4 dftil? SaDd»7> sad Holktafk .................. PROSVETA glasiloislovenske narodne podporne jednote Ursdnl6kl la uprsmlAkl prostori: »667 South Lasrndals Ara. Offle« af Publleaitoa: 1667 Soath LawndaU Ava. Tstepkoas, Roekwall 6604 rm^VEAH XXXL «, un. _____________ CHICAGO, 1LU, PONDKLJEK, 23. MAJA (MAY 23), 1938, Aaoaptaaoa far »alllng at »padal vata of postaga proridad far ta aactloa 116S, Al «f Oat S, 161T, aatkortsad a« Jtna 16. ltlS. - I I ........ ■ ■■ .■ ......................r-—--- ----f ' -'mil -g i- •-_- - - —t-t-« — ■ ■■■■ -j-rrm---— ■»«■» --i————- S6.S« Y«urty dTKV.—NUMIIKK 101 Concentracija italijanskega in rancoskega vojaštva v Afriki Sitoj V pogajanjih med Francijo in Italijo povzročil novo krizo v Evropi. Hitler pošilja čete na ozemlje ob meji Češkoslovaške. Premier Daladier izjavil, da Francija ne ograža nobene države, branila pa bo integralnost svojih kolonij proti nasilju. Italija naznanila grad- pomorske baze v vzhodni Afriki ___ --*—____ njo IERLIN, 22. maja.—Nemške oritet« so dale sinoči sloves-ja#otovilo dr. Vojtehu Mast-jcdkoslovaškemu poslaniku lerlinu, da Nemčija ne bo na- češkoslovaške. X)ND0N, 22. maja.—Angle-državniki de vedno-smatrajo •opsko situacijo za kritično, ■istrski predsednik Chamber-je sklical izredno sejo kabi-, na kateri so razpravljali, ino akcijo naj bi Anglija podla, ie bo mobilizacija nemške-in češkoslovaškega vojaštva rala vojno. ►RAGA, 22. maja.—Češkoslo-ka je pripravljena na vse tualnosti, izmed katerih je možnost vojne z Nemčijo, lanji minister Kamil Krofta po poklicu 60,000 razervistov orožje, da prepreči nacijski urizem pri mestnih volitvah, vno naglasil, da bo Češko-raška branila svoje meje. Nalet med Nemčijo in Cetikoslo-ko se je povečala, ko je češka jna straža ubila dva sudet-Nemca v bližini Egerja. 1* bojnih letal. in nemške bojne ladje so nile proti Gibraltarju v motu- ko »e je angleški posla-v Berlinu Neville Hender-offlasil v uradu nemškega njeifa ministra, da ugotovi, ^ poročila o pošiljanju nem-na mejo ob Ceškoslova-resnična. danski diktator je igno-■Pel angleške vlade, naj * "Porazum s Francijo. To J*6al. ko je razglasil "dan Urnosti med italijanskimi jjnskimi fašiHti." Proslave vršile po vsej Italiji in 29. maja. krogi so overjeni, 'er odgovoren za zastoj JMjanjih med Italijo in *1Ja °n bi rad zdrobil vo-»»vem med Francijo in so-■■«" Husij«. da bl ime, pr°KW ^ke v Ceškoslova- ^ 21 maja. - Poročilo k ./..obObrežju vzhod-VUH ^ ratbur»0 «ngle- Ta?? krofe< O«« mSSL U '»Krožala po- 1110 M med Anglijo in In- '^njeni pakt med i "UJučuje pro- • * mora Italija obvestiti *L irr"dh,i «»> Sredo- %r ? to. lu L " 'iarn^»v. Italija ^ « obrtžjs vzhodne ■£bs sp^ v ^ cono - I stra*., Zadaje vesti BERLIN.*—Hitler je pod pri-tlakom Anglije in Francije dal zagotovilo, da ne bo napadel Ce-hoslovakije. ' PRAGA.—Sudetski Nemci na češkem so včeraj dali 90% glasov nacijskim kandidatom pri občinskih volitvah. LONDON.—Anglija se je baje ponudila za posredovalko v sporu med Nemčijo in Čehoslo-vale! jo. MADISON. — Farmer-la borit-ska progresivna federacija v Wisconsinu je Ignorirala La Fol-lettovo novo stranko in priporočila milwauškega socialističnega župana Hoana za senatorskega kandidata. DUNAJ.—Reka Mura je poplavila mnogo krajev na gornjem Koroškem in Štajerskem. Mnogo oseb je utonilo in na tisoče ljudi je izgubilo domove. SALEM, ORE. — Henry L. Hess, kandidat unij CIO za go-vernerja države Oregon, je bil nominlran na demokrataki listi z večino okrog 6000 glasov. ..... Reševanje relifne krize v Hlinoisu Izredno zasedanje državne zbornice Springfield, III., 21. maja.— Vprašanje otvoritve relifnih u-radov v Chicagu je prvo prišlo na dnevni red, ko se je državna legislatura sestala v izrednem zasedanju. Governer Horner je sklical izredno zasedanje z namenom, da najde nove finančne vire za oskrbo revežev. Benjamin Adamowski, vodja demokratske večine v zbornici, je predložil načrt, da se zviša dajatve iz državnega sklada na $3,500,000 na mesec. Sedaj prispeva država tri milijone dolarjev na mesec v te svrhe. Senator Harold G. Ward Iz Chicaga, predstavnik Župana Kellyja, pa je predlagal, da država dovoli $12,000,000 kot dodatno vsoto za financiranje oskrbe brezposelnih v tem letu. On je tudi predložil osnutek, da država naloži davek na cigarete, ki pa ne sme presegati treh centov na zavojček cigaret. Iz tega vira bi država dobila pet do Šest milijonov dolarjev letno. Chicago^ 21. maja.—Predstavniki unij Odbora za industrijsko organizacijo so se včeraj sestali na konferenci, na kateri so odobrili načrt senatorja Warda, da država dovoli dodatne aproprla-clje za nasičevanje revežev v Chicagu in drugih mestih. Konference se je udeležil tudi David Lasser, predsednik Delavske zveze, organizacije brezposelnih. Lasser je dejal, da bodo člani njegove organizacije pričeli pi-ketirati mestno hišo, da Uko opozorijo čikaške avtoritete na kritično relifno situacijo. Sodnik in ierif obtožena zlorabe oblasti Waukesha, Wi«„ 21. maja. — Sodnik David M. Evans, šerif Walter A. Liskowits. Herman R Salen, bivši diatriktni pravd-nik, in več drugih uradnikov je bilo po ve lepo roti obtoženih zlorabe oblasti in korupcije. Obtožnica jim očita, da ao preje- Domače vesti Obiski Chicago.—Anton Resnik z ženo Terezijo in sinom Frankom iz Reaja, Pa., ter Joe Joh is Sha-dysideja, O., so v petek obiskali gl. urad SNPJ in uredništvo Prosvete. Calumetske vesti Calumet, Mich.-^Mladi rojak Frank Greznik je zdaj na delu pri federalnem zemljemerskem oddelku, ki vrši službo v okraju Ontonagonu v gornjem Michiganu.—Rojak John Ilenič je bil zadnje dni izvoljen za uradnika tukajšnjega zabavišča Colosse-um. Ilenič je že dolgo let tajnik M. & M. banke. Na obisk starega kraja Cleveland.—Zadnji teden so odpotovali na obisk v staro domovino: Tom Kraševec z ženo in hčerjo, Ana Sodeč s hčerjo, Mary Naglič s hčerjo, Terezija Rus a hčerjo, Pavel Jane z leno, Josephine 2orne, Pavla Kenig, Jennie Stokel, Frances Dolinar, Angela Bohinc, Josephine Ter-ček, Josephine Levstik, Mary Kohar, John Sivec, Jakob Tekavc in John Turk. Milwauške novice Mihvaukee. — Ljubljanski župan dr. Juro Adlešič in njegova žena sta 21. maja obiskala tukajšnjo slovensko naaelblno.— Dne 18. t. m. je umrla pionirka Ana Repenšek, stara 65 let in rojena v Novi Štifti na Štajerskem. V Ameriki je živela čez 30 let In tu zapušča moža, štiri sinove in brata.—2ena Alvina Glojeka, slovenskega odvetnika, je te dni padla iz avta tako nesrečno, da si je zlomila levo roko.—Skupine slovenskih pevcev in pevk nastopijo prihodnji teden v mednarodnem Ijudsko-šolskem pevskem festivalu. — Poroke: Harold Fredericks in Olga Sirec, Thomas Dyson in Vida Zupan, Francis Merkt in Ana Trebeč, Matt Železnikar in Jennie Jenko, Fr. Kerhin ml. in Regina ftulllvan.-V sosednjem Sheboyganu sta se vzela John Šimenc ml. in Ana Jeraj. Rojak ne bo deportiran Chicago. — Federalno sodišče je te dni oprostilo 61-letnega Vincenca Zupančiča iz Oglesby-ja, 111., katerega so federalne oblasti hotele poslati v stari kraj, ko je dokončal zapor zaradi umora svoje žene. Deportiran je imel biti na podlagi točke glede "moralne pokvarjenosti" v federalnem zakonu, ampak sodnik je upošteval dejstvo, da se je Zupančič vedno sam preživljal in do danes Še ni vprašal za relif. Zupančič torej ostane v Ameriki. Vesti iz Cleveland« Cleve|«nd.—Ko se fe ljubljanski župan dr. Juro Adlešič mudil v Clevelandu, Je izročil cleve-landskemu županu Burtonu darilo mesta Ljubljane mestu Clevelandu: lesen kip, ki predstavlja "miss Ljubljano" v obliki slovenskega dekleta v narodni noši. Kip je tri čevlje visok in izrezljal ga je znani slovenski kipar Tone Kralj.—Dne 19. t. m. je kap zadela med delom v kuhinji Mary Pavlič, staro 75 let in rojeno v St. I»vrencu nad Mariborom. V Ameriki je bila 18 let in zapušča pet sinov ter dve hčeri.—Istega dne je umrl John Zni-darŠlČ, star 69 let In doma iz Podcerkve od Starega trga pri Ixyžu. V Ameriki Je bil 38 let in tu zapušča ženo, štiri sinove in sestro, v Pennsylv«niji p« brata. Pakt z Italijo je velika farsa Laboriti spet napadli Chamberla inovo vlado liondon, 21. maja.