LJUBLJANSKI ČASNIK.
J\o.
Tšorih 20. reth. Serpanu
18SO.
,Ljubljanski časnik" izhaja vsak teden dvakrat, in sicer vtorik in petik. Predplačuje se začelo leto pri založniku Jožefu Blatniku C gold., za pol leta 3 gold., za četert leta 1 gold. 30 kraje. Za polletno pošiljanje na dom v Ljubljani se odrajta še 15 kraje. Celoletno plačilo za pošiljanje po cesarski pošti znese 7 gold., za pol leta 3 gold. 30 kraje., za četert leta 1 gold. 45 kraje. — Vsaka cesarska pošta prejme naročilo in denar, in ako se na pismo zapiše, de so naročivni denarji (Priinumera-tionsgelder) v njem, ni treba nič poštnine pl&čnti.
Politiške naznanilu.
Angleška politika na severu.
Tiste deržave nar terdnejši stoje in nar bolj gotovo napredujejo, ki se za kratke, le na videz prijetne dobičke ne zmenijo, ampak se zadeve, na kteri njih podlaga stoji, in pogoja, od kteriga njih dolga sreča in njih obstoj od-visl, poprimejo in vse nanj obračajo, kar se se godi in kuje. Med temi umnimi deržavami je tudi Anglia, ki je na kupčijo zidana, ki vse za in s kupčijo stori , ki se za kupčijo pri vsaki priložnosti poteguje. Vedno le ta namen pred očmi, so Britanci svoje mogočno brodovje osnovali, so si oblast čez morje pridobili, se-liša po vsim svetu napravili. Tudi druge ljudstva kakor Španjoli, Portugizi, Francozje in Ho-landi so imeli eveteče teržtvo, ki je bilo vir narodniga bogastva, pa le za kratek čas. Njih cilj in konec ni bila le kupčija, ampak nar bolj razširanje svoje zemlje in zmaga čez sosede; zato so pa svojo važnost na morju tako kmalo eden za drugim zgubili, dokler je v roke Angležev prišla, ki si z vedno enako gorečnostjo prizadevajo jo obderžati, vterditi, povikšati^ na vsih krajih in od vseh strani zavarovati. De je njih deržava tako močna in slavna, je tej vedno enaki gorečnosti pripisati. Anglia je sicer vstavno kraljestvo, kjer se velikrat ministri menijo in verstijo. Pa če imajo ravno posamesni ministri tudi svojo posamesno domačo politiko se vender nikdar tista politika deržave ne pozabi in v nemar ne pusti, ki kup čijo in brodovje zagovarja in brani in skerbno na vse čuje in pazi, kar bi njima nevarno biti zamoglo. Perva potreba je tu, gledati, de se kaka druga bližnja deržava na morju ne vzdigne, ki bi moč Anglije z vničenjem ali s kratenjem njeniga brodovja ne spodrinila, pod-kopala in prekucnila. Izgled te pazljivosti ravno zdej pri ravnanju in počenjanju Angležev na severu v dansko-holštajnskih zadevah jasno vidimo.
Ko se je predlanskim med Nemci in Danci mešati jelo, se je koj vidilo, de Palmerston druziga ne želi, kakor dansko kraljestvo ponižati in raztergati. Med tem in Anglijo ni bilo popred nar manjšiga prepira; le to je Britance zbadalo, de imajo Danci precej močno brodovje, ki se še od leta do leta pomnožuje. Samo tega brodovja se jim sicer ni bilo bati, ker je bilo vender le majhna spodtika proti njihovim 1000 vojnim ladjam. Pa Danci imajo Ruse in Švede za sosede, ki imajo tudi veliko dobrih bark. Vsem tem trem sosedam mora enako ležeče biti, de Britania preveč ne pre-vaguje, ampak de se jej kolikor mogoče graja postavi in zavira naredi. Zatorej si nasproti tudi ona prizadeva, te tri zedinjene sovražnike oslabiti, nar popred eniga in potem druziga in tretjiga si s poti spraviti in tako nevarnost odverniti, ki na severu od dne do dne hujši postaja, ker se Rusi, Švedi in Danci z vedno veči marljivostjo morja navajajo in si ladje na-pravljajo. Torej se ni temu čuditi, ker se niso Britanci v holštajnskih homatijah nikakor prijazno obnašali, ampak z vsemi puntarjem radi
na roko šli, to se ve, de po angleško, namreč proti velikimu, gotovimu plačilu. Vedno so se govorice raznašale, de gre britansko brodovje Nemcam na pomoč in de bo ono Ko-penhagen obleglo. To se sicer ni zgodilo, pa kdo ve, če bi se vender ne bilo, ako bi se ne bile okolšine puntarjev premenile ? — Ko so bili SchIeswig-Holstajnci od Dancov stiskani, se je namreč v Frankobrodu neizrečeni hrup zagnal, si mogočno nemško brodovje napraviti in z njim sovražnika pokončati. Tem za-bavljivcam so se sicer še Angleži po pravici smejati smeli, ker so imele prazne žepe in lačne želodce za podlago. Ko se pa te reči Poruši poprimejo in jo goreče izpeljavati začenjajo, ko se v Berolinu eno za drugim po sto tavžent za nove ladje obljub nje in poruski kralj tudi po vsaki ceni na morju sloveti hoče, seje zdelo, de tisto nemško brodovje ne bo le sanja lačnih zgrajačev. — ln zdaj se tudi obnašanje Britancov premeni; Schleswig-Hol-steineov ne zagovarjajo več; nasproti se pa zopet Dancam bližajo in so clo pripravljeni jim pomagati. Zmed dvema zlegama se mora manjši z voliti. Tega se je tudi Palmerston deržal. Bajši je še celotnost danskiga mu menj nevarniga kraljestva ohranil, kakor bi s podpiranjem puntarjev mogočnim Porusam prostorne schleswig-holsteinske luke odperl in si še veliko nevarnišiga sovražnika na glavo spravil. To je vzrok, de so zdaj ravno Britanci nar bolj marni, danskimu kraljestvu zopet velikost pridobiti, ki jo je pred 1848imelo. T.
