SAMO ŽIVETI ŠKEMO
str. 4
ČLOVEK KI JE NAŠ "PAJDAŠ"
str. 8
ČASOPIS ZVEZE SLOVENCEV NA MADŽARSKEM Monošter, 7. aprila 1994 • Leto IV, št. 7
KLONCKANJE
Gornjeseniška lutkovna skupina je tudi letos razveselila gledalce z novo predstavo. "Mlinarovo prpovejst" so si Gornjeseničani lahko ogledali 27. marca. Več o tem na strani 7.
Pá nam klonckajo po na-šaj dveraj. Zdaj po štiraj lejtaj. Pá začnejo z nami le-pau gučati. Vse partije na red. Zdaj, gda bi nücali naš glas. Najoprvin! pa tisti papir, iz šteroga vsak kandidat, šteri bi rad büu po-slanec v parlamenti, more vküper pobrali najmenje 750 falatov, ka leko gor na lišto pride.
S temi papiri sé že vsefele godi. Zavolé manipu-lacije ge tö. Najbole nedužna je ta, ka kloncka tisti, šteri vküper beré te papire, pa ne pove, od štere partije je prišo. Najbole neškejo povedati tisti, šteri so od najvekšo partije Prišli, štera Zdaj regéra. Gestejo takše partije, štere si tč cedale za penaze kipüjejo. Tistomi plačajo par forintov, šteri je djüjtiva, pa tistim tö, šteri tádájo svoj listič. Če gestejo lidgé, ka za stotko mo-rijo drugoga človeka, Zaka bi nej bili takši, šteri za tri-štiri stotke tádájo té ničvrej-den fecni. V Pešti je en takši človek za penaze gorkelo plakatline, ka na štero par-tijo naj dojdajo lidgé té papire. Drugi pa je začno te plakatline z eno šibo doj frčkati, kaj njega naj milijo-narge lepau pri miri njajo, ka un ne Vej, ka Zranje na Sto deje svoji držini. Prvi je čemeren grato, pa je toga drugoga vse vküp zbiiu pa zbrso, pa ma eške skor okau tö vöpüsto. Te Zdaj gestejo takši, šteri drugo neženejo, ka če nji ne njajo na oblasti, te pá nazaj pri-
dejo rdeči vrazgé pa nas žive zejo. Najde sé takši dihovnik tö, šteri pa tak predga, ka sé pogübimo, pa do nas pravi vrazgé cvrli v pekli, če ne damo svoj glas na tau pa na tau par-tijo...
Ge mam enoga spoz-nanca. Enoga betežnoga človeka. Eške gda je malo dejte büu, ga je boži bič sejko. Lagvo vidi, čüti tö ne čüje dobra, trnok žmetni guči, bole ropé, kak guči, glavau lüča sé pa tá, odi tö s težavo in sé samo s takšim piciklinom leko pela, šteri tri kolč má. Kak malo dejte. Ovak je pa sploj normalen. Samo tau sé od zvüna ne vidi. Tisti, šteri ga ne pozna, misli, ka je tau
prej nikši nauri. Pa nej tak gé. Te mi gnauk té spoznance pravi - fejst morem táposlüšati, ka naj ga leko razmim -, ka ge sam prej tö v njegvi okroglini, pa bi leko njemi dau moj fecni, ka un tö ške biti parlamentarni poslanec, neodvisen, eni partiji nej cuj valon. Najprva sam ga vendrak gledo, kak tele na nauva vrata, pa sam vendrak od zvüna ranč takši büu, kak un. Eške njema sam sé mo-gauče tö čüden vüdo, zato mi je pravo: ka sé pa čüdi-vaš? Vej mo pa ge takše tö znau gučati, kak ništarni v parlamenti, šteri drek pa šmek vse vküp znosijo?! Bole sé ge tö ne trausim, kak ništarni tam?!...
Včasik sam ma obečo svoj listič, pa tau tö, ka ma eške več spravim. Tak je rad büu, kak malo dejte cu-keri. Pa nej ka bi stoj mislo, ka je nauri človek gé, šteri ne vej, kaj dela! Un sam djenau vej, ka un nigder nede parlamentarni poslanec. Samo tau je nagér, kelko papirov si leko vküper spravi. Kelko takši lüdi najde, šteri ne gledajo samo na tau, ka je zvüna, liki na tau tö, ka je znautra. Ne gledajo samo na tau, ka jim stoj obečava, liki če je tau realno. Iz okolice Se-geda je zato prišo v Som-boteu, ka tam je puno srbske, rusoške, romanar-ske, vogrske mafije, pa luft je tü pri nas prej tö baukši
za njegvo astmo...
V stari cajtaj sam emo enoga drugoga spoznance, šteri je flajsen delavec büu, vse je znau naredili v svoji meštriji, eške vodja brigade je tö büu. Siroma-ka so na tau tö nanjé vzeli, ka naj staupi v komunis-tično partijo. Liki don je vsigdar tak mislo, ka je na Vogrskom takši Žitek, kakšoga tisti naredijo, šteri so vövčeni. Namé je tö dosta štiiko, kaj kak lagvo té rosag stogi, ka ga prej mi lagvo pelamo. Mi, šteri smo nej delavci. Pa je v tau vörvo tö. Tačas ka sam ma gnauk nej pravo: Dragi pri-jateu! V šteroj partiji si te Zdaj ti? V komunistični. No vidiš, in što vodi vogrsko državo? Prej mi, šteri smo vönavčeni. Če bi živo, bi mi vendrak eške Zdaj tö nej dau valati, ka sé je na Vogrskom lüstvi 40 lejt tak godilo, kak je stejla tista partija, štere člen je un büu. Pa je tiste šinfo, šteri so nej nutri bili. Ranč formalno tö nej.
Vejte, tau sé mi malo zato čüdno vidi, ka takše partije, štere so štiri lejta mauč mele, Zdaj pravijo, ka je tá vla-da (kormány) tau pa tau lagvo delala. Uni so tö nutri v taujoj koaliciji bili! Ali pa je v zadnji štiraj lejtaj tö enopartijski sistem büu?
Zdaj premislite, na koga date svoj glas, pa sledik -če de sé vam lagvo ali dobra godilo - tö ne pozabite na tau.
Francek Mukič
2
ALI SE URESNIČUJE MANJŠINSKI ZAKON?
Pod tem naslovom je pred nedavnim sklicala Manjšinska okrogla miza mednarodno tiskovno konferenco. Po sprejetju volilnega zakona je postalo očitno, da bodo ostale manjšine na Madžarskem brez parlamentarnega zastopstva. Postavljata se dve vprašanji. Ali se uresničuje manjšinski zakon in ali se je spremenil položaj manjšin po sprejetju le-tega?
Manjšinske organizacije skorajda enotno ugotavljajo, da ni pozitivnih sprememb na področju manjšinske politike, prej obratno, kajti ne uspeva uveljavitev konkretnih predpisov zakona o manjšinah. Omenila bi le nekatere. ZASTOPSTVO V PARLAMENTU
Pred spremembo državnega sistema (I. 1990) so imele manjšine na Madžarskem -četudi velikokrat le formalno -svoje zastopstvo v parlamentu. To rešitev je demokratično izvoljena madžarska skupščina odklonila.
Zakon o manjšinah (sprejet je bil julija 1993) v soglasju z madžarsko ustavo priznava, da je parlamentarno zastopstvo kolektivna pravica manjšin ter da se mora urediti s primernim volilnim zakonom.
Spremembe volilnega zakona so bile sprejete v parlamentu 1. decembra 1993, toda tudi te ne zagotavljajo manjšinam, da bodo prišle do poslanskih mest.
