnim ljudem čestitamo za praznik republike si I 20. stran — Glas Petek, 25. novembra 1977 ZAHVALA Po težki in dolgi bolezni nas je zapustila žena, mati, stara mati in sestra Ivana Benedik Primceva mama iz Pozirna Iskrena hvala vsem sorodnikom, sosedom in znancem, ki ste nam izrekli sožalje, darovali cvetje in jo spremili na zadnji poti. Hvala g. župniku za pogrebni obred ter poslovilne besede. Vsem Se enkrat iskrena in prisrčna hvala. Njeni žalujoči. Pozirno, 20. novembra 1977 ZAHVALA Ob nenadni izgubi našega ljubljenega moža, očeta, brata, dedka, pradedka, strica in tasta Alojzija Zoreta upokojenca člana ZB NOV in borca za severno mejo iz Valburge pri Smledniku se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, ki so nam ob tej težki uri stali ob strani, nam izrazili sožalje ter ga spremili na njegovi zadnji poti. Posebno zahvalo dolgujemo častiti duhovščini za opravljeni obred in tolažilna govora, pevcem za odpete žalostinke, predstavnikom KS Smlednik, organizaciji ZB NOV Smlednik, društvu upokojencev Smlednik, OOS TOZD Klavnica Kranj ter delovnemu kolektivu prodajalne Maistrov trg, vsem sorodnikom, sosedom in znancem za darovane vence in cvetje. Vsem skupaj še enkrat naša iskrena hvala. V globoki žalosti Vsi njegovi! , Valburga, Maribor, Črnomelj, Mengeš, Olševek, Ljubljana, Cleveland, 23. novembra 1977 ZAHVALA Ob izgubi drage mame, sestre, stare mame in tete Ivane Bernard iz Davče se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem za izrečeno sožalje. Posebej se zahvaljujemo dr. Možganu, gospodu župniku in ZB Davča. Posebna zahvala ALPETOURU — TOZD PP in KŽK Kranj — TOZD Poljedelstvo za izrečeno sožalje in podarjeno cvetje in vsem, ki so jo spremljali na zadnji poti. Žalujoči: sin Stane in Rajko, hčerka Ivanka in Mira z družino ter ostalo sorodstvo. Davča, Škofja Loka, Cerklje, 22. novembra 1977 ZAHVALA Ob boleči izgubi dragega moža, očeta, starega očeta, brata, strica, tasta in svaka Leopolda Križaja upokojenec se iskreno zahvaljujemo vsem sosedom, sorodnikom, znancem in prijateljem, ki so se od njega poslovili, mu darovali vence in cvetje ter ga v tako velikem številu pospremili na njegovi zadnji poti. Posebno zahvalo smo dolžni dr. Bajžlju, zdravstvenemu osebju bolnice Golnik, č. g. župnik x za lepo opravljen cerkveni obred, govorniku tovarišu Fernu od zveze borcev Stražišče za poslovilne besede ob odprtem grobu, pevcem in vsem ostalim. Žalujoči: žena, otroci z družinami in ostalo sorodstvo. Kranj, 22. novembra 1977 ZAHVALA Ob nenadomestljivi izgubi moje plemenite, skrbne in tihe žene, mame, stare mame, sestre in tete Marije Thaler roj. Jeran se zahvaljujemo vsem, ki so jo v času bolezni obiskovali, predvsem pa dr. Rešku in dr. Možganu iz Železnikov. Posebno zahvalo smo dolžni sosedom, ki so nam v najtežjih trenutkih stali ob strani. Iskrena hvala vsem sorodnikom in znancem, delavcem podjetja ALPLES iz Železnikov in IMP TOZD TRAA Ljubljana za podarjene vence in cvetje, nam izrekli sožalje ter jo v tako velikem številu spremili v njen zadnji dom. Najlepše se zahvaljujemo g. župniku iz Šele ter pevcem za zapete žalostinke ob slovesu. Neutolažljivi: mož Alojz in otroci z družinami. Studeno, Selca, Strahinj, Tržič, Ljubljana, Kranj, Kristan vrh, Backnang, 22. novembra 1977 MALI OGLASI prodam Ugodno prodam rodovniško KOBILO, staro 2 leti. Bernard Anton, Dobropolje 8 a, Brezje 8246 Prodam več mesnatih PRAŠIČEV za zakol. Sr. Bitnje 6, Zabnica 8248 Prodam PRAŠIČA za zakol. Olševek 40, Preddvor 8290 Prodam novo trajnožarečo PEĆ GORENJE 85x35 cm, Drulovka 27, Kranj 8291 Prodam globok OTROŠKI VOZIČEK za dvojčke. Ložar Branko, Bo-bovek 16, Kranj 8292 Prodam PRAŠIČKE, 6 tednov stare. Lončar Alojz, Zalog 35, Cerklje 8293 Prodam PRAŠIČA za zakol. 100 do 120 kg težkega. Voglje 38, Šenčur 8294 Prodam RADIČ v glavah za ozimnico. Zabnica 68 - 8295 Prodam bel globok OTROŠKI VOZIČEK, PLAŠČ širokega kroja, zelene barve št. 40. Draga Gajser, Savska c. 20, Kranj 8296 Frodam 320-litrski hrastov SOD, oljni GORILEC za kamin, 24 snežnih LOPAT za streho, HLADILNIK. Šuceva 9, Kranj 8297 Ugodno prodam 5 mesecev rabljeno termoakumulacijsko PEČ AEG, 5 KW. Vešter 3, Škofja Loka 8298 Globok OTROŠKI VOZIČEK prodam. Naklo 38 a 8299 Prodam drobni in semenski KROMPIR igor. Milje 24, Šenčur 8300 Prodam pet mesecev staro čistokrvno nemško OVČARKO. Starši odlični. Puštal 18, Škofja Loka, telefon 064-60-619 8301 Poceni prodam termoakumulacijsko PEČ 2KW. Znidaršič, Sv. Duh 167, Škofja Loka 8302 Prodam zelo dobro ohranjeno KOSILNICO BCS z diesel motorjem, širino nožev 127 s sedežem in brusom. Prodam tudi dva mlada plemenska VOLA, ki znata delno voziti in dobro ohranjen GUMI VOZ. Vi-šelnica 15 nad Zg. Gorjami. 8303 Po izbiri prodam PRAŠIČA za zakol. Stroj Janez, Dvorska vas 30, Begunje 8304 Prodam PRAŠIČA 200 kg težkega. Mlaka 4, Begunje 8305 Prodam MED. Valant Filip, Bo-dešče 37, Bled 8306 Prodam BIKCA za pleme. Ljubljanska 23, Radovljica 8307 Prodam dobro ohranjen črno-beli TELEVIZOR DIPLOMAT 61. Vidic Pavla, Dvorska vas 3, Begunje na Gorenjskem 8308 Prodam dva PRŠIČKA po 150 kg težka. Jagodic, Apno 5, Cerklje 8309 Poceni prodam dobro ohranjen KAVČ, dva FOTELJA in čevljarski čistilni STROJ. Dolinar, Križe 86 a, Snakovo 8310 Prodam težjega plemenskega VOLA. Stiska vas 9, Cerklje 8311 Prodam dva KONJA. Stiska vas 1, Cerklje 8312 Prodam plemenskega VOLA, 2 leti starega. Naslov v oglasnem oddelku 8313 Prodam mlado težko KRAVO za zakol. Sv. Duh 43, Škofja Loka 8314 Prodam DNEVNO SOBO: mizo, omari, fotelja, kavč, preprogo za 4000 din. Naslov v oglasnem oddelku 8315 Prodam KRAVO v šestem mesecu brejosti. Gunde Alojz, Gorica 3, Radovljica 8316 Prodajam domače VINO, Fink Boštjan, C. JLA 3, Kranj 8317 Prodam drobni KROMPIR. Jeglič, Podbrezje 86 8318 Ugodno prodam skoraj novo termoakumulacijsko PEČ AEG, 6 KW in PEČ na olje KONTAKT 7500. Nova vas 1 pri Radovljici 8319 Prodam TELICO frizijko, staro 15 mesecev. Srednja vas 55, Šenčur 8320 Prodam dobro ohranjeno otroško POSTELJICO z jogijem in črn ženski PLAŠČ velikost št. 38. Trojar-jeva 38, Stražišče 8321 Prodam komplet DNEVNO SOBO. Naklo 63 8322 JAGNJETA moškega spola za pleme in meso dobite pri Soklič, Cešnjica,Podnart 8323 STRELNO OPEKO cementno špičak, novo, in LATE prodam. Podhom 28 8324 Prodam PRAŠIČA od 140 do 150 kg, motorno ŽAGO STIHL 07. Resman, Zgoša 22, Begunje 8325 Prodam dva PRAŠIČA za zakol. Zg. Brnik 7, Cerklje 8326 Poceni prodam OKNO 190 X 150, KAVČ in VRATCA za kamin. Kosec, Cerklje 191 8327 Prodam nova PEČNA VRATCA rostfrei. Hraše 5, Smlednik 8328 Ugodno prodam dve OKNI JELOVICA naravne barve 180 X 140 in 120 X 140 in navadno grundirano OKNO 100 x 125. Poljanska 64, Škofja Loka 8329 Prodam težko mesnato SVINJO za zakol. Nasovče 27, Komenda 8330 Prodam večjo količino drobnega KROMPIRJA. Kern, Komenda 24 8331 Prodam mesnatega PRAŠIČA za zakol, težkega 160 kg. Sp. Brnik 65, Cerklje 8332 Prodam ELEKTROMOTOR 2 KS, 2400 obratov. Zupane, Dvorje 37, Cerklje 8333 Prodam semenski KROMPIR igor in drobnega za krmo. Zg. Brnik 35, Cerklje 8334 Prodam sedem tednov stare PRAŠIČKE. Grad 43, Cerklje 8335 Prodam dva PRAŠIČA od 180 do 