Deinagogiško društvo v Londonu.
Pred nekterimi dnemi smo govorili od časopisa „Proscrit", ki je novi evangeli izgnanih apostelnov evropejske demagogie. Ti gospodje delajo, kar so dozdaj vedno počeli, upajo in tolažijo se z prihodnjostjo, pa s tem nas tudi primorajo se na preteklost ozreti, ktero so nekoliko oni vstvarili.
Viharna in silna doba evropejske politike je, kakor se zdi, končana;samo na severnem Nemškem še poslednji valovi buče. Oblast in moč ekstremov je razbita, častivci samooblastne deržave, kakor tudi tista stranka, ki ni le skušala samo vlad, ampak tudi družbeno življenje prestvariti, niso mogli prave zmage dobiti, za ktero so se bojevali.
Eno pa se mora terditi, namreč,de so vla-darstva skoraj povsod vstavi nagnjene. Častivci absolutizma, ker so bili v manjšini, niso mogli deržave v nevarnost pripraviti, in so bili le z nasprotno stranko v ravnovagju. Tista stranka pa, ktere namen je bil družbene podpore podkopati in zveze stergati, je odgovorna za veliko škodo, v ktero je velik del Evrope pripravila in jo žuga še v veči nadlogo zakopati.
Akoravno smo odkritoserčni prijatli svobode in živo prepričani, de ni mogoče, de bi spet na staro prišlo, vendar pa sovražimo početje tiste stranke, ki je tukaj naj lepši upe v kalu zaterla, tam zreli sad z prederzno roko sterla, ki povsod nemir, dražbe, punte, nadloge pripravlja in nravnost podkopuje.
Zoper očitniga krivca se deržava z postavo brani zoper zločina pa, ki se z plajšem domoljubja ogerne, zoper sovražnika, ki si z zvijačo in golulijo obilno tovaršev nabere, ne more vselej deržava vsega premoči.
Tisti možje, ki so Pfalcu inBadnu, naTa-lijanskem in Francoskem, naOgerskem in Avstri-janskem punt napravili, de bi bili Nemčii k stari moči in veličastvu, Italii k svobodi, Fran-coskiinu k veljavi zemljo gospodajočiga naroda in raznim v Avstrii stanuvajočim narodam k narodni samostojnosti (?) pripomogli; ravno tisti možje so bili sovražniki Evrope, ki so brez lastne savesti ravnali; Nemčio so oslabili, Francosko so v hiranje pripravili. Edina močna talijanska deržava je zgubila svojo moč in je v takih okoljšinah, ki jo morajo podreti. Francosko se ima tej stranki zahvaliti, de je njegova veljava v evropejski politiki mnogo zgubila, de je moralo pripustiti bolj ostro vladanje, kakor je bilo med vstavno vlado. Na Avstrijanskem so tovarši ravno tiste stranke svobodo z neprevdarjenim ravnanjem v dvom pripravili, akoravno so se bahali, de vse le za svobodo delajo.	(Reichsztg.)
Avstrijansko cesarstvo.
Dopis iz Mariborske nad županije. Na dan sv. Lovrenca je naše lepe „slovenske Gorice" huda huda burja obiskala, kakšne naše ljudje še ne pomnijo. Vlivalo je, da se Bogu smili. Med bliskanjem i treskanjem se je kot orehi debela toča vsipala, ktera je u jarenin-skej, šentjakobskej fari ino še menda drugod, setve, vinograde vničila. Silni viharje opeko ze strehe pometava). Ljudje so mislili, da je sodni dan.	C—r.