—Nepokoj zaradi politične situacije v Evropi je ponovno razkrila debata v angleškem parlamentu. John Simon, finančni minister, ki je nadomestoval premierja Cham-berlaina, ko je bila razprava o angleški zunanji politiki, se je moral braniti pred napadi labo-ritske opozicije, ki je žigosala sklepanje kupčij z diktatorji. Laborit Wedgwood Benn je dejal, da so zadnji dogodki pokazali, da je prijateljski irnkt, ki ga je sklenila Anglija z Italijo, farsa. To dokazuje Mussolinijev govor v Genovi, ki je potrdil, da je imel Anthony Eden, bivši zunanji minister prav, ko se je upiral kupčijam z diktatorji. "Anglija ni pridobila ničesar s sklenitvijo pakta z Italijo in priznanjem podjarmljenja Abesini-je," je dejal Benn. "Pakt ne nalaga nobenih obveznosti Musso-liniju glede civilne vojne v Španiji, kamor še vedno pošilja vojaštvo in bojni material." Simon je v svojem odgovoru dejal, da je vlada postopala v soglasju z zaključki Lige narodov. Inslstiral je, da js Chamberlai-nova vlada obljubila, da bo priznala podjarmljenje Abesinije pod pogojem, da Mussolini odpokliče svoje čet# iz Španije. Mussollnijevo zagotovilo, da bo prenehal s propagando po radiu v angleških kobalMi v Afriki, drži. GREEN ZA KOOPERACIJO DELA INKAPITALA Predsednik ADF proti trošenju vladnega denarja a CIO POD2IGA RAZREDNO SOVRAŠTVO" Delavska zveza ne mara ruskih unij i Sodelovanje bi ne bilo v sklad ju z demokracijo Oslo, Norveško. 2\. maja. — Mednarodna zveza strokovnih unij je zavrgla predlog glede priključitve ruskih unij, ki imajo 22,000,000 članov. Argument opozicije je bil, da vstop ruskih unij v mednarodno delavsko organizacijo ne bi bil v akladju z demokracijo. Pogajanja o vstopu ruskih u-nij so bila zaključena na predlog ameriških, holandskih, švicarskih, belgijskih in poljskih delegatov, ki je bil sprejot z veliko večino. Samo španska, mehiška in dve delegaciji Iz Francije so bile za vstop ruskih unij v mednarodno delavsko organizacijo. Matthew Woll, ameriški delegat in podpredsednik Ameriške delavske federacije, je dejal, da je ADF stopila v mednarodno organizacij^ pod |M>goJem, da ta ne bo sprejela ruskih unij. "Ml ne bomo sodelovali ne direktno in ne indir»»ktno z ruskimi strokovnimi unijami," je rekel Woll. mali podkupnino od lastnikov igralnic za denar in gostilničarjev. Obravnava proti obtožencem «e bo pričela 81. maja. Habšburiani obdolzeni tatvine dragocenosti Dunaj. 21. maja —Ust Volka-blatt, ki izhaja v Solnogradu, je obdolžil nadvojvodo Kvgena, vrhovnega poveljnika avstrljo armade v svetovni vojni, nadvojvodo Feliksa in nadvojvodi-' njo Adelheido, hč«-r in sina bivše avstrijske cesarice Clte, ta-1 tvine arebrnlh žlic, nožev in, drugih dragocenosti, lastnin" pokojnega ceaarj« Franca Jožefa. T« dragocenosti ao vzeli • seboj, ko ao pobegnili n« Ogrsko pred Hitlerjevo okupacijo Avstrije. Ckicinnatl, O., 21. maj«. — VVilliam Green, predsednik A-meriške delavske federacije, js v svojem govoru dejal, da gospodarska kriza ne bo odpravljena s trošenjem denarja iz federalne blagajne, temveč s kooperacijo med delom in kapitalom. Obsodil je trošenje denarja kot sredstvo, ki naj bi povečalo kupno silo, in napadel Odbor za industrijsko organizacijo, "ker podžiga razredno sovraštvo." Pereči problemi ne bodo rešeni v duhu razredne zavesti, temveč le v duhu demokracije in sodelovanja. Green je dejal, da jo idealna kooperacija oksistirala pod plavim orlom NRA, ampak to kooperacijo je uničil vladni pater-nalizem. Ko se je vlada zatekla k sili, je bilo načelo prostovoljnosti uničeno in plavi orel je u-mrl. "Ko gledamo nazaj na tiste čase, vidimo, da se je narod mnogo naučil iz meteorične kariere plkvega orla," Je reku! Green. "Ugotovili smo, da Industrije in delavci lahko vozijo skupaj V korist splošnoati, Spoznali smo tudi, da se kooperacija doseže 1 kolektivnim pogajanjem med organiziranimi delavci in delodajalci, ne pa z vladnimi diktati. Sedaj je čas, da h pet izvajamo to načelo. Gospodarska kriza je ponovno zajela deželo in čez 11,000,000 delavcev je brez zaslužka. Vlada namerava potrošiti milijarde dolarjev, da ublaži krizo, toda ta denar bo vržen proč. Dejstvo je, da trošenje denarja iz vladne blagajne ne bo rešilo problema brezposelnosti. Izhod Je le v skrajšanju delovnih ur in svi-šanju mezd." Green je v svojem napadu na CIO dejal, da mora v delavskih organizacijah biti demokracija, I H) log tega pa je obsodil aedeče stavke in priporoča! mir v ameriških industrijah. Odvetnik Hays govoril v JerseyCity ju Sodišče oplazilo župana Hagueja Jeraey Clty, N. J., 21. maja.— Odvetnik Arthur Garfield Hays, direktor Unije za ameriške civilne svolKMlščine, je pozval policijo, naj ga aretira, ko je govoril na shodu v Jersey Cltyju, tods policija ga ni motila. Prej Je Hays govoril na shodu v dvorani, ki ga Je sklicala Amerlftks liga za mir in demokracijo. "Vem, da bo prišel čas, ko bomo lahko govorili na shodih ns prostem, a nisem slutil, da Je že tu," Je rekel Hays. "Ako J« kakšen policaj ,v bližini, naj me aretira. Hočem se prepričati, ali federalna ustava, ki garantira svobodo govora, še kaj pomeni v Jeraey Cityju." New Vorfc, 21. maja.—Fede-ralni sodnik William Clark Jt Izdal začaano Injunkcijo proti županu Hagueju In njegovi policiji, ki prepoveduje policijsko vmešavanje v razpečevanje ne*. yorškega dnevnika Post v Jer-aey Cityju. Uprava liata js dobila injunkcijo potem, ko Je policija zasegla več ato Iztiaov lista, ki v seriji člankov razkriv« korupcijo v Haguejtvi domeni. Železničarji zapreti-li s splošno stavko Opozicija proti mezd< nim redukcijam Chicago, 21. maj«. — Ekse-kutivni odbor železniških bratovščin je zapretil z oklicem generalne stavke, Če bodo magnat-je reducirali mezde, Izjava poudarja, da so se magnatje zaro-tili proti organiziranim železničarjem, ki Že zdaj prejemajo nizke plače. Interese delničarjev postavljajo nad interese železničarjev. "Organizirani Železničarji so pripr«vljeni sodelovati s upravami železnic pri reševanju problemov te industrije, toda oni se bodo odločno borili proti redukciji mezd in v skrajnem slučaju oklicali splošno stavko," se glasi izjava. Washlngton, D. C., 21. m»ja.— Senator VVagner, demokrat iz New Yorka in načelnik senatnega bančnega odseka, je pregovoril člane svojega odseka, da so zavrnili načrt glede federalnega posojila železniškim kom-panijam. Njegov argument Je )il, da nobena družba, kl sode-uje v kampanji, da se mezde znižajo, ne sme dobiti posojila z federalnega sklada. Wagner je naznanil nova zaslišanja, pri katerih bodo nastopili predstavniki železničar-ev in kompanij. Dej«l Je, da takrat, kot so magnatje apelirali na vlado, naj jim priskoči ua pomoč, niso omenili, da name-rkvajo znižati mezde. Federalne oblasti lovijo ipione Preiskava aktivnosti Hitlerjevih agentov New York, 21. maja. — Kate Moog H use h jo bila zaslišana prod federalno veleporoto v zvezi s preiskavo aktivnosti Hitlerjevih aguntov v Ameriki. Ona bo igrala veliko vlogo v okspo-zeju mednarodnega špionskoga krožka, kl so ga ustanovili Hitlerjevi ageutjo. • Dr. Ignatz Griebl, bivši vodja ameriških nacljev, Je pobeg-nil v Nemčijo, ko so federalne avtoritete pričele loviti špione. l^ester C. I huligan, pomožni federalni justični tajnik, Je dejal, da je tudi več drugih promi-nentnih nacijev izginilo. Kate Moog Rusch Je Imela ozke zveze z Grieblom in drugimi vodilnimi osebami mednarodnega špionskega krožka. Pri zaslišanju pred vele|M>roto Je Izjavila, da Ja Griebl odpotoval v Nemčijo na parniku Bremen 10, maja. Stavka v Fordovi tovor* ni v Mehiki nelegalna , Mežico City, 21, maja. — Ford Motor Co. Je naznanila, da Je mehiško delavsko razsodišče proglasilo atavko v njeni tovarni v Mežico Cityju za nepostav-no. Kompanija Je nedavno za-pretila, da bo zaprla tovarno, če ne bodo avtoritete fioraviiele stavke. NOVA JAPONSKA OFENZIVA V CEN-TRALNIKITAJSKI Japonske kolone pričele prodirati proti Hankovu KITAJSKA LETALA NAD JAPONSKIM OTOKOM Izbruh revolte v mehiški dr lav i ( Mesico Clty, 21. maja,—Via-! da Je (KNilala vojaške čete v državo Sari Luis Potosl, kjer j« Iz-' bruhnila revolta. Vodja revolte je Pedro Izatjuirre, bivši vojaški častnik. Središče upora je med meatoma San l.uis In Val-* les, kamor so bile fioslane fede raine čete, da za! rejo revolto. Hodnik je dejal, ko Je Izdal in-junkcijo, da ne bo govoril o svobodi tiska, ker Je jasno, da Jo župan krši. Šanghaj. 