leto 193u — številka 25. Vi ste luč sveta ... Misli si, prijatelj, da si mož resnih načel in piemen:tega življenja. Ker je v tebi pravo krščanstvo, zato neguješ svoje notranje življenje. Čist si, zmeren, resničen, ureen, zvest; urediš si življenje po vrsti, pripravljen si pomagati bližnjemu, spoštuješ v njih čast človeka, ker spoštuješ tudi samega sebe. Z eno besedo: to si, kar imenujemo plemenit in trden značaj. Ali se ti je treba zato skrivati pred tvojimi tovariši in prijatelji? Ali je sramotno biti plemenit in značajen človek? Ali se kdaj zgodi, da se kdo tega sramuje? I seveda; nezrela mlad na, v kateri notranje življenje še ni pognalo korenin in še ni privzelo nobene določene oblike, ki je. še kot nezrel sad, ta je včasih že otročje občutljiva, ima še malo lastnega moralnega življenja, tako malo notranje jasnosti, da v resnici včasih misli, da mora delati, kar druge vidi, k čemur jo napeljavajo mladi, včasih tudi stari neznačajneži. Saj vemo, da so pogosto stari ljudje poguba mladine. Mislim torej, da tisti, ki si je*pri-pravil lepo notranje življenje, ki se je povzpel k moralni jasnosti in je tako v njegovi luči zasijala luč, temu v resnici te luči ni treba postavljati pod mernik. Saj s tem pokaže, da mu je njegova čast več vredna kot njegova suknja, ki mu zmernost in vzdržnost več velja, kot pa dobljena stava za toliko in toliko litrov, da mu je v večje veselje skrb za družino kot pa najrazkošnejša veselica. Vedno so bili in so še pogumni možje, ki store, kar je storiti treba in potegnejo s svojim zgledom druge za sabo. Res, nekaterim je Bog dal nekako vodilno moč. In tudi v moralnem življenju ni drugače. Posamezni možje, ki so prežeti od resnih krščanskih načel so nosilci luči. Iz njih izhaja moralna moč, iz katere potem raste novo višje življenje za posamezni narod in končno tudi za vse človeštvo. Kaj, ko bi tudi ti postal tak nosilec luči? Saj ti ni treba za to podajati nikakih izjav v javnosti; to se zgodi kar tiho, ali vsaj brez posebnega poudarka. Prav res, za to ti ni treba postati čudak ali posebnež. Od teh dveh tudi ne izhaja kaka posebna svetloba, rajše zatemnujeta svojo okolico kot pa, da bi jo razsvetljevala in tudi nikogar nc ogrejeta. Taka temačnost duše tudi ni pravo krščanstvo. Saj si Kristusa ne moremo predstavljati kot kakšnega čudaškega, čmernega in črnogledega človeka. Na vsem njegovem življenjskem potu je njegov obraz žarel plemenitega in svetega življenja, ki je bilo v njem. Ni grmel in zbujal strahu. To je bilo najlepše in najbolj privlačno na njem, prav ta preprosta skromnost, tisto vesele, s katerim je te resne večne resnice učil in sam živel. Ni pa bilo v njegovem nastopu nič narejenega, nič umetne ljubeznivosti. Vse je prihajalo iz njegove notranjosti in je bilo iako pristno in resnično, da se je moral vsakdo njegovi skrivnostni veličini ukloniti in se nihče ni mogel odtegniti vplivu luči, ki je žarela iz njega. Kaj, ko bi nekoliko od te luči zagorelo tudi v tebi, prijatelj? In bi ti izžareval to luč povsem preprosto in tiho tam, kamorkoli te pač .postavi tvoj poklic? In bi iz tebe izhajal tudi zbujajoče in ogrevajoče življenje na vso