Dopis iz Mariborske nadžupanije. 11. t. m. so v jareninskej farni cerkvi izvoljeni župani ino podžupani iz petih županij Jarenine, Vajgna, Poličke vesi, vugovskega dola, Kaniže vpričo našega g. dekana inovo-Iitvenega g. komisara prisegli. Pred prisegoj so g. dekan kratko pa krepko progovorili. Po prisegi je volitveni g. komisar na zbrane ljudi progovoril, pa žalibog po nemško, akoravno smo mu svetovali, naj po domače pregovori. Po odpevani zahvalni pesmi se je molilo za cesarja, tri oče naš, ino dal se je blagoslov z najsvetejšem reš. telesom. Na koncu cele svečanosti se je pevala sosebno od nadušene naše mladine: Cesarjeva godovnica, ktera se je ljudem tako dopadla, da mi je potler nekteri pravil: „ta poja (pesem) je pač lepa;" — še popoldne sem slišal male otročiče, kako so to godovnico veselo prepevali. — Pritožiti se moramo, da smo ovo prisego žalibog samo nemško dobili od našega duh. soveta iz Gradca, še le u Novicah smo jo poslovenjeno najšli; popravili smo jo brez odloga po nasvetovanju Novic 31. list, da smo rekli: župan, podžupan, županija, županijska postava. Gosp. Gra-berskega priserčno zahvalimo, da nas je na ova staroslavenska imena opomenul. Vsi gotovo Jugoslavi bodo te nazive z veseljem u javno življenje uvedli. Vse slovenske domorodce še živo prosimo, naj ze vsemi močmi k
temu pomagajo, da bodo županijske pečati,Itovo nihče za zlo vzel, de senepodučenevasi domovinski listi tudi slovenski. Gospode urad- po vasi ravnajo, iz ktere je dokaj ljudi že nike pa prosimo, naj opustijo zvijačno napako, vender na nekoliko visi stopnji omike. Ker se po kterej nazoče n.ože poprašujejo: kako ho- tedej v Mengšu ni volitev doveršila, tudi druge čete, da vam naj govorim, nemško ali slo- soseske niso volile, pa iz nikakoršnigaslabiga vensko? Vsikdar ino povsod ima odločiti je- namena, ampak iz tega vzroka, ki simgapo-zik, u kterem se božja služba opravlja. Do- vedal. De se je potem morebiti tu in tam kak bro sem se prepričal, da po takem popraše- šuntar prikazal, ne bom tajil; sej se pri vsaki vanju se le ničememost, prevzetija v ljudeh novi napravi, naj bo še tako koristna, vselej obudi, da neki iz same prevzetije reče: le kaj nepovoljnežev najde, kterim nova reč ne nemško, ako ravno nemški nič ne zna. Ta dopade, ki bi jo radi odvergli. Pa ljudje, če napaka se mi ravno tako neumna zdi, ko da so le kolčkaj podučeni, že svoj basen previ-bi duhovnik na prižnici prašal. Kako hočete, dijo, de draživcov ne poslušajo. Slasti so pa da vam danas predigam, nemško ali sloven- pri nas šuntar ji, kaj majhno važnost imeli,
C. Ipervič zato, ker se nič več kakor za eniga ne ve, ki sim ga uni dan tudi jest omenil; drugič zato, ker se še od tega eniga več ne
sko?
Ljubljana. Iz Ljubljane se piše v „Reichs-ztg." Nektere dni že je govorica o podelje-| nih Franc-Jožefovih redih, ktere je devet oseb dobilo. Akoravno zasluge počastenih spo-| znamo, vendar pogrešamo med njimi dva moža, ki si gotovo nista manjših zaslug za de-1
ve, kakor de je enkrat šuntal; in tretjič, ker se še za to pot ne ve, de bi bil očitno odsvetoval ne voliti, ampak le kakor sim pozneje zve-dil,je zastran prida novih sosesk dvomil in njih namen krivo obračal, ker ni bil clo nič v ti
želo, kakor tudi za občno domovino pridobila.I p0(jljčen? česar so ge vgi preprižali5 Ui Med tema vsak imenuie iakiea poveljnika na-1 ^ njjm govorili> prav za prav se te(Iej še
ta ne more šuntar, ampak neumen bedak ime
Med tema vsak imenuje jakiga poveljnika rodne straže, kupca J. Baumgartnerja. Njegove mnoge zasluge za narodno stražo |
kakor tudi za povzdiga kupčijstva, v njegovem privatnem in javnem življenju si je žel davno občno spoštovanje pridobil. In z niko-l mur nismo govorili, ki bi se ne bil čudil, de ta verli mož ni reda dobil.
Tudi Ignac žlahtni Kleinmajr bi se smeli tem možem pridružiti, ker je vse občnokoristne
novati, ki bi imel nekoliko manj svoj jezik olresati. Tedej le, ker v Mengšu niso mogl voliti je bilo vzrok, de tudi po bližnjih vaseh niso. Kar pa daljne vasi zadene, ni inende tudi nikjer tako serdit duh, zakaj Gorenci so sploh zavolj svoje poštenosti, blagoiniselnosti in vdanosti proti cesarju in postavam znani in se ne bodo nikdar proti eni koristni reči vpirali, če
ne bo nič
tistih „šuntarjev". Ako pa ljudje praviga spoznanja nimajo, se jim ni čuditi, de gredo rajši na polje delat, ker važnost in prid poljodelstva spoznajo, kakor pa volit, ko jim je namen in zadeva volitve neznana. To sta dobro naš go spod fajmošter Janez KuraJt in pa gospod
m o
.	•	v	« I »UUU UIIVUU1 1M Ull ^111 llUllOHil itvi
in milodarne naprave podperal, m je zc od bo(Jo ]e u)ne]. ^ ()o duk prejšne dvorne pisarnice mnogo pohvalnin pisem dobil ravno zavolj podperanja občnoko-ristnih naprav in poberanja za vsake sorte ljudi v celi deržavi, ktere je kako nesreča zadela, posebno pa si je za mesto Ljubljano mnogo| zaslug pridobil.
Kaj de je vzrok, de tudi ta mož ni bil po-|krožni*^oglavar raz^nelTin Za torej ljudi po časten, tega ne ve nobeden, vendar pa men.-J^. gvoj. mo.. podučevala>
Mengeš 16. velk. serp. De so bile moje vceranje besede resnične se je danes pokazalo Ker sta tista dva pri pervi volitvi nenazoča odbornika svoje opravke doveršila, so se danes ob desetih vsi odborniki v učilnici snidili de bi župana volili. Izvoljen je bil g. učitelj France Dolenc, ki ima gotovo vse lastnosti ki so k tej reči neobhodno potrebne: pravičnost , blagodušnost in domorodniga slovenskiga duha. Tudi volitev svetovavcov je zadosti dobra. Brez dvombe bodo zdej Mengeš tudi bližnje vasi posnemale, in govorice od puntanja bo konec. V nedeljo bo, mislim, v cerkvi
de se bo visoka vlada nanj ozerla, kol zve od njegovih zaslug.