21. maja. — Povelj, niki japonskih čet £y po okupaciji Sučova odredili novo ofen-živo, katere cilj Je zdrobltev kitajske oboroženo sile, ki ji poveljuje general Kaišek. Štiri vojaške kolone so Žo začele prodi-rati proti Hankovu, kjer je sedež kitajske vlade. Japonci še vedno podijo Kitajce, ki so se umaknili is Sučova pred no so japonske čete zasedle mesto. Japonska vest pravi, da je konfuzija med Kitajci velika, ker so jim za petami japonski letalci in jih stalno napadajo. Hankov, Kltajak«. 21, maja. • To mesto je proslavilo prvi polet kitajskih letalcev nad japonskim ozemljem, "nekrvavi naval", v katerem so letalci metali letake namesto bomb. Letala so letela nad otokom Kiju-šom, glavnim japonskim otokom južnozapadno od Japonske, Vrgla so več tisoč letakov med prebivalce v Nagasakiju, Sase-bu in drugih mestih na otoku. V letakih j« bi|o rečeno, da Kitajo! ne sovražijo Japoncev in ceasrske hiše, upajo pa, da «e hrt japonsko ljudstvo dvignilo proti milltaristom, ki so Invadi-rall Kitajsko. AanghaJ, 21. muja. — Japonci so naznanili popolno okupacijo Sučova, strategičnega mesta In važnega železniškega križišča v vzhodnem delu centralno Kitajske. Zdaj Japonci uničuje-Jejo zadnje ostanke kitajsko armade, ki jo branila to mesto, lu včeraj so imbili 7000 Kitajcev. PstdseSt kitajskih vojaških divizij Je obkoljenih, med temi deset najboljših Kuišekovlh divizij. Vsaka divizija štejo 7000 mož. Okupacija Sučova Je bila cilj veliko japonske ofenzive, ki Je bila odrejena zadnji teden. To mesto, ki Je oddaljeno od San-ghaja okrog 800 milj, Je večje važnosti za Ja|ionce kot Nan> king, bivše glavno mesto Kitajske, ki so ga .Jupunci zasedli pred več meseci. Z okupacijo Sučova so J«|mncl spojili severno Kitajsko z ozemljem Sang-haj-Nanking In dolino ob reki Jangtse. Zdaj kontrolirajo o* zemljo od Mandžurije do zaliva HangČov. Večji del kitajske armade so je umaknil proti Jugu po padcu Sučova. Bombe, ki so Jih vrgli japonski letalci, so *anetlle jhi-žar, kl Je uničil več distriktov. Cesta m«»d mestoma Hučov in Hutaieri j« natrpana s kitajskimi begunci in vojaki. Ja|Hinaka letala ao jim za |»etami in sipa-Jo krogle Iz strojnic in bomb«. Japonci poročajo, da j« v bitki pri Tsaočovu, 80 milj aevero-zapadno od Sučova, padlo |iet tiaoč Kitajcev, drugi pa ao se umaknili proti progi lunghajske železnice. JaptSiske čete ae zdaj pripravljajo na napad na mesti Kwelteh in Kajfeng, od-koder se odpira pot proti Ceng-čovu, drugemu važnemu križišču lunghajske železnice. V jufni Kitajski Japonski letalci bombardirajo meata in prog«* žrleznic Kanton-Hankov In Kovlon Kanton. Včeraj so napadli pristaniško mesto Caungčov, ki je oddaljeno od Amoya, pristanišča, katerega so Japonri okupirali zadnji teden, 40 milj. JL iioirin PROSVETA THB KNLICHTKNMKMT ao im uirmo iu)vmd mam kr um m*'m» ■ drkmrm (Ima CMn) la ILN m lata m.» aa aal lata. ti M m Mrt tata i aa m SMR HJf M Mil m*. MU H M » »•. HJi g nt........ ntal f«r 'Jm OiW ItH« Caaata MM p«r r«, a*4 0(mm HM U N nt raar. _______nurmnM »aatUa (i «wSt il »L I. pMl Ml M "Mt* »tatM«Mi« k V to it »rUoiil »attai*«,. it-Mumri articia, vtll Mt k* ________M. »lara. immi ata. vtaa * PROAVETA ta. La*atal< Avta or m Relifna šušmarija Akutna relifna kriza v Chicagu — kjer je okrog 90,000 revežev prizadetih — Clevelandu in drugod je posledica šušmarake in deloma ko-rumpirane demokratske politike. 2e nekaj let ae ponavlja ta škandal vaako pomlad in vaelej ao iati vzroki. Ko imajo milijone dolarjev na razpolago za podpiranje brezposelnih delavcev in njihovih družin, Ukrat delajo z denarjem kot avinja z mehom, kakor da ga ne bo nikdar zmanjkalo. To ne pomeni, da razmetavajo denar v obliki podpor revežem — o ne, tako radodarni pa niso, temveč napihavajo izdatke uprave, Uko da ao najbolj podpirani oni, ki upravljajo relif. Koliko tisočakov oziroma stotiaočakov pa požre navaden "graft" ali korupcija, ne bo javnoat nikdar izvedela. Zanimivo je to, da sesUvljajo budžete ali proračune glede relifov in relifnih izdatkov vsako leto — kljub temu ni leU, da se jim ne bi ti proračuni unesli na dolgo in široko. Kako to? Ali morda med letom poraste lisU preje-malcev relifa? Baš narobe — listo neprenehoma reducirajo in na stotine revežev, ki so v resnici potrebni podpore, je pod to ali ono pretvezo vrženih z liste in prepuščenih mizeriji, o kateri nihče ne piše ln ne govori v javnosti. To-rej kljub padanju števila relifarjev denarja vedno zmanjka dva ali tri mesece pred koncem fiskalnega leU — in tedaj pride običajni krik in vik, odgovorni uradniki begajo sem in tja kot brez glave atikajoč po vseh kotih kje bi dobili denar, da zamaše luknjo in governer je priai-Ijen sklicevati izredno zasedanje zbornice za naložitev novega nujnega izrednega davka, kakor se zdaj godi v lllinoisu. Odgovornost za vse to leži na politični kon-I troU. Ker so danes demokratje gospodarji, so oni odgovorni za to nesposobno in stupidno kontrolo, Med ljudmi, kl izvajajo politično kontrolo relifa, je po navadi zelo malo sposobnih gospodarjev ali upraviteljev; večina je sposobna le za blufarsko klepetanje in zapravljanje časa ln denarja. Kakršna je uprava, takšno je gospodarstvo in takšne ao posledice. Posledice so večne krize, večni fiaski in večna mizerija največjih revežev. Pennsylvanske volitve Primarne ali nominacijake volitve v državi Pennsylvaniji, ki so bile 17. maja, ao spet pokazale, da je ameriško delavatvo še zmirom nezrelo in vsled tega neaposobno, da bi kaj doseglo. To velja za večino tega delavstva; manjšina, kolikorkoli je že razumna in izobražena, si ne more pomagati, ker ne more kar tako uliti večini svoje pameti v glavo. Razkol v unijah je eno znamenje nezrelosti, iz tega razkola pa nujno sledi razkol na političnem (Htljn — drugo znamenje nezrelosti. Dejstvo, da oh« delavska tabora, CIO in ADF, še danes capljata po grampavl |>otl predpotop-ne taktike pokojnega Gomersa in iščeta delavske zmage v korumpiranih kapitalističnih strankah, je pa glavno znamenje nezrelosti ameriških delavcev. Edini pogoj delavske zmage v kapitalistični stranki bi bil, če bi se dali delavski glasovi in kapitalistični glasovi striktno izločiti in postaviti tja kamor spadajo, todu tega idealnega pogoja še ni bilo v Ameriki in ga — vpričo otročje taktike voditeljev — ne bo še letos ali prihodnje leto. To Je neštetokrat izkusil pokojni Gompers, izkusil je socialist Sinclair In zdaj izkuša Lewls. Bili Green si morda do-mlšljuje, da je zdaj zmagal v Penni, ampak Green je prestar in prezabit, da bl ae še čssa naučil in da bi vedel, da so "njegovi" demokratski in republikanski zmagovalci dobro potegnili za nos l*wisa in njegs. Zg«idilo se Je samo to, da so delavci poata-vlli kandidate — reakcionarni demokraUki stranki in reakcionarni republikanski stranki. l za nov Dom! Euclid, O. — Tam, kjer rožice krasijo vsak slovenski dom, kjer vidite na oknih dišeči rožmarin, kjer v jutranji zori pozdravi Slovenko na cvetoči gredi med rožami, njeno pridno roko in cvetoče lice — tam je tista naša lepa alovenaka ameriška Ljubljana, ki bo obhajala svojo obletnico v Domu dne 28.-29.