200 kg težka. Zalog8, Cerklje 8336 Prodam PRAŠIČA za zakol. Zalog 62, Cerklje 8337 Prodam PRAŠIČA za zakol, 170 kg težkega. Šmartno 16, Cerklje 8338 Prodam nov električni ŠTEDILNIK kilppersbusch in osemlitrski BOJLER. Sp. Brnik 4, Cerklje 8339 Prodam SVINJO za zakol in PRAŠIČKE, šest tednov stare. Šmartno 28, Cerklje 8340 Prodam večjo količino drobnega KROMPIRJA. Možna dostava na dom. Zabnica 7 8341 Balkonsko premično OKNO z uvoženim okovjem, višina 2,55 mm, šitine 2,68, OKNO 140 x 60 in 80 X 80, zastekleno, poceni prodam. Reševa 2b, Kranj, telefon 26-694 8342 Ledena esenca za masažo Kozmetična obrt P. Šinkovec Kranj Prodam PRAŠIČA za zakol. Vele-sovo 12, Cerklje 8343 Prodam žepni RAČUNALNIK ter SMUČI ELAN CLAC 205 cm z okovjem. Mihelič, Podbrezje 82, 64203 Duplje 8344 Prodam nova aluminjasta VHODNA VRATA s stransko svetlobo in 1 sezono rabljeno PEČ za centralno samo na olje, nemško FINEX, 40.000 kalorij. Grmek, Cerklje, Pšenična polica 17 8345 Prodam dva PRAŠIČA, težka od 180 do 200 kg. Visoko 5, Šenčur 8346 Prodam mesnate PRAŠIČE za zakol. Visoko 66, Šenčur 8347 Prodam dva mesnata PRAŠIČA. Hrastje 51, Kranj 8348 Prodam TELICO simentalko, osem mesecev brejo. Frantar, Pože-nik 13, Cerklje 8349 Prodam trajnožarečo PEČ. Gre-gorič eva 11, K ran j, C irče 8350 Prodam trajnožarečo PEČ na premog ali drva. Sp. Besnica 180 8351 Prodam globok OTROŠKI VOZIČEK, dobro ohranjen. Jaki Nikola, Savska c. 3, Kranj 8352 Pristen KRAŠKI TERAN prodam. Pripeljem tudi na dom. Ren-čelj Jože, Dutovlje 24, 66221 Du-tovlje 8353 Prodam mesnate PRAŠIČE in 6 kom železnih TRAVERZ. Voglje 63, Šenčur 8354 Prodam termoakumulacijsko PEČ 5 KVV. Zupane, Sp. Besnica 59 8355 Sveža DOMAČA JAJCA dobite pri Rotar, Srednja vas 6, pri Goricah 8356 ZAHVALA Ob izgubi dobrega moža, očeta, starega očeta, brata in strica Jožeta Kropivnika se iskreno zahvaljujemo dobrim sosedom, sorodnikom in prijateljem za pomoč v najtežjih trenutkih, darovano cvetje in spremstvo na zadnji poti. Posebna hvala dr. Beleharju in zdravstvenemu osebju bolnice Golnik za dolgotrajno zdravljenje, g. duhovnikoma iz Cerkelj, učenkam III. letnika UAŠ Kranj, delovnima kolektivoma Triglav konfekciji in Vzdrževanju Iskre Kranj ter društvu upokojencev. Žalujoči: žena Rozalija, hčerki Rozka in Cilka z družino, sin Martin, brat Franc, sestri Micka in Mana z družino. Grad, 18. novembra 1977 - i***«?«, 25. novembra 1977 Glas - 21. stran Prodam globok OTROŠKI VOZIČEK. Čirče, Retljeva 11, Kranj 8357 Prodam mini ŽELEZNICO HO izvedbe. Naslov v oglasnem oddelku 8358 Prodam žensko POROČNO OBLEKO velikost 38. Blagojevič, Podbrezje 10, Duplje 8359 Prodam po ugodni ceni enodelno OMARO, MIZO in STOL. Šmid Jože, C. na Belo 10, Kokrica 8360 Prodam več mesnatih PRAŠIČEV. Kveder, Srednja vas 35, Šenčur 8361 Prodam KRAVO s teletom. Jeraj, Zapoge 16 8362 Prodam PRAŠIČKE, 7 tednov stare. HraŠe 1 pri Preddvoru 8363 Prodam dva PRAŠIČA za zakol. Sebenje 36, Tržič 8364 Prodam KRAVO frizijko po tretjem teletu in kupim mlade BIKCE za rejo. Pušavec Franc, Hudo 1, Tržič 8365 Prodam PUNTE. Mavčiče 82 8366 Poceni prodam trodelno OMARO. Uranič, Ul. Mladinskih brigad 5, Kranj 8367 Prodam in po dogovoru tudi postavim GRADBENO LOPO. Naslov v oglasnem oddelku. "8368 Poceni prodam 4KW termoakumulacijsko PEČ. Informacije popoldan na tel. 25-849 8369 Prodam KONJA, ki je sposoben za vsako delo. Duplje 54 8370 Prodam mlado KRAVO za zakol ali visoko brejo. Sv. Duh 41, Škofja Loka 8371 Prodam dva KONJA, eden težak 500 kg, star 6 let, drugi pa 550 kg in 8 let star. Menjam tudi za goved. Predoslje 1 8372 Prodam starejšo KRAVO za zakol in orehov HLOD. Doslovce 15 a, Žirovnica 8373 Prodam KRAVO za zakol — ima 8e 5 litrov mleka. Perko, Viseče 7, Tržič 8374 Prodam čistokrvne mladiče VOLČ-JAKE in skoraj nove MC SMUČI 210 cm. Vrba 18, Žirovnica 8375 Prodam 4 PRAŠIČE za zakol. Luže 9, Šenčur 8376 Prodam dva PRAŠIČA za zakol, težka. Luže 30, Šenčur 8377 Prodam domače RDEČE VINO, Čander, Dežmanova 16, Kokrica (proti žagi). 8378 Prodam 5 KW termoakumulacijsko PEČ. Tupaliče 39, Preddvor 8379 Prodam PRAŠIČA, 140 kg težkega. Voglje 66 8380 Prodam BRZOPARILNIK - nov, 75-litrski. Dvorje 42, Cerklje 8382 Poceni prodam odlično ohranjen KAVČ s knjižno omaro, raztegljivo MIZO s tremi STOLI in kuhinjske elemente. Informacije po telefonu št. 064-25-373 8381 Prodam črno-bel TELEVIZOR GRAETZ in malo rabljen pralni stroj ZOPPAS. Žagar, Moste 37, Žirovnica, tel. 89-420 8383 t Gorenjci TRIDESET LET r Tedni lahko naročite pri vasem pismonoši GLAS J kupim Kupim KRAVO za zakol. Verbič, Grad 24, Cerklje 8419 Kupim litrske vinske STEKLENICE. Prodajalna vina, Škofjeloška 56, Kranj 8420 Kuhinjske ELEMENTE, pult, jedilni kot in trajno žarečo PEČ ku- gim. Angela Peternel* Srednja vas 3, iegunje na Gorenjskem 8421 vozila Prodam MOPED APN 4, dodatno opremljen, nevozen. Kušar Rozalija, Draga 6, Medvode 8277 Poceni prodam avto DKW F 12, registriran. Praprotna polica 1, Cerklje 8091 Prodam 4 ZIMSKE RADIALNE GUME za avto škoda. Rupa 20, Kranj 8384 Prodam nove ZIMSKE GUME s platišči in snežne VERIGE za VW. Sp. Besnica 93, tel. 40-523 8385 Prodam FIAT 750, letnik 1969. Hubat Ivan, Šenčur, Štefetova 29 8386 Prodam PZ 125, letnik 1972. Kranj, Benedikova 21 8387 Prodam TRAKTOR ZETOR s kosilnico in kabino. Zg. Bitnje 67, Zabnica 8388 Prodam ZASTAVO 101, letnik 1972, registrirano do oktobra 1978. Veselic, Oprešnikova 10, Kranj, telefon 26-408 8389 ZASTAVO 750 prodam, starejši letnik. Ogled v soboto popoldne. Brode 5, Škofja Loka 8390 AMI6, dobro ohranjen, letnik 1967, v voznem stanju, ugodno prodam. Informacije na el. 76-142 8391 AUDI 60 L, letnik 1971, generalno renoviran motor in karoserija, ugodno prodam. Simon Primožič, Kranj, Maistrov trg 10, telefon 21-443 8392 Prodam SPAČKA ali zamenjam za motor. Puštal 103, Škofja Loka 8393 Prodam ZASTAVO 750, letnik november 1974 in MOPED TOMOS T 12. Jama 35, Kranj 8394 Prodam ZASTAVO 750 lux, letnik 1973. Skofič Miro, Dvorje 9, Cerklje 8395 Prodam FIAT 750, letnik 1972, registriran do novembra 1978. Klicati na tel. 064-26-728 8396 Prodam ŠKODO v voznem stanju, lahko tudi po delih. Kočar, Zmi-nec 52, Škofja Loka 8397 Poceni prodam ZASTAVO 750 in VOLKSVVAGEN 1200. Gobovci 9, Podnart 8398 Prodam dobro ohranjen RENAULT 8 S, letnik 1970. Informacije telefon 75-932. Markelj, Gregorčičeva 6, Radovljica 8399 JAWO 350, športna oprema, nujno prodam. Mikolič, Linhartov trg 31, Radovljica 8400 Kupim osebni avto NSU 1200 C in prodam VOLKSVVAGEN 1200, letnik 1965. Sidraž 1, Cerklje 8401 Ugodno prodam dobro ohranjeno ZASTAVO 750, letnik 1974. Sp. Brnik 16, Cerklje 8402 Zelo ugodno prodam ZASTAVO 750, dobro ohranjen, motor nov — 13.000 km. Ogled v popoldanskem času. Kobe Jože, Podbrezje 4 8403 Prodam ZASTAVO 125 PZ, letnik 1969, delno karamboliran, v voznem stanju. Kočevar Janez, Sorlijeva 3, Kranj, telefon 26-920 8404 Za 6000 din prodam ŠKODO 100 Š, letnik december 1969. Berton-celj,Kovor4,Tržič 8405 R 4, letnik 1968, prodam. Oražem, Kranj, Ručigajeva 44, telefon 26-146 8406 Prodam osebni avto 125 PZ. Bukovec, Britof 179 8407 Prodam VW 1200, starejši letnik in motorno ŽAGO STIHL. Razpet, Podbrezje 38, Duplje 8408 Prodam 4 zimske GUME z žbica-mi in obroči za 1300 ter 100 litrov KOMPRESOR, primeren za avtoli-čarje. Bergant Peter, Kranj, Moša Pijade 42 8409 Poceni prodam nove VARNOSTNE PASOVE za zastavo 750. Reteče št. 54 8410 Prodam PRIKOLICO za osebni avto. Naslov v oglasnem oddelku 8411 Prodam ZASTAVO 750, letnik 1970. Oblak, Britof 319, Kranj 8412 Prodam ZIMSKE GUME MI- CHELIN ZX 145/13 komplet z obroči, priključek za prikolico original za zastavo 101 in tovorno PRIKOLICO za osebni avto. Pagon, Bistrica 43 a, Tržič 8413 Prodam MINI 1000, letnik 1972 z dodatno opremo. Telefon 81-384 8414 ZASTAVO 750, letnik 1973, gara-žiran, prodam. Ogled vsak dan od 17. do 19. ure v Medvodah 110. Informacije na telefon 71-294 8415 Prodam ZASTAVO 750 lux, letnik 1971 po delih in tovarniško novo karoserijo 750, letnik 1977. Potočnik, Racovnik 20, Železniki 8416 Prodam ZASTAVO 750, letnik 1971. Nečimer, Preddvor 145 8417 Poceni prodam ZASTAVO 750, letnik 1965, vozen, neregistriran. Naslov v oglasnem oddelku. 