gospodarske, obertniške m narodne Izhajajo vsako sredo po celi poli. Veljajo v tiskarnici jemane za celo leto 3 fl. 40 kr., za pol leta 1 fl. 50 kr., za pošiljane po pošti pa za celo leto 4 fl. 40, za pol leta 2 fl. 20 kr., za četert leta 1 fl. 10 kr. 55 kr 7 Ljubljani v sredo 3. februarlja 1858. spomin Vodnikovega godu 3. svečana 1758. Kaj nek nocoj na žarnem nebu sije? Li oznanuje beli dan danica, Al žarja zlata, sončna porodnica, Že iskre biserne na zemljo lije? Še komaj ura tri v zvoniku bije Od kar se poslovila je Svečnica: Vse terdo spi; 7 le mila Rojenica Še plete vene slovenske poezije Lej! z vencom kinci Zibertov'ga sina Ki ga lih kar Krajnica je rodila Vodnik Valentina Na Jami v Šiski 5 Zato Ti Vodnik! klije pevska žila V m Časti Te mojstra pevcov domovina V spomin Tvoj kip Ljubljana bo nosila ? Jože Virk Slovenski jezik in slovenski národ Spisal Valentin Vodnik. v Novice" današnje ne morejo menda godii Vod nikovega s svojimi bravci prijetniše praznovati, in spomma njegovega ne zivejse obhajati, kakor ce iz „Novic lublan-skihtt, kterim je naš Vodnik vrednik bil, od leta 1797 in 1798 povzamejo to, kar je on pisal o slovenskem jeziku in narodu. Mnogim našim braveom ta mični spis ni znan, zato ker „Novice" od leta 1797 ? 1800 le málokdo ima; kdor ga je pa ze tudi bral, ga bo gotovo vnovic rad prebiral. Pre-naredili nismo v njem nič; le tam pa tam 'smo popravili kakošno besedico, ktero bi bil Vodnik po današnji slovnici na meji Tartarie. Ti vsi imajo sploh ime, de so Slovenci inu imajo jezik od ene same matere, namrec, slovenski jezik. 7 Od kod te ljudstva pridejo, kaj so nekidaj bile, ni-majo zadosti starih popisavcov. Narbolj jih jezik razodeva kaj inu od kod so oni. Slovenski jezik je v pervih ali koreninskih besedah nekaj podoben armenskimu inu perziškimu. Še bol so si med seboj podobni ? gregski, latinski, nemški inu slovenski. To pokaže, de so ti rodovi nekidaj v narpervih časih skup rojeni notri v sredi Azie. Počasi so Gregi, Latini, Nemci inu Slovenci se ven iz Azie v Evropo širali, inu Armence inu Perse v Azii popustili. Mati jih je odstavila, oni so iz zibeli ustali, inu govorit zaceli. Kadar so Slovenci iz Azie svoje zibeli ven šli pruti Evropi, niso bili sami temuč ie bila še le osnova štirih velikih jezikov ukup Slovencov. ? to je, je Gregov, Latinov, Nemcov inu Počasi so več po sveti vidili, rodove gmerali, rodovi so med seboj blebetali inu se v besedah eden od drugiga dalšali; tako dolgo, , de je jezik stiri velike verhe pognal : Grege, Latince, Nemce inu Slovence. Timčasi so divji okol hodili, od lova od sadja inu želiš se živeli De so ti stirje verhovi iz eniga jezika, sam jezik raz odeva; postavim Slovenec rece: mati, Nemec mutt Latinec mat i Greg met ? mi pravimo : m . V ? Nemeč maus. latinec mus, Greg mys; tako tudi: kluč, schl 1, cl 1 kly ? jaj y t m oon ; d 7 t 1 deo, hiseo; nov, neu,novus, noes; inu tako naprej silno dosti drugih besedi. Gregi inu Latini so bližej poldne ostali ; Nemci inu vstavili, živino pasli cede varovali Slovenci so bol pruti polnoci od sonca naprej derli, inu se v sedajnih sojih deželah inu zverine morili. Počasi so zemlo perpravili za stanovitno prebivališe inu za nive; polsko delo seje začelo, z delam hiše, s hišami zemle, last, pravice i oblast j kralestva, inu bolj uravnano zaderžanje. Še dan danasni vidimo, de cloveški rod čedalje gotovo sam popravil. bolj v hribe leze> trebi inu rodovitno zeml° perdeluje. Čujmo tedaj, kaj je Vodnik, kterega spomin vsak Gregi inu Latinci so per sred-deželnim morju pruti hvaležni rodoljub danes ponosno obhaja, pred 60 leti o poldne ostali: Nemci inu Slovenci so v bol merzle gojzde svojem narodu in njegovem jeziku pripovedal. To-le so nje- P™ti polnoci svoje cede gnali ; pocasi se v jeziku locili inu besede :MN| Stare reci so tudi nove tištim, katerim so neznane. sledni svojiga sebi naredili. Od tod pride, de v dostih be sedah enakost imamo : mi smo namrec ene. dosti bližne Zatorej bodem popisoval, od kod krajnski jezik inu zarod zlahte, inu ne smemo prepira imeti, sebi lastiti, inu si pr dQ^m^^^jmrn^mmmmmm^gmmg , inu od nekidanih casov zacel. Krajnci so en odraslik velikiga slovenskiga naroda, oponašati v tem, kar je mati oběma za delez pustila. 