-30. maja. Ob tej priliki se bo izvajal obširen pa zanimiv program, prr katerem bodo aodelovale razne kulturne skupine in i>o*amezniki, nastopi pa tudi naša mladina, na katero zidamo našo l>odočnost. Spored bo resnično bogat in zanimiv. Nastopijo sledeči mla-dinaki zbori: Skrjančki, Slavčki, zbora SDD in SND (Waterloo in Holmes) pod spretnim vodstvom L. SemeU. Slišali l>oate krasno petje iz grl teh nedolžnih pevč-kov, ki živijo v pomladi svojega življenja in ne poznajo zla moderne človeške družbe. Zapeli bodo tudi pevski zbori Slovan, Adrija, Jadran, sam. Zarja, Sloga, Abraševič in drugi. Naatopili bodo posamezno in skupno, kar bo vsekakor nekaj veličastnega. To bo v nedeljo 29. maja, ki bo dan naše pesmi, katera bo donela do neba. Slišali boste želje naših pesnikov in skladateljev, ki ao v svoje pesmi in melodije zlili ves čut vsega, kar je slovenskega. Slišali boste Prešernovo pesnitev Luna sije, Gregorčičevo Nazaj v planinski raj in Jenkovo Morje Adrijansko, zraven pa več drugih. Kdorkoli zahaja v našo družbo, ve, da je vselej dobrodošel in je bil vselej dobro postrežen. Mi čutimo z vami, ker ste naši sosedje, pa se radi odzivamo vašim vabilom na prireditve. Zastopani smo na vseh koncertih, operah in igrah. Zato vas upravičeno pričakujemo in vabimo, da pridete na naše veliko tridnevno slavje. Vse okoliške slovenske gospodinje pa naj blagovolijo upoštevati obvestilo, da v nedeljo, dne 29. maja, in v pon-deljek, dne 30. maja, jim ni treba nič kuhati, kajti oba dneva boste naši gostje. Sosede Euclid-čanke in Nottinghamke vam bodo postregle. V nedeljo se bo serviral skupen zajtrk vsem gostom pred parado, namreč "slo-nji golaš," po paradi pa bo obed za vse v Škofovi kleti, dvorani in na vrtu pri rujni kapljici vina in avežem pivu. Ko bo vse to končano, se prične program. Naslednji dan, dne 30. maja, se bodo pa vršile volitve našega "ljubljanskega župana" in nato ho slovesno uatoličenje, kakor na Goaposvetskem polju na Koroškem. Vsak vojak In kdorkoli je kdaj hodil po Koroškem, se gotovo spominja Gosposvetske doline pri Celovcu, kjer je bil na vojaških vajah. Tam je videl tisti visoki grad Ojstrovic, tisto belo cerkev, na polju pa kameni ti stol, na katerem so ustoll-čevali svoje vojvode koroški Slovenci pred davnimi stoletji. Tako bomo "ustoličili" tudi našega 6. župana na sličnem stolu. Kdo bo dosegel to čast, je seveda odvisno od izida volitev. Andrej Ogrin je kandidat kluba "Ljubljana". On je spreten dramski igralec in pevec, Za županjo kandidira Frances Rotter (si nisva nič v sorodu) na listi krožka št. 3 Naprednih Slovenk. Je dobra kuharica in dela za čast naselbine. Louis Wess, sedanji kon-cilman v Euclidu, trgovec z mesom na debelo, ki je vsakemu slov. mesarju poznan, je fanj fant in se tudi drži 14. točke VVilsonovega programa. John Robich, dober stavbenik in zaveden hrvaški rojak, je dobra duša in priporočajo ga vsi soro-jaki in tudi tehnokrati. Vsi štirje so vredni našega u-poštevanja in vsi delujejo za uresničenje programa za iK*i; dom. Njihova izvolitev je odvisna od "pravih kampanjskih ma-nažerjev" in njihovih družic, koliko bodo prodali opeke za Dom-Torej, "podpirajte jih s Cfg-lom!" < Pridite vsi dne 28., 29. ir. 30. maja v našo sredo in pazite na oglase v lokalnih listih. Za dobro razvedrilo in postrežbe jamči odbor Doma v Euclidu. . James RotUr, 158. Okrašen avtomobil unije International Ladies Garment Workers v paradi po newyo(ški ulici. 20 United Rubber Workers of sov, mi, ki se največ žrtvujemo v korist društvom, naj bi ne i-meli enkrat v letu malo prostora v Prosveti! Veselice podpornih društev, a-ko nimajo zraven plesne zabave, igre in kaj drugega, niso uspe- America, ki je član OIO. V avgustu 1936 smo Šli na sUvko. Tončka Može se ni izogibala ljudi niti si ni oči zakrivala, ampak je šla na stavkovno stražo takoj prvo uro sUvke in ostala prvi dan SUvke 22 ur na straži s svo-1 j^i se tega zavedamo in za jimi» sodelavci in sodelavkami to pomagamo v svojo škodo. ter se borila ; ee. .Zmraili e Kjerkoli je bi a za delavske pravi-smo na vsaj črti. Dramsko društvo Slovenija priredi samo enkrat v letu priredi- bila sUvka, sem se tev v korist svoje blagajne. Mi udejstvovala po svoji moči in po- ge trudimo, damo čas in zaprav-magala. Da je vse to resnica," ijamo denar, pa pride človek, ki lahko dobim potrdilne dokaze od lottala št. 20 URWA. Kje pa je bil Tone, ko so de- Mak> odgovora Barberton, O. — Veseli me, da je Anton Vakioh v Prosveti z dne 28. aprila tako dobro zadel; nisem si mislila, da bo baš njega moj dopis tako poščegetal. Moj "bla-bla" je dobro poščegetal vsakogar, ki nima povsem Čiste vesti z ozirom na delavsko zavednost. Da simpatiziram. z unijskim delavstvom^ je najboljši dokaz moje unijsko spričevalo od leU 1933, namreč moja plačana članarina za vsak mesec vse do maja 19&8. Kot zaledna delavka nisem čakala pr%ž-nosti, da me bi kdo vprašal 2a *lkarJ pristop v unijo. Cim sem izvedela, da se v tovarni, kjer sem uposlena, organizira unija, sem takoj vprašala sodelavko, ki mi je zaupala, da je članica unije, naj me predlaga za sprejem* v unijo in sem jI dala denar za pristopnino. Se danes sem ponosna, ker nisem čakala, da me bi kdo vprašal, temveč sem šla v delavsko unijo sama. Kompanija je zavohala unijsko gibanje med nami, odslovila nekaj delavcev in nam leta 1934 unijo razbila. Tončka Može s štirimi drugimi unionisti je držala čarter ali po-slovnico. Leta 1986 smo ponovno organizirali unijo, v kateri je danes 95% delavcev. Za poslovno dobo v letu 19S7 sem bila soglasno izvoljena v eksekutivni odbor pri lokalu št. pravi, da izkoriščamo (Prosveto. Prosveta je vedno stala na stališču, da se podpira sUvkarje in lavci od Pittsburgh Valve & Fit- da se pomaga unijskemu gibanju, tings Corp. bili na stavki? O-1zraven pa, da se pomaga delav^ ski izobrazbi in delavski kulturi kolikor je v danih rasmerah mogoče. Na tem sUlišču stojimo tudi mi, pa če je komu prav ali Za moj "bla-bla" pa nisem rrv ar- > TT" e 4. 7f£$ i F r ■— Kitajsks zastava vihra ns podrt Insh zidov js oh Tajčsrtangu. kjer so biU nedavno Japonci strahovilo poraženi v bitki s Kitajci- stal je doma, njegovi sodelavci pa so bili na stavki in so si hoteli vratove polomiti, da ga bi dobili v unijo. Ali se še spominja, kaj jim je odgovoril? Ako gredo delavci na stavko za izboljšanje svojih in njegovih pravic, se jim ni treba smejati, češ, le naj gredo, -bomo videli kaj bodo dobili. Rajši je pustil dobro delo, kakor da bi šel v vrste organiziranega delavstva. Sedaj se je pa spravil nad me, dasi jaz nisem bila popolnoma nič kriva, če so se ga izogibali in se ga še. V unijo se bi bil vpisal, kakor so se drugi. Ce se je branil v delavsko unijo — tega ne morejo delavci še danes pozabiti — naj ne sovraži mene, kajti jaz mu nisem še nikdar ničesar žale-ga storila. Kar ima, si je sam kupil. Jaz nisem kritva. Hvaležen bi moral biti baš meni, ker sem preprečila, da ga niso ob-metali z gnilimi jajci in postavili stavkovno stražo radi njega pred dvorano leta 1936. Ali se še spominja? Sedaj mil je žal, da sem to preprečila, kajti človek, ki je tako nasproten unijskemu delavstvu, pač ni zaslužil drugega nego to, kar mu je bilo namenjeno. Kar se tiče tiskovin, moram pribiti, da se niso tiskale v tiskarni, ampak na domu mladeniča, k) ima majhen tiskarski stroj, na katerem se uči tiskarstva, ker ima veselje do tega de la. Spada pa v unijo v tovarni Columbia Chemical Corp., kjer je uposlen. Tako nam je pove dala njegova mati, predno smo dali njemu tiskovine. In zakaj pa ni Jakič, ko je bU Ujnik dramskega društva "Slovenija", dal.tiskovin unijski tiskarni, ker je tako navdušen za unijske tiskarne? Zakaj se ne naroči na ProleUrca, Cankarjev glasnik, Labor News in zakaj ne kupi vsako leto Družinskega koledarja in Majski Glas, da bi čital in se učil, tako da ga ne bi moj "bla-bla" nič zadel?! Vsi ti časopisi oziroma revije krasijo mojo hišo že leta, zato pa lahko ponovim moj "bla-bla", ker ga razumem. Svetujem Tonetu, naj se stisne nazaj, kjer je bil zadnji dve leti, kajti ljudstvo še ni pozabilo. Naj ne dela prepirov za vrček piva. Javnost v naši okolici pozna mene in njega. In ker on tako lepo govori čez brezplačno priobčitev dopisov dramskega društva "Slovenija" v Prosveti, mar ni videl plačenega glasa v Prosveti za našo prireditev? Ali je že pozabil, da "Slovenija" prireja igre skoro za vsa tukajšnja podporna društva, zs federacijo^ društvo Triglav in društvo Ljubljana 