8418 stanovanja Oddam SOBO zakoncema brez otrok. Ponudbe pod »Predplačilo« 8422 Tri študentke iščejo GARSONJERO ali večjo SOBO v Kranju. Ponudbe pod »Nujno« 8423 V najem vzamem STANOVA-NJEE v Kranju ali okolici. Naslov v oglasnem oddelku. 8424 posesti ZAZIDLJIVO PARCELO ali HIŠO do I. plošče kupim do 15 km od Kranja. Ponudbe pod »Urejena dokumentacija« 8425 LOKAL 15 kv. m v centru Kranja oddam. Informacije tel. 064-21-766 8426 Enonadstropno HIŠO prodam v 3. gradbeni fazi. Informacije Britof 106, Kranj 8427 ZAZIDLJIVO PARCELO, okrog 100 kv. m na območju vasi Gmaj-nica, Gora ali Križ, kupim. Ponudbe na tel. 064-25-761 dopoldne ali na tel. 061-57-938 v večernih urah ter na naslov v oglasnem oddelku. 8428 zaposlitve Instruiram MATEMATIKO. Uranič, Ul. Mladinskih brigad 5, Kranj 8420 Iščem žensko za pomoč staro od 50 do 60 let. Nudim SOBO, hrano in honorar. Ostalo po dogovoru. Anica Nikolavčič, C. maršala Tita 38, Jesenice 8430 Iščem honorarno DELO v popoldanskih urah. Ponudbe z navedbo dela in naslov oddajte v oglasni oddelek pod šifro »Kranjčan« 8431 Potrebujem pomoč 2 do 3 ure dnevno pri vaji hoje in razgibavanju bolnika. Rehberger Slavka, Man-deljčeva 8, Kranj, tel. 22-181 8432 V redno delovno razmerje sprejmem izučeno PLETILJO. Ponudbe oddati pod šifro »Dobra plača« 8433 prireditve ŠD Jakob Štucin HRASTJE PREBAČEVO prireja TRIM KROS v nedeljo, 27.11.1977, ob 10. uri. Tekmovanje bo v vseh kategorijah, ekipo pa sestavljajo mladinci, člani A, člani B, članice. Ljubitelji krosa vabljeni! - 8434 OO ZSMS PREDOSLJE priredi danes ob 19.30 v dvorani v Predos-ljah predpraznični ples. Igrajo TURISTI. Vabljeni 8435 Vabimo vas vsako soboto na PLES ob 19.30 v KOMENDO, vsako nedeljo in v ponedeljek, 28.11., ob 18. uri v SKARUČNI in v torek, ZAHVALA Ob nenadomestljivi in boleči izgubi nas je v 81. letu starosti za vedno zapustila naša dobra in skrbna žena, mama in stara mama , Marija Potočnik Podlipnikova mama iz Šenčurja Iskreno se zahvaljujemo vsem sosedom, sorodnikom, prijateljem in znancem za podarjeno cvetje in spremstvo na njeni zadnji poti. Iskreno se zahvaljujemo TOZD Kmetijska mehanizacija Labore, podjetju Alpetour, sindikalni organizaciji TOZD Potniški promet ter sodelavcem in prijateljem iz Ingolstata za podarjene vence. Zdravniku dr. Stanku Potočniku in dr. Ivanki Stenšak za lajšanje bolečin iskrena hvala. Zahvaljujemo se tudi AMD Šenčur, društvu upokojencev Šenčur, gospodu župniku iz Šenčurja in pevcem iz Naklega za zapete žalostinke. Vsem in vsakemu posebej še enkrat iskrena hvala. Žalujoči: mož Andrej, sinovi: Lojze, Tone in Andrej z družinami in ostalo sorodstvo. Šenčur, Luže, Ingolstat, 22. novembra 1977 Hotel Transturist Škofja Loka obvešča, da v počastitev dneva republike organizira v soboto, 26. novembra, ob 20. uri ^ iS* obenem obvešča, da v torek, 29. novembra, ob 20. uri organizira ples z artističnim programom. Rezervacije na tel. 61-261 pri šefu strežbe Vabljeni 29.11., ob 19. uri v VODICAH. Igrajo TURISTI. 8436 OO ZSMS ŽIVILA prireja PLES v petek, 25.11.1977, v dvorani družbenih organizacij VISOKO s pričet-kom ob 19. uri. Igrajo TRGOVCI. 8437 OO ZSMS ZALOG pri Cerkljah, bo v počastitev 29. novembra, v torek, 29.11.1977, od 18. ure dalje organizirala PLES v dvorani osnovne šole v Zalogu. Za ples bo igral ansambel TRGOVCI 8438 Ansambel JEVŠEK igra vsak petek, soboto in nedeljo ob 19. uri na JEZICI pri Šternu. 8439 SKUPINA SELEKCIJA obvešča, da bo v času praznikov nastopala v naslednjih krajih: 25.11. 1977 v DUPLJICI ob 19. uri, 26.11.1977 v GORICAH ob 20. uri, 27. 11.1977 na KOKRICI ob 16.30, 29.11.1977 v VELIKIH LAŠČAH ob 20. uri. Obe-nem skupina SELEKCIJA čestita vsem svojim obiskovalcem za DAN REPUBLIKE! 8440 NARODNO ZABAVNO INSTRUMENTALNO VOKALNA SKUPINA AMARO obvešča, da igra 26.11.1977 ob 20. uri na VESELICI v Sv. Duhu, 27.11.1977 ob 19. uri na veselici v GORENJI VASI in 29.11.1977 ob 19. uri na veselici v HOTAVLJ AH. Vabljeni. 8441 Vsako nedeljo ob 17. uri PLES v DOMŽALAH, v dvorani KOMUNALNEGA CENTRA. Igra skupina MODRINA. 8442 LOVSKA DRUŽINA CERKLJE na Gorenjskem bo pred praznikom dneva republike v ponedeljek, 28.11.1977, od 19. ure dalje organizirala družabno prireditev v zadružnem domu v Cerkljah. Za ples bo igral ansambel TRGOVCI. Vabljeni. 8443 obvestila PRILOŽNOST! V dveh urah dobite FOTOGRAFIJE za izkaznico, potni list, vozniško, vse skupaj za 50,00 din. Razvijanje barvnih filmov in izdelava fotografij v treh dneh. FOTO ŽIVULOVIČ, C. 1. avgusta 5, Kranj, tel. 22-091 7318 ROLETE in ŽALUZIJE naročite ŠPILERJU, Gradnikova 9, Radovljica, tel. 75-610 ali pišite, pridem na dom. 8002 GOSTIŠČE POSAVEC obvešča svoje obiskovalce, da je od 15. novembra 1977 dalje spremenjen delovni čas od 11. do 24. ure. Postrežem boste z vsemi srbskimi speciali-tetami na žaru. V sobotah in nedeljah odprto od 10. do 1. ure, četrtek zaprto. Se priporočamo. 8283 OLJNE GORILNIKE nastavljam, čistim ter vzdržujem naprave centralnega ogrevanja. Stanislav Fabjančič, Zbilje 10 B, Medvode 8284 najdeno Našel se je visok črn PES z belo liso na prsih. Dobite ga na naslovu: Šter Jože, Predoslje 20, Kranj 8444 izgubljeno Izgubil se je črn PES (novofund-landec) z verižico za vratom. Sliši na ime ASTOR. Sporočite na naslov: Anžič Jože, Sp. Besnica 78, Zgornja Besnica 8445 Izdaja CP Glas, Krmi, Ulica Moie PUadeja 1. Stavek: OP Gorenjski tisk Kranj, tlak: Združeno podjetje Ljudska pravica, Ljubljana, Kopi. tarjeva 1. — Naslov uredništva in uprava lista: Kranj, M ose PUadeja 1. - Tekoči račun pri SDK v Kranju številka 61500-801-12594 - Telefoni: glavni urednik, odgovorni urednik in uprava 23-841, uredništvo 21-885, novinarji 21-880, malo-oglasni in naročniški oddelek 28-841. - Naročnina: letna 100 din, polletna 100 din, cena aa 1 številko S dinarje. — Oproščeno prometnega davka po pristojnem mnenja 421-1/72. Kmetijsko živilski kombinat Kranj TOZD Komercialni servis Kranj z n.sol.o. GRADITELJI f ™:gradbenega " X M~i±JKJ X • HRASTJE, tel. 26-371 K Nudimo vam po konkurenčnih H cenah gradbeni material: H — stavbno pohištvo JjJ (okna, vrata) »Inles« || — parket — lamelni M — betonsko železo K — hidrirano apno M; — strešnik »Novoteks« It — betonske mešalce 100 litrov Izkoristite ugoden nakup! Sporočamo žalostno vest, da je umrl ANTON MOHOR bivši dolgoletni direktor Ohranili ga bomo v spominu kot vestnega in požrtvovalnega delavca. Delovna skupnost TOZD Slaščičarna —Kavarna Kranj ******* 22. stran - Glas Petek, 25. novembra 1977 Kranj — Ni še tako dolgo, ko smo že objavili podobno sliko iz Kranja — s ceste JLA. Res je, da bi takšnih in drugačnih kamnov spotike v Kranju lahko našli še več. Vendar tudi tale ni najmanjši. — A. Ž. — Foto: F. Perdan Podjetja, ustanove, šole in družbeno politične organizacije! če za vašo dejavnost potrebujete dober pisalni stroj ali elektronski kalkulator, oglasite se v MLADINSKI KNJIGI v.Kranju, Maistrov trg 1, v naši trgovini na veliko kjer boste lahko nabavljali po en gros cenah OLVMPIA — električni — standardni — prenosni OLYMPIA DIGITRON TRS — žepni — ekran — trak — trak in ekran rn nas donite tudi vas pisarniški material in vse vrste papirja za razmnoževanje in fotokopiranje. SGP Gradbinec Kranj TOZD Projektivni biro Kranj Nazorjeva 1, Kranj Razpisna komisija razpisuje po 48. členu statuta TOZD Projektivni biro Kranj prosto delovno mesto individualnega poslovodnega organa vodje TOZD Projektivni biro Kranj Poleg splošnih zakonskih pogojev mora kandidat izpolnjevati še naslednje pogoje: — da ima najmanj visoko ali višjo strokovno izobrazbo gradbene, ekonomske, upravne, pravne, organizacijske ali kadrovske smeri — da ima najmanj 3 leta delovnih izkušenj na vodilnih ali vodstvenih delovnih mestih v gospodarstvu — da ima moralnopolitične in etične kvalitete ter aktiven odnos do razvijanja samoupravnih odnosov Prijave sprejemamo 15 dni od dneva objave razpisa. Kandidat mora prijavi priložiti dokazilo o strokovni izobrazbi ter opis dosedanjega dela. Prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev naj kandidati pošljejo v zaprti ovojnici na naslov: SGP Gradbinec Kranj, TOZD Projektivni biro Kranj, Nazorjeva 1, z oznako »za razpisno komisijo«. OSMRTNICA Sporočamo žalostno vest, da je v 84. letu starosti umrl naš dobri mož, oče, ded in brat Tone Mohor slaščičar, borec prostovoljec za severno mejo in „ udeleženec NOB iz leta 1941 Pogreb dragega pokojnika bo v petek, 25. novembra 1977, ob 15.30 na kranjskem pokopališču. Žalujoči: žena Berta, hčerka Tatjana in sin Bogdan z družinama ter ostalo sorodstvo. Kranj, 24. novembra 1977 i Pošiljal denar »Mariji« Svojevrstne goljufije je osumljen Franc Fekonja z Boh. Bele. Izmislil si je »Marijo« in na ta način izvabil od Janka T., svojega znanca, kar 14.000 din, in to v kratkih štirih mesecih. Fekonja je vedel, da je Janko bolj plašne narave. Ponudil se mu je za posrednika pri poznanstvu z nekim dekletom. Natvezil mu je, da se zanj zanima neko dekle iz Nove Gorice, ki pač želi, da ji Janko piše. Res se je začelo dopisovanje med »Marijo« in Jankom. Počasi pa je »dekle« namignilo, da je v denarnih težavah. Janko se je izkazal za prijatelja in ji je poslal v pismu nekaj denarja. No, »Marija« pa je bila kasneje še večkrat v težavah in je še potrebovala denar: v štirih mesecih se je tako preko pisem nateklo v »Marijin poštni nabiralnik« na Boh. Beli kar 14.000 dinarjev. Franc Fekonja pa se bo moral zaradi tega zagovarjati pred sodiščem. t t Jemal iz ženskih torbic Jeseniška postaja milice je ovadila občinskemu javnemu tožilstvu v Radovljici Franca Žagarja, starega 34 let, z Jesenic, osumljenega, da je v ZD Jesenice v šestih primerih iz ženskih torbic pobral denar. Denar v torbici naj bi ga zamikal tudi januarja letos v hotelu Pošta na škodo receptorke. Osumljen je tudi, da je dvakrat segel tudi v suknjič po denarnico in sicer enkrat na kegljišču na Jesenicah in drugič na železniški postaji na Jesenicah. Vsak se ujame Ko so letos 16. oktobra miličniki v Kranjski gori zasačili pri vlomu v avtobus Draga Triviča, starega 25 let, z Jesenic, so pri njem našli več predmetov, za katere so sumili, da niso njegovi. Tako se je odkrilo, da ima Trivič najbrž na vesti še nekaj vlomov. Za zdaj je osumljen vloma v stanovanje J. S. na Hrušici, kjer je v oktobru lani preplezal balkon in iz stanovanja pobral več zlatnine in še nekaj drugih predmetov, vse v vrednosti 7230 din. V decembru lani naj bi vlomil tudi v trafiko Tobak na Javorniku in odnesel za okoli 9000 din predmetov. V februarju letos pa naj bi Trivič vlomil v isti noči kar v dvoje stanovanj ter iz enega pobral zlatnino, tranzistor in vžigalnik v skupni vrednosti 5500 din, iz drugega stanovanja pa značke, 4 pokale in brivski aparat; vse je bilo vredno 3100 din. Osumljen je tudi vloma v vrtec na Jesenicah, kjer je zmanjkalo diafilmov v vrednosti 3660 din. Oba pomagača, ki so ju miličniki zalotili v avtobusu skupaj s Trivi-čem, sta tudi osumljena, da sta pomagala pri nekaterih prejšnjih vlomih, ki naj bi jih zagrešil Trivič. Spet po stari poti Kmalu, po odpustu iz zapora sta Albin Luskovec, star 27 let, in Rajko Grašič, star 34 let, ostala brez denarja. Vendar pa nista poiskala kako delo, pač pa sta na pobudo Luskovca vlomila v oktobru letos v več trgovin, bifejev na območju kranjske občine. Za svoje »podvige« sta uporabljala avtomobile, ki sta si jih »izposodila« na parkirnih prostorih največkrat v Kranju. Osumljena sta, da sta 10. oktobra letos vlomila v blagovnico v Cerkljah in odnesla 5 ročnih ur in 12 jeans hlač. Enajst dni kasneje naj bi v eni sami noči obiskala kar tri trgovine: nasilno sta se najprej oskrbela s cigaretami in whiskyjem v samopostrežni trgovini Špecerije Bled, v notanjost sta prišla skozi straniščno okno. Nekaj pijače sta odnesla tudi iz prostorov Vina Kranj v Pristavi pri Tržiču, obiskala pa sta, ponoči seveda, še trgovino Živila na Golniku. Vzela sta več škatlic cigaret in nekaj drobiža. Na vesti naj bi imela tudi vlom v bife Murka v Šenčurju. Zastonj ske večerje Poleti je bilo nekajkrat vlomljeno v kuhinjo restavracije Pošta v Tržiču. Vedno je zmanjkalo nekaj jedače in pijače. Zaposleni so tako kar šestkrat ugotavljali, da je nekdo ponoči prišel v kuhinjo, naložil hrano, si postregel s pijačo in vse skupaj odnesel. Delavci postaje milice Tržič pa so ugotovili, da si je takšne zastonjske večerje privoščil Vilijem Škaper (roj. 1956) iz Raven pri Tržiču, pri tem pa naj bi mu pomagali še trije na ta način, da je Škaper v kuhinji nalagal hrano, drugi, ki je bil z njim, pa je stražil. Škaper je za zdaj osumljen treh vlomov v kuhinjo restavracije Tržič, ostale tri pa še raziskujejo. Škaper je .osumljen tudi vloma v tržiško lekarno julija letos, kjer, je .vzel optalidon tablete in nekaj drob'iža. Potrošniki! Mercator Mercator Ljubljana TOZD Preskrba Tržič je za vas pripravila v času od 20. novembra do 31. decembra 1977 ugoden praznični nakup 17 vrst prehrambenega blaga v vseh prehrambenih prodajalnah Mer-catorja. Obiščite prodajalne Mercatorja, prepričajte se o kvaliteti, ceni in izbiri blaga prazničnega nakupa. Izkoristite ugodnosti, ki vam jih ponuja Mercator v svojih dobro založenih prehrambenih prodajalnah. Za praznike in novoletno razpoloženje pa vam na vašo željo in izbiro pripravimo in