tvojo okolico? Pa, če bi bil tudi vpliv tvoje luč: le mal in'skromen: tudi Gospod n s svojo lučjo objel vsega sveta hkrati, še danes so cele pokrajine sveta v temi, a kljub temu je postal Luč sveta. Tako lahko tudi ti pustiš, da sije luč tvojih del v vzgled vsem v tvoji okolici, da vidijo tvoja dela in hvalijo Očeta Luči. Obdelovanje sadnega drevia. Kdaj in kako? V zadnjem spisu pod gorenjim naslovom smo pojasnili, da je treba tudi sadno drevje na svoj poseben način obdelati, kakor pač vse kulturne rastline. Dokazali smo tudi zakaj je to potrebno. Danes hočemo na kratko obrazložiti kdaj in kako obdelujmo sadno drevje, da bomo dosegli zaže-Ijeni smoter — obilo lepega, namiznega sadja. Nanašala se bodo ta opozorila izvečine le na odrastlo, že rodeče sadno drevje. Tudi mlado sadno drevje, ki še ne rodi, je treba obdelovati. Toda o tem kesneje. Obdelovanje odrastlega sadnega drevja obsega razna posebna dela, ki jih ne smemo opraviti vseh naenkrat, ampak so razdeljena po svojem posebnem namenu na razne dobe v letu. Nekatera opravimo s pridom la!iko kadarkoli, nekatera so pa vezana na posebne daljše ali krajše dobe v letu. Najvažnejša opravila pri obdelovanju sadnega drevja izvršujemo ob času, ko drevje počiva, ko je golo — torej od novembra do konec marca. So pa v sadjarstvu zelo važna opravila, ki jih moramo opraviti le v gotovi, določeni, kratki dobi spomladi in poleti. Če jih takrat ne izvršimo, je za tisto leto prepozno V splošnem pa vendar lahko razvrstimo vsa dela, ki spadajo k obdelovanju sadnega drevja v zimska in poletna opravila. Ker se nam bliža zima, bomo govorili pred vsem o zimskem obdelovanju sadnega drevja, ki obsega tale neogibno potrebna dela: snaženje, ge- neralno ali splošno zatiranje zajedavcev in gnojenje. 1. Snaženje. O važnosti in potrebi snaženja sadnega drevja govoriti bi bilo vendar nepotrebno. Skrajno neveden in silno zanikam mora biti, kdor bi še dandanes pri tej sadni draginji trpel zanemarjen sadovnjak. Pa ne samo škoda, ampak tudi sramota za lastnika, ako trpi, da vise z drevja suhe veje, ako pusti vrhove tako goste, da solnce ne more prodreti goščave, ako trpi debla in veje v mahu in lišajih itd. Tu ne velja nikak izgovor. Doba za snaženje sadnega drevja traja 5—6 mesecev. In kdor v pol leta ne utrpi toliko časa, da bi svoj sadovnjak ogledal in po potrebi obdelal od vrha do tal vsako drevo, nima niti zmisla niti resne volje za to delo. Snažiti bi morali drevje prav za prav vsako le:o. Imeli bi potem lahko delo in brez posebne zamude časa. Čim dlje pa od-kladamo in čim poredkeje prieemo na vrsto, tem težje je delo in tem bolj zamudno bo. Še posebno napačno ravnajo oni, ki odlašajo snaženje na pomlad. Ne pomislijo pa, da je čez zimo gotovo več prilike nego spomladi, ko je polno drugega nujnega dela. 2. S snaženjem v tesni zvezi je splošno zatiranje sadnih zajedavcev. Mncgo jih zadene-mo že pri snaženju. Posebno gose-ničja gnezda, zalego prostaničarja in gobavca moramo uničiti že pri snaženju. Koliko je pa še drugih zajedavcev po sadnem drevju, ki j'h ne vidimo! Tistim pa pridemo le na ta način do živega, da vse drevo obrlz-|amo, veje in deb'o