7 * inu inu Nemec je pred Slovencam v Evropi naprej tisal kateri zdaj prebiva od teržaškiga morja noter do zmerzliga še zdaj od Azie dalej stojí; Slovenec je zadej ostal morja v Moškovii skuz 400 milj široko, inu od pemskiga je po teh deželah, katere smo unidan imenovali. Nemec noter dp dežele Kamčatka na konec moškovitarskiga cesarstva pomeni toliko, kar m utec. Slovenec ga ni zato mutca ga ni se cez tavzent milj na dolgost. Skorej vse ljudstva v tim imenoval, kakor bi neznal govorit prostori so Slovenci to je Krajnci, Slovenci, Hravatje 7 ampak zato, ker zastopil, inu je bil Slovencu, kakor mutast, po tem, Dalmatini, Bosnjaki, Slavonci, Slovaki, sèm ter kjè po sta dal časa razločena živela inu sledni svoj jezik razločila. Turskim inu Ogerskim; ti so ta kraj Donave. Na unim Slovenci pak so se tako imenovali, ker so se med seboj kraji Donave pak so Pemci, Moravci, Polci, Pomurjani, zastopili, inu si lahko eden drugimu slovo ali besedo dajali, zakaj slova med vsimi drugimi Slovenci pomeni Lužici, Vandali, Vendi, Litavci, Leti inu neizmirjena pro- * stranost moškovitarskih prebivaleov po Moškovii, Severii inu besedo. • s 34 Nemec inu Slovenec narazen ločena inu v sojih krajih Kraj eniga prebivališa se imenuje mesto naj bode ustanovlena sta zacela žemlo obdelovat, orat, kopat, sejat, velik al majhen ; ako je obzidan inu močen, je grad sadit inu'sta postala zemlaka. Em je bila ze razdjana, kader so Slovenci na Ako prasas, kdaj se je to godilo; porecem, de nevem Krajnsko peršli, inu so ta kraj stevila let povedat, ampak se cnkrat opomnim, de jezik Grad • V y sedaj Lubl imenovali stoj i M^VIIIM »V/V JJU » VV.HV , uv V>1»1HV " " ■•« , UK J ^ Má i IV i u u 1 O V IlIIvUv t Uli , 111017 uaiui Ct V nas razodeva, ktera mati nas je rodila, koliko je hčér mesto je per Rimcih imelo ime Em niso namrec vedili. de to poderto imela inu kako so sestre dalej zarodile. bilo vidit, kakor razvaleno ozidje y Zdej pridemo na same Slovence, kateri se al od slovo ali grad • V y to je drugiga pa ni grad d inu slovesa, ali pak od sele nj a inu preselovanja tako imenujejo; nemorem prav za terdno reci, zakaj nisim bil takrat zraven, kader so jeli to ime sebi dajat. d • v Tako se v dosti krajih po naši deželi imenuje, kjer je nekidaj kaki (Dalje sledi.) S grad stal Druge ludstva so jih drugace imenovale. Latinci inu Gregi so jim rekli, de so: Sarmati, Jasiki, Rokso-lani, Bastarni, Ama k sobi. Me ta nas ta. Venedi Bukve Vodniku spomin 9 Limiganti, inu vec drugih imen. Na svitlo dal C. H. Costa. Od Slovencov so rimski, gothiski inu gregiski pisavci pisat začeli pred pol drugi tavzent letmi y de prebi 0 Moj razglas zavoljo bukev Vodniku v spomin je bil s tolicim veseljem sprejet, ne samo po Krajnskem, ampak vajo uni kraj Donave notri do zmerzliga morja, da jih je po vsih slovenskih dezelah, da od te straní nič več ne silno dosti, inu de so se jeli iztegovat na ta kraj Donave pruti laškim morju. ovira natisa. Rod y Iz konca so sicer grajali nekteri, da hočem našemu 9 kateri se je nar dalej pruti poldnevu podal, slovečemu rojaku v čast na svitlo dati knjigo nemško-slo- je bil kraj nski imenovan to je i nar na kraji stoječ, vensko: ali spoznalo se je, da se bodo bukve po takej poti ker je na meji laške dežele. Krajnci smo tedej nar- bolj razširile, in da bi pri samih slovenskih sostavkih bila krajni, nar dalej od drugih Slovencov, kateri so sedaj pot zaperta velicemu številu usluženih pisateljev in pesmi-pruti polnoči; mi smo mejači pruti laškim. kov, ki so sicer rojeni v slovenskih