Madžarska ustava iz 1.1990, manjšinski zakon pa iz I. 1993 predpisuje, da se mora ustanoviti ti. inštitucija ombud-smana. Ta zastopnik manjšinskih interesov naj bi bil nekakšen “branitelj" manjšinskih pravic v parlamentu, toda tudi tega ni.
MANJŠINSKE
SAMOUPRAVE
Temelj manjšinskih pravic naj bi pomenile manjšinske samouprave, ki bi se naj oblikovale do konca leta ali v naslednjem letu. V zakonu ni temeljito razčiščeno, kako naj bi se volile manjšinske samouprave. Postavlja se vpraša-
nje, ali bodo te samouprave izpolnile svoje naloge.
MANJŠINSKO ŠOLSTVO
Kot so natiskovni konferenci poudarili, na Madžarskem pravzaprav ne moremo govoriti o pravem manjšinskem šolstvu (o šolah, na katerih je materinščina učni jezik). Tudi na 90 % tistih šol, katere so obravnavane v statistikah kot manjšinske šole - se poučuje le jezik manjšin, vsi ostali predmeti se poučujejo v madžarščini. To so večinoma šole z nizkim številom učencev, katere se zaradi novega sistema finansiranja težko ohranjajo. Tudi opremljenost teh šol je slabša kot podobnih madžarskih.
Po manjšinskem zakonu je narodnostno šolstvo sestavni del kulturne avtonomije, le da tega ne upoštevata ne šolski zakon ne nacionalni šolski program.
FINANČNE ZADEVE
Manjšinski zakon predvideva spremembo v finansiranju manjšinskih organizacij. V tem letu je šlo vse po “starem kopitu”. (220 milijonov iz državnega proračuna za vse manjšine. Vsota je bila enaka tudi 1.1990, inflacija pa precejšnja.) Obstajajo seveda določeni viri, ki pa do ustanovitve manjšinskih samouprav niso dostopni.
Bilo je ugotovljeno, da je zakon po usmeritvah pozitiven, toda v praksi se zelo težko ali sploh ne uveljavljajo njegova načela. Problemi so tudi v odnosu večine do manjšin. Velikokrat pa tudi sami pripadniki manjšin nimajo pravilnega odnosa do lastne skupnosti, do jezika, kulture. To je najbolj očitno, če pogledamo, koliko staršev vpisuje svoje otroke k pouku tujega jezika namesto materinščine.
IRENA PAVLIČ
SPORAZUM O GOSPODARSKEM SODELOVANJU
JOŽEF GYEČEK
(1941-1994)
30. marca 1994 je na veke enjalo biti srce Jožeta Gyečeka.
Gda sé je lejpi sprtolejšnji den pripravlo, gda smo drügi eške spati, te si sé ti nepričakovano na veke posloviti od toga svejta, od vse tisti, štere si rad emo, štere si pozno. Tvoje srce, štero je puno lübezni bilau do toga svejta, do lüdi, ti je že Večkrat na znanje dalo, da ti slabo slüži. Ti, ki si tak rad živo, ki si na svejta najbaukši sin, Oča, padaš, delavec biu, si nigdar nej zgübo vüpanja. Znotra ti je Večkrat slabo bilau, zvüna si sé pa veselo držo, biu si puno vüpanja, dobre volé.
Nesmiljena človeška Usoda je pa v tauj noči strašno krivico naredla. Zgübili so mati sina, deca očo, spoznanci, padaši vsigdar veseloga prijatela.
Gorenjeseniški pevski zbor pa je zgübo dobroga pevca, padaša. Gda si biu med nami, smo vsi bole veseli bili. Ne vörjemo, ne moremo vörvati, da tebe nega več.
Na toma te začnemo v naši srcaj žalüvati, bridko spoznavati, da tebe več nigdar nede med nami.
Počivaj v meri.
Pevski zbor Avgust Pavel Gornji Senik Zveza Slovencev na Madžarskem
DOGOVORI SO POMEMBNI, DEJANJA ŠE BOLJ
V Zalaegerszegu so podpisali sporazum o obmejnem gospodarskem sodelovanju med Žalsko županijo in štirimi pomurskimi občinami, še ta mesec pa naj bi podpisali enak sporazum z Železno županijo.
S slovenske strani si je za podpis prizadevala Območna gospodarska zbornica v Murski Soboti in njen direktor Koloman Cigiit.
Sporazum zajema sedem področij sodelovanja, in sicer je na prvem mestu informacijski sistem, ki predvideva izmenjavo gospodarskih informacij, tudi na osnovi računalniških sistemov. Sem sodi tudi izmenjava turističnih informacij in podatkov o zaposlovanju in trgu delovne sile. Govor je o podjetništvu, kjer načrtujejo pripravo skupnega kataloga o podjetjih in gospodarskih zmogljivostih, obojestransko predstavitev ustanov, ki se ukvarjajo z razvojem podjetništva in sodelovanje na sejemskih prireditvah (spomladanskem in jesenskem sejmu v Zalaegerszegu, na mednarodnem kmetijsko živilskem sejmu v Gornji Radgoni in na drugih podobnih prireditvah).
Posebna pozornost je namenjana kmetijstvu, kjer bi naj skupno izkoriščali zmogljivosti in tehnologijo, vzpodbujali ustanavljanje mešanih družb in višjih oblik sodelovanja. (Mimogrede: nekaj najemnikov madžarske zemlje iz Pomurja bi jim bilo hvaležnih, če bi razrešili zadrege pri prevozu pridelkov iz Madžarske v Slovenijo, op. pisca).
Sicer pa so v sporazum zapisana še nekatera področja in posebej tudi možnosti za vključevanje Pomurja v program prireditev za svetovno razstavo EXPO '96 v
Budimpešti. Prav tej veliki prireditvi namenja pozornost tudi sporazum, ki sta ga podpisala lendavska občina in območje Orsčg - Hetes - Gocsej.
Ob podpisu sporazuma o gospodarskem sodelovanju med Pomurjem in Žalsko županijo je bilo izrečenih tudi več, zlasti neuradnih sodb, ki niso najbolj naklonjene podpisovanju dokumentov, s katerimi ni nihče primoran uresničevati konkretnih nalog. To sicer drži, zlasti pa je res, da morajo za vsakim sporazumevanjem in sporazumom stati tisti, ki so pripravljeni sodelovati. Pripravljeni pa bodo, če najdejo poslovni interes, medtem ko jim sporazum le olajša pot k cilju.
V tem duhu sta podpisali Slovenija in Madžarska tudi sporazum o coni svobodne trgovine. Slovenija je tak sporazum najprej podpisala s Češko in Slovaško, do konca leta pa ga namerava podpisati tudi s Poljsko.
Morda pa bodo imeli po podpisih državnih in regionalnih sporazumov manj težav slovenski gospodarski predstavniki na Madžarskem. Na pogovoru z ministrom za gospodarske dejavnosti, dr. Maksom Tajnikarjem, ki se je z njimi pogovarjal ob svojem obisku v Budimpešti, so drug za drugim naštevali probleme in težave, zaradi katerih se prepočasi povečuje gospodarska menjava med državama. Za sporazum med Pomurjem in Železno županijo pa kaže zapisati, da bi moral vsebovati člen, ki bi obe strani ne samo vzpodbujal, marveč zavezoval za hitrejši gospodarski razvoj krajev, kjer živijo porabski Slovenci (Železna županija) in prekmurski Madžari (Goričko v soboški občini).
eR
Porabje, 7. aprila 1994
3
SIBILSKE KNJIGE (4)
ZAČETEK PREROKOVANJ
Prerokovanje (jóslás) je oznanjevanje prihodnosti na osnovi nadnaravnega razsvetljevanja. Prerok vnaprej pripoveduje po-tek, pojavitev česa. V Stari zavezi Svetega pisma je več prerokov, ki pod bo-žjim vplivom opominjajo Ijudstvo in tudi Izraelovi si-novi Večkrat vprašajo -preko svojih duhovnikov -Boga o prihodnosti.