pa prav v živo namažemo z 10% arborinom (na 9 litrov vode 1 kg arborina), ki zaleze v vse razpoke in kotanje in pomori, kar doseže živega. Kdor na noben način ne more popolnoma obdelati svojega drevja, torej ne more obriz-gati vrhov, naj vsaj deHa in veje, čim višje mogoče, namaže z omenjeno mešanica 3. Ko je drevje osnaženo in obdelano z arborinom, je treba misliti na gnojenje. Tudi za to je z'ma najugodnejši čas. Pri gnojenju nas ne ovira niti mraz niti sneg. Kdor misli gnojiti sadno drevje s hlev?kim gnojem, naj ga raztrosi pred snegom. Najbolj temeljito pognojimo, ako raztrosimo gnoj enakomerno po vsem zemljišču, koder raste sadno-drevje. Slabejši je uspeh, ako trosimo gnoj samo pod drevjem. Zelo nespametno pa ravna, kdor vrže par vil gnoja okrog debla. V bližini debla gnojimo samo mlado sadno drevje. Odraslo ima pa sesalne koren;ne še dlje od debla nego segajo ve e. — Pozneje pozimi, ko zapade sneg, je pa za gnojenje z gnojnico zelo ugoden čas. Kdor nima dovolj niti gnoja niti gnojnice, bo moral misliti na umetna gnojila. Nitrofoskat -Ruše je mešano gnojilo, ki ima 6% dušika, 8% fosforove kisi ne. 8% kalija in 32% apna. Zaradi tega je jako pripravno za gnojenje sadovnjakov. Pa tudi poceni je, ker stane na debelo samo 1.75 Din kg. Na odrastlo drevo računamo okrog 5 kg Potemtakem bi znašali stroški za Gnojenje z voznino in drugimi izda ki vred kvečjemu 10 Din, torej za 2—3 kg jabolk. Slabo bi bilo, ko bi se s takim gnojenjem ne dosegel večji uspeh nego samo 2—3 kg na drevo. Z nitro-foskalom moramo gnojiti jeseni in pozimi. Naj zadostuje! Še enkrat pa po-vdarjamo: Brez snaženja sadnega drevja, brez zatiranja zajedavcev in brez gnojenja nikdar ne bomo pridelali lepega, namiznega sadja. H. Krmljenie olemsnsk h prašičev. Vzreja plemenskih prašičev ie izredno važna za poznejšo dobička-nosnost živali, zato ji mora vsak pra-sičerejec posvečati največjo pažnjo. Predvsem je treba paziti na pravilno krmljenje, kajti od tega je odvisen razvoj živali o navadi na red, tedaj bo ostala mirno ležati, najsi pride notri kdor-sibodi. Pri krmljenju mora vladati največja snaga in čistoča. Krma mora biti vsa popolnoma zdrava in sveža. Ostankov prejšnjega krmljenja ni pokladati. Jasli morajo biti čiste, najboljše očiščene takoj, ko se je živina nažrla in legla, večkrat pomite z apnenim beležem, ki uniči vse škodljive plesnobne bakterije. Snaga in čistoča je živini pol zdravja. Tisti živinorejec, ki bo upošteval tu navedene nasvete, bo koristno uporabil tudi krmila slabše kakovosti in lahko izhajal z lastnimi domačimi krmili do spomladne ze'ene krme in njegova živina bo dobro prestala /imo. Tudi očetje bi se morali učiti. Da je za materinski poklic treba priprave in pouka, razume danes vsakdo in se ljudje tudi kolikor toliko po tem ravnajo. Toda, kako pa je s pripravo na poklic in dolžnosti očeta? Nihče ne govori o tej pripravi, nikdo je nima za potrebno. In vendar, koliko bolje bi bilo za otroke, ako bi jih očetje malo temeljiteje poznali in koliko manj bi bilo nespo-razumljenj med starši glede vzgoje, če bi ne bil oče tolikokrat drugačnega mnenja kot mati (v važnih vzgojnih vprašanjih). Tudi