Tako se piše v „Reichsztg." Mi moramo besede dopisnika popolnama poterdili in pristavili, de se po celi Ljubljani le en glas sliši, zakaj de Baumgarten ni reda dobil, kteriga cela Ljubljana visoko spoštuje in ljubi, kar pa tudi on obilno zasluži. Njegova Ijudoljub-nost in dobrodelnost ste občno znane. Ker je pomoči potreba, je gotovo on zraven, koristnim napravam nikdar svoje darljive roke ne odtegne. Koliko je on samo za narodno stražo storil!
Bazun teh dveh mož je pa še eden ki si gotovo ni manj zaslug za Slovence, posebno I prisega, za deželane, pridobil, kakor kdor koli si bode. Mengeš 17. velk. serp. Letasnja letina Ni ga nam treba imenovati, pozna ga vsak smo upali, bo prav dobra; živina in ljudje gospod kakor tudi prosti kmet. Ravno tako | bodo imeli dovolj jesti.
Pa le zastran živine
belodane so njegove preobilne zasluge.
Mengeš 15. velk. serp. De se pri nas toliko časa niso župani in njih svetovavci volili, se ne sme nikakor ustavlanju al clo očitnimi! puntu pripisati, ampak drugim okoljšinam. Ker| se pa vender dostikrat pervo zgodi, hočemo to reč razjasniti in dobro ime Mengšanov rešiti. Oni so koj tisti dan, ko je bila volitev
nas ni vkanilo. Detelje in sena smo prav ve liko nakosili in pospravili, tako de se nam ni treba zavolj tega pritožiti in zime bati. Pa vse drugači je, kar ljudi zadeva. Gorke noči. hladni dostikrat skorej merzli dnevi, megla in do maliga vedni, veliki deževi, ki so slasti, ko se je žito zorilo, nagajali, so bili vzroki, de se je komej četerti del naših nad dopolnil llcži se je sicer veliko naželo, kakor malo-
napovedana, skupej prišli in so potem ko so	pa ma,o namlatilo ^ kakor tudimalokdej
od gospoda nadžupana in gosp. fajmoštra pod-1Nasadje dal pol mernika? ko y dobrih letih
pri nas clo na dva nese. Ne malo bolj se pše niča obnaša, pa tudi ne tako kot lansko leto Krompirja ne bo skorej popolnama nič. Do
učenje zastranžupanij dobili, brezobotavlanja, radi in v velikim številu odbornike volili. Ravno tako bi bil gotovo tudi župan zvoljen, ako bi ne bilo dveh odbornikov manjkalo, ki sta dovolj važne opravke imela, ki jih zavolj njih nenazočosti popolnama izgovore in opravičijo Mengšani so med vsemi vasmi krog in krog nar bolj izobraženi, za kar se imajo le šolam in pa časopisam zahvaliti, ki jih prebirajo. Za
maliga ves je že čern in gnjiv, de že od de-Iječ zasmerdi, če se človek njivi bliža. Le oves in ječmen se nista dosti izmerdila. Pri-delk teh žit je pridelku v drugih letih podoben
(N.) Iz Kamnika 17. augusta. S serčnim da ste izmed petih srenj
torej so se tudi sosedje nanje ozirali in so pri I veseljem sporočim,
vsem in tako tudi pri volitvah rekli: „Kar storelali županij Kamniške nadžupanije, ki so se
Mengšani,
pri1 to tudi mi".
Tega jim ne bo go-|branile odbornike ali može voliti, po razpo
slanem prijaznem, podučivnem, v domačem jeziku zloženem nagovoru našega za blagor krajnske kronovine tako skerbnega deželnega poglavarja že dve omenjenih županij odbornike , ti pa župana s svetovavci vred volili.
ne tri pa bodo vladino voljno v tej reči, ka-cor terdno upam, drugi teden nemudoma in veselo zveršile.
Do konca današnjega dneva se je v Kamniški nadžupaniji že 24 županij vstanovilo. Brez dvoma bode šlo to imenitno opravilo odslej čedalje bolje od rok. Tukaj moram opomniti , da ni res, kar Ljubljanski dopisavec v 223. listu časopisa „Gratzer Ztg." piše, da bi se bila polovica Kamniške nadžupanije zoper županijske volitve spuntala; timvečjebilo e pet takih, in še te zaslužijo nekoliko za-govarjane biti. Ljudje namreč še dobro pomnijo , kako so jih poprejšnje necesarske go-poske sleparile in terle. Nekteri nevedneži in hudobneži so začeli med priprosti ljudi raz-trosati, da bodo morali, ako odborniki na sveti evangelj prisežejo, vnovič zemljišnim ali grunt-nim gosposkam podložni biti, in odmerjeno retjino odškodnine starim gosposkam od-rajtati. Kvasili so nadalje, da ravno zato župani in svetovavci na sveti evangelj prisegajo, da ne bodo mogli prisege prelomiti, v kteri obljubijo, v vse privoliti, karkoli se jim bode v tej reči ukazalo. Priprosti ljudje, ki ne znajo — bodi Bogu položeno! — brati in pisati, da bi se bili iz novic in drugih spisov prepričali, kako černa laž da je to, so se tedaj boječno-sti, da bi se kaj takega ne zgodilo, volitvam vstavljali. Zdaj pa, ko so iz nagovora gosp. deželnega poglavarja (do kterega imajo, ker vejo, daje pošten in pravičen, vse zaupanje) zvedli, kako in kaj, in da je že toliko drugih županij volilo, so in bodo brez skerbi in celo z veseljem tudi oni volili.