Po kratkem povzetku vsebine prvih Sibilinih pre-rokovanj (8.str. seničke Si-bilske knjige) podrobno spoznamo njeno pripove-dovanje o zgodovini Salo-monovega kraljestva ter o prihodu in križanju Mesije, Odrešenika. ki je bil pri starih Judih pričakovani rešitelj, poslan od Boga, da bi rešil Ijudstvo, prinesel božje kraljestvo na Ze-mljo.
"Od te kralicze je szpijszano, ka je una ed-
na velika, ki Boga poštüje i ka je una med drügimi naprejpovedányom Sa-lamon krali tau nazve-sztila, ka tiszti posteno-ga szmrti zsidoszko krá-lesztvo zanicsano bode. Tiszti na laszei szvétoga krizsa Vörazpresztrejti bode. Tiszti leisz sze najde vu ednom ribnyeki. Da je Jezuš Krisztus szvoje moke tarpeti mogo, zsidovje szo sz toga leszá krizs napravili, na sterom je Jezuš vöraz-presztreiti mrau."
Sibila je prerokovala iz zvezd, kar pa Sveto pismo zavrača. Znamenje prave prerokbe je spolnitev pre-rokbe: "Ako govori prerok v Gospodovem imenu, pa sé beseda ne zgodi in ne spoini, je tö beseda, ki je Gospod ni povedali" (Dt 18.22).
"Eta Sibila je nej bila zvucsena vu prilikaj, ar je
una doszta vu zveizdaj szpoznala od prises-ztnoga Dugoványa. Eto je tüdi Salamon Krali do vüh prišlo. On pita nyou, ka je ona od njega proszit prišla. Ona pa odgovori in pravi: 'Veliki krao Izráelszki, jasz szam zatok eszi prišla, nai bi vidla tvojo modroszt, stero! je tebej Bog tak jako podelil.’
Nyidva dugo i doszta Dnévov med szebov goc-sita i Sibila osztáne 9 mej-szecov vu Jeruzsalemi. Gucsij doszta i dugo vu tisztom sz Salamonon. Gda je Salamon szpozno, ka je Sibila z diihom mod-roszti napunjena i doszta od prisesznoga dugo-vanya gucsi, tčda pravi on vu ednom dnevi njej, naj ona nyemi nisterne rejcsi od prisesztnoga dugo-vanya na znánye dá."
Marija
V marcu je potekalo že tradicionalno strokovno srečanje učiteljev lendavske in monoštrskih osnovnih šol. Udeležili so se ga predvsem učitelji slavisti, hungaristi ter germanisti, poudarek je torej bil na pouku maternega in tujih jezikov. Učitelji in vodstveni delavci šol so izmenjali bogate izkušnje ob skrbno pripravljenih hospi-tacijah in strokovnih razgovorih.
Najprej so obe monoštr-ski osnovni šoli obiskali učitelji madžarskega jezika ter razredniki 8. razredov lendavske Dvojezične osnovne šole. Na mono-štrski Drugi osnovni šoli so hospitirali pri razredniški uri v 7. razredu; ura je bila namenjena razgovoru o poklicih in poklicnem usmerjanju. V pogovoru po hospitaciji so udeleženci razpravljali o sistemu slovenskega in madžarskega poklicnega usmerjanja in ugotavljali, da je madžarski sistem mnogo
širši, temeljitejši, v poklicnem usmerjanju osnovnošolcev pa ima odločilno vlogo razrednik, saj šole v večini nimajo posebne svetovalne službe (pedagog, psiholog, socialni delavec). Zanimivo je tudi dejstvo, da so madžarski osnovnošolci že vpisani v srednje šole v času, ko slovenski gredo šele na informativne dneve.
Drugi del monoštrskega srečanja je potekal na Prvi osnovni šoli; gostje iz Lendave so prisostvovali uri madžarskega jezika, v razgovoru pa izpostavili nekatere probleme, s katerimi se srečujejo pri pouku materinščine.
Teden dni pozneje so monoštrski učitelji obiskali Dvojezično osnovno šolo v Lendavi. Šola posveča iz-redno pozornost predvsem pouku maternih jezikov, slovenščine in madžarščine, pa tudi pouk tujih jezikov je na visoki strokovni ravni. Gostje iz Monoštra so prisostvovali
trem učnim uram: pouku slovenščine, nemščine in angleščine. V razgovoru so lendavske učiteljice predstavile pouk angleškega jezika, zgodnje učenje nemščine ter projekt Fleksibilna diferenciacija pri pouku slovenskega jezika v 5. razredu osnovne šole. Prav ta projekt prinaša pomembne novosti pri pouku slovenščine kot 2. jezika za učence, katerim je materni jezik madžarščina. Bogate izkušnje lendavskih učiteljev slovenskega jezika kot 2. jezika bodo s pridom lahko uporabile tudi slavistke monoštrske Druge osnovne šole.
Udeleženci srečanja so ob koncu ugotavljali, da so taka strokovna sodelovanja še kako potrebna; dogovorili so se, da bodo v bodoče pogostejša, radi pa bi pritegnili še več udeležencev in vključili še druge narodnostne šole.
Valerija
PISMO IZ SOBOTE
NAŠA ZIDARIJA
Od ijpa, kak san sé preselo k svojoj ženi, je kuča gratala premala. Eden drügomi smo začali po glavej oditi ali nači Povejdano, mladi in stari smo nej za vküper. Gda so pa ške mlajši Prišli na svejt, te pa je vse vküper gratalo ške üjše. Niške je nika nej tak napravo, ka bi drügomi bilou po voli. Zatok smo sé dogučali, ka mo kučo na pou sprezijdali pa mo te meli vsakši eden falat.
Začalo sé je najbole naopačno, kak sé sploj leko zača. Dogučali smo sé z vsejmi majstrami, ka jih takšo delo nüca, pate gda bi mogli prijti, ni enoga od nikec nej bilou. Gda je te vseeno prišo prvi majster, je pravo, ka on nemre nika začati, prle kak nede začo of drügi majster. Gda je prišo of drügi, sé je tej pa vözgučo na prvoga. Gda je pa prišo tretji in štrti majster, sta palik tevadva prajla, ka dokejč ne začata oviva prviva, njiva nemata kaj iskati pri nas. Te nam je nej ostalo drügoga, kak ka smo nekak po svojoj pameti začali meštrüvati sami. Pomali smo sé cujvčili, kak sé zijda, kak sé elektrika vküper napravi, kak sé cevi za vodou napelavajo, kak sé vöometavle pa vse takšo ka trbej, ka sé delo, stero smo si doloučili, napravi.
Je pa tak na ton svejti, ka edni so vajeni dela, edni smo pa toga nej tak kak drügi. Zato so me že po ednom dnevi tak rokej bolele, od rbta pa bole ka van ne gučin. Ali na koncikoncov je delo vseedno začalo kazati prve rezultate. Vmejsne stejne so rasle, nouvi podi so sé polagali in farbalo sé je že tö. Moran povalili mojo taščo Regino, trno čedno žensko, tö. Takšo gesti nan je prpravlala, ka smo leko te bole delali, kak če bi meli malo gostüvanje. Tak smo bili sigdar pri močaj in smo delo prpelali srečno do konca.Da je tö bilou, smo pouzvali neka padašov, ka mo vküper zapili skončano delo. Te so sé kümaj začale prave nevole.