8NPJ? Kadar (»omagamo njim (»omagamo obenem SNPJ. Igrovodja in di-letanti razumejo, koliko se ml žrtvujemo za društva. Zakaj ni zapisal, koliko nam omenjena društva plačujejo za našo požrtvovalnost? Mi člani SNPJ in naročniki vseh naprednih časopi- se. uredništvo Prosvete kot naročnica prav nič silila, naj ga pri obči, ampak sem ga naprosila in zraven poslala denar za oglas. Prosveto prejemamo že čez 20 let in članica SNPJ sem 16 let ter uradnica pr* društvu 48 Triglav SNPJ 10 let. V teb letih sem mnogo storila za druitva SNPJ, kar je pač dolžnost vsakega člana in članice. In za vse moje delo pa naj mi bi bil za-branjen dopis v kolonah 'Prosvete! Danes omenjenemu dopisniku lahko sporočim, da od zadnje prireditve društva Domovina je bilo toliko prebitka, da smo plačali zastor in osUlo je še $57.27, kar je šlo v blagajno društva Domovina, Da tako je in ne more biti nič drugače, ker vem, kaj tiibila sem navzoča pri računih. On pa ni prišel na prireditev, je pa Član Domovine, torej ni zvBr ven nobenega njegovega vinarja v prebitku. Iskreno se zahvaljujem vsem igralcem, vsem prodajalcem vstopnic in vsem, ki so jih ku pili ter vsem, ki so pripomogli k tako lepemu skupnemu uspehu, da smo zastor plačali in dali v blagajno Domovine vsoto $57.27. Tako je moje poročilo in moja izjava, on pa naj stori kar hoče. Kar se tiče uradnikov, so na mestu. Od kar ga pognana, je bil na vseh sejah, katerih sva se skupno udeležila, vselej prvi nasproten prošnjam, ki so pri-, šle bodisi od ProleUrca ali v prid delavstva. Svoje ideje naj zamenja in naj z menoj deluje proti stavkokazom in proti izkoriščevalcem delavskega razreda ter za povzdigo vsega delavstva. Danes lahko tudi on kriči z menoj vred moj "bla-bla", kar je njegova dolžnost, ker ima u-nijsko karto, četudi prisiljeno. Ako treba, se še oglasim. Tončka Može, 48. Dve sliki pravičnosti Cieveland, O. — Iz stare domovin« sva prejela pismo z dvema izrezkoma iz Jutra o dveh nečednih dogodkih, v katera so zapleteni katoliški duhovniki. O-be vesti prihajata iz Fare pri Kočevju. Prva veat z dne 9. marca obravnava "čudno izplačevat nje Vlog v Fari in zanimivo poslovanje župnika v novem 'kon-zumuV Načelnik hranilnice in posojilnice v Fari pri Kostelu je župnik Andre> Stare, pa bi zdrava pamet narekovala, da on u-i pravlja hranilnico pravično kakor zahteva krščanska pravičnost in ljubezen, pravi poročilo. Zraven iupnišča je namreč odprl trgovino in oni, ki kupujejo v tisti trgovini, dobijo več de*t nsrja za izplačanje vlog, ako pustijo del tega denarja seveda e trgovini. Neka ženska je dobila 'BsUa sa Z. neofc --»euek^J Kako je z živi jen jemna zvezdah? 1 Prastara je človekova vera, da Ji.« «ih svetovih nam podobna bitja i J ra pogroatoma iz koprnenja po "jja!®* Cesto so se tu domišljavosti tKln T "^ brtl. i žilavo dogmatiko, ■Cstt** smrtjo 80 8V°je Samo tisti, ki so bili v prvi vrsti n^u reieean* tega vp«šanja, so se ^rf ho in strarno, namreč snanstveniki in * mi. Skoraj vsi pomembnejši naai.H A ffim bolj amo spoznavali sestavo tem skromnej« smo morali postajati^ ga vprašanja. Lepi 8en o E/^ podobnih bitij na tujih zvezdah 3J^ nih premičnicah, je danes mendaVonl^ Naravno je, da se je znanost a^u J J oziru najprvo zanimati za najbližja Z j? telesa in da je začela raziskovati niihl^! ljenjske pogoje, ko ji je posti ^"jj problem načeti s pripomočki stvarne^ J2 nomakega opazovanja, z daljnogledom in S no fotografijo. Ti življenjski pogoji 0 t Stvu naslednji: Svetovno telo mora ^ skorjo kakor zemlja in U skorja mora «2 vati določene redilne snovi. Manjkati nei2 seveda voda in ozračje mora obdajati sveto^ telo, ozračje podobno našemu. PovršinskTt« peratura sme nihati samo v določenih mZ Tn končno mora zvezdo obsevati soncu dodZ svetilo. 01 Poglejmo, kako ustrezajo tem pogojem mj sosedi * Med njimi je telo, katerega neobljudenoiti Uko očitna, da ne potrebuje niti posebne kol trole z daljnogledom. To je Mesec. Nikoli I to niti z največjimi teleskopi niso na Mesefc površini odkrili niti sledu kakšne pooblačena To bi se moralo brezpogojno zgoditi, če bi bi na Mesecu kakšno ozračje. Danes vemo, (3 tega ozračja nima. Vemo natančno, da je j sec mrtva in pusU kamenita puščava, ki je neobsevani strani predana kozmičnemu mri na sončni strani pa jo sežigajo neusmilji sončni žarki. Vsak zvezdoslovec bi danes ložil roko v ogej za trditev, da je Mesec ljudfen in mrtev. Bodoči rodovi bodo imeli mara nekoč priliko, da sami na Luni ugotoi jo, da je U trditev pravilna. Tudi Mart, nam najbližji sosed med pi nicami, je zelo neprijetno bivališče. In do dobnega rezultaU prihajamo, če iftemo n nosti življenja na drugih naših planetih. Orj ka Jupiter in Saturn sU na svojih površinah prevroča, nemara celo žareče tekoča ali plia sU, tako da se Um kakšno življenje ne razvijati. Nasprotno pa je Mart zelo his planet, ki sicer v nekaterih ozirih sliči zemlji. Bil je celo čas, ko so znanstveniki tr no verovali, da je obljuden. To je bilo ted| ko je slavni zvezdoslovec Schiaparelli na sj govi površini odkril proslule "prekope", ki jih smatrali za delo ljudem podobnih bitij.! krat so bili o tem tako prepričani, da so n sali celo veliko nagrado za tistega, ki bi uspelo dobiti kakšno zvezo s to premični« njenimi prebivalci. Te nagrade do niao mogli podeliti. Nasprotno pa so ugol da so Schiaparellijevi "prekopi" optične -moprevare, nadalje so odkrili, da ima Mart lo redko ozračje, v katerem je silno malo ne pare. Višje razvite življenjske oblike šnih pogojih pač ne morejo obstojati, i pa tudi ne moremo za trdno reči, kakAna si izbere organsko življenje za svoj razvoj, ga kdaj zanese na Ukšno premičnico. Tudi zemlji so odkrili bitja, ki žive v popolnoma gačnih življenjskih okoliščinah, nego « nam normalne. Poznamo celo višje raiv valake oblike, ki se dobro počutijo v utrni petroleju, v silni vročini itd. Podobno j« nero, kjer možnosti organskega življen moremo povsem izključiti. Skozi njeno no gosto ozračje pa nismo mogli še ni* gledati na njeno površino. Nasprotno i Merkurju, da predsUvlja bržkone mrt»» ščavo kakor Mesec. Kar se tiče najbolj ljenih premlčnic, Urana, Neptuna in niamo mogli zagrabiti doslej z opazovi nobenega dejstva, iz katerega bi lahko ljivo sklepali o organskem življenju M Vsekako pa je življenje, če na vseh teh # zvezdah eksistira, popolnoms druf»«» si ga mi predsUvljamo. ... Za moderno astronomijo je značilno, postala v vprašanjih, ki si jih drznejša, prevratnejša in globlje sefV"^ tO je bila kdaj prej. Tako obravnav« «>rašanje o življenju na zvezdah likopoteznejše nego nekoč. V' vam razmotrlla n. pr. vprašanje, dali je rm (Dalj« na Z. ■trsaU (Iz Prosvete z dne 23. majs 1** Domače vesti. Cela vrsU shod« lo naznanjenih v Penni. Glsvn vseh teh shodih je bil Etbin KrisUa Delavske vesti. V WinnipcfO. stavkalo 15,000 delavcev. Svetovrta vojna. Nemci se pH*» novo ofenzivo na zapadni frontJ Sovjetska Rusija. Iz likih anarhističnih izgredih. tirali 500 anarhistov in razpusti" tičnih organizacij. Vesti iz Jugoslavije (Iirirva poročila ta Jagaelavtje.) kL-.il se j«. Sv. Trojici £2h uricah je živel* STakrbeh 58 letni vmičar fi Fajs- Majhno posestvece fo iete dni dobil poziv od ErlkegS sodišča, da mora ™ 8odno razpravo - naj-, raradi dolgov - je moža-obupal in se je obeeil. Ko je Cilin Jože našel očeta mr-^ je se sam zaužil strup, hoditi očetu v smrt. Toda do-T*> fanta še pravočasno fc in ga spravili k zdravniku. IB je izpral želodec in ga re- imrti. bijanskižupan potuje v Ameriko dni je odpotoval ljubljanski hn dr. Juro Adlešič v Ameri-da bo zastopal Ljubljano pri iritvi "Jugoslovanskega kul-vrta" v Clevelandu. O je župan poročal na seji janskega mestnega sveta 3. obširneje. Opisal je pomen kulturnega vrta in navedel, Ljubljana že podarila za ta jtip pisatelja Cankarja. (Da kip ukradli in namestu nje-lostavili njegov posnetek, te-njbrže ni poročal.) Zdaj za itev pa je odbor Jugoslo-ike&a kulturnega vrta pova-,jubfjano, da na slavnostno tev pošlje svojega zastop-Sel je župan sam in s sabo tudi tri