očetom je potrebno nesamo-ljubno, živo zanimanje za njihove otroke. Zato bi morali vsaj nekoliko poznati nauke o vzgoji, o dušeslovju, skratka, nauke o otroku. Že v mladosti bi bilo treba vcepiti moški mladini zmisel za bodoči očetovski poklic. Doraščajoči mladenič ima še kolikor toliko razumevanja za življenje otroka, saj se spominja še svoje lastne mladosti, vseh veselih doživljajev, pa tudi žalostnih dogodkov in duševnih stisk, ki so ga trle v njegovih otroških ietih. Kdor opazuje kako malo se marsikje očetje brigajo za svoje otroke, bo taki potrebi po izobrazbi za ta odgovorni poklic gotovo pritrdil. Taka šola pa ne bo lahka; treba bo še mnogo dela, preden se bode uresničil načrt za pripravljanje na očetovski poklic- Ponekod so že začeli z vzgajanjem dečkov s tem, da so jih začeli uvajati v gospodinjske posie, posebno v kuhanje. V Švici se že vrše koristni gospodinjski tečaii za dečke, ki kažejo prav lepe uspehe. S tem ne mislimo, da bi pozneje možje nadomeščali žene. Namen takih tečajev bi bil le ta, da pridobe dečki zmisel tudi za gospodinjske posie in da bodo lahko pomagali doma pri hišnih poslih vsi družinski člani ne glede na spol in starost. Če se deček uči kuhanja in drugih gospodinjskih opravil, bo laže razumel, kako težaven posel ima gospodinja in tega se bo potem zavedal vse življenje. Mnogokrat pa dečku pridobljeno znanje gospodarske umetnosti pozneje v življenju lahko tudi praktično služi in mu pomaga v marsikaterem neprijetnem življenjskem položaju. Š. H. Denar. g Vrednost denarja 2. deccmbra. Na curiški borzi ,e naš dinar notiral 9.1285 centimov. Fuji renar na ljubljanski borzi je kazal naslednje tečaje: 1 angleški funt 274.78, 1 ameriški dolar 56.48, 1 holandski goldinar 22.78, 1 nemška marka 13.44, 1 švicarski frank 10.96. 1 madjar.ki pen-go 9.89, 1 avstrijski šiling 7.97, 1 ita-ljanska lira 2.96, 1 franc. frank 2.22, 1 češka krona 1.68 Din. — Devizni promet na ljubljanski borzi je bil v zadnjem tednu znatnejši nego v prej-šnem in je znašal 19.6 milijona Din. Tečaji so v prvi polovici tedna stalno napredovali v zvezi z naraščanjem tečajev v Curihu. Kupovale so se devize Berlin Dunaj in Njujork. g Uno tržišče. Cene na lju. 'ian-ski blagovni borzi so v splošnem nespremenjene! pri malem prometu blaga. Nasprotno zaznamujejo sve':ovna žitna tržišča zopet znatno padanje cen. V Čikagu se je cena pšenici ponovno znižala za 4 cente. Glavni vzroki temu padanju se še vedno pripisujejo velikim ponudbam s strani sovjetske Rusije, kakor tudi nove poplavljanje žitaric s strani kanad skega žitnega Poda, ki je v zadn'em času znižal nabavno žitno ceno, ki jo plačujejo farmerjem na 50 centov za bušel (27 kg), medlem ko je lani plačeval 1 dolar za bušel. — Nadaljni vzroki ležijo v zelo ugodnih žetvenih poročilih, ki prihajajo iz Avstralije in Argentine. Vsa pričakovanja, da bo argentinska žetev radi slabih vremenskih neprilik in raznih žitnih bolezni v letošnjem letu nazadovala, so se izjalovila. Nasprotno poročajo iz Argentinije, da se smatra 'etošnja žetev kot rekordna. Uro dna cenitev navaja pridelek 216 milijonov bušlov medtem ko je bila lanska komai 126 