aranžiramo razna darila, ki jih potrebujete za obdaritev vaših najbližjih. Za obisk in nakup pri Mercatorju se priporočamo! Remont gradnje Žiri Komisija za medsebojna delovna razmerja delavcev v združenem delu razpisuje na podlagi 45. člena statuta delovno mesto individualnega poslovodnega organa — direktorja Razpis velja do 15. decembra 1977 Pogoji: — da je državljan SFRJ in izpolnjuje splošne pogoje določene z zakoni in družbenim dogovorom, — da ima visoko ali srednjo izobrazbo gradbene smeri s prakso — imeti mora organizacijske sposobnosti za organiziranje in vodenje del — imeti mora potrebno družbenekonomsko razgledanost in moralnopolitične vrline — zavzemati se mora za spoštovanje zakonitosti in odgovorno gospodariti z družbenimi sredstvi Vloge in dokazila o izpolnjevanju razpisnih pogojev ter življenjepis z opisom dosedanjih zaposlitev naj kandidati pošljejo do 15. decembra 1977 na naslov Remont gradnje Žiri. Kandidate bomo pismeno obvestili o izidu razpisa v 10 dneh po opravljeni izbiri. GP Gorenjski tisk Kranj p. o. razpisuje v skladu s 23. členom statuta in 15. člena samoupravnega sporazuma o medsebojnih razmerjih delavcev v združenem delu ter po sklepu delavskega sveta prosto delovno mesto s posebnimi pooblastili in odgovornostmi 1. vodje računovodskega sektorja Kandidat mora poleg splošnih pogojev izpolnjevati še naslednje pogoje: - da ima visoko ali višjo izobrazbo ekonomske, pravne ali komercialne smeri, 5 let delovnih izkušenj, od tega najmanj 3 leta samostojnega vodenja računovodstva. Kandidat mora imeti družbenopolitične in moralno etične vrline v skladu z družbenimi dogovori o temeljih kadrovske politike ter predložiti potrdilo o nekaznovanju in potrdilo, da ni v kazenskem postopku. Nadalje razpisujemo prosto delovno mesto 2. vodje skladišča Poleg splošnih pogojev za prijavo na razpisano delovno mesto mora kandidat izpolnjevati še naslednje pogoje: — da ima srednješolsko izobrazbo ekonomske smeri in do 3 leta delovnih izkušenj pri skladiščnem poslovanju. Prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev za delo naj kandidati pod 1. pošljejo v zaprti ovojnici v roku 15 dni po objavi razpisa pod šifro »125« odboru za kadrovske zadeve, na naslov GP Gorenjski tisk Kranj, Ul. Moše Pijadeja 1. Prijavam pod 2. je potrebno predložiti dokazilo o zahtevani izobrazbi ter potrdilo o nekaznovanju in da kandidat ni v kazenskem postopku. Prijave se pošljejo na naslov GP Gorenjski tisk Kranj, Ul. Moše Pijadeja 1, 8 dni po objavi prostega delovnega mesta. |! »t Ji .S u .1 t. .ti i. .< 4 K * . .......T. J .S*k V S$ tli i-il-UJIIl JU U, V>i)V» ■■• V___________'_> •-. ■. .__ ww Petek, 25. novembra 1977 Glas — 23. stran Izbrali smo najboljša gorenjska športnika in ekipo za leto 1977 Drugič zapored Borut Petrič, smučarska tekačica Milena Kordež in hokejsko člansko moštvo Jesenic KRANJ - Ob letošnjih velikih partijskih in Titovih jubilejih tudi naš in vaš časnik Glas vstopa v tridesetletno jubilejno leto izhajanja. Le osem let je minilo od prvega izvoda tega časnika in v uredništvu smo se odločili, da vsako leto ob dnevu republike iz vrst odličnih športnikov in športnic ter ekip izbirajo najboljše. Tako je to trideseto jubilejno leto prineslo ie dvaindvajseti izbor za najboljšega gorenjskega športnika in športnico ter ekipo za leto 1977. prvenstvo je namreč prišel s 15:55,33. V našem športnem uredništvu smo se za letošnji izbor odločili za drugačno pot. Ker smo hoteli dobiti res najboljše izmed najboljših, je novost v tem, da smo k sodelovanju za to leto povabili športne novinarje slovenskih časnikov, radia in televizije, lokalnih gorenjskih radijskih postaj, naše športne dopisnike ter redakcijske kolege. Vsi ti so po pre-štetju glasov odločili, da je najboljši gorenjski športnik 1977 plavalec kranjskega Triglava, ki je bil že lani prvi v tej anketi, Borut Petrič, nosilec bronastega odličja z evropskega članskega prvenstva na 1500 m kravi v Jonkopingu. Najboljša športnica je smučarska tekačica Triglava Milena Kordež, za najboljšo ekipo Sa so bili izbrani tokrat hokejisti esenic. BORUT PETRIČ: NI BILO ČASA ZA PETJE Je pozen jesenski večer in ta letni čas že krepko koraka v zimo. Iz gostih temnih oblakov prši, toda vseeno v izpraznjenem letnem bazenu nemo sedim na startnem kamnu sedem. Prav ta sedmica je Borutu, rojenemu 28.12. 1961, na letošnjem članskem prvenstvu starega kontinenta avgusta prinesla enkratno borbo za osvajanje bronastega odličja z izrednim časom 15:30,74. Ta čas je bil tudi do sedaj enkratni državni rekord — mimogrede na 800 m je postavil še enega z 8:16,55 — ki bo šel v anale jugoslovanskega plavanja. Ta rezultat je mlademu »Borčiju« prinesel, da se je prebil med prvo deseterico najhitrejših dolgoprogašev na svetu. Sicer pa je osamljeni Petrič na Švedskem presenečal v vseh disciplinah, ker je plaval svoje nove absolutne jugoslovanske znamke. Na 400 m kravi je bil s časom 3:58,23 peti Evropejec, na 200 m delfin je novi rekord pomaknil na 2:07,10, na 200 m kravi pa 1:55,16. i In ko ponovno v mislih premle-vam tretje mesto in bronasto odličje, se mi misli vrte okoli tistih 15:30,74. Ne gre in ne gre mi v glavo, kako je mogel zbrati toliko moči, da je lahko osvojil to mesto. Presenetil je prav vse, posebno pa še plavalne strokovnjake, ki se niso nadejali takega rezultata. Na evropsko Kot smo že omenili, je bil naš letošnji izbor drugačen od ostalih enaindvajsetih. Pri tem so nam pomagali športni novinarji Dela, Dnevnika, Sportskih novosti (dopisništvo Ljubljana), Javne tribune, športni redakciji TV in Radia Ljubljana ter Radio Tri- flav Jesenice in Radio Tržič, a pomoč, kot tudi ostalim našim športnim dopisnikom in redakcijskim kolegom hvala in športni zdravo. Poleg Petriča so pri moških v ožji izbor prišli še Križaj, Strel, Marjan Peternelj, Franci Peternel mL, Djuričič, Cveto Pirih, Norčič, pri ženskah pa Kordež, Štembergar, Jesenovec, Oblak, Tome, pri ekipah pa KK Sava, RK Jelovica, ALC Lesce, HK Kranjska gora, OK Bled, KK Alpina -Gorenjska (ženske), alpinistična odprava Karakorum 77 in RK Alples (ženske). Ta rekord je postavil 9. aprila na tradicionalnem mitingu Coca-Cole v Londonu. Enkrat ali dvakrat je Borut izjavil, da med vsako tekmo .na 1500 m prepeva. Tokrat mu ni bilo do petja, saj se je zavedal, da mora dati vse od sebe, če hoče doseči cilj, ki si ga je zadel pred finalnim startom. V glavi je imel namreč že izdelan načrt za končni obračun. Vedel je, da sta oba predstavnika Sovjetske zveze Salnikov in Parinov le boljša od njega. Zadano si nalogo je odlično odplaval. Začel je umirjeno in kot sam pravi še nikoli ni plaval s tolikšno lahkoto kot tedaj. Čeprav je imel pred zaključnim finišem — 150 m — pred podvigom krizo — »želodec v grlu« — je le zmogel še toliko moči za odločilni sprint in tretje mesto. Čeprav se je na pogled videlo, da bi lahko osvojil tudi srebro, pa se še sedaj zaveda, da za tak podvig še ni bil dovolj pripravljen. Pred evropskim prvenstvom je Petrič v domačem bazenu na članskem prvenstvu SFRJ osvojil šest prvih mest, je pa tudi štirikratni zimski prvak države. Na letošnjem balkanskem prvenstvu je med člani zmagal na 200, 400 in 1500 m kravi. Obenem pa ima v svojih rokah absolutne članske rekorde na 200, 400, 800, 1500 m kravi, 200 in 400 m mešano ter 200 m delfin. Na 100 m kravi ima rekord za starejše in na 100 m delfin za mlajše mladince. V istih disciplinah pa je tudi rekorder v zimskih — 25 m — bazenih, njegova rekorda na 100 m kravi in 100 m delfin pa sta oba za starejše mladince. V tej letni sezoni je prvič nastopil tudi na prvenstvu Jugoslavije v maratonu. Na 16.200 m dolgi progi od Stari grada do rta Kabar in nazaj je obračunal z vsemi petnajstimi nastopajočimi. »To je uničujoče plavanje, saj je pod teboj le temačna globina morja in nič drugega. Imaš občutek, da ga ne bo nikoli konec. Boli te nos, oči in imaš pekoča usta. Čeprav sem med maratonom pil sladko vodo in se hranil z dekstrozo, mi je bilo po 10 km že vsega zadosti. Prijelo me je, da bi odnehal in se na cilj pripeljal v čolnu.