Včeraj so volili odbornike in ti izmed sebe župana in svetovavce v Radomljah in na Volčjem potoku. Ko je volilni navodnik ali komisar, gosp. nadžupanijski poglavar Pavi č, volivcem s pristavkom „čeravno se vas ne tiče", imenovani nagovor gosp. deželnega poglavarja v poduk prebral, so brez oprezo-vanja volili: Izvoljenima županama pa je prebral iz „Časnika" tudi odgovor nadvojvoda Janeza Štajncanom, in oba sta volitev z veseljem sprejela, ter še tisti dan s svetovavci vred prisegla.
Tukaj ne morem v nemar pustiti, kako seje po izvolitvi Radomeljski župan Juri Jereb obnesel. Po kratkem in primerjenem poduku gospoda volitnega navodnika povzdigne tudi on glas, in spregovori po domače,pa modro in moško na priliko sledeče besede:
„Spoštovani možje! Zdaj ste me po svoji „prosti volji za župana izvolili; prepričani bo-"„dite, da bodem vselej po vesti, po pravici „ravnal. Prosim tedaj vse, se tako zaderžati „in ravnati, da se mi ne bo treba nikoli ostrih „pripomočkov pravice poslužiti, ako se pa to „ zgodi, mi tega ni v zlo šteti; zakaj—še en-„ krat rečem, po vesti, po pravici bom ravnal. Vas pa, častita svetovavca, častiti od-„borniki! prosim spodobno , me v mojem opravilu po vsi svoji moči podpirati, in Vas, gospod poglavar! — nagovori gosp. nadžupa-„nijskega poglavarja — prosim pohlevno, da „bi nam liotli v vsaki potrebi na roko iti".
Nato je s svojima svetovavcema v cerkvi praznično prisegel.
V	Lokah in Hrušovki, kjer so bili odborniki že 12. t. in. izvoljeni, predstojnikov pa niso mogli zavoljo nepričujočnosti več odbornikov voliti, se bode volitev in prisega predstojnikov to je župana in svetovcev pod navodom marljivega gosp. Gasparinita jutri 18. t. m. veršila.
V	9 drugih županijah, kjer se predstojniki
tudi zavoljo nepričujočnosti večjega dela odbornikov niso volili, se bode volitev predstojnikov kmalo kmalo pričela.
Austrijanska. Besede, po kterih bodo župani deželnih glavnih mest prisegovali, od ministra notrajnili zadev sostavljene, se takole glase: „Prisežem zvestobo njegovimi! veličanstvu , našimii najmilostljivšimu deželnimu knezu, Francu Jožefu I., po Božji milosti cesarju avstrijanskimu in za njim naslednikam iz njega naj višje rodovine in kervi; prisežem se deržavne in deželne vstave terdno deržati; prisežem meni podeljeno službo župana . . . zvesto, pošteno z naj boljši voljo in vestjo opravljati, in mene kakor župana zadevajoče dolžnosti po začasnih županijskih postavah v celem obsegu na tanjko in vestno dopolnovati. Kakor resnično mi Bog pomaga!"
* Njegovo veličanstvo, cesarje ukazal, de se ima vselej pri podeljenju milosti kaznencam ki so bili na terdnjave obsojeni, najvišji odločba pričakovati, med tem ko v takih zadevah drugih hudodelnikov zamore ministerstvo odločbo storili.
Serbska. Iz Zemuna se piše 11. augusta v „Agramer Ztg.": Včeraj smo imeli mi praznik. Inšpektorat parobrodstva je pervikrat parobrod „Neptun" od tod v Belgrad in Pančovo poslal. Na ta parobrod so se podali general Krautner, častniki, mestni vradniki, gerška duhovšina, in med streljanjem topov se je ob 10. dopoldne proti Belgradu napotil. Ko je pod ozidje Belgrada prišel, so nas znad okopov naši topovi pozdravljali, zraven avstrijanskiga je tukaj tudi turško bandero nataknil in spodej, ko pride pred serbsko mesto tudi serbsko natakne. Na serbskem bregu je stopila v parobrod serbska kneginja — kneza ni bilo doma, ampak v toplicah v Banji — na strani inšpektorja Wehlerja, spremljena od serbskih velikašev, Petranoviča, Knieanina, Šimiča, Wušiča, Ncnadoviča z drugimi serb-skimi pervimi vradniki, potem smo se med streljanjem topov po vozki reki Temes v Teines-var naprej podali, kamor smo ob 11. dopoldne prišli in generala Kuševica z častniki sprejeli in se v Zemun nazaj podali. Zdaj pride tudi belgraški Muhasic, Mehemed Fasli-paša z svojimi častniki, kteriga je popred praznik Bagram zaderžaval v parobrod in se pelje v Zemun, kjer so večidel vsi Zemunčani iz pa-robroda šli, drugi so pašata in kneze v Belgrad spremila in od tod so se v Pančovo podali, kjer so se tako dolgo mudili, de je parobrod še le proti 8 zvečer spet nazaj prišel. „Neptun'1 bo zanaprej vsak dan od tod v Belgrad in Pančovo šel. Ta dan gotovo priča, kako dobro se turški in avstrijanski prebivavci med sabo porazumejo.