miljonov. Na drugi strani pa skuš-jc razne uvozne države naraven pritok žita korkor mogoče otežkočiti. To velja posebno za Nemčijo ki je v 'elu 1928—1929 od vsega prebitka izvoz-n n deiel v višini 210 milijonov stotov, uvozila 26 milijonov, medtem kc je v :etu 1929—1930 to množino radi raznih agrarno-obramonih ukre~ov znižala na samo 14 milijonov stotov. Tako izgleda položaj na svetovnem tržišču. — Na domačem tržišču žita pa se je položaj nekoliko zboljšal in se je pšenica začela ži-vahneje trgovati, kar je v zvezi z velikimi nakupi Privilegirane izvozne družh« za izvoz. Cene pšenici so nategnile in stane danes: Srbobran in Stari Bečej 147.50 Din 100 kg, druge vrste po kakovosti manj 137.50, 136 Din in Sombor z okolico celo 130 Din. Koruza je nadalje čvrsta zaradi znatnega izvoza in stane danes umetno sušena 90 Din za 100 kg, času primerno suha 75—77.50 Din in stara 100 Din. Dovozi so slejkoprej slabi, povpraševanje je navadno. Naši kraii kupujejo le malo in ne prispevajo k splošni živahnosti kupčije, ker kupujejo le za potrebo. g Kupčija s fižolom je še slabša nego je bila pred 14 dnevi.. Zanimanje za blago je zelo malenkostno n še to le do zelo nizkih cenah. Vzrok je iskati v nizkih cenah žita in moke, na drugi strani je pa poraba dosti manjša, ker je še dosti zelenjave. Z ozirom na nestalnost cen se pa trgovci bojijo držati vel ke zaloge fižola na skladišču, ker je pri vseh živilih opažati nazadovanje cen. Danes se plačuje v Ljubljani za fižol nizkih vrst med 1.75—2.75 Din, visoke vrste pa tudi do 3.75 Din. Mogoče je, da bo zimski čas prinesel nekoliko zboljšanje cen, ker bo tedaj poraba nekoliko večja. g Tržišče jajc. Radi toplega vremena je položaj na tržišču jajc ne-izpremenjeno mlačen ter cene nazadujejo. Tako so nakupne cene še pred kratkem dosegle na naših do-; mačih tržiščih izredno viš no od povprečno 1.70 Din za komad To se pa ni držalo, kajti Italija, ki je posiala sedaj naš glavni odjemalec, ni hotela več plačevati tako visokih cert in jih je znižala za 50 lir pri zaboju. Radi tega je nakupna cena padla na 1.55 Din za komad in postaja še n žja. Tudi na drugih evropskih tržiščih se opazuje nestanovitnost cen, posebno ker je povpraševanje s strani Anglije znatno popustilo. — Ako bi postalo hladnejše, bi se produkcija zman šala in bi nastopil takoj preobrat, kajti zaloge hladilnega blaga so že skoraj izčrpane. g Hmeljsko tržišče V Savinjski dolini so razprodane zadnje partije letošnjega hmelja in so inozemski trgovci že zapustili naše tržišče. Cene so se zadnji čas nekoliko dvignile in se je plačevalo za hmelj 15—18 Din za kg. Po lanskem pridelku še ni povpraševanja. V Nurnbergu je majhna partija štajerskega hmelja dosegla ceno 58 mark (16 Din za kg). (Haller-tauski nemški notira 26—28 Din.) — Vojvodinski hmelj je tudi že ves razprodan in so mu bile cene 8—12 Din za kg. — Na Češkoslovaškem so pa cene popustih ker ni več povpraševanja po hmelju. — Tudi na Nemškem je kupčija ponehala, cene so ostale neizprerrenjere. — Organizacije hmeljarjev v Češkoslovaški so iz- dale proglas na svoje člane, v katerem jih ponovno poživljajo, da skrčijo svoje nasade. S hmeljem