dežeiah, pa vendar Pervi Slovenci, kateri so lesem na kraj laskiga peršli, niso v domaćem jeziku tako izurjeni, da bi v njem koristili so bili od Rimcov Sarmati limigantes, to je, mejači narodu; zato se nihče več ne derži perve misli, in ne mo-imenovani ; ti so lesem na kraj hodili od leta Kristusoviga rem si kaj, da bi sam sebi v zadoščenje ne opomnil od-334. notri do 551. inu so bili pod oblastjo rimskih cesarjov. lomka iz dopisa, kterega mi je poslal izmed pervih sloven-Po tem so še vedno perhajali, ob vodah Sava, Drava inu skih pisateljev nekdo. Tako se glasi od besede do besede: Mura prebivali pod oblastjo Longobardov, Avarov inu Fran-kov do leta 624. Od tiga leta notri do 748 so imeli las tne vojvode ; inu potem so peršli pod nemske ali frankovske krale. Iz tega, kar je do sedaj rečeno, spoznamo, de Slo venecje sploh ime vsih ludstov prostori od pol miliona tiga jezika na enim na štiri vogle mil. Potlej pa přidej o posebne imena sledniga slovenskiga roda od dežele, v kateri prebiva. Tako so Poinorjani per morji, Po lei na planavah ali na poli, mi Krajnci na kraji, ker naša dežela je kraj, krajna inu m ej a, ali konec Slovencov pruti Laškim. • < . ,Bili so. kakor sem slišal, tíi in tam nekteri v skerbéh, da i 9 ? da bo végala v eno y bo knjiga imela kak samovoljen namen. stran. Jez te skerbi nimam. Spoštujem Vas za možaka, ki kakor le zato, da bi tudi mervico pripomogel v spomin rojakove slave. Tudi Vodnik je pisal nemški, in če bo tudi knjiga imela nemške sostavke, to gotovo ne bo narodnosti v sramoto; znanstvo ,ne izdaja iz nikakorsne druge misli. y ruw,ul/ y više stoji. y y ,pesa cozki y u Koliko preučenih Rusov piše angležki in fran-in zavoljo tega slava ruske vednosti vendar nič ne Mnogi spisi y ki so mi liže poslani, pričajo y da moj nacert ni bil napaćen, in zdaj se obraćam po nago Kdaj se je to ime začelo, pisarji nič ne povejo; pervo voru mnozih prijatlov, in tudi po lastnih skušnjah primoran pismo, katero Krajno imenuje, je pismo krala inu cesarja — k rodoljubim bravcom in bravkam, naj primorejo z obi- Heinriha, v katerim je Bled na Gorenskim daroval seben- li mi naročili, da bo knjiga tudi v zuna nj i obliki skimu, zdej briksenskimu škofu v leti 1004 deseti dan ma- vredna Vodnika. liga travna. To pismo govori, de Bled lezi v dezeli Krajna pod oblastjo kneza Vatiló. Krajna je bila vender dosti popřed imenovana y zato Narocnine gotovo ne bo cez en goIj dinar, in pla-čevala se bo, kadar se bodo bukve prejemale. V bukvar-nicah bo cena precej poskočila. Cisti znesek se bo podari! ker to darovavsko pismo pravi, de se je tako med ludmi gospod dr. L. Tomanovi de nar ni zbirki za Vod- imenovala. nikov spominek. Kar se tiče zunanje oblike, naj opomnim, da bo knjiga Slovenci v goratih dežeiah so dobili ime , de so G o ratani od gore. Od tod pride Koratan, Gorošci ali v četertini z latinskimi čerkami tiskana; spredaj bo stal - Korošci. Vodnikov jako podobni obraz, na koncu njegovo zivljen- Kras se imenuje po slovensko skalovit kraj; kra- ' jopisje, ki si g a je naredil sam, rokopisno tiskano, in muzi-sina skalovita pokrajna ; zatorej so Krašovci prebivavci kalna dokládá, ki jo je zložil gosp. Kamilo Mašek. Vés kamenate dežele med Vipavo inu Terstam. obsežek bo imel tri razdelke. Zdej bomo zaceli govorit od prebivalisov pervih Krajn-cov. Pisar Prokopius pravi, de so v slabih kočah prebivali, r azdelek. Vodnikovem à i vij enjopisju. katere so bile semterke redko sejane; města so bile po rimski vojski razdjane, Slovenci od močniših ludstov na tesnobo ugnani, inu so mogli v hribih, gorah inu snežnikih Ljubljani. v 1 _ Zivotopisni odlomek, spisal i z d a t e 1 j. — Vodnik m njegov , c. kr. gimn. profesor v čas, spisal gosp. Peter Petruzzi varnosti iskat. Vodnikove zadnje ure, spisal gospod dr. H Vodnik slo- Imena od hribov inu rek so v se Costa, c. kr. colni direktor v Ljubljani. zdaj