likovske umetni-Jarila. Mestu Clevelandu bo iril v imenu ljubljanskega a »oho Toneta Kralja "Slo-univerzi v Pittsburghu akčev portret pesnika Pre-in Sternenov portret Juri-ege. Raznim predstavnikom riških oblasti in slovenskim ienskim organizacijam pa izdelil razne albume s slika-Ljubljane in Slovenije. finski svet je vzel ta župa-referat o njegovem popoto-u v Ameriko na znanje in ii svetnik Osana je naročil u, naj sporoči Slovencem v riki pozdrave Ljubljane in incev in željo, da bi oetala zveza s staro domovino Ju-ivijo in Slovenijo vedno ži-tesna. rodu je župan Adlešič iz Beline (že ime priča to) in Ljubljani odvetniško pisar-V katoliškem političnem gi-se udejstvuje že dolgo in je ►redsednik ljubljanske orga-ije vladne stranke. Ko je nekaj leti vstopil dr. Koro-vlado in so dobili torej kleti v Sloveniji oblast v svoje je bil dr. Adlešič imenovan pana Ljubljane, kjer so žugali dolgo let sami nekleri- na nesreča, ki jo je podal sam Bog Bistrici pri Tržiču se je lila dne 4. maja smrtna ne-• Tamkaj kopljejo pesek in " je šel na delo v gramozno Janez Kerftič s svojim sitoma iz Kovorja. Ko je za-v Plast, da jo odstreli, se je "drla in pokopala Keršiča P* se je zadnji hip re-■t* »o izkopali izpod plazu anallčenega in so ga pre-v tržiško mrtvašnico. Milji "Slovenec" — 5. ma-l* lma že natanko poroči- lo, zakaj je prišlo do te nesreče. Poslal da jo je sam Bog, ker je Šel Keršič delat na dan svetega Florijana, ki velja za Tržič in okolico za praznik, ko ne sme nihče delati. Ta smrtna nesreča pa da je "opomin, da je treba v mejah tržiške župnije praznik sv. Florijana spoštovati!" To je prvi vzrok te nesreče, ki je torej božja kazen. Je pa še drugi vzrok, ki ga mimogrede navaja "Slovenec". Ponesrečeni Keršič je bil namreč "oče enajstih mladoletnih otrok in je presedel mnogo v zaporih, ker se je javno večkrat prišteval h komunistom." Po vsem je torej za "Slovenca" jasno, da ranjki ni mogel pričakovati drugega, kakor smrtno nesrečo. Praznik sv. Florijana je namreč že nad sto let za tržiško faro poseben dan, ko se ne sme delati^ ampak je treba moliti k sv. Florijanu. Leta 1811 je namreč velik požar uničil trg Tržič s 151 hišami, smrt pa je našlo v ognju 75 ljudi. Od tedaj Tržič slovesno praznuje dan sv. Florijana. "Slovenec" pravi, da je bog že lani namignil, da je treba spoštovati ta dan ln izvrševati obljubo. Ko je namreč lani neki čevljar s pomočniki ravno hotel pričeti z delom na ta dan, je v njegovi hiši nastal ogenj. Brezbožnega komunista Keršiča pa tudi ta opomin ni prestrašil. Ker je imel doma veliko družino in je bilo zanjo treba delati, je šel tudi ta dan delat v gramozno jamo, pa ga je zasulo in ubilo. Tako torej naš Bog z ognjem in smrtnimi nesrečami poučuje ljudi in oznanja ljubezen do bližnjega. Kaže pa, da se je ta bog od svetega pisma do ljubljanskega "Slovenca" precej spremenil! IZPRIMORJA Zopet nesreče z granatami Zopet moramo poročati o novih nesrečah « bi ftivljenske klice romale akoel svetovno prostornino od ivetde do zvezde, ne da bi a tem agublle svoja življenjake sile. Eno ismed rešitev tega vprašanja je podal ie I. 1871 sloviti fizik lord Kel-vln, ki Ju /uh topu I mnenje, da bi mogli takšna življenjske klica prenašati skozi avetovje meteo-rltl. Mnogi pomembni raziskovalci so se tedaj priključili njegovemu mnenju, n. pr. Helm-holtz, fiziolog Preyer ln botanik van Tieghen, In še danea te možnosti po natančnih raziskavah ne odklanjajo." Vemo, da potujejo ogromni voletoki meteorov in meteornega prahu skosl prostorja ln ž njimi lahko potujejo bres nuditi j njega kakor na veliki ee-ati tudi žive klice od zvezde do zvezde. Po Izkušnjah Iz laboratorija bi Jim strašni mras aveto v negu prostora pri tem ne mo* gul škoditi. ftvedskl fizik Arrhenlua Jo pokazal še neko drugo moinoat aa prenašanja žlvljanja. Svetloba ja sposobna učinkovati na naj-manjša telescu s nekim pritle-kom in Jih poganjati prod eeboj. Izračunali so, da bi mogla na ta način premikati tudi najmanjše tros«, ki še immIJo livljonje. Take možnosti, da bi življenje potovalo od zvezde do zvezde, ne moremo zavračati. Ca zadana to življenje na avojem potovanju kdaj zvezdo, ki ja podobna naši zemlji, tedaj bi a« moglo tam naseliti in pričeti avojo razvojno pot. Da bi takšnih zvezd, kakršna je nafta zemlja, v svetovni pro-atornini ne bilo ša kaj, o tem pač ne moremo dvomiti, čeprav do-alej še nismo mogli odkriti no-bona, ' I'o rssprtvf dr, N. RlrhUrjS'kj. Zakon — praktično Vlak z mladoporočencema Je priapel v |sMiaielako mestec«. "Milan." meni toničlea, "narfr dlva sa, kakor da bi bila i« dolgo poročena." "V redu, kar vadlgni kovče* ga," meni novopočani mož. pohli/Aajts PflUROEOrS TRAVE Folklore Radio Keery Sunda? trem 1 to S F. ML Msllsa WWAK - IM DO0TOJZVU3J; Bratje Karamazovi 'Samo po obrazu? Vsi vaši dokazi ao v tem?" "Drugih dokazov nimam." "In zastran Smerdjakovljeve krivde ae takisto ne opirate niti na najmanjši drugi dokaz razen na beeede svojega brata in na izraz njegovega lica?" H "Da, drugega dokaza nimam. Nato je državni pravdnik preatal vpraševat*. Aljoševi odgovori so bili silno razočarali občin-etvo. O Smerdjakovu »o pri naa govorili ie pred razpravo, ta je bil nekaj slišal, oniJe opozarjal na to in to, govorili »o tudi o Aljoši češ da je zbral nekakšne posebne dokaze v bratovo korist in za lakajevo krivdo-in evo, zdaj ni bilo ničesar, nikakih dokazov razen neUkšjie. ga moralnega prepričanja, tolikanj razumlji-vega pri njem, ki je bil obtožencu rodni brati A zdaj je jel tudi Fetjukovlč vpraševati. Ko mu je odgovarjal na vprašanje, kdaj ja obto-£nei PnTv za prav govoril z njim, z MJ<*>,o svojem sovraštvu do očeta in o tem, da b ga utegnil ubiti, in ali je na primer to slUal od njega pri poslednjem svidenju pred katastrofi^ je Aljoša nenadoma zdrznil, kakor da sa je šele zdaj nečesa spomnil in zavede : "Zdaj se spominjsm neke okolnosti, ki sem bil sam ia čisto pozabil nanjo; takrat ml je bila tako nejasna, a zdaj..." In Aljoša, razvnet po misli, ki mu je bila očividno šele zdaj nenadoma prišla na um, Je povedal, kako se je pri poslednjem svidenju, ^ dravaaom ol) cesti pruti samostanu, Mitja tolkal po prsih, "po gornjem delu prs" nekajkrat ponovil, da ima sredstvo, s ter mu katerim bi lahko obnovil svojo čast, ln da Je to sredstvo tu, tukajle, na njegpvih prsih ..." Takrat eem mislil, da Ja govoril o svojem srcu, ko se Je tolkel po prsih," Je nadaljeval Aljoša, "o tem, da bi v svojem srcu lahko našel moč, da sa reši nekakšne strašne sramote, kl ga Je čakala in ki se Ja niti meni ni upal priznatL friznam, takrat sam ree menil, da govori o očetu, češ, kakor od sramote se stresa ob misli, da bi utegnil iti k njemu in zagrešiti nad njim kako nasilja, mad tam pa Ja takrat baš nekako na nekaj kazal na svojih prsih, tako da me je, to pomnim, ie takrat prešinila nekakšna misel, da srce vobče nI na tistem kraju prs, ampak nlie, on pa ee tolče veliko više, tukajle, tik pod vratom, in zmerom kaie na tisti kraj. Moja misel se mi je zazdela takrat neumna, toda on je kazal nemara prav na tisti ikapulir, v katerem je bilo zalitih teh poldrugi tisoč rubljev 1 .. ." "Prav tako Je bilo I" je zdajci kriknil Mitja s svojega mesta. "Bes je, Aljoia, res je, nanj sem takrat udarjal s pestjo 1" Fetjukovlč je jadrno planil k njemu, roteč ga, naj sa pomiri, obenem pa se je krčevito oklenil Aljole. Aljoia, kl se je bil ogrel ob svojem spominu, Ja s vročo zgovornostjo izrazil domnevo, da je bila tista sramota po vsej verjetnosti prav v tem, da Ja sicer imel pri sebi tistih tisoč pat sto rubljev, ki bi Jih bil mogel vrniti Katarini Ivanovnl kot polovico svojega dolga pri njej, a se je vendar odločil, da ji te polovice na vrne, ampak jo porabi za nekaj drugega, to je, za to, da odpelje Gruienjko, če bo ona hotela ,.." 