« Toda krizo je prebolel in tako postal še državni prvak v maratonu. Mladi Petrič že misli na bodočo zimsko domačo in mednarodno sezono, na balkansko prvenstvo, ki bo od 3. do 6. avgusta 1978. leta v Kranju, in pa na svetovno prvenstvo konec avgusta v Zahodnem Berlinu. To pisanje ga ne bo več zateklo doma, saj je že včeraj odpotoval s slovensko reprezentanco v avstrijski Silliau. Nato bo od 1. do 8. decembra na tekmah v ČSSR, od 10, do 12. nastopa v vzhodnem Berlinu in nato ponovno v ČSSR. V domovino pa se bo vrnil po skoraj enomesečnem potepanju. Borut trenira naprej in do konca leta 1977 bo preplaval 2500 km. To pa je hkrati 500.000 50 metrskih bazenov ali pa 100.000 petindvajsetih. Na svetovnem prvenstvu se bo potrudil kot v Jonkopingu, toda tu stoji na trdih tleh. Zaveda se, da sta pred njim oba Sovjeta in dva Američana. Vseeno pa zna še kako presenetiti kot letos na evropskem prvenstvu. MILENA KORDEŽ: Z LOKOMOTIVO NA EP V smučarskih tekih doma in v tujini ime članice kranjskega Triglava Milena Kordež ni neznano. To simpatično dekle se je rodilo 10.9. 1953 v mali vasici Jamnik. Ker so priimki Kordež že po tradiciji zapisani smučarskemu teku, se tudi Milena ni izneverila tej družinski navadi. To skromno štirindvajsetletno dekle se je napornemu in garaškemu zimskemu športu zapisalo leta 1964. Prve osnove teka ji je dal profesor osnovne šole v Lipnici Jaka Reš. V tem letu je Milena prvič nastopila na tekmah »Po stezah partizanske Jelovice« na Lancovem. In potem se je nadaljevalo tako kot pač zahteva družinska tradicija. Matevž in Gašper sta nato Mileni dajala že Jakovo začetno pot. Med pionirkami ni imela vidnih uspehov, vendar ni odnehala in že v sezoni) 1966/67 je bila na državnem mladinskem prvenstvu sedma. Nato se je njena tekaška pot začela strmo vzpenjati, saj je bila na mladinskih prvenstvih druga ali tretja za Kati Pristov in Heleno Bešter. Ko pa so ji potekla leta nastopanja v mladinski konkurenci je pristopila med članice, pa na državnih prvenstvih vse od sezone 1971/72 — takrat je prvič osvojila članski državni naslov na 5 in 10 km — pa vse do sezone 1976/77 ni več teh naslovov izpustila iz rok. Zanimivo pri tem je le to, da je v tej konkurenci na 5 in 10 km le v sezoni 1975/76 osvojila edini republiški naslov. Dres z državnim grbom je prvič oblekla leta 1969 kot mladinka in že naslednje leto je osvojila mladinsko zlato na balkanskem prvenstvu v teku na 5 km in bila skupaj s Pavličevo (Lovrenc na Pohorju) in Be-štrovo tudi prvakinja Balkana v štafeti. Leta 1970 je bila na BP druga na 5 km, isto mesto pa so dosegle tudi v štafeti. V letu 1970 je prvič nastopila na evropskem mladinskem prvenstvu v Gosau in zasedla na 5 km 49. mesto. S tega prvenstva jo veže lep spomin. »Na pot smo odšli z vlakom,« je dejala Milena. »Ker pa se na našo železnico ni zanesti, smo v Celovcu zaradi prevelike zamude izgubili zvezo za Gosau. In kaj sedaj? Na pomoč naši takratni odpravi so priskočili avstrijski železničarji. Ker je takrat odšel na pot tovorni vlak, so nas natrpali v posebno lokomotivo, ki je nato vozila lepo za tovornim. Lahko si zamislite, kako smo »uživali' v taki vožnji. Ni reči kaj, Erispeli smo pa le pravočasno, e premraženi in sajasti.« * Na evropskem prvenstvu 1971. leta v Nes8ellwangu je bila že sedemintrideseta in leta 1972 v Trbižu enaindvajseta. To je bila tudi naša najboljša mladinska uvrstitev pri ženskah do danes. Vseeno ji je najbolj pri srcu v mladinski konkurenci prvo mesto v teku na 5 km leta 1971 na odprtem prvenstvu Avstrije. Takrat je premagala vse Avstrijke, Švicarke, Italijanke in naše zastopnice. V članski konkurenci se Kordeže-va ni nikoli odrezala slabo. Svoj največji uspeh je dosegla na tekaškem tednu v italijanskem Costel-rottu, ko je leta 1975 na 5 km dosegla doslej največji mednarodni uspeh. Bila je druga z Američanko Rocc-vvellovo in pred dvema Norvežankama. Tega leta pa beleži še en mednarodni uspeh. Na mednarodni tekmi za »Tascharen pokal« je bila na 10 km takoj za Švedinjo Olssonovo in Norvežanko Handersson. Na FIS A prireditvah v Bohinju je bila leta 1975 četrta na 5 km in leta 1976 osma. Ker je bil tu čas olimpijskih iger v Innsbrucku, je v Castelrottu bila trinajsta. Na olimpiadi se ni odrezala slabo. Prepričana, da 38. mesto na 5 km in 36. mesto na 10 km ni neuspeh. Zaostanek za najboljšimi takrat ni bil velik. »Če pa drugi mislijo drugače, je to pač njihovo mišljenje. Sama sem s svojima uvrstitvama zadovoljna.« Tudi zadnja sezona ni bila slaba. Na letošnjem FIS A v Bohinju je bila v težkih pogojih šesta, prvič v zgodovini ženskega teka pa so tu tekle tudi štafeto 3 X 10 km. Skupaj s Pavličevo in Beštrovo je bila šesta. Nato je imela Kordeževa le še en mednarodni nastop in to v Formi di Sopra. V teku na 10 km so jo premagale le tri predstavnice SZ. Za novo sezono 1977/78 se naši tekači pripravljajo že od maja naprej. Novi trener Mihail Prjahin (SZ) je začel delati sistematično in načrtno. Ne pozna milosti. »Treni« ramo kot še nikoli doslej. Za se- p- ti i ■ • < ■ <• .t t> boj imam že 2250 suhih pretočenih kilometrov in na snegu 600. Ker smo od 10. do 28. oktobra trenirali v izrednih pogojih v Dachsteinu, smo plan treningov presegli. Namesto načrtovanih 200 km sem jih napravila okoli 400. Največ pozornosti dajemo splošni fizični pripravljenosti, kar v preteklosti ni bilo v navadi, in pa .piljenju* pomanjkljivosti tehnike teka. Prepričana sem, da bom prvo tekmo 10. decembra v Davosu dobro odtekla in tu bo nato 17. še ena. Vmes pa trening in še trening. Na začetku leta nas nato čaka FIS a Bohinj ter nato Castelrotto. V pravo formo naj bi prišli na svetovnem prvenstvu v Lahtiju od 17. do 26. februarja. »V veliko čast mi je, da ste mi dali zaupanje, da sem najboljša športnica Gorenjske. Vsaka nagrada je korak naprej in priznanje za minulo delo. Se enkrat vsem hvala za zaupanje.