ostale, kakor venski pisatelj, spisal gospod Franc Metelko, c. k. prof. so bile per Rimlanih inu Gregih ; imena od mest pa so v Ljubljani. Vodnik in slovenščina, spisal gospod Franc nove, zato, ker so pozniži al na podertiah popřed razdjanih Malavašič, zdravnik v Ljubljani. postavlene. Kras, Kokra, Trojane, Drava, Sava, in zgodovinar, spisal gospod August Dimic Vodnik starinoslovec c. kr. finan- y Kerka, Kopa, Terst, Logatec, Cele, Hrušica, cijalni koncipist v Ljubljani. Pola .so silno stare imena; mlajše pak so ;Lublana. Vodnikove „Novice" gospod dr. Bleiweis, c. k. prof, v Ljubljani. ■ spisal Vodnik y Novo mesto, Bisrica, dosti drugih, inu niso znane per in Valvasor, spisal gosp Anton Jelovšek, c. k. ingrosist jstarih pisarjih med Rimci inu Gregi. derzavnega racunstva. //. raz de lek. Sloveme pesmi Vodniku posvećene Franc Bile (iz leta 1819); Matevž Hladnik učitelj na realki v Gorici; Leopold Kordež na Dunaji; Vojteh Srečamo namreč nekega člověka, ki nese svetilnico (laterno) v rokah in janko čez ramo. Naravnost nam od- je nesel oslovské govori da naj mu ne zamenmo Kur nik v Teržiču; G. Leinmiiller, zemljomerski asistent na Kerškem; Kori Melzer, c. kr. gimn. profesor v Ljubljani; Miroslav (Vilher), posestnik A. Praprotnik, učitelj na Dobro vi kervi k nekemu bolniku, kteri je bil strašno otečen in ga je tako silno bodlo, da mu nobena stvar ni pomagala. 5 Blaž Senozeceh Fr. v Sušnik ? okoli pol kupice, je mogel popiti z upanjem ? kerv bo gotovo ozdravila. y To da ga Svetličič v Sorici; Franc Verbnjak, fajmoster v Fiir-stenfeldu; Fr. Virk« fajmošter v Kolobjah; Tomaž Župan bogoslovec v Ljubljani. 11L razdelek. Mnogovcrstne pesmi in sostavki: ? Ene dní potlej umerje bolnik, in ubogemu oslu so zastonj rep presekali. Ni davnej, kar je tudi en župan umerl, kterega so tudi na zadnjo uro s kervjo te poterpezljive zivinice na pajali. novele, spisi o domači zgodovini, pravlice in domovinske reci, učene reci po domaće pisane vjezikoslovskih zadevah, potopisje, estetični sostavki i. t. d. (takih sostavkov imam uže 50 v rokah; nekteri so prav obširni). Pisatelji so: Jožef Babnik v Ljubljani; Franc Bradaška, c. k. gim- Da bi pac oslom, kadar jim rep ali ušesa režejo na misel prišlo, da bi take žive konjoderce saj s kopiti po zdravili ali pa jim z zobmí na stegnih pušali, da bi pom n ili. HHHHIHBHHHI^HHH^Hi kadaj so uganjali neumno vrazo ! , v 2. Ziv preparan pisčanec nasialni prof, v Zagrebu; Karl D muzeální kustos v Ljubljani Aloj Egg k. gimn. profesor na Dunaji Ludovit Germ onik, c. kr. bibliotékami vradnik v Ljubljani; Fr. Herman Hermannsthalski, c. k. ministerijalni tajnik na Dunaji; Peter Hieing i fajmošter v Podlipi Kajetan Hueber, fajmošter v Stari oslici; dr. V. F. Kli profesor tergovske učilnice na Dunaji; Leopold Kord ? i Drugi lek (zdravilo) take baže je : Kadar se kdo meša, da ne vé, kaj govori, in blodi neumne reci, ujamejo piš— čanca, in živega po sredi od vrata čez persi preparajo, in tako razklancga z vsem drobom bolniku na glavo privežejo, dokler ne omerzne ; potem ga morajo podgane pod streho pojesti. Bolnik se ozdravi, kakor od oslovské kerví ! J. Saj o vec. na Dunaji; Juri Kosm Ljubljani; J. E. Kova v . » ? c. k bibliotékami iptor v korar v Terstu; Ignáci žlahni c. k. svetovavec pri poglavarstvu v Gradcu ; irini v Hekl; Franc Legat Lazzarin i Jožef Filibert žlahni Lazzar okrajni zdravnik v Višnji gori Nove orgije na Verhniki y 14. dan pretečenega mesca sta zdolej podpisana preso ? L e inmiill merski asistent na Kerškem; Jernej Len cek v .. .. yv 1 zemljo kaplan jevala nove h ni š ke orgije na 22 spremenov, ktere je izdelal gosp. Ferdinand Malahovski v Ljublj Iz v Žireh : Jožef Le víc nik v Železnikih; Franc Levstik verstno lepoglasje teh orgelj pri vseh spremenih skup za 7 -■ V • V • , 11 1 1 • 9t v Kamilo Mašek, učitelj muzike v Ljublj dr. Franc M i k 1 v • v i k. profesor na dunajském . v v ? sluzi ocitne pohvale ; lepoglasja posameznih spremenov pa ni moč dostojno popisati. Čez vse druge spremene izverstna Franc Navra til, c. k. oficijal pri vikši dvorní sodníi ; Jožef Novak, bogoslovec v Ljubljani; Janez Ore šek c. k. gimn. profesor v Celji; A. Praprotnik na Dobrovi ner v Ljubljani; Vijanski Janko (Puk je » vox humana" > prem P i » ? k em ajd moj s t Malah i ki tako ljubeznjivo poje, da člověka do solz omečí. Petju se ta spremen tako priliči, da mu ga v tem oziru ni para. Orgije so razdeljene v tri razdele gospá M Prett i m e i s t e r) v Velejskem gradu ; P. R a d • V doktorand filo- kterih eden spredej, dva bolj zadej ob vsaki straní okna sofije na Dunaji; Janez St eska, c. k. računski svetov stoje V edi so igravke (Claviaturen). Znotrajna in zvu Ljubljani ; Jožef Sub dr. zdravništva v Celji ? Davorin najna naprava orgelj spričuje, da jih je umetnik postavil t Terstenj ak c. k profesor v Mariboru; Lovro Tom dr. prava v Ljubljani; I. A. Ulepič Krainfelski, dvorní svetovavec in predsednik v Zagrebu; Vilh. Urb c. k ki je za tako delo včs sposoben, in ki zasluži, da ga očitno pohvalimo in za enake stavbě posebno priporočimo. y Gregor Rihar 5 Franc Ser. Adamič učitelj v Ljublj : dr. M. Valj 9 c. k gimn. profesor v organist pri stolni ljubi, cerkvi. učitelj v Šmartnern pri Litii Varaždinu: dr. Kori Vesel, c. k. okrozni zdravnik v Ljub ljani; Janez Zalokar, fajmošter v Ljubljani. Zares lepa versta dobro znanih, čislanih imen Ni treba še posebej opominjati, koliko stnega se lahko upa pri tacih možćh. Nadjati se je, da se bodo tersili tudi se tišti izmed „poklicanih", ki so do zdaj izdajatelju v žalost molčali; poslali bodo, če prav kaj majhnega pa krepkega. da bi tudi oni pripomogli Slovensk pokazal in da či pisatel j i d 1 poštuj k spominku Vodnikove slave! dip ËMH^^H b z b i 1 i m Potovanje po zahodnem ali po jutrovih deželah letu 185?. ; Spisal Mihael Verne. V. 24. sušca je bilo prav ugodno, jasno in toplo vreme. li in veselo smo jadrali dalje proti jugu ob zahodnem primorji ojega pervega pesmik tud v J učene m k i pesmik in so se zi v i. (Naroča naj se pri meni, ali pa v Kleinmayrjevi in Bamber- govi bukvarnici v Ljubljani. Kdor bo nabíral naroćnike, dobi na deset iztisov, ako hoče, enajstega po verhu). V Ljubljani mesca januarja 1858. Dr. E. H. Costa. moreaskem ali peloponéskem. V malo urah nas prinese urni parobrod vštric nekdanje nesrečne Mcsenije in slovečega IS a var in a. Je pa Navarin, ki mu Gerki Neokastro pravijo, majhno mestice, ki ne šteje žez 3000 duš, z lepo krasno luko, ki je tolika, da ima v nji čez 1000 največjih brodov ali ladij prostora dovelj. Boljšega za-vetja za brodovje nima pri vseh svojih zalivah ne Pelo-pones ali Morèa, ne vsa Grecija. Vhod v brodostaje je tako ozek Vražje zdravila I. i Hov ska kerv. da ne more čez dvoje brodov naenkrat va-nje in Veckrat že smo mislili, zakaj da imajo v Istri vecidel boljših. pred vhodom jim je otok Sfagia ali S fakt eri a v za vetje. MHÉHH H| WĚ I boka, in tla so za brodovne mačke take, da ni treba nikdar Voda je tudi za največje vojniške ladje dovelj glo V starem Navarin u, ki so ga v starodavnih vsi osli ušesa ali pa repe narezane, luknjaste ali pa časih Pylos imenovali, je kraljeval nekdaj modri Nestor odrezane. • Naključilo se nam je nekega jutra ravno iz bližnjega ? mesta ^redé, to smešno prikazen prav natanko spoznati. in luka navarinska slovi od nekdaj. Že o peloponeški vojski je J>ila tu med Atenčani in Spartanci kervava morska bitva v letu 425 pred Kristusovim rojstvom. Razno osodo pa je imel Navarin v naših časih, namreč o ustaji in dolgi vojski Gerkov za oprostenje svoje. verh visokega hriba; Leta 1821 o ćasu gerške ustaje in dolge vojske vzame za oprostenje in svobodnost pa se je jako povzdignilo in hrabri Kefaloničan Ti bal do pod Ypsilantovim poveljem* raste še dandanašnji. V starem mestu verh hriba