'Tako Je, prav tako," je vzklikal Aljoia v nenadnem razburjenju, "baš tako je brat vzkliknil, da bi polovico, polovico te sramote (besedo "polovico" je nekajkrat ponovil) lahko takoj vrgel s sebe, a da je v slabosti svojega značaja tako nesrečen, da tega ne bo storil . .. da ie naprej ve, da nima moči in ne more storiti tega!" "AH se trdno ln jasno spominjate, da se je tolkel prav po tem delu prs?" je lakomno vprašal Fetjukovlč. "Jasno in trdno, zato, ker sem prav tedaj pomislil: zakaj se neki tolče tako visoko, ko je srce nlie, in takrat se mi je zazdela moja mi-eel neumna . . . spominjam se, da se mi Je zazdela neumna ... kar tako mi je linilo po glavi. Prav zato sem se zdajle tudi spomnil. Le kako sem mogel vse dotlej pozabljati na to! Kazal Js prav na U Ikapulir, kakor bi hotel reči, da ima sredstva, a da ne bo vrnil teh poldrugi tisoč rubljev! In pri aretaciji, v Mokrem, je tu-di vpil — to vem, povedali ao mi — da smatra sa najbolj sramotno dejanje vsega svojega živ-Ijenja to, da se Je, čeprav je imel sredstva, da bi lahko vrnil Katerini Ivanovni polovico (baš polovieo) a\ ojega dolga In s tem prestal biti tat v njenih očeh, vendarle odločil, da ji he vrne, in rajši ostal pred njo Ut, nego da bi se bil ločil od denarja! In kako ga je pekel ta dolg, kako ga je pekel!" je na koncu vzkliknil Aljoša. Razume se, ds se Je oglasil tudi državni pravdnik. Poprosil je Aljošo, naj še enkrat opiše, kako je bilo vse to, in je nekajkrat trdovratno silil vanj z vprašanjem: ali se je obtoženec res tako tolkel po prsih, kakor bi na nekaj kazal, ali se ni morda kar tako tolkel s pestjo po prsih? j "Saj se tudi ni s pestjo!" je vzklikal Aljoša, "ampak baš s prsti Je kazal, sem kaj le je kazal, zelo visoko ... Le kako sem mogel do tega trenutka tako čisto pozabiti na to!" Predsednik se je obrnil k Mitji z vprašanjem, kaj more reči glede na pravkaršnjo izpovedbo. Mitja je potrdil, da je bilo vse prav tako, da je ree kazal na svojih poldrugi tisoč rubljev, ki jih je imel na prsih, tik pod vratom, in da ja bilo to seveda sramota — "sramota, ki se je ne odrečem, naj sramotne jše dejanje v vsem mojem življenju!" ja zavpil Mitja. "Lahko bi jih bil vrnil pa jih nisem vrnil. Rajši sem ostal v njenih očeh tat, a vrnil jih nisem, in največja sramota je bila ravno v tem, da sem naprej vedel, da jih ne bom vrnil! Prav imaš, Aljoša! Hvala ti, Aljoša!" S tem je bila zasllšba Aljoše končana. Važna in značilna le bila baš okolnoat, da se je na-šlo vsaj eno dejstvo, vsaj eden, pa recimo, da samo neznaten dokaz, akoro la namig na dokaz, da je Mitja res imel ikapulir, da ja bilo v njem poldrugi tisoč rubljev ln da se obtoženec med preiskavo ni lagal, ko je še v Mokrem izjavil, da Je bilo tistih poldrugi tisoč rubljev "njegovih". Aljoia je bil vesel, ves rdeč od zadovoljstva je odiel na mesto, kl so mu ga pokazali. Se dolgo je ponavljal sam pri sebi: "Kako sem to pozabil? Kako sem mogel pozabiti? In kako da sem se lele zdaj mahoma spomnil!" Pričela se je zaslilba Katerlne Ivanovne. Ko se je pojavila, se je raznesel po dvorani nenavaden nemir. Dame so segale po lornjete in kukala, molki so se zganili, nekateri so celo vstajali s svojih sedežev, da bi jo bolje videli. Vsi so potlej zatrjevali, da je Mitja mahoma prebledel "kakor prt", ko je ona stopila v dvorano. Vsa v črnini se je skromno, toliko da ne boječe približala mestu, kl so jI ga bili nazna-čili. Po obrazu je ni bilo poznati, da bi bila vznemirjena, toda odlpčnost se je bliskala v njenem temnem, somornem pogledu. Omeniti moram, kar so pozneje mnogi trdili: da je bila v tistem trenutku čudovito zala. Izpregovorila je tiho, a razločno, da se je slilalo po vsej dvorani. Izražala se je nenavadno mirno ali se vsaj trudila, da bi bila mirna. Predsednik ji je oprezno in spoitljlvo pričel zadajati svoja vprašanja, kakor bi se bal, da se ne bi dotaknil "nekih strun", ln bi spoltoval njeno veliko nesrečo. Toda Katarina je že ob prvih besedah odločno izjavila na eno izmed zadanih ji vpraianj, da je bila obtoženčeva zaročenka ln nevesta, "do tistega dne, ko me je sam zapustil . . ." je tiho dodala. Ko so jo vpraiali zastran treh tisoč, ki jih je bila zaupala Mitji, da bi jih po pošti poslal njanlm sorodnikom, je trdno odgovorila: "Nisem mu jih dala bal zato, da bi jih nesel na polto; takrat sem slutila, da zelo potrebuje denarja ... V tistem trenutku . . . Dala sem mu te tri tisoč s pogojem, da jih odpošlje, če hoče, v teku meseca. Ni se mu bilo treba pozneje tolikanj mučiti zaradi tega dolga . . ." Ne bom ponavljal vseh vprašanj in natanko vseh njenih odgovorov; podati hočem samo bistveni zmisel njenih izpovedb: "Trdno sem bila prepričana, da bo še vedno utegnil odpoalatl ta tri tisoč, samo da dobi od očeta," ja nadaljevala, odgovarjajo na vprašanja. "Zmerom sem bila uverjena o njegovi nesebičnosti in poštenosti . . . njegovi visoki poštenosti ... v denarnih stvareh. On ja bil trdno prepričan, da dobi od očeta tri tisoč rubljev, in mi je nekajkrat pripovedoval o tem. Vedela eem. da ja s očetom razprt, in sem bila in sem Še danee uverjena, da mu je delal oče krivico. (Dalje prihodnji*.) ^ PROSVETA dobro govore in že s prav malo vaje bi v tem pogledu lahko dol segli Evropejce, a v napoto so jim srednjeveške navade, ki jih današnji moderni Čas ne pozna več. Na svojih svečanostih govore Japonci radi strokovnjaško in spontano. Vstaj s jo drpg za drugim, včaaih jih vstaie tudi deset in govore po petJdo petnajst minut. Značilno jeida v svojem jeziku za to v i^/ govorništva nimajo izr«a Na nekem banke t tu so nekega Japonca posadili zraven moje Žene. Nekaj časa je bil zelo zgovoren, končal je pa s? besedami: "RekJi so mi, da bom sedel pok« vas, zato sem si pripravil šeat snovi, ki bom o njih govoriL Zdaj sem jih končal in vam nimam ničesar več povedati." To preprosto, neposredno in neizumetničeno vedenje je za Japonce' značilno. Ta črta v njihovem značaju nas omamlja, kajti v njej vidimo vso njihovo prirojeno nepoflfednost. Tujci pogosto mislijo, da je molčanje dokaz njihove zapetosti; a to mnenje je napačno. Japonci ne molče zato, ker bi radi pred drugimi skrili svoje misli, ampak samo spoštujejo podelovana načela in nič več. V svojih intimnih odnosih kažejo Japonci več is-kresnosti kakor katerikoli narodi samo pred malimi otroci spu ste docela vajeti svojim prirojenim nagnjenjem. Na velikih shodih ae zde potrti proti jtujr PONDfeUrXg „,Tf1 cem so pa zelo oprezni in redkobesedni. Odnosi med možem in ženo slone že od pamtivega na prikrivanju čustev. Zena gre ® možem redkokdaj v družbo, banketov se pa navadno udeleže le možje. Na banketih žene redko vidimo, pa tudi tedaj, če pridejo, so samd zase in možje se vedejo, kakor bi jih niti ne videli. Japonski mož pravi svoji ženi "gu4i", to je "moja trapica". V srednjem veku ji je rekel "moja kuhinja'' ali pa "moja spalnica". Japonci si takšno nagovarjanje razlagajo tako, da je njihovo narodno načelo podcenjevati vse, kar se tiče posameznega. Res je pa, da je za Japonca njegova žena manjvredno bitje. Japonka krčevito pazi, da ljudje ne izvedo, da je njen mož vanjo zaljubljen. V razgovoru z i japonskimi deklet jim je moja Sena pokazala rokavico, ki jo ja dobila od mene, in jim relkla: "To mi je ^podaril moj mož." Dekleta so se glasno zasmejala. Zdeb (if jim je, da je moja žena v družabnem oziru zelo pa dla, ker se je pohvalila, da je dobila dar od moža, to je, da ni o-atala skromna. Japonska dekleta so mislila, da je storila to zato, ker jim je hotela dati na zna nje, da stoji v družabnem oziru nad drugimi poročenimi ženami Mnogo Japoncev sem vprsšal ali ee jim v nenadni nesreči zd dolžnost, da najprej rešijo svoje žene; nikoli nisem dobil iskre nega odgovora. Možje so mora o tem problemu šele premišljeva ti, kakor da je to zanje neka nova misel; navadno so mi odgovorili: "Mogoče". Nedvomno bi možje najprej rešili otroke, ker imajo na Japonskem otrdke zelo radi. Zelo verjetno je pa, da b si večina Japoncev mislila, da s bodo njihove žene v nevarnost že same znale pomagati Značaj Japoncev in se čisto strinja a njihov i nI splošnim nagnjenjem k izolacl- i. Napisal J. W. Mason v "Prensi" Buenos A i res Japonska zapet ost Zapetoet je ena izmed najznačilnejših črt japonskega