Pelali smo je v tej nouve sobe in njim šteli vse lepou pokazati. Boukše, ka sé sploj ne spominjam, ka sé je godilo. V kopalnici san oupro pipo v banji pa je začala tečti voda na WC-ji. Gor san vužgo posvejt v künji, pa je začo segrejvati šparat. Škeo san odprejti dveri v sobo za mlajše, pa sé nej dalo, zato ka so nej bilej obrnjene kak trbej. Gor san vüžgo televizijo, pa je začo zvoniti telefon. Dale vam sploj več nika nemo pravo. Ka takšo leko vijdiš samo na filmi.
Nej nan ostalo drügoga, kak ka smo pouzvali tiste štiri majstre, ka nan vöpopravijo, ka de vse tak, kak mora biti. Mi domači smo vsevküper delali skorok eden mejsec. Tej štirge majstri pa so v kuči že več kak eden mejsec pa pravijo, ka ške nedo tak hitro skončali naše meštrije. Najvekše nevoule ma električar. Nikak nemre gorprijti, Zakoj sé vsi posvejti dojvgasnejo, gda oprejmo vodou v künji. !
Vas pozdravla majster MIKI
Spremljajte televizijsko oddajo
SLOVENSKI UTRINKI
vsako drugo soboto ob 9.40 na 2. programu madžarske televizije
Naslednja oddaja bo 9. aprila 1994
Porabje, 7. aprila 1994
KACIN ZAMENJAL JANŠO
Janez Janša ni več slovenski obrambni minister. Zamenjal ga je Jelko Kacin. Tako so se pred dnevi na seji odločili poslanci državnega zbora. Predlog za zamenjavo je državnemu zboru poslal predsednik vlade dr. Janez Drnovšek. Povod za 'vse skupaj pa je bil incident v Depali vasi, kjer so pripadniki specialnih enot napadli svojega nekdanjega sodelavca Milana Smolnikarja. V tem primeru naj bi šlo za prekoračitev pooblastil in za kršitev ustavno zagotovljenih človekovih pravic, za to pa naj bi bil po položaju odgovoren obrambni minister Janez Janša.
SLOVENIJA PODPISALA DOKUMENT PARTNERSTVO ZA MIR
Slovenski premier dr. Janez Drnovšek je v Bruslju podpisal okvirni dokument Partnerstvo za mir. Po njegovih besedah gre za najpomembnejšo varnostno organizacijo demokratičnih držav, ki je sposobna zagotavljati kolektivno varnost in demokracijo v Evropi. Slovenija je ob tem prva država, ki je v članstvu, ni pa članica Severnoatlantskega sveta za sodelovanje, in prva od republik nekdanje Jugoslavije. Predstavnikom Nata je dr. Janez Drnovšek izrazil tudi slovensko željo, da bi čimprej odpravili embargo na uvoz orožja.
KUČAN V ZDA
Slovenski predsednik Milan Kučan se je mudil na večdnevnem neuradnem obisku v Združenih državah Amerike. Neposredni povod za obisk je bila 90. obletnica Slovenske narodne podporne jednote, ene od organizacij ameriških Slovencev. Poleg obiska pri rojakih se je slovenski predsednik sešel tudi z ameriškim podpredsednikom Alom Gorom. Pogovarjala sta se o vzpostavljanju možnosti za boljše gospodarsko sodelovanje.
"SAMO ŽIVETI ŠKEMO!"
Skurok so dolapritekla štiri lejta, v jeseni znauva baudejo volitve. Telko časa so dobili Župani, aj naredijo kaj za ves, če vejo. Istino, ka s te štiri lejt eške osam tü leko baude, če lüstvo tak ške. če sé jim je župan povido, te tak
župan, steri sé ne briga za tau, aj v vesi pejnazdja ba-udajo. Dobro bi bilau Pogledniti pri vsakšom Župani, ka tjelko pejnaz je spravo vesi z natečaji (pályázatokkal). Pogledniti bi trbelo, kelko pejnaz so dobili od države pa kak so
NAŠE PESMI (71)
STOJI, STOJI EDEN BEJLI GRAD
Stoji, stoji eden bejli grad, pod gradom mi špancirala, pod gradom mi špancirala, edna dekla žalostna.
Gde je moj prelübi fant, ki lani je na vojsko šeu, gde je moj prelübi fant, ki lani je na vojsko šeu.
Moj lübi fant že vu grobi spi, od zvüna groba klobük leži, moj lübi fant že vu grobi spi, od zvüna groba klobük leži.
Njav klobük je lep zelen, pod njim pa(j) raste rausmarin, njav klobük je lep zelen, pod njim pa(j) raste rousmarin.
Njav klobük bom vküp pobrála, na svojo glavco bom ga djala, njav klobük bom vküp pobrala, na svojo glavco bom ga djala.
(Gorenji Sinik) -mkm-
mislim, ostane, če nej, te pride drugi. Tak mislim, ka tau nej tak naletja vöprajti na ednuga župana, ka je dobar ali lagvi župan bijo. Od dostavse zavisi tau. Djestejo pejnazdja v vesi ali nej? Kakšni so člani samouprave, steri pomagajo Župani? Zaman ške dati edan župan Starejšim pejnaze kak socialno pomauč, če nejga. Tisti, steri prosi, pa nedobi, vtistoma očaj gvüšno, ka je župan nej dobar. Dapa če dobi, te tau pravi, ka je tau edan dobar župan. Če člani samouprave pomagajo, edan tau, drugi tisto napravi, te so težave menkše. Če premišlavamo o ednom Župani, nej samo o pejnazaj si trbej broditi, o tom tü, ka je naredo za ves, za lüstvo. Naletja tašo ves pelati, gde djestau pejnezdje. Tak mislim, tisti župan je baukši, steri tašo ves vej štiri lejta pelati, gde nejga pejnaz. Tisto tü is-tino, ka tisti župan tü nej
gorapunöjcali. Najlakejše samo vöplačüvati pejnaz pa gda sé dojdajo te prajti, ka nejga.
Naj menša ves v Porabji so Andovci. Lüstva v vesi je že menja kak sedemdeset. Pred štiri lejtami je Jožef Tenczel grato župan. Kak vidi on ves, sebe pa svojo delo, smo ga pitali.
"Andovci nej cejlak dva pa pau miiiona forintov dobijo od rosaga. Tej pejnezdje so vsakšo leto menja vrejdni. V vesi pet taši lüdi mamo, sterim vsakši mej-sac moramo plačati socialno pomauč. Tau je na leto petstau djezero forintov. Pri tak malo pejnazaj, kak mi mamo, je tau sploj dosta. V štiri lejtaj, ka sam župan, je ves vodovod dobila, paut smo naprajli proti meji. Mejni prehod smo že tü Večkrat odprejte meli. Z natečaji (pályázatokkal) sam dja doste probleme emo. Zato, ka gda so je mene vöpuslal i, te je že cajt dolaparteko, ka bi je nutra
leko dau. Edan tjedan prvi sam je v rutje daubo. Du-čas, ka človak papire vtjüppubare, že dolaparte-če cajt. Doste natečajov pa zato ne moramo nutra-dati, ka svoje pejnaze tü vcuj moramo dati. Dapa če ves nejma pejnaz, te že natečaj tü ne more nutradati. Dja pa člani samouprave smo vsigdar na tistin bili, ka aj mlade, steri škejo zidati ali ram küpiti, s pejnazi pomagamo. Tak mislimo, ka mladini tü moramo pomagati, nej samo Starejšim. Starejše lüstvo ma zamlau, gauštjo, te pa Zaka bi furt samo nje pomagali. Mladino trbej pomagati, aj ves vö ne merjč.