Ogerska. V „Presburg. Ztg." se iz Mar-maroša piše: Pri naš še vedno nekdajne hon-vede v vojake pobirajo, pa ne le častnike ampak tudi prostake. Če se premisli, de so bili večidel ti ljudje primorani, celo zvezani k vojaški armadi prignani in vanjo uversteni, se gotovo želja zbudi, de bi se tem ljudem milost skazala. Popisovanje se v Marmarošu mirno in tiho godi, prebivavci spoznajo, de je to koristno in potrebno in vradniki v vsaki zadevi radovoljno vbogajo. Žandarmi so svoje opravilo že pričeli in so zlo koristni, posebno na potne liste zlo gledajo.
Lombardo-beneško kraljestvo. V Benetkah se zdaj poskuša telegrafa v morju pod vodo napraviti.
*	.General Weis je v Mantui poveljstvo mesta prevzel. General Gorzkowski se je pa v Benetke podal.
*	General konjaništva, grof Gorzkowski je 13. augusta mestno poveljstvo v Benetkah prevzel.
Tuje dežele.
Nemška. 16. t. m. na večer je vslal na morju med Danci in SchIeswig-HoIsteinci boj, kije do pol osmih zjutraj terpel. En holsteinski parobrod je bil zlo poškodovan in jezačelgo-rcti, ogenj so pa pogasili.
Laška. V Toskani so armado za 1400 voj-šakov pomnožili; toraj bo ravno toliko avstri-janskih vojakov Toskano zapustilo, ostalo jih bo potem še okrog 7500.
*	14 gimnazialnih učenikov je bilo v Pia-cenci odstavljenih. Pravijo, de zavolj tega, ker so se z demagogi pečali.
*	V Turinu se zlo boje vstaje zoper samostanske brate „Oblali dela Consolata", straže so povsod pomnožili.
*	Sliši se, de je sardinska vlada vendar enkrat sklenila, vsak prestop politiških strank kaznovati, naj zadene naprave sardinske vlade ali zunajnih prijatelskih vlad. Znani Bianchi Giovini se je moral na povelje vlade iz dežele podati, ker je zoper papeža in Avstrijo prehudo pisal.
*	Samostan Oblati della Consolata in Ser-vitov v Genui je ukazala vlada preiskati.
*	Časopis „Statuto" pravi, de se v Bologni neizrečeno roparij godi; posestniki si ne upajo na svoje posestva, ki le nektere milje od mesta leže.
*	V Alesandri na Sardinskem se je ljudstvo zoper patre Servite sperlo.
Francoska. 12. augusta se je predsednik republike iz Pariza na pot podal. Spremljajo ga ministri vojaštva, kupčije in javnih stavb. VDijonu je pervikrat prenočil, ker je bil tudi lepo sprejet.
*	Iz Pariza se piše 10. augusta: Ko da-našni dan podpišem, me misli sprehajajo, de je bil ta klelvovredni dan konec revolucije, ki zdaj, ko je že 60 let preteklo, še ni konca storila. Bi Bog hotel, de bi se ta brezden kmalo zaperl, in de bi moja uboga domovina po tolikih bojih mir vživala. Pa, žali Bog, malo je upati. Kakor sedaj reči stoje, se vidi, de se bodo v kratkih mescih nove prekucije začele.
Kar se je pri goslii republikanske slraže in žandarmerije godilo, od tega se zdaj še mnogo pripoveduje, res de se tudi marsikaj zraven pristavi. De je republikanska straža tako sta-rokopitna, se ni čudili, ona se je marljivo čistila in zdaj obstoji iz zvoljenih mož iz armade. General Changarnier jo je sčistil. Ko je bila slovesnost končana se pogovarja z nekterimi desetniki in jih zagotovi, de se smejo, ako bi se kaj prigodilo, ravno tako nanj zanesti, kakor on nanje. „De, general!" odgovori sivo-brad desetnik, na kteriga persih je svetinja visela, „vi se smeste na nas zanesti. Naš oddelk je kaj vreden. Samo nekaj moram opomniti. Za vraga vendar, de se republikanska straža imenuje. To nam povsod škodje. Dajte nam vendar drugo ime". „Poterpite",zaverne general Changarnier, „vse naenkrat ne more biti".
Poslanci demagogov po deželi hodijo, de bi prebivavce zoper Napoleona zdražili. Vlada se pa tudi zlo boji, de bi v nekterih krajih ne bil lepo sprejet.
Razne naznanila,
— Znano je, de je Bem na Sedmograškem lesene topove rabil, ker mu je drugih manjkalo. „Spiegel" pravi, de so posebno pripravni. Narejeni niso bili iz eniga samiga debla, ampak iz njih več, ker se radi skolejo, ako se deblo naverta. Toraj jih je iz več kosov skupej sostavil in dal z železnimi obroči okovati. Znotraj so bili s pleham prevlečeni, kar ni bilo težavno storiti ali pleli z novim na-
domesliti, ko ni bil več za rabo. Napravljeni so bili tako, de so se zamogli na vsak kraj naenkrat oberniti. štiri ljudje so lak top lahko v naj bolj sterm hrib nesli.
—	Pisma iz Berolina pravijo, de se tam pripoveduje, de je baron Haynau ponudbo prejel v vojaško službo v pruskem kraljestvu stopiti, de pa tega ni hotel storiti.
—	Njegovo Veličanstvo, avstrijanski cesar se je 15. augusta skoz st. Polten peljal, kteriga je skup deroče ljudstvo pozdravljalo. Druge slovesnosti je cesar sam prepovedal.
—	Verjetne novice iz poljskiga kraljestva naznanijo, de je tam huda devetogobnica vstala.