« Sesti naslov za hk jesenice Ko smo leta 1969 pri izbiri najboljšega športnika Gorenjske uvedli novost, da izbiramo tudi najboljšo ekipo leta, se je ta novost dobro za-koreninila. Že prvo leto so bili naj- boljši hokejisti Jesenic in ta naslov so držali v rokah kar do leta 1973. Bili so petkrat zapored prvi. Nato so jim ta naslov v letih 1974, 1975 in 1976 odvzeli kolesarji Save, to leto pa so Jeseničani ponovno najboljši. Tako kot mi tudi HK Jesenice v tem jubilejnem letu praznujemo svojo tridesetletnico organiziranega hokeja. Le-ta se je že tako zakore-ninil v srcih Jeseničanov in ostalih njihovih zvestih navijačev, da brez hokeja to železarsko mesto ne bi moglo več živeti. Kako naj bi le, saj so jim njihovi ljubljenci v teh tridesetih letih kar sedemnajstkrat osvojili državni naslov. Ta sedemnajsti je bil osvojen v sezoni 1976/77 in to sezono so tudi osvojili jugoslovanski pokal. Tudi v to sezono - 1977/78 — so uspešno startali in na polovici prvenstva ni več dvomiti, da bo tudi osemnajsta zvezdica ostala na ledeni ploskvi v Podmežaklji. In če k temu dodamo še mednarodne uspehe in da so njihovi igralci steber državne reprezentance, je, upamo, s tem povedano dovolj. Zasluženo so na najvišji ekipni gorenjski stopnici. Vsem našim najboljšim trem iskrene čestitke. Te pa naj bodo zapisane v srcih tudi ostalim našim športnikom, ki naj nas tudi v novo sezono popeljejo k še boljšim uspehom! D. Humer Hokejsko moštvo Jesenic lanskoletni prvak SFRJ in pokalni zmagovalec v. Šest Bloudkovih plaket na Gorenjskem SLOVENJ GRADEC, 24. OKTOBRA - Danes so v novi športni dvorani v tem koroškem mestu svečano podelili Bloudkove nagrade in plakete. Na trinajsti zaporedni podelitvi so podelili pet nagrad in devetindvajset plaket. Le-te so dobili osnovne telesnokulturne organizacije, telesnokulturni delavci, trenerji, mentorji šolskih športnih društev, zaslužni ter vrhunski športniki. Bera gorenjskih predstavnikov ni bila slaba, saj so plakete prejeli Boris Strel, Franc Peternel mlajši, Jote Benedicič, Janez Wagner in Anka Colnar-Košnik med posamezniki ter Partizan Kamna gorica med društvi. • BORIS STREL (SK Alpetour Skorja Loka) - Bloudkovo plaketo je prejel za športne dosežke. Na letošnjem evropskem mladinskem prvenstvu v alpskih disciplinah v Kranjski gori je osvojil naslov najboljšega v veleslalomu, kar je nedvomno eden od največjih dosežkov mladinskega smučarskega športa v pretekli sezoni. Na članskem prvenstvu SFRJ je postal prvak v veleslalomu, za seboj pa ima tudi vrsto vidnih uvrstitev na mednarodnih tekmovanjih. Je skromen športnik, priljubljen tovariš in vesten dijak smučarske gimnazije v Skofji Loki. • FRANC PETERNEL MLAJŠI (SD Kranj) - Bloudkovo plaketo je prejel za športne uspehe. Na letošnjem evropskem prvenstvu v streljanju je osvojil prvo mesto v streljanju z zračno pištolo. Med elito evropskih strelcev je bil med 71 udeleženci iz 24 držav najboljši. S svojimi uspehi si je zagotovil stalno mesto v mladinski reprezentanci SFRJ, je pa tudi večkratni državni prvak več strelskih disciplinah med člani. • JOŽE BENEDlClC (Partizan Železniki) - Bloudkovo plaketo je prejel za organizacijsko delo v telesni kulturi. Benedlčič je postavil na noge smučarsko sekcijo pri Partizanu v Železnikih, nato pa se je lotil dela še v nogometni sekciji. Bil je predsednik društva vse od leta 1957 do leta 1970. • JANEZ WAGNER (ŠSD heroja Bračiča Tržič) - Bloudkovo plaketo je dobil za prizadevno delo z osnovnošolsko mladino. Po njegovi zaslugi se je v Tržiču razvil rokomet, znan pa je tudi kot pobudnik za ustanovitev pionirske alpske šole. Je eden od najbolj prizadevnih delavcev na tej šoli za delo z osnovnošolsko mladino. Kot mentor ŠSD se je zlasti zavzemal, da bi se učenci usposobili za samoupravno organiziranje dela. Pomembne so njegove pobude za uvajanje novih načinov dela v šoli, v naravi, izkušnje s tega področja pa posreduje tudi širšemu krogu telesnovzgojnih delavcev. • ANKA COLNAR-KOSNIK (Kranj) - Bloudkovo plaketo je prejela za strokovno in organizacijsko delo v plavanju. Uspešna je bila kot plavalka v PK Triglav. Ko je prenehala tekmovati, se je posvetila trenerskemu delu. Kot amaterka ga je opravljala vestno in odgovorno. Vzgojila je več mladih plavalcev in plavalk, ki so se uveljavili doma in v tujini. Njen največji strokovni uspeh pa so nedvomno dosežki Boruta Petriča, ki je lani v Oslu osvojil evropski mladinski naslov na 1500 m kravi, dve srebrni odličji in bil hkrati najboljši udeleženec prvenstva. • PARTIZAN KAMNA GORICA - Bloudkovo plaketo je Partizan dobil za uspehe pri izgradnji športnih objektov. Želje za boljšimi tekmovalnimi rezultati in vse širšim vključevanjem občanov v telesno kulturo so rodile potrebe po ustreznih športnih objektih. Člani društva so Xadili in uredili odbojkarsko in rokometno igrišče, zadnja leta pa so vse napore žili v gradnjo smučarske proge in 600 m dolge vlečnice. Ta objekt je obogatil kraj in daje velike možnosti za rekreacijo delovnih ljudi. V treh trinajstih letih, odkar podeljujejo Bloudkove plakete in nagrade, je bilo vključno z letošnjimi, podeljenih 82 nagrad in 332 plaket. Vsem tudi naše iskrene čestitke. D. Humer Obrtno podjetje Tržič se priporoča s svojimi storitvami v mizarski in slikopleskarski stroki ter v polaganju vseh vrst podov. Obenem čestita vsem delovnim ljudem Ob tridesetletnici podjetja ter v počastitev dneva republike bodo slovesno odprli nove proizvodne prostore Gorenjskih oblačil - TOZD Konfekcije Jesenice na Jesenicah. Otvoritev bo v soboto, 26. novembra, na Ja-vorniku. Gorenjska oblačila so z novim obratom na Javorniku nedvomno izredno pridobila, saj se bo proizvodnja povečala, obenem pa so zaposlenim nudili ustreznejše delovne pogoje. Večinoma delavke so se preselile iz utesnjenih prostorov na Jesenicah v zračne, moderno opremljene in funkcionalne delavnice, v katerih je proizvodnja s sodobnimi šivalnimi stroji hitrejša in učinkovitejša. Vendar pa nov obrat temeljne organizacije združenega dela Konfekcije Gorenjskih oblačil ni le nov delovni uspeh te gorenjske delovne organizacije, temveč je tudi izredna gospodarska pridobitev za vso jeseniško občino. Nov obrat Gorenjskih oblačil, v katerem šivajo le ženske večerne in slavnostne obleke, stoji na Javorniku in se tudi po zunanjosti primerno vključuje v okolje ter daje videz sodobnega proizvodnega objekta. V njem smo v popoldanski delovni izmeni povprašali tri delavce, kako se počutijo v nedvomno enem najlepših proizvodnih prostorov jeseniške občine. Marija Zorman, doma z Mojstrane, šivilja: »Trinajst let sem pri Gorenjskih oblačilih šivilja in seveda danes skupaj z ostalimi delavkami vesela, da delamo ob modernih strojih, v tako lepem, zračnem in svetlem prostoru. Se posebno pa mi je všeč, da imamo toplo hrano v naši menzi, hrano, ki smo jo prej tako pogrešali. Le malo nas velja, izdatno prispeva temeljna organizacija. Delavke smo nagrajevane po učinku, vendar je zdaj nedvomno bolje delati in tudi kvaliteta je večja, saj smo v večjih prostorih lahko primerno organizirali delo in pripravo dela.« Fahi . W»i Zaveljcina, doma z Lipe pri Jesenicah, šivilja: »Pri Gorenjskih oblačilih sem ie zaposlila pred dvajsetimi leti n začela delati najprej v Kranju, po nekaj letih pa na Jesenicah. Tedaj smo delali še v majhni sobici, kjer je bilo temno, pozimi pa mraz. Ko smo se preselili v boljše prostore, je bilo sprva izredno dobro, nato pa so še ti postali pretesni. Z današnjimi delovnimi pogoji in s tem novim obratom pa smo dobili zares moderno delavnico, ki ji daleč naokoli ni enake. Izredno smo zadovoljni, tudi zato, ker imamo topel obrok v naši menzi, lepe garderobne in druge prostore.