V Števanovci v uradi furt tau pravijo, ka malo pla-čamo nutra k šauli pa k vrteci. Tau nej istino. Mi telko plačamo, kelko trbej, eške veča tü. Dostakrat bilau tak, ka mi smo kaj vö-plačali zato, ka v Števanovci nej bilau pejnaz. Letos smo tü nutplačali na
vrtec, pa z Andovec ranč niške ne odi Zdaj ta.
Zaka pa odijo mlajši iz Števanovec v Varaš v šaulo. Če bi tisti mlajši tüj ostali, te bi nej trbelo za nje v varaško šaulo plačüvati. Doste vse škem eške naprajti, samo v Števanovci ma nazaj držijo, ne vidi sé jim, ka Andovčanardje tü majo svojoga župana.
Nam Andovčanarom če v Slovenijo škemo titi, te ali nad Gornji Senik ali nad Hodoš trbej titi, zato, ka nam Gornji Senik tü nej bli-že. Dobro bi bilau, če bi tü pri nas tü bijo edan stalni mejni prehod, pa nej bi nam trbelo kraužiti. Tau bi vesi tü dobro bilau, zato ka bi sé več lüstva obrnilo v vesi. Pa etak leko, ka bi sé bola vözuzidala ves. Dostakrat če kama dem pa kaj ta škem naprajti, tau me pitajo: "Ka vi škete? Taša mala ves."
Ka bi šteli? Živeti!
K. Holec
Porabje, 7. aprila 1994
5
ŠTERI SO SE ZA BAUTOŠE NARODILI.
Vsakši človek v svojoj krvi, v svoji žilaj nosi tau, ka bi on najbole leko opravlo. Samo ka je naš človeški Žitek nej tak Ički, nej tak dober, da bi vsakšomi da-no bilau, ka bi v svojoj žitki tau leko opravlo, ka nosi v sebi.
Ma biti, ka je tau etak dobra. Ka bi bilau, če bi vse tak šlau, kak bi sé nam vidlo. Te bi sé nej korili, tera-li, te bi nej bile probleme. Pa tak pravijo, ka probleme nasejo nas naprej, nam davajo volau za drugi den.
Te misli so mi napamet prišle, gda sam gorpoiska-la Dončecove v Varaši, steri so lani odprli privatne bauto. Sto nji pozna, dobra zna, ka so oni "meštrijo" leko povejmo, od starišov erbali, kakoli so do svoje baute samo Zdaj, gda so že v srednji lejtaj, Prišli.
V bauta najdem Evo pa brata Lajoša, z ženov. Dosta cajta nejmajo z menov gučati, zatok ka küpci napona dejo.
Lajoš, kak vam je tau napamet prišlo, ka te bauto opirali?
"Dobro znaš, ka je gnes-den vse puno s podjetni-štvom (vállalkozással). Delavci delo zgibijo, ranč tak sva bila müva z Evov, s sestrov tü. Premišlava!! smo si, ka bi leko naprajli, aj bi nej s tisti pejnaz živeli, ka rosag dava tistim, steri nejmajo dela. Pomalek smo pa nika vözgrüntali."
Kak ge vas poznam, iz takše familije ste, da ste trgovstvo erbali. Tau vam je kaj pomagale pri tom mišlenji?
Eva: "Naš Oča - ki je žau, trno rano mrau, mij smo eške mali bilij - je žilo emo za tau. Na Gorenjom Seniki je tistoga reda Vodo edno kmetijsko zadrugo (Föl d m üvesszövet kezet). Tistoga reda je tam za pavra vse bilau. Zozidali so
edno skladišče (raktár) -gnes je tisto šaulska kiinja - tam je vse živo bilau. Od pavrov so küpüvali sad pa vse . Baute, krčme je vred vzeo. Mislim, ka je tau v naši žilaj tü."
Kak vas ge poznam, nej ste sé vsi za bautoše vönavčili, od vas samo eden, steri je Zdaj tü vcuj pri tauj bauti. .
Lajoš: "Rejsan je tak. Ga-bor, najmlajši brat, sé je včijo za bautoša pa gnes-den tau dela. Müva z Evov sva pa na drügo vönavče-niva. Dapa zatok sva pauleg svoje slüžbe furt nika takšo delala. Po očinoj smrti sé je mati znauvič oženila s Ferencom Bajze-kom. On je tü bautoš bio. Etak je mati napona tam pomagala pa delala, da so pa oni betežni bili ali na dopusti, te smo mi delali v bauti."
Za tau, ka te bauto redli, mislim, samo dobra vola nej dojšla.
"Tak je, kak praviš. Dobra vola ne dojde. Človek more meti za tau ma-terial, vödržanje pa od drugoga lüstva pomauč. Mi tüj v Varaši mamo eden fun-tus, gde iža gor stoji. Tau zidino smo meli v arando vödano. Tiste pejnaze smo nej zaničili, liki smo gor-ponücali za tau, da smo
eden tao zidine naprajli za bauto.
Müva z bratom pa sestra, spoznanci, prijateli tüj v ulici smo strašno dosta delali. Tau pa morem posaba povedati, ka nam je naš Oča Feri dosta, dosta pomago. Brez njega bi mi tau nej mogli naprajti. Po ma-ternoj smrti nam je prej-kpüsto zidino, nika je nej proso od nas. Zvün toga je eške pomago pri vsakoj deli. On je bio tisti tü, šteri nam je strokovno (szak-mailag) pomogo začnili bauto oprejti, Vsefale stvari je pokazo nam, stere so pri ednoj bauti potrejbno," pravi Lajoš.
Kak sam tüj stala v bauti pa sam vas gledala, kak lüdam po vauli ojdite, sé mi tak zdi, ka vas küpci radi majo. Istina?
"Tüj kaulagvrat vsi es odijo k nam küpüvat. Starejši tü sploj radi pridejo, zatok, ka mi njim vse pomoremo. Starejši človek sé v ednoj velkoj blagovnici zatape. Tüj pa njim pomagamo poiskati blago, ka škejo küpiti, tak smo s küpci kak edna velka držina," pravi Eva.
Vaša mati je bila z Gorenjoga Senika, delala je dosta po bautaj. Ona je s küpci slovenski gučala. Kak pa Zdaj, vi s Slovenci tü slovenski gučite, če pridejo küpüvat?
Eva: "Nam je strašno žau, ka je naša draga mati tau nej zadobila. Ona je takša bila, ka k njej nikoga ne Znam djati. Etognauk sam ranč prajla bratom, ka
bi naša mati - če bi živela -eške nas vse dojnjala pri deli.
Morem tau tü povedati, ka s slovenskimi küpci -steri živejo tü v Varaši ali pridejo z vasnicaj ali iz Slovenije - gučimo slovenski. Včasin je bauta tak puna s slovensko rečjov, ka ranč ne znaš, če si na Vogrskom. Sploj radi mamo kiipce iz Slovenije. Oni so kulturni lüdje."
Če Zdaj nazaj pogled-nate na te mejsace, kak cenite, vrejdno je bilau obernauti vaš Žitek? Splača sé vam ta buata?
Lajoš: "Vrejdno je bilau. Splača sé, pa ka je eške
bole dobra, küpci nas po-štiijejo pa radi majo. K tome pa zatok tau tü trbej, ka na priliko mi Zazrankoma že v 5. vöri odpremo pa delamo 14 vör. Mi smo za küpce, nej pa oni za nas, etak smo si premišlava! i. Tau sé pa splača. Dosta smo delali, tak mislim, vrejdno je bilau. Zdaj vsi tau delamo, ka smo si naskrivoma želejla"
Gda sé poslovim od njij, tak čütim, ka mam edno dužnost do te držine. Tau je pa tau, da vam naznanje dam, dragi bralci, ka je vrejdno gorpoiskali Don-čecovo bauto v Varaši. Bauta je nej daleč od centra, v ulici József Attila. Ta ulica je pa tam, gde je evangeli-čanska cerkev. Če notstaupo v bauto, pa pozdravila ka "dober den", vam gviišno zaželijo "dober den".