—	Poskušnje na deržavnih železnicah z zakurjenimi vozovi so bile poterjene in prihodnjo zimo se bodo včasih za poskušnjo zakurili. Profesor Meisner svoje znajdbe nobenimu ne razodene, vendar je za domače dežele pripustil, de se njegova znajdba porabi.
—	V „Pražske Nov." se naznani, de je bil 8. augusta pervi list časopisa »Slovan" vred-niku Havličku nazaj poslan , ker je pražki der-žavni zastopnik, kterimu je pražka general-jrokuratura to reč izročila, od tožbe in dal j— šiga preiskovanja odstopil.
—	10. t. m. se piše iz Dunaja v „SiidsJ. Ztg.": 28. augusta bo na Dunaju velika beseda za pogorele Krakovčane, pri kteri se 3odo pervi umetniki skazovali, med njimi pervi umetnik iz Petrograda, ki je ravno sem prišel. V ta namen se je odbor sostavil, v kterem so vsi slovanski rodovi zastopljeni. Vodstvo je prevzel dr. Dvoraček, ki je preteklo zimo krasni slovanski bal vodil. Lepo in žlahtno je, de si lukajšni Slovani prizadevajo potrebo svojih bratov polajšati.
—	Armada na Vorarlberškem in Češkem se ne bo pomanjšala. Vojaški oddelk na Češkem se ne bo razšel, ker ravno zdaj se še vojaki na Češko podajajo, in ker se z orožjem in s topovi preskerbuje.
—	„Czas" toži, kako prederzni so nekteri ljudje v Krakovi pri tirjanju,ker so pogoreli. Žensko društvo je dobilo v pervih štirih dnevih, ko se je vstanovilo okrog 600 prošenj, de bi se pomagalo. Clo taki, ki niso pogoreli prosijo pomoči, ker so, kakor pravijo, popred delo imeli, zdaj pa ga nimajo. Bolj veselo je pa, de od vsih strani pripomočki dohajajo, veliko nesrečo pomanjšati. Akoravno je grad grofnje Wasowicz pogoril z vsim, kar je bilo v njem, je vendar grofnja 10,000 poljskih goldinarjev pogorelim poslala.
—	V dokaz, kako Turki s kristjani v Bosni ravnajo, sledeče podamo, kar „Šumadinka" pripoveduje: Na praznik sv. Trojice jaha pop Jovo iz Banjaluke v cerkev k Božji službi. Na poli sreča Turka, ki se nad njim zadervi: „Stopi raz konja! pop!" Pop prosi in pravi: „Ne morem, dragi Aga, ker grem v cerkev Boga molit". Turk pa odgovori: „Stopi doli pop! ako češ, de te ne prekucnem". Pop zopet prosi: „Ne morem, dragi Aga, v blato stopiti". Turk zgrabi svojo puško, ki poči in pop se mertev na tla zverne. „Ti nisim ukazal", reče Turk mertvimu, „doI stopiti, tukaj sodi Ali-beg in ne Moskvičan." Potem odseka umorjenimu glavo in jo na pervo drevo pri cesti obesi.
—	V nekterih dnevih pride nova zbirka serbskih junaških in ženskih pesem na svitlo pod naslovam: „Gusle" od Ludovika Augusta Franki. Posvečene so hčeri Vuka Stefanoviča Karad-žiča. Dr. Bojnomir Kapper bo dal na svitlo epos, iz serbskih narodnih pesem sostavljen, pod naslovam „Car Lazar", in Vogl pesmi, ki Marko Kraljeviča zadevajo.
UrMUTAlIftEI II!!',
Cesarjeva godovnica. i.
Blagoslovi Bog! cesarja In svobodno Avstrijo! Ljudstvo ino poglavarja
Vladaj z združeno močjo! Omedli naj grom viharja Ko nad skalo serd morja; — Bog! očastvo blagoslovi Ino Franca Jožefa! 2.
Naj verige hudobije
Moč cesarjeva zdrobi; Naj zvestobe solnce sije,
Naj ljubezni luč gori; ■— Z vencem zmage si ovije Slavno čelo Avstrija! Bog! očastvo blagoslovi Ino Franca Jožefa! 3.
Naj cveti svoboda sveta, Mir zedini vse ljudi; Serce našega Očeta
Za pravico naj gori! Naj nam sreča vence spleta, In po rožcah nas pelja! Bog! očastvo blagoslovi Ino Franca Jožefa!
Iz Dajnkove pesmosbirke.
Mladost. 15. pesem. 1.
Zlate leta mladosti! Kda vas koli premišlavam,
Te me v sercu veseli Ino Bogu hvalo davam. 2.
Pune ste nedužnosti Tak kak lubo protiletje,
Kda se znovič zeleni No dobiva lepo cvetje.
3.
Srečen človek! ker živiš Še na zemli zdrav no mladi,
Zdaj še lehko se vučiš, Zdaj pobožnost v se nasadi.
4.
No če mladi to včiniš, Te boš vnogim ino sebi, Doklič koli kde živiš, K velkem hoski vu potrebi.
17. pesem. Na nedužno mladost. 1.
Čujte me hlapčiči! Čujte me dekliči! Vi mi snažni ste Kakti cvetjiče. 2.
Zlosti še ne znate, Čisto serce mate, No v nedužnosti Še živite vsi.
3.
Vaša dušna snaga Še je bolje draga, Kak pa zlato vso, Kero glešta kdo.
4.
Anjgelskem vnožestvi, Božjem veličestvi Ste podobni vi Vu nedužnosti.
5.