zasajene površine so še vedno prevelike in zato presega pridelek potrebo. Zaloge se kopičijo od leta do leta in mnogo pridelka ostaja neprodanega. Potreba pipovaren se manjša od leta do leta, ker nazaduje konzum piva. Na Ameriko se zanašati pa je brez podlage. Da se torej hmeljarji izognejo neizogibni katastrofi morajo svoje hmeljske nasade skrčiti. tJvma. g Ljubljanski živinski sejem Do- gon na zadnji živinski sejem je bil precej pičel in kupčija bolj mrtva, kar je navadno pri drugem sejmu v mesecu. Prignali so 139 konj, 70 volov, 69 krav, 37 telet in 237 prašičkov za rejo. Prodanih je bilo 32 konj, 23 volov, 31 krav, 12 telet n 115 prašičkov. Cene so ostale v glavnem ue-izpremenjane, le za t.e'eta so nazadovale od 11—12.50 na 10—12.50 Din žive teže. V ostalem so bile cene sledeče: voli I. po 9 Din, II. po 8 D';n, III. po 7 Din, krave debele 4.50 do 6.50 Din, klobasarice 3—3.50 Din. g Mariborski živinski sejem, Dne 25. novembra je bilo na mariborski sejem prignanih 6 konj, 6 bikov, 70 volov, 274 krav, 6 telet, skupaj 322 glav. Prodanih je bilo skupno 148 komadov, za izvoz nič. Sejem je bil sla-bejši radi istočasnega sejma v Ptuju. Cene so bile sledeče: debeli voli 1 kg žive teže 8.50—9 Din, poldebeli 7 do 7.25 Din, biki za klanje 7—7.50 Din, klavne krave debele 6—6.25 Din, plemenske krave 4—5.75 Din, krave klobasarice 3—3.50 Din, mlada živina 7.50—9 Din. Cene mesa: volovsko meso I. 18—22 Din, II. 16—18 Din, meso bikov, krav in telic 14—16 Din, telečje I. 24—25 Din, II. 16—24 Din, svinjsko meso sveže 15—27 Din. g Živinski sejem v Kranju, Zadnji sejem je bil zelo slabo obiskan. Prignanih je bilo 82 volov, prodanih 38 po ceni 3000—4500 Din, krav 41, pro- danih 21 po ceni 1600—2500 Din, 3 teleta, prodano 1 za 700 D'n; junic 10, prodanih 8 po 2100—3000 Din. bikov 5, prodanih po 5000—6000 Din, prašičev 22, prodani 3 po 300—2000 dinarjev. g Mariborski prašičji sejem. Dne 28. novembra so pripeljali na sejem 268 prašičev, ki so jih prodajali po naslednjih cenah za komad: mladi prašiči 5—6 tednov 100—125 Din, 7 do 9 tednov 150—200 Din, 3—4 mesece 250—350 Din, 5—7 mesecev 4C0 do 450 Din, 8—10 mesecev 550—650 Din, 1 leto 800—1000 Din. 1 kg žive teže 10—12 Din, 1 kg mrtve teže 14 do 15 Din. Prodanih je bilo 177 komadov. g Ugodnosti pri plačevanju davkov. Dravska finančna direkcija v Ljubljani razglaša po razpisu ministrstva financ, da morajo davčne uprave ugotoviti prejemke linije mest, trgov in vasi z nad 5000 prebivalci, letovišč in kopališč ter morajo za one kmetijske zgradbe, ki izpadejo iz te linije, odpisati zgradarino. Istočasno se mora po tabeli izvršiti in popraviti odmera zgradarine poljedelcev in majhnih obrtnikov v rajonski liniji po vaseh z več nego 5030 prebivalci, odnosno po vaseh s sedežem sreza. —- V krajih, kjer je letos letina popolnoma odpovedala, smejo finančne direkcije odgoditi na konkretne prošnje plačilo letošnjega davka do konca novembra 1931, — Davčnim zavezancem pa, ki so še v zaostanku z dohodnino, smejo finančne direkcije dovoliti odplačevanje teh zaostankov v letnih obrokih do Z zdravnikovega zapečka. P. P. v T. Angina, to je vnetje goli-irih