I. Barber
PRVA ŠTEVILKA MESEČNIKA BARATSAG
Za 15. marec je izšla prva številka mesečne revije z naslovom BARATSAG (Prijateljstvo). Kot v uvodniku piše, je revija namenjena medsebojnemu seznanjanju ljudi. Tako naj bi Madžari spoznali življenje manjšin, le-te pa bi se naj seznanile druga z drugo. Pokrovitelji novonastale revije v madžarskem jeziku so Urad za narodne in etnične manjšine, Oddelek za manjšine pri Ministrstvu za prosveto in šolstvo ter sklad Dunaholding. V prvi številki lahko preberemo zanimiv prispevek "Žalujemo za mostarskim mostom", izvemo "Ali je znal Janos Arany romunsko" in "Kako živijo Grki na Madžarskem".
SEJA PREDSEDSTVA
ZVEZE SLOVENCEV
Na drugi letošnji redni seji predsedstva Zveze Slovencev so razpravljali o pripravah na Porabske dneve, ki bodo letos 28. in 29. maja v Sakalovcih, kajti tamkajšnji gasilci praznujejo 100. obletnico gasilskega društva.
V drugem, svečanem delu seje, so podelili odlikovanje "ZA PORABJE", ki sta ga letos prejela Andraš Čabai (dolgoletni ravnatelj osnovne šole na G. Seniku ter zborovodja tamkajšnjega pevskega zbora) in Geza Bačič (svetovalec vlade za narodnosti) iz Slovenije.
800 USD
Od 1. aprila lahko dvigne letno vsak madžaski državljan za potovanja v tujino devize v vrednosti 800 USD. Dovoljena vsota je bila do zdaj 350 USD. Otroci, mlajši od 14 let, dobijo 300 USD. Bonus, ki ga v tekočem letu ne uporabite, se ne prenaša v naslednje leto.
Porabje, 7. aprila 1994
SLOVENSKI ŠPORT
ŽOGOBRCARJI SE BORIJO ZA EVROPO
V Sombotelu sta se pomerili nogometni reprezentanci Slovenije in Madžarske (seveda je bil ta tekst napisan že nekaj dni prej, zato ne vemo s kakšnim rezultatom sta se enajsterici razšli), zato pa je to priložnost, da napišemo nekaj več o slovenskem nogometu.
Sicer pa za uvod še nekaj aktualnih vesti o nastopih v drugih športnih panogah. Smučarji, tako nor-dijci kot alpinci, so končali tekmovanje v svetovnem pokalu. Medtem ko so smučarski skakalci klavrno končali letošnjo neuspešno sezono (govori se že o menjavah v trenerskih vrstah), so alpski smučarji nadaljevali z olimpijskim bronastim nizom. Urška Hrovat in Jure Košir sta v tečkovanju slalomistov osvojila tretji mesti. Sicer pa se je v zadnjih tekmah, ki so potekale v Združenih državah Amerike, najbolje odrezala Mariborčanka Katja Koren, ki je v slalomu dvakrat pristala na drugem mestu. Omeniti je treba tudi namiznoteniške igralce, ki so na evropskem pr-
venstvu v Birminghamu osvojili 13. mesto ter se tako uvrstili v 1. jakostno kategorijo evropskih ping-pongašev. Dekleta so se nekoliko slabše odrezala, bila so 17.
In zdaj k najbolj pomembni postranski stvari na
Tudi v Sloveniji je tako. Zanimanje za nogomet se je povečalo po slovenski osamosvojitvi, saj je v novi državi nastala nova državna nogometna liga. Mnogi klubi, ki so prej lahko le sanjali o evropskih tekmovanjih, so zdaj dobili
letih pred razpadom Jugoslavije kolikortoliko uspevali na "jugo" nogometni sceni, predvsem v njeni prvi ligi. Nekaj moštev je nastopalo tudi v drugi ligi, večina sedanjih prvoligašev pa je že pred leti nastopila v slovenski ligi. Medtem ko smo imeli leta 1991 še 21 prvoligašev, lani 18, jih je v letošnjem državnem prvenstvu še 16. (Čez dve leti naj bi jih bilo samo 10.) In od kod prihajajo? Iz glavnega mesta Ljubljane so štirje prvoligaši: SCT Olimpija, Mavrica, AM Cosmos in Optimizem; s Primorskega prihajajo: HIT Gorica, Koper, Izola, Primorje iz Ajdovščine in Istragas Jadran; Gorenjsko predstavljajo Živila iz Naklega (v bližini Kranja), Dolenjsko novomeška Krka No-voterm, iz štajerskopre-kmurskega konca pa so: Maribor Branik, celjski Publikum, Rudar iz Velenja, soboška Mura in beltinski Potrošnik. Tudi v letošnjem prvenstvu kaže najbolje ljubljanski SCT Olimpiji, saj vodi pred Muro, Publikumom in
Mariborom Branikom. Branikovci, ki so si lani le za las priborili drugo mesto (pred Muro) in se tako uvrstili v pokal Uefe, so dobro prodali svojo kožo, saj so v drugem kolu tega tekmovanja tesno izgubili z nemškim klubom Borus-sio iz Dortmunda.
Sicer pa za konec nekaj besed o reprezantanci. Leta je doslej odigrala le prijateljska srečanja, na katerih se je zvrstilo že nekaj porazov. Zadnje srečanje, gostovali so v Skopju, so z Makedonci izgubili z 2:1. Tekma z Madžarsko pa sodi že v niz pripravljalnih srečanj. Začenjajo se kvalifikacije za evropsko nogometno prvenstvo. Slovenija pa je bila izžrebana v eno najbolj čudnih skupin: skupaj s Hrvaško, Ukrajino, Estonijo, Litvo in Italijo. Strokovno vodstvo reprezentance sicer ne napoveduje uvrstitve na evropsko prvenstvo, vendar pa pravijo, da bodo svojo kožo drago prodali in poskušali presenetiti tudi katerega od favoritov, torej Italijo in Hrvaško.
Silva Eory
SPOMIN NA ZIMSKE RAZMERE ŽOGOBRCARJEV -POSNETEK JE NASTAL NA PREKMURSKEM DERBIJU MED MURO IN POTROŠNIKOM
Foto:N. Juhnov
svetu, k nogometu. Nekateri še vedno ne razumejo, v čem je čar igre, v kateri se 22 igralcev podi za okroglo žogo, toda dejstvo je, da je nogomet najbolj popularna igra na svetu.
realne možnosti, da se uvrstijo v Evropo.
Ljubljanska Olimpija je doslej že dvakrat osvojila naslov državnega prvaka. Sicer pa so bili Ljubljančani tisti, ki so v zadnjih
SVETOVALNE SLUŽBE NA PODROČJU KMETIJSTVA
KRATEK POGOVOR S SVETOVALCEM ZA
KMETIJSTVO
Madžarska vlada je lani ugotovila zaskrbljujoče stanje v kmetijstvu, zato je za njegovo izboljšanje sprejela več ukrepov. S temi ukrepi je povezano tudi oblikovanje mreže svetovalcev za kmetijstvo. Tako deluje na Madžarskem 740 svetovalcev v več kot 3000 naseljih. V porabskih vaseh to delo opravlja Attila
Nemeth, katerega smo prosili za kratek pogovor.