Blaženi, veseli Večni mir imeli Bote v Bogu vi Vu nedužnosti.
22. pesem. Gostnvanje. 1.
Mi pa mamo ženiha Mladega no lepega. Hopsasa! Hajsasa! Gostuvanja se vžimo!
#) Ta pesem je bila sicer že v več časopisih natisnjena. Ker so se pa želje zbudile, je tudi v ta list vzeti, to prav radi storimo.
2.
Tudi mamo sneho mi Lepo v cvetni mladosti. Hopsasa! Hajsasa! Gostuvanja se vžimo!
3.
Ženih, sneha sta oba Lepo dnes opletena. Hopsasa! Hajsasa! Gostuvanja se vžimo!
4.
Zdaj je miza puna vsa Jedi, vina sladkega, Hopsasa! Hajsasa! Gostuvanja se vžimo!
5.
Bik nam že podkermlen je, Svinje pa debele vse. Hopsasa! Hajsasa! Gostuvanja se vžimo!
6.
Gosi, rece tučne ') so, Da več žmetno 2) hodijo. Hopsasa! Hajsasa! Gostuvanja se vžimo.
7.
Tele pa četerti ma Tak, kak glava junčova. Hopsasa! Hajsasa! Gostuvanja se vžimo!
8.
Kuri no kapuni že Bedre majo maclaste. Hopsasa! Hajsasa! Gostuvanja se vžimo!
9.
Mele v lirami znajde se, Kak če sneg košato gre. Hopsasa! Hajsasa! Gostuvanja se vžimo!
10.
Vina v kleti mamo mi, Tak, kak vode v studenci. Hopsasa! Hajsasa! Gostuvanja se vžimo! 11.
Igerci 3) nam čmigajo, Na skakaj vsi plešemo. Hopsasa! Hajsasa! Gostuvanja se vžimo!
28. pesem. Kosec. 1.
Kda dorase trava, Te se mi nazava, Da naj pridem ja kosit, Ino tudi pa sušit. 2.
V	prag klepač postavim, Koso si pripravim,
Ino tenko jo skovani Tak da z njo kositi znam.
3.
Z vinom se namočim,
V	travnik se potočim, Koso začnem brusiti, Tak da ona vsa zvoni.
4.
Z njo po travi sežem, No jo vso podrežem , Red za sobo ja pustim No na seno posušim.
5.
No pri totem deli Se spomenem vseli, Da sem tudi vsaki čas Ravno tak, kak trava, jas.
') tolste, mastne. 2) težko. 3) godci.
Tudi moram vmreti Tak kak trava v cveti, Prišel bom na večen čas, Kam si zdaj zaslužim jaz.
85. pesem. Popevajoči škerlec, (škerjanček).
1.
Prišel sem skoz dole Na veliko pole, Tam se škerlec vzdignul je Med nebeške vtičice.
2.
Ino kelko više Gor na podnebiše Je pred meno on letel, Telko lepše mi je pel.
3.
Z škerlcom sem veseli Bil vu duši celi, Mislil: on mi navuk da, Kam se človek naj ravna.
4.
škerlec z dušo celo Peva te veselo, Kda se on od zemlje že Proti nebi zvišal je.
5.
Doklič smo zajeti
V	časno reč na sveti, Tudi v Bogi z radostjo Nikak ne popevamo,
6.
Kdo pa se odpoti Zemelski dobroti, Tisti višek k nebi gre No veseli v Bogi je.
7.
On v veseli volji
V	Bogi peva, moli, Ino svojo delo vso Zmes opravlja z radostjo.
Vganjke iz Dajnkove pesmosbirke.
Kaj je povsodik pervo? (Začetek) Kaj je brez začetka ino konca, pa le ne večno? (Perstan). Kdo seje narodil, ino še ne vmerl? (zdaj živoči).
Kaj je pri jedi naj potrebneše ? (vusta). Kdo je brezglave v hrami? (kteri gJavo skoz
okno derži). Če ma kdo več del, ktero začne na pervo? (drugo).
Kdo ma povsodik svoj dom? (puž).
Zakaj pa si pianec vino kupuje? (Za peneze).
Jeli deži kda dva dneva preveno? (ne, kajti
noč je zmes) Kako glavo ma lesica? (lesičjo). Kak pa se gladen človek z grozdjem nasiti,
če ravno ga ne je? (če se ga nazoble). Če pet rib zgrabiš, ino ti za edno rajnšek obetam, keliko penez si od mene dobil? (nič; kajti je le obečanje.) Zakaj pa orehe lušimo? (ker nimajo perja,
da bi jih skubili). Če veter piše, kaki dež te gre? (moker). Kak neseš v kerpelah vodo? če je zmerznje-na na led).
Telegrafiško kurzno naznanilo deržavnih pisem 17. velk. Serp. 1850.
Deržavne dolžne pisma po 5 od 100 (v srebro) 9fi5/,
» » » » 4 » » » » 4
Obligacioni avstrijanski!« pod ( in nad Anizo, čeških, morav-skih, silezkili, štajarskih,koroških, krajnskih, goriških in dunajske višje kamorne urad-nije.
Bankne akcie po 1170 gold. v srebru.
Dnarna cena 17. velk. Serp. 1850.
V dnar ju
Cesarskih cekinov agio (od 100 gold.) 223/a gld.
'/a	»	»		»	84
	»	»		»	—
po	i		od	100,	) - eid.
»	i		»	» 1	r — »
»	2		»	* l	> — »
»	2		»	*	l 40 »
»	1	7,	»	»;	1 - »
Srebra
10 V,