značaja. Na miselnost Japonskega naroda js vplivala ie vsč ko tisoč let in njen vpliv ee čuti ns vesh po» ljih japonskega narodnega življenje. To je najnevarnejša lastnost Japoncev. Odkritost in za upnoet valjata pri njih za pomen jfclj i voet značaja. Zato svoja miselnosti ne samo, ds niso mogli razviti po naravnih sposobnostih, ampak so dosegli še to da jih drugI narodi tako rekoč sploh ne raaumajo. Njihov s mol Čet nost ja prišla U ▼ pregovor Kttgl: Prva prigoda "Katero številko sobe imate, gospodična? ... ." "Sest in petdeset," je rekla Erika in se potlej obrnila k dvi-galskemu strežniku, ki je strumno Jtakitf-jnitfhfliLSfi^^ Kar je zdaj videla, je spreme- la ni. Morebiti je pa le sama i nilo njen strah v brezmejno str- mu kriva? Morebiti je pa a men je. Na postelji je ležala rumena, svilena moška pidžama, skrbno pripravljena, da jo bo lastnik lahko takoj oblekel. Le kako je prišla na njeno posteljo? Ko se je iz zbeganosti docela osvestila, je videla, da sta bila poleg divana dva velika, svetla usnjena kovčega, ki kajpada tu AGITTRAJTE ZA PRO8VKTO1 Vratar je nato vzel ključ in ga ponudil strežniku. Erika se je začudila, a koj nato se ji je zazdelo lepo, da ji strežejo kakor kakšni veliki dami. Stopila je v dvigalo. Strežnik jo je pripeljal v njeno nadstropje. Zahvalila se mu je in je X> baržunastorjavi preprogi od-brzela v svojo sobo. Ura v zvoniku je odbila deset, ko je odprla vrata. Stopila je v sobo, ne da bi prižgala luč, in sedla na divan nasproti postelje. Pred odprtim oknom je veter pozibaval cestno svetilko, da je metala po sobi mogočno senco. Iz plesne dvorane je v sobo počasi in pridušeno udarjala godba, se vpijala v živce, vzburkala sanje in vabila k prigodi. Erika se je bila v jutranjih u-rah vrnila z maturitnega potovanja iz Nevv Yorka. Zelo lepo je bilo, zelo zanimivo in zelo dolgočasno. Zdaj je bila spet v lepi domovini. Sedela je v velikem hotelu in pričakovala svojega o-četa, ki je imel priti ponjo. Morebiti je preplaha, je pomislila Erika. Morebiti bi pa vendarle Šla v plesno dvorano in se zabavala, kakor se zabavajo druga dekleta njenih let. Ze se je pripravljala, da bo sledila opojnim zvokom, ko je iz-nenada nekaj groznega uklenilo njeno pozornost. Vselej kadar je nad posteljo zanihala senca ulične svetilke je videla, da leži na postelji nekaj, kar se je zdelo kakor senca kakšnega moža. Kakor je bila Erika drugače odločna, to pot jo je strah čisto zme-del. Bolščala je v posteljo in zdelo se ji je, da so ji noge kakor ohromele. Nedvomno, na postelji je ležalo nekaj, kar je kazalo obrise člo-veškegs telesa. Ali je bil to zares človek? Cez nekaj minut se je dekle zbralo, skočilo pokonci in prižgalo luč. di nista bila njena. Potlej je opazila, da je bila pisalna miza pomaknjena počez v kot pri oknu, medtem ko je bila v sobi, ki jo je bila popoldne najela, pisalna miza ob steni. Ali so njeno sobo morebiti oddali, ko je bila zunaj? S tem vprašanjem se pa,ni dolgo ba-vila. Iznenada se je zasmejala. Saj to je prigoda, čeprav ne takšna, kakor je o njej sanjarila, a prigoda je vendarlš. Na njenem svežem obrazu se je pojavilo veselje. Jela si je obedovati kovčega, enega je odprla, potlej je pa stopila k pisali mizi. Tam kaj je našla priprlvljene papirje in na nekem pisemskem ovoju je brala moško imi Kurt Dhie-sen je bilo napisati z malimi, lepimi črkami. Ze ime je bilo roman. Kdo bi neki utegnili biti, ta Kurt Dhie sen? Pisatelj, igralec, pilot, ali pa morebiti inženir, ki snuje velike načrte? In kakšen je neki? Velik, plavolas, vitek, ali je morebiti kakor sam vrag, ki njegove oči kakor žaromet zro v daljavo? ... Ali je pa morebiti majhen, debel, nefumen? . . . Na lepem ji je Šinilo v glavo, da bi na pripravljeni papir nekaj napisala. Na primer: "Nekdo je pri vas vlomil. Uganite, kdo? Razen tega mi vaša rumena pidžama ni všeč. Grde barve je in v temi je videti kakor mrtev človek! ..." A to se ji je zdelo vendarle malce preveč drzno. Spomnila se je, da je že odraslo dekle in da nič več ne drgne šolskih klopi. In začela se je vpraševati, kaj naj počne, da se ne bo vpletla v kakšen škandal. Ali naj odide k vratarju in ga terja za odgovor? Ali ji ne bi rekel: 1 * "Pol ure ste že bili v sobi in ste šele zdaj opazili, da ni vaša?" Boj Bog, na to niti pomisli- Ako bi hoteli našteti vae faze, ki jih je prestalo to njihovo nagnjenje do iaolaclja, bi morali našteti vse tiste svojstvenoatl, ki so značilne sa japonsko kulturo. Evo nekaj primerov, kl sd posebno značilni: pritlikavo drevja; način, kako Japonci aedejo na tla; jedi. ki Jih servirajo na zelo majhnih krožnikih; ozkotirne želeanice; pesmi v treh stihih in sedemnajstih zlqgth; oaka ulice; dojenčki, ki Jih matsre krepko nosijo na hrbtu; budistični nauk Zen, kl se pp njem resnica ne more povedati a besedami; ponavljanje istih tonov v glasbi; enoetanovanjske hiša f spalnico, jedilnico ln salonom; in naposled njihov nizki stas. V družabnem občevanju Ja- ponci to svojo lastnost še stopnjujejo, tako, da je to tujcem ae* lo mučno. Le-tl se morajo namreč truditi, da pogovor ne zastane, Japonci se pa zadovolje samo s besedico: "So?", kar pomeni "Res?" ali pa vzklikajo: "Kaj ste rekli r Na japonski gostiji, kjer gosti sede na tleh. se včasih razvije prav živahna zabava, a predan začne delovati "ska", je razgovor navadno omejen samo na nekaj prisotnih. Kadar Japonci prirede banket po evropskem o-bleaju — ta navada se pri Japoncih vse bolj Mrl —- js vse tako tiho kakor v cerkvi. Ne slišiš niti šepetanja, čeprav je povabljenih več sto gostov. Ce pa kakšnega Japonca vendarle zaprosijo, naj gostom spregovori, oprav 1 to svojo dolžnost sijajno. Ce Japonci hočejo, lahko prav odšla v tujo sobo in je ključ 1 čajno odklenil? Hotela je baš pogledati, ki ro številko ima soba, a za t« bilo več časa. Zaslišala je pri šene korake in moške glas Nekdo je celo potrkal na vn "Da," je rekla Erika io \ se ji je tresel od razburja Vratar je odprl vrata io jal: Zahtevali ste ključ it. I in petdeset, a vi imate vei sobo št. pet in šestdeset." V Erikin lepi, okrogli obri planila temna rdečica. ."Ah, da!" je zajecljala i dregl, vzela pravi ključ in 1 bešenimi očmi odhitela n vratarja in neznanca, stojed za njim. Dotlej je Erika poznala m zmedo, če jo je kdaj kateri | fesor zalotil pri slepariji, zdi je bila pa očitala, da je sam se vrgla sum, ds je vlomilki jutri bo prišel njen oče in bi zvedel. Vso noč ni mogla a niti oči in nekajkrat ji je p na misel, da bi vstala in nai vaj odšla iz hotela. Zjutraj je ostala v pod Odločila se je bila, da ne vit prej, dokler ji ne bodo javili je prišel oče. Okoli enajsti! potrkalo na vrata. Najprej I no, potlej močneje. Erikajei nila, da nikogar ne bo pusti sobo. Potlej jo je pa venš premagala radovednost, in v| šala je, kdo je zunaj. Oglasila se je sobarici a jala, da bi rada oddala neko smo. Erika je skočila i pod odhitela k vratom, jih odprli vzela pismo. Najbrže je odi ta, je pomislila. Komaj je P« gledala pisavo, ae ji jejj da zasvitalo, da je bilo P«" zvezi z njeno prigodo. Kir« ji je postalo. "Cenjena gospod,fnl- JH la v pismu. "Razveselili «* da ste obiskali mojo** ljubeznivo je bilo to. ViM še zmerom plava v njej.J™ res se vam ne bi upal pm mi ne bi bil izginil zelodnj spomin, ki ste ga*»wj bržkone vzeli s seboj^* ram dvigati pa, pridite v govorilni 1 kaj vas pričakujem. "Podlež!" je siknila Demonstracije členov unije držsvnih hurgu. Pa. mestnih uslužbencev pred državno zbornico v Harris- ___ . _ __1 je hitro ob* Potlej se j* vročično odhitela po Stopila je v govoriln^osj hotela nahruliti njegova vljudnost jo F j sto razorožila. R*^, * | Kurt Dhiesen P™^^ kor si ga je bila P^ "Krivico sem vam --je oprostil. "Spon* je oprosui. ^ ksr nsšel. Prstsn je "Prstan!" £ U Erika s pr»*l«*J» , men jo je vendsrk Btrm*il — Ji*< "Da. In reisn tez* r.j skupaj samo prrt** vas videti, hotel znati, ker .. . "Ker "Da." Je pHin*l omamljiva lepoU ** vila v zadrero.L"^ je nikoli ne bi ««*»^ Erika j« bita med obema se j« ki včasih traja* MK • ***