Kdaj se lahko kmetovalci obrnejo na vas?
"V zvezi z vsemi problemi, ki se pojavljajo na področju kmetijstva. Kmetovalcem pomagamo pri vseh strokovnih vprašanjih; pri urejanju zadev, pri najemanju posojil, pri izdelavi prijav na natečaje, pri izdelavi proizvodnih načrtov, dajamo jim nasvete, pa tudi povsem konkretno pomoč, tako npr. kako globoko je treba posejati seme. Možnosti so tudi za skupno nabavljanje in prodajo pridelkov."
Kako veliko je vaše okrožje?
"Moje okrožje je Monošter s priključenimi naselji: Farka-ševci, Mariaujfalu, Jakabha-za, Rabafuzes, Slovenska ves, Andovci, Verica, Števa-novci; na drugi strani pa Sa-kalovci, Dolnji in Gornji Senik.
V kolikšni meri so vam
znane tukajšnje kmetijske razmere?
"Vem, da so tukajšnji ljudje v preteklih 40-ih letih imeli zasebno kmetijsko gospodarstvo, medtem ko so v drugih vaseh delovale proizvodne zadruge, ki jih je država na vse mogoče načine podpirala. Tukajšnji ljudje niso živeli v zavidljivem položaju, čeprav so bili zasebni kmetje. Niso dobivali državne podpore.
Še danes je tako, da se morajo spopadati z različnimi težavami. Zanimivo je, kako je to območje razdeljeno. Delitvene črte so povsem umetno postavljene in na umetni način razločujejo gričevnato dolinski svet, ki poteka v smeri vzhod-zahod in je pravzaprav zaključek predalpskega sveta. Vprašal bi se, ali se je tu mogoče preživljati s kmetijstvom, kot se z njim preživljajo na podobnih kme-
tijskih področjih, recimo na oni strani meje v Avstriji, in ali se je mogoče s kmetijstvom tako preživljati, kot se npr. na jugozahodni strani meje, v Sloveniji?
Trdno sem prepričan, da bodo to spoznali tudi oblastveni organi, od nadzorne službe za varstvo okolja pa vse do vlade, in da bodo sprejeli vse tiste ukrepe, ki zadevajo gospodarstvo tega prostora."
Vemo, da v Porabju največ škode povzroča divjad. Kakšno je vaše mnenje o tem?
"Divjad je velik zaklad. Zaklad in premoženje države Madžarske. Nekateri uživajo koristi divjadi, drugi pa trpijo zaradi škode, ki jo povzroča. Seveda so potrebni ustrezni zakonski predpisi in po teh predpisih se je tudi potrebno ravnati. Včasih je potrebno škodo, ki jo je povzročila div-
jad, uveljaviti tudi preko sodišča."
Kje in kdaj vas lahko naši kmetovalci obiščejo s svojimi problemi?
"Vsak dan sem na razpolago v županovem uradu v Monoštru, kjer sprejemam stranke med 7. in 9. uro zjutraj, v sobi številka 22. Ob torkih, sredah in četrtkih dopoldne in popoldne sprejemam stranke v vedno drugi vasi, da bi lahko nudil pomoč tistim, ki neradi potujejo ali ne utegnejo v Monošter, da bi se posvetovali z mano.
To pa ne pomeni, da me v določenem kraju lahko obiščejo samo tamkajšnji ljudje, temveč tako oblikovani potek svetovalnega dela omogoča vsakomur, da me obišče kjerkoli in kdajkoli s svojimi vprašanji."
lbolya Dončec
Porabje, 7. aprila 1994
OTROŠKI SVET
KA JE TAU?
KAK SE ZOVÉ na Gorenjon Siniki na Dolenjon Siniki
v Ritkarovci......
na Verici.........
v Števanovci......
v Andovci.........
v Slovenskoj vesi.. v Sakalauvci......
Kak so nücali:....
REŠITEV IZ ŠTEVILKE 5/94
železne, gnojne vile: na vilah nosijo gnoj iz hleva, z vilami ga nakladajo na voz vasvilla: villával hordják ki a trágyát az istállóból, szekérre is azzal rakják Tak sé zové: na Gorenjon Siniki börgle, na Dolenjon Siniki, v Ritkarovci, na Verici, v Števanovci, v Andovci, v Slovenskoj vesi pa v Sakalauvci želejzne vile.
Tak so nücali:	Z
börglami, železnimi vilami so gnoj vönosili s štale, pa go naklajali na kaula, da so gnoj vozili.
VI STE NAM POSLALI
Tau so börgle. S tem so leko gnoj naklali pa travo trausili.
Anastazija Bajzek 5.r.
Tau so börgle. S tem so krmo naklajali, obračali pa so gnoj nakapali, štalo vöpucali. Gda so na njivo gnoj vözvozili, te so ga raz-metali.
Šandor Bajzek 5.r.
MLINAR MELEŠ IN VODONEK
PREMIERA LUTKARJEV
Lutkovna skupina OŠ Gornji Senik je letos spet pripravila novo igrico z naslovom Mlinarova prpovej-st. Avtor, režiser in scenarist predstave je Miki Roš iz Slovenije. Za glasbo je poskrbel Željko Marušič, ki je pričaral na oder žabji glas, šumenje potoka in mlinski ropot.
Prevajalka besedila iz knjižnega jezika v narečje je bila glavna urednica časopisa Porabje, Marijana Sukič.
Skupina ima osem članov, štirje sodelujejo že več let. To so po imenu in vlogah: Tomaž Grebenar iz 8. razreda (Meleš), Žolt Bajzek in Tomaž Kozar iz 7. razreda sta Vodonek z dvema glavama, Renata Čizmaš iz 7. razreda igra Miško.
Vsi štirje novi člani - hvala Bogu - še govorijo po domače. To so: Anastazija Bajzek, Andreja Nemet, Tomaž Fartek in Šandor Bajzek iz 5. razreda. Oni skrbijo za to, da vreče zaživijo na odru.
S pripravami smo začeli ob koncu decembra z obdelavo teksta. Poldrugi mesec smo vadili in postavljali igro na oder. Menim, da smo se zelo hitro
pripravili, kajti časa nismo imeli prav veliko, zapolnili smo ga z intenzivnimi vajami. Vaje smo imeli ob petkih, od druge ali tretje ure do sedme. Na teh vajah je bil z nami tudi Miki Roš. Med tednom smo va-
dili sami, ponavadi od štirih do sedmih. Res moram pohvaliti vse člane, vsi so se potrudili, delali so iz srca. To doseči pri amaterski skupini je, po mojem, najvažnejša stvar.
Hvala vam, lutkarji! Zelo rada delam z vami, ker mi vaše delo daje smisel življenja!
Da pa bralci ne bi mislili, da nimamo nobenih težav, naj napišem še nekaj tudi o tem.
Skupino vodim deseto leto. V desetih letih sem imela vse skupaj osemnaj-
st otrok. Težko je najti oziroma obdržati otroke, ko postanejo že "veliki". Od začetka do danes moram vse člane osebno motivirati, vsakega posebej pridobiti k sodelovanju. S tem hočem reči, da se sam od
sebe nihče ni prijavil. Zakaj ne, se lahko sprašujemo. Na eni strani je malo otrok z “igralskimi sposobnostmi", na drugi strani pa so težave s slovenskim jezikom. Treba je priznati tudi to, da otrok mora žrtvovati precej prostega časa in vložiti veliko truda, če se vključi v delo naše skupine.