drgalk, se kaj rada ponavlja, posebno če ste jo prvič zanemarili. To vnetje se časih razpase po telesu, vnamejo se sklepi — tej obliki pravimo sklepni revmatizem ali udni-ca, vname se srce v vseh plasteh ali bolj v eni kakor v drugi — kar povzroča vsakovrstne srčne bolezni, tudi obisti se vnamejo, kar pomeni motenje in nevarnost posebne vrste. Vsa ta dolga vrsta bolezni poteka iz enega vira — vnetja drgalk v goltu. Kaj Vam početi? te ne more Vas zdravnik, ki Vam je dostopen odpraviti angine, pa pojdite za nekaj časa v bolnico, ali če imate kaj ve? sredstev na razpolago, v sanatorij, da se /lo zatre in vedno ponavljanje zaustavi; Ph ne odlašajte več! V. O. na K. g. Kisle stvari Vam je zdravnik prepovedal? Bržkone ne za vedno, ampak samo za ča* tisfte bolezni, ki je niste niti označili. Vprašajte ga, kako je mislil, javne moietn lega uganiti. Kaj sodim o domačem moštu ali sadjevcu? Za zdrav želodec je dobra pijača, za občutljiv ali bolan želodec r*a mošt ni priporočljiv. Ako nimate na razpolago sadnih sokov in sadne mexge, pa si cskrbite krhlje in suhe hruške, še bolj Vam svetujem mleko, zlasti kislo in pinjeno mleko, ki ga prenaša tudi občutljiv želodec brez fežkoč. H. L v S. F. Trakul je se bojite in ste jo že brezuspešno preganjali? Dvomim, da Vam je kateri zdravnik zapisal zdravilo zoper trakuljo. ne da bi se hit poprej prepričal, da jo res imate. Gotovih znamenj za trakuljo ni razveh značilnih traku podobnih delcev te živali, ki se dajo kaj lahko opaziti v odpadkih. če jih nekaj časa (tednov) redno pregledujemo. Ako tekom enega meseca nič ne opazite, tudi ko ste enkrat ali dvakrat vzeli kako izdatno čistilo, potem si kar izbijte trakuljo iz glave, ker v črevih je nimate! Druga motenja v prebavilih nio>'» presoditi samo zdravnik, ki Vas preišče. I. B. v D. v. Brezimnim vprašalcem ne odgovarjamo. Sicer pa se mi ne zdite posebno bolni. Proučite v ravnokar izišli knjigi Mohorjeve družbe O zdravju in boleznih poglavje o živcih in ako Vam ta spis ne prežene bolnih misli, pa se obrnite do zdravnika: T. TI. v H. na S. Vaš osemletni deček ima hoijast ali padarico. epilepsija pravimo tej bolezni s splošnim izrazom. Ako se napadi, kakor jia zelo značilno opisujete, pogostoma ponavljajo, dajte otroka za nekaj tednov v kakšno večjo bolnico, ki ima oddelek za •otroške bolezni ali oddelek za živčne bolezni. Neka vrsta te bolezni se da ozdraviti samo z operacijo, pri drugih vrstah pomagajo zdravila, pri vseh pa je potrebon, da se uredi hrana in življenjske razmere, zato je potrebno, da zdravnik bolnika preišče 111 nekaj časa opazuje. Blizu imate Zagreb, tam je klinika prof. Lapinskega, ki slovi za take bolezni. M. Z. v g. Otroci Vam umirajo kar po vrsti že v prvih tednih ali mesecih? Morda je vzrok neka znana bolezen, ki jo je prinesel kdo od Vaju v zakon, zato bi irebalo kri preiskati njemu in Vam, ako ni drugih znakov zanjo; kje in kako se to napravi, naj Vam razloži Vaš bližnji zdravnik. Morda je vzrok nedostatna nega in oskrba dojencev. Poučite se o tem prevažnem znanju vsaj iz knjig, ki jih imamo v našem jeziku že tri (Ambrožič, Drč in DragaS, zadnja Vam bo menda najlažje umevna).