« Franc Osenar, doma z Jesenic, vodja prikroje-valnice: »Pri Gorenjskih oblačilih sem zaposlen dvanajst let. Najprej smo imeli na Jesenicah v prejšnjih novih prostorih kar dovolj delovne površine, s prihodom novih delavcev in z vedno večjo proizvodnjo pa smo bili zelo utesnjeni. Zdaj bo proizvodnja kvalitetnejša, saj je v tako odličnih delovnih razmerah lažje pripraviti delo in ga organizirati, proizvodnja pa bo tekla brez zastojev, ki so nam bili v nekdanjih prostorih prav resna ovira in nismo mogli doseči boljših poslovnih rezultatov.« D. S. KOLIKO PA ZA SEJEMSKI ZRAK? Kranj — Dovolim si ošvrkniti program prireditev Gorenjskega sejma za leto 1978 in vas prositi, da prisluhnite predvsem ceniku, ki v štirih jezikih sporoča razstavljavcem, kaj vse se mora plačati na posameznem sejmu. Obenem so v tem, sicer izredno lepem programu, poslanem kajpak tudi v tujino, s črnim kemičnim svinčnikom prečrtani in popravljeni datumi posameznih sejemskih prireditev. 2e lanski Naslednja številka bo izšla v petek, 2. decembra program je torej Gorenjskemu š sejmu prišel kar prav in prav nič } se niso razburjali, če lanski da- # turni niso kaj prida ustrezali. | Črto čez stari datum, nanj pa novega — pa smo opravili! Poleg ostalih stroškov, ki jih nujno terja sejemska prireditev in udeležba na sejmu, so v ceniku tudi vasca lavaggio (pomivalno korito), za katerega bo vsak raz- f stavljavec odštel 300 dinarjev, f Korb fur Abfalle (koš za smeti) za I 10 dinarčkov, pepeljara (pepel- \ nik) za 10 dinarčkov, rivestimen- \ to pavimento con tapisom 1 kv. m \ (tapisom 1 kv. m) za 40 dinarjev; \ nadalje palice za zastavu (dro- a govi za zastave) za 120 dinarjev, \ trgovsko stojalo za obleke, klub-ska garnitura in tako naprej. ,i Saj vem in razumem, da vse to {\ »košta« in da so posameznemu razstavljavcu ob obilnem obisku vsi ti stroški le drobižek, a prav smešno je, da se v ceniku pojavljajo takšne specifikacije. Vsaj tako bi lahko napravili, da bi združili v stolpiček klubsko garnituro s pepelnikom in bi ostal prostorček še za ceno sejemskega zraka, ki je najbž prav poseben zrak, vreden posebne cene. Če je , za pepelnik treba prispevati j ur j a I; — bo sploh dovolj za amortizacijo? — je zrak nedvomno še posebna kvaliteta, da ne govorim o vzdušju, ki bi se lahko kot potrošno blago enakovredno kosalo na teh cenikih štirih jezikov. DEŽURNI NOVINAR STIKI Z BOLIVIJO - Objavili ao poročilo o nadaljnjem medsebojnem sodelovanju med Jugoslavijo in Bolivijo po nedavnem bolivijskem obisku pri nas. Skupno poročilo vsebuje tište stične točke, ki so pomembne za sodelovanje in se zavzema za krepitev stabilnosti v svetu. Bolivijska vlada je povabila Miloša Miniča, da obišče Bolivijo. .... i „. PODPORA PALESTINI - Jugoslovanski veleposlanik na zasedanju Združenih narodov Jakia Petrič je podprl pravico palestinskega naroda in se zavzel za politiko neuvrščenosti. , ■ ,, , SREČANJE Z MEDVEDOM - Lovca Stojko Z m i te k in Josip Majhen iz Stare Fužine sta v sredo, 23. novembra, prežala na lisice na polju, ko je iz gozda orilo-mastil medved in nato zbežal v gozd. Precej velika mrcina se torej zadržuje v bohinjskem kotu in najbrž bodo nanj pripravili pogon. Darinka Sedaj SODELAVCI POMAGAČ! OKUPA TORJEV ZNAK ZA PARKIRNI PROSTOR ANGLEŠKI IGRALEC, EDMUNO VELIKA KUPA DRAGOCEN KELIH NEKDANJI KONJENIK ULANEC PRIPADNIK »RAZSVET UENCEV. ILUMINAIOV PRVI JUD FILOZOF. GABIROL PRIJATELJ ALEKSANDRA IK E (i A GOBI PODOBNA VULKANSKA OMOTA »MER GRAM MESTOSEV OO BUDIM PE8TE [ OREL V GERM MITOLOGIJI SKANDINAV NAZIV ZA SMUČI NORV ZGODOVINAR DUDON FILMSKA IGRALKA GARDNf R DRŽAVA NA ZAHODU AFRIKE REKORDERKA SKOKU OLGA DOSPELOST DAN ZAPADLOSTI TERJATEV VISOĆINA. VISOČAN STVO NAGRADNI KUPON REŠITEV (TEKST K SLIKI). .......... IME IN PRIIMEK: ........................ NASLOV: .................................... Pismonoše so do danes pridobili 461 novih naročnikov Za reševalce praznične nagradne križanke razpisuje uredništvo 10 nagrad, in sicer: 1. nagrada 200 din 2. -3. nagrada 100 din 4. —10. nagrada 50 din Pravilno izpolnjen kupon pošljite v kuverti ali nalepljenega na dopisnici na naslov: ČP Glas Kranj, 64000 Kranj, Moše Pija-deja 1 — Nagradni kupon — do 6. decembra 1977. Praznik na Krvavcu Planinsko društvo Kranj bo jutri, 26. novembra, slovesno otvorilo prenovljeno planinsko postojanko na Gospincu pri zgornji postaji žičnice na Krvavec. Otvoritev bo ob desetih dopoldne. Prevoz je preskrbljen, saj bo žičnica vozila redno vsako uro. Prenovljena postojanka, zgrajena je bila leta 1959, bo brez dvoma prispevala k boljšemu počutju obiskovalcev Krvavca. Da je Planinskemu društvu uspelo v sorazmerno kratkem času usposobiti postojanko, imajo razen planincev obilo zaslug tudi delavci Obrtnega podjetja iz Cerkelj, RTC Krvavec, ki je s prevozi omogočal nemotena gradbena dela, Ljubljanska banka, ki je planincem pomagala s posojilom, Skupščina občine Kranj, Iskra Invest servis in Planinska zveza Slovenije. -jk Izobesimo zastave! Občinske konference Socialistične zveze delovnega ljudstva Gorenjske in medobčinski svet Socialistične zveze delovnega ljudstva X-za Gorenjsko čestitajo za m* letošnji praznik republike X" vsem delovnim ljudem in X' občanom. Obenem poziva- X* jo delovne ljudi in občane, X* da se množično udeležijo X -prireditev v počastitev X * praznika in da med praz- X* ničnimi dnevi izobesijo za- X» stave ter s tem prispevajo t-k prazničnemu razpolo- X" ženju. Na Gorenjskem že nekaj časa potekajo pripravljalna in zemeljska dela za gradnjo plinovoda. Po dograditvi plinovoda se bodo na Gorenjskem »priključile« nanj predvsem večje delovne organizacije. Ekonomičnost tega projekta je pomembna iz več razlogov; med drugim tudi zaradi manjše onesnaženosti v prihodnje oziroma zaradi varstva okolja. — A. Z. — Foto: F. Perdan TE DNI PO SVETU ŽRTVE, ŽRTVE ... V nedeljo se je v Bengalskem zalivu potopila potniška ladja. Nesreča se je pripetila v pristanišču Brisalu, 320 kilometrov južno od Dakke, takoj potem, ko je ladja odrinila od brega. Kakih 200 potnikov je priplavalo na obalo, nekako toliko pa jih je za vedno ostalo v morju. Južno indijsko obalo pa je ta čas pustošil močan ciklon, ki je terjal okrog 15000 žrtev. Veter je pihal s hitrostjo 150 kilometrov na uro, odnašal strehe z manj trdnih hil in puščal za sabo pravo opustošenje. TURKI BREZ IRAŠKE NAFTE Irak je začasno ustavil dobave surove nafte Turčiji, ker mu ni plačala doslej uvoženih količin. Turčija zaradi devizne suše v svoji državni blagajni ni mogla do začetka tega tedna plačati 160 milijonov dolarjev, kolikor so v Bagdadu zahtevali. Na podlagi kratkoročnega posojila dolguje Turčija Iraku vsega skupaj 260 milijonov dolarjev. inflacija v Španiji Madridski dnevnik »El Pais« piše, da so se ob koncu septembra cene v Španiji dvignile za 29,5 odstotka, kar pomeni najvišjo stopnjo inflacije v zahodnoevropskih državah. Visoko so poskočile v istem obdobju tudi cene na Portugalskem; kar za 28,9 odstotka.