Sedem let smo igrali v knjižnem jeziku, na žalost so nas porabski ljudje premalo razumeli. Prav zaradi tega sva se odločila z režiserjem Mikijem, da bo-
mo igrali v narečju. To pa pomeni, da otrok mora dobro obvladati domači jezik - kot recimo Tomaž Grebenar, Tomaž Fartek in Šandor Bajzek -, ali se zelo potruditi pri izgovorjavi - kot Renata Čizmaš -.
Takih otrok je pa vse manj na šoli. Nikogar nočem osebno užaliti, toda krivi smo mi, odrasli (starši, stari starši, učitelji) ne pa sam otrok.
Porabski Slovenci moramo uvideti, da je naš domači jezik v nevarnosti. Če starši, stari starši in učitelji ne bomo bolj skrbeli za jezik, ga bodo po mojem čez dvajset let ohranjali le trakovi dialektologov.
Na koncu se zahvaljujem vsem staršem, ki so dovolili svojim otrokom, da so se vključili v našo skupino in kot mali "igralci" popestrili kulturno življenje šole in vasi. Obenem pa so doživeli tudi sami čudovite stvari, kot je hvaležna publika ali novi kraji, novi ljudje. Spomladi bi se radi predstavili po vseh porabskih vaseh z dvema igrama. ("Bratje, škratje, tatje" in "Mlinarjeva pravljica".) Upam, da vam bosta všeč.	Klara Fodor
mentorica
PRVO DOŽIVETJE V LUTKOVNI SKUPINI
V jeseni nas je večkrat prosila učiteljica slovenščine, ki vodi lutkovni krožek, naj se včlanimo v lutkovno skupino. Pripovedovala nam je o doživetjih lutkarjev ter nas seznanila z delom v skupini. Tako smo se odločili štirje iz našega razreda z dovoljenjem staršev, da se bomo poizkusili pri tem delu. Midva s Šandorjem dobro, Anastazija in Andreja malo slabše govorita domače narečje.
Po vlogi smo vreče. Najtežje je negibno stati z vrečami na odru. Gibati vreče na ritem glasbe je pa zanimivo. Mi pričaramo mlinarju moko iz pšenice.
Vadili smo več mesecev. Prvi nastop smo imeli na festivalu v gradu v Murski Soboti. Ogledali smo si več predstav. Najbolj všeč so mi bili trije petelinčki. Pred nastopom smo imeli tremo, ampak ko smo prišli na vrsto, smo pazili samo na to, da bi čim bolje zaigrali svoje vloge. Po nastopu smo vsi dobili poljubčke od naše mentorice, kar pomeni, da smo uspešno igrali.
Potem smo pospravili stvari v kombi, pojedli sendviče, popili sok. Med pogovorom smo se mi otroci igrali v parku. Toda potem smo postali vsi tako lačni, da smo se morali ustaviti v gostilni na Vaneči, kjer smo se do sitega najedli s pečenko.
Tomaž Fartek
Porabje, 7. aprila 1994
ČLOVEK, KI JE NAŠ "PAJDAŠ"
Režiser in scenarist naših lutkovnih iger je že tretje leto Miki Roš iz Murske Sobote. Letos je tudi avtor igre. Vloge v igri je napisal vsakemu otroku na kožo, saj jih dobro pozna po lastnostih in sposobnostih.
kaj k vlogi. Čuti veliko odgovornost do skupine. V prostem času se pa spremeni v najboljšega prijatelja otrok, se igra, zabava z njimi.
Mislim, da ga porabski ljudje - posebno pa Gor-
MIK! ROŠ S "SVOJIMI" LUTKARJI
Veliko prednost pomeni pri pripravah, da govori prekmursko, ne samo v knjižnem jeziku. Ključ njegovega uspešnega dela je, da odlično motivira otroke. Potrpežljivo vadi z njimi, nikoli ni živčen. Kreganja ne pozna, tembolj hvaljenje. Velika prednost je, da je tudi sam igralec, tako vse zaigra - kolikokrat je potrebno - kar hoče videti na odru. Zelo ga veseli, če otroci tudi sami dodajo ne-
njeseničani - dobro poznamo. Saj je lansko leto režiral predstavitev Porabja v Murski Soboti. Letos pripravlja monoštrsko gimnazijsko in gornjeseniško odraslo gledališko skupino. Sodeloval je pri dveh filmih o Porabju. Svoje sposobnosti nam je že pokazal na odru kot igralec. Večkrat je nastopal po porabskih vaseh. V vsaki številki časopisa Porabje nas zabava z aktualnimi
temami v rubriki Pismo iz Sobote.
Tudi sam prizna in mi sami čutimo, da ima nas, porabske Slovence, zelo rad. Rad se pogovarja z vsakim, od naj mlajšega do najstarejšega. Zelo ga veseli, če sliši, da se pogovarjamo v domači slovenski govorici. Temeljito pozna zgodovino Porabja, posebej Gornjega Senika. Vse ga zanima, kar je v zvezi s porabskimi Slovenci.
To pomeni, da ni njegov cilj zaslužiti denar v Porabju, marveč narediti nekaj koristnega za Porabje. To je važna stvar.
Naj omenim še nekoga, brez katerega prav gotovo ne bi lahko posvečal toliko časa Porabju. To je njegova žena Tanja, ki ga s hčerkico Ivo in sinom Janom prav gotovo velikokrat potrpežljivo čaka doma.
V imenu porabskih Slovencev, posebno pa lutkovne skupine, mu želim veliko uspehov v življenju in srečo v družini.
Klara Fodor mentorica lutkovne skupine
NIKA ZA SMEJ
SPRTOLEJT PA LÜBEZEN
Etognauk je naš Viktor v Varaša odo pa sé je srečo s svojim padašom. Nika si prpovejdata, gnauk samo Viktor etak pravi svojma padaši: "Vejš Hugo, tau bi nej mislo, ka sé tvoja žena tak fejs vej smejati!"
Hugo ga pa pita: "Kak pa ti tau vejš?"
"A, samo njaj. Etognauk sam ji eden vic gučo, pa sé je tak smejala, ka je skurok doj s postele spadnila.
XXX
Dva si prpovejdata. Etak gučita: "Jaj, tü je sprtolejt, človek na drugo ne misli, samo na lübezen pa na kü-šüvanje."
Te drugi ma pa Zdaj etak pravi: "Ti, skrb sé mej s kü-šüvanjom! Tak sam čüjo, ka človek, vejga Baug, ka vse leko vküppobarč če sé küšüva."
Zdaj pa te drugi etak pravi: "Sveta istina je. Ge sam si tü etak vküppobrau svojo ženo."
XXX
Mladoženca sta prvo na-uč malo bojazniva, nasra-niva. Mlada žena sploj škč nika prajti svojmi mladomi možej, dapa nikak sé ne poküsi vösprajti. Mauž go pa prosti, aj povej, ka šké, Zdaj je že vseedno, kakoli strašno de gučala. Žena pa Zdaj etak pravi: "Nika ti morem ovaditi. Ge sam pred teov že rada mejla ednoga moškoga."
Mladi mauž pa etak pravi: "No, pa te je tau tü nika? Ge tü."
I. Barber
ČASOPIS ZVEZE SLOVENCEV NA MADŽARSKEM
Izhaja vsak drugi četrtek
Glavna in odgovorna urednica Marijana Sukič Naslov uredništva: H-9970
Monošter, Deak Ferenc ut 17., ■ p. p. 77, tel.: 94/380-767
Tisk:
SOLIDARNOST Arhitekta Novaka 4,
69000 Murska Sobota Slovenija
Po mnenju Ministrstva za kulturo št. 415-715/93 mb z dne 3.11.1993 se časopis PORABJE uvršča med proizvode, od katerih se plačuje davek od prometa proizvodov po 13. točki j tarife 3 zakona o prometnem davku (Ur. list RS, št. 4/92).