je namreč Turkom mesto in luko; pa že leta 1825 dobi Ibrahim paša kapucinarsk samostan pod varstvom francozkim. O ti vojski oboje spet v svojo oblast. TÙ zedini Ibrahim lastno egip- pa so razširili Francozi varstvo tovsko in turško brodovje; pa 20. oktobra 1827 napadejo svoje cez vès otok , in niso dali Turkom , Gerke na otoku nikakor nadlegovati in treti. Cod rington, de Rigny in žlahni Heyden, poveljniki Zato hite, življenje in premoženje si ohraniti, premožniši angležkega, francozkega in ruskega brodovja, kot kruti to- Gerki iz raznih krajev v Siro, in začnejo pod starim melo vaj i, zedinjeno egiptovsko-turško brodovje, ki v zavetni stom pri morji o podnožji hriba novo mesto zidati, ki se luki mirno stoji vs elej ? ter kakor....., ki pokoncajo. se nikdar in ga Politika je skorej cedalje bolj razširja in ki je že sedaj pervo in najvaž _ ^ • • V « V t • i j V «■ m -mm _ __w ničesar ne sramuje ; niše kupcijsko mesto gerškega kraljestva. Mestjanov je že tega krivičnega pokončanja pa se je vendar tudi politika do blizo 40,000; pa le 5000 je katoličanov, ki v starem sramovala, in nihče ga ni hotel kriv biti. Angleži so dolžili ali v zgornjem mestu stanujejo. Najvišje verh hriba stoji Francoze, Francozi pa Ruse. Modri vladoslovci evropejski katoliška stolna cerkev in stanovališče škofovo. Pohištva , bodo mogli v kratkem imajo tu že sploh plošnjate strehe kakor dalje na izhodnem da, večje zlo odverniti niso spremislili, razdjanim Turkom na pomoč hitéti. Kmali potem dospemo vštric mesta Mo don, nekdajne povsod. Tu smo vidili tudi, kako cverst in živ národ so Gerki. Met ho ne, ki pri nekem ne visokem nosu stoji. Mestice je Kakor hitro se parobrod ustavi, nas obdá cela čeda čolnov, obzidano in dobro utaborjeno, pa nekako mertvo duše ni bilo viditi ne na ozidji ne zunaj mesta. žive da bi nas v mesto prepeljali. Vsak hoče biti pervi — čol-narji upijejo in se suvajo, kakor da bi se bila resnobna Precej pod Modonom je na desni Sapienza, Santa morska bitva unela Maria, Kap re r a, Venetiko in mnogo mnogo drugih odrinemo v mesto. í in le s težavo pridemo v čolne, ter majhnih gustih otokov in posamesnih skal, ki iz morja Ker je bil ravno praznik Matere božje, se podamo sterlé, in ki utegnejo o nevihtah brodnarjem zlo nevarne precej v cerkev k službi božji. Pa v spodnjem mestu je biti. Zato so napravili na Sapienci visok svetilnik, da se imela le še velika ali péta maša biti, in nobenemu izmed ladje po njem ravnajo. — Za otokom Venetiko se razširja nas niso dali več maševati. Zato gremo precej dalje v se na levi zaliv kor on ski, ki delec v Morêo sega. Na levi zgornje mesto. Ko sem mesto iz parobroda ogledoval strani zaliva stoji mestice Kor on, konec zaliva pa Kala- mi je zdelo, kakor da bi bilo vse mesto zedinjeno; sedaj mata. Na jugo-izhodnem bregu zaliva koronskega stanu- pa sem vidil, da med spođnjim in zgornjim mestom je jejo čversti in hrabri, pa nekako divji Maj noti, ki so nek precej velik, skalovit in pust prostor. Jako vroče je že bilo, mlajši nekdanjih Spartancov. Vseh skup je čez 50,000 duš, posebno na tem praznem prostoru, vendar prisopihamo malo ki živé v 360 vaséh, delorna pa tudi v posamesnih pohištvih. Mnogo vaši smo iz parobroda dobro vidili, še več pa posamesnih čveterovoglastih stolpov, iz kterih so se Majnoti v vrelec hladne dobre vode. po malein v revno katolisko mestice in v stolno cerkev verh hriba, za kterem imajo mestjarii v nekem skalovji Po doveršeni službi božji se kervavi vojski za gerško svobodnost Turkom junaško bra- vernemo ravno o poldne v spodnje ali novo mesto, pa solnce nili. Sedaj so podložni kralju gerškemu, pa menda podložni je tako pripekalo, da smo se vsi silno potili, in nek ša- nic kaj gotovi ker se na svojih dobro znanih tajgetskih gorah lahko puntajo in branijo. Ob štirih popoldne dospemo do najjužniše erti naše ljivec je djal, da zastran pokore mu ni treba dalje v obljubljeno deželo hoditi, ker ga je pot že tii dobro očistil in opral. Ko se na velikem tergu pred neko kavarnico lepe Evrope. Ert ta je nos matapanski, ki se iz viso- ohladimo, se podamo na parobrod „Vorwárts", ker je bil • v kega hriba na enkrat zniza in skorej kot popolna planjava „Kalkuta" iz Sire naravnost v Carigrad namenjen deleč v morje sega. Med matapanskim in severním nosom v norvežki Laponii je Evropa n aj š i ro k ej š a. v Pod Matapanom na desni je Cerigo, narjužniši otok že mnogo omenjene ljudovlade joniške. Otok Cerigo, pri nekdanjih Gerkih Cythera, obsega le tri štirjaške milje, in je bil nekdaj veliko važniši ko dandanašnji. Zastran pripravne Ob stirih popoldne odrineta iz Sire oba parobroda „Vorwárts" se bolj na desno, Kalkuta" pa bolj na levo deržaje. — Ko vidim, da zaliv eginaski na levi, in pot v Pirej za seboj puščamo, se mi je milo storilo, dasiravno sem dobro vedil, da nismo v Atene namenjeni. Serčno mesto ki lege in varnih brodostaj so se shajali tù tergovavci iz Azije, iz Egipta in iz ostale Afrike, in do- so živeli v obilnosti in blaženosti, dasiravno je njih Posebno pa je slovela Cythera v mači rad bi bil namreč vidil glavno mesto gerško je nekdaj pri vsi lahkomiselnosti stáno va vcov svojih bilo sedež izverstne omike, visoke učenosti in čeravno revne, vendar častitljive človeške modrosti, in mnogoverstnih, ali zemlja zlo skalovita. starodavnih časih slepega molikovavstva zastran Venerine službe, ki se je od tod po vsem Gerškem zaplodila. Cerigo prideluje dandanašnji nekoliko žlahnega vina in prav prav reci, vseh človeških umetnost, ki so se od tod po vsi Evropi širile. Res! da dandanašnji je mesto le revno in čez tri četerti manjše ko nekdaj; toda nahajajo se v njeni še mnogi ostanjki nekdanje krásnosti. Najraje pa bi bil vidil zanimivo sodnišče areopagiško, kjer sta pred sodbo y dobrega žita, najvec pa vertnih sadezev. Sedaj pa prijadramo v gerško morje hipelag pravi. Ob sedmih zvečer smo že vštric nosa Male a ali Sant-Angelo, za kterem se razprostira zaliv ki se mu Ar- stala dva mozaka, ki ju visoko častim in spoštujem j m naupliaski deleč v Morêo. Od nosa Sant-Angelo jadramo kakorsnih je svet se malo imel, namrec modri Sokrates in sv. Pavel. — Sokrates, najmodrejši učitelj djanskega modroslovja, je bil tù, kakor ti je znano, leta 400 pred bolj proti severo-izhodu mnogo raznih otokov na desni pustivši, pa kmali nas noč zajme, da dalje ničesa več ne vidimo. Kristusom po krivici k smerti obsojen. Polpetéro stoletje pozneje pride s v. Pavel v Atene (act. Apost. C.XVIL ), ter začne oznanovati Sina božjega in ustajenje mertvih. Atenčani so bili še zmiraj enaki; druzega jim ni bilo mar, ko kaj novega čuti in pripovedovati. Celo nekteri Epiku-Naslednji dan, 25. sušca, dospemo že pred sedmo uro rejci in Stojčani so radi poslušali sv. Pavla in se ž njim zjutrej do otoka, ki mu Sira pravijo, in jaderni Kalkuta pogovarjali, čeravno za nauke njegove niso marali veliko, se ustavi v luki pred mestom, ki se tudi Sira imenuje. Nekteri so djali : rKaj nek pravi ta besedež?" VI. Otok je le majhen in svet njegov je zlo gorat in kamnit i pa: Kakor se kaže, je oznanovavec novih bogov u nekteri in pa rodi vendar obilo vina, smokev volne. Mesto je bilo f olja v se ? medů in laške zato ga tirajo v Areopag. Pavel pa stojec vsred Areopaga pred 30 leti le revno in majhno pravi: „Možje Atenčani! Iz vsega vidim, da ste, kar vero » ê ?,tiče, še skorej preveč iskreni; zakaj ko sem memo gredoč po vsem obrazu, da si ni upala povzdigniti V t oci na podobě bogov vaših ohledoval, sem nasel tudi altar, kterem je napis: Neznanemu Bogu. Kar tedaj nevedši gledala v ti in začela zopet presti ? marvec je Mladi plemić dolgo stojí, kot da bi bil okamnel in k „častite, vam jez oznanujem Bog, ki je vstvaril svet in tlam prirastel. Sam ne ve zakaj stojí, molčí in li dalj ne V 77 vse kar je na njem ; — On, ker je gospod nebes in zemlje, lovi ? Nemirne misli mu blodijo po glavi. Po dolgem moine stanuje v tempeljnih z rokami storjenih. Tudi se mu čanji vendar slednjič spregovorí: „Zašel sem v ti dobravi ne střeže s človeškimi rokami, • kakor da bi česa potre- in zló sem se utrudil; bi mi li hotla ti pokazati pot do v ,,boval, ker on daja vsem življenje in dihanje in vse; in je „storil, da iz enega vès človeški rod po vsi zemlji stanuje in je njih stanovanju odmiril čase in meie. da ? kake koce, Iz serca rada" bi se mogel nekoliko oddahniti in odpočiti ?? mu ponižno od ? ? v „Boga, ? iscejo dalj od tod stanovanj ,saj je tudi ne ojih starsev, in ne dvomim ? da če bi ga kje otipali ali našli, čeravno ni delec od Vam bodo mati moja radi postregli, ker do zdaj še nobeden vsakega nas; zakaj v Njem živimo, v Njem se gibljemo ni bil spoden s praga hišice naše. u 77 „in smo, kakor so djali tudi nekteri pesnikov vaših. Rod S temi besedami pelje deklica plemića po znani stezî ..njegov smo namreč. Ker smo tedej rod Božji, ne smemo proti domu. Gredé jo izpraša vse, kar zvediti od nje in misliti, da bitje Božje je podobno zlatu ali srebru ali njenih staršev mu je bilo skerb: Pa njegovo serce ni bilo 77 77 1 kamnu, ki se upodoblja po umetnosti in misli cloveski. .In Bog je sicer čase te nevednosti pregleda!; sedaj pa mirno in pokoj za t o, dokler ji ne naznani, da si jo je zvolil Deklica plaha omolkne; mislila je, da ta ,,oznanuje ljudem, da naj vsi povsod pokoro delajo, ker je mladi gospod govori le norcevaje, ker se ni mogla nadjati ..določil dan, o kterem bo sodil svet po pravici po možu, da bi on, bogati plemić, ki ima na zbiranje bogatih in go-,.ki ga je v to določil, in v tem je dal spričbo vsem Iju- sposkih, uzel njo siroto in ubogo dekle za ženo. ?? dém. ker ga je obudil od mertvih.u Tako je ucil sveti Mati mlade Savice (Sabine) sprejme gostoljubno mlađeg tako je bilo deklici gospoda in ga kar Pavel Atenčane v Areopagu spoznati Boga Oceta, stvarnika ime nebes in zemlje, in edinorojenega Boga Sina, Gospoda na- more s sirom, mlekom, medom in kozarcoin merzle vode šega, ki bo sodil po pravici o dolocenem dnevu vès rod postreze ga niso obsodili, človeški — in smehovali, nekteri pa so djali : slišali." — ampak nekteri so se po Kmali zacne siliti in nadlegovati mater, naj mu udá 77 tem te bomo še enkrat svojo hcerko Savico; ona pa se izgovarja, ga spomni To sodnišče viditi me je jako jako mikalo 7 pa ni bilo mogoče velike razlicnosti njegovega in njenega stanů, in mu pové, da hčere svoje ni izredila za gospodstvo. na V tem dervi ,,Vorwárts" jaderno naprej, in se prej ko se začne mračiti, smo med otoki Delos in Mikone desni, in Tino ali Ten os na levi. (Dalje sledi.) Na pervi mahljej ne pade hrast, v pervem nategljej ne napolni se steklenica, tako tudi tabart plemić ni • v nic opravil, marvec se je mogel z žalostním sercom proti domu napotiti. Cez nekoliko dní zopet pride in ponavlja poprejšno prošnjo. Zopet nič ne opravi, ker Savica se ni dala ome- Zgodovinske drobtinice čiti 7 da bi zapustila mater in dom svoj Kdor iše O početku Kostronianoviča, terdnjave v Slavonii. Narodna pripovest. V krasni posavski ravnini na Viru je stala še pred postankom Kostromanoviča prijetila pastirska koča, v kteri , najde; kdor prosi, dobi in kdor terka, se mu odprè. Tudi pregovori plemić očeta, da mu dovoli zi- so bivale štiri osebe, mož in žena s svojima otrokama, dečkom in deklico. Ubogi starši bili so delavci in pastirji ; oče pa še zraven ribič in lovec, mati pridna predica in marljiva gospodinja. Mnogo sta si prizadjala, marsikaj od- 7 tergala in dostikrat obrisala kervavi znoj z upadenih lie preden sta jih zředila in spravila k delu, sina h konju in orožju, hčer pa k preslici in šivanki. Pridno začneta staršem pomagati in njim olajševati delo. Oče umre. Zdaj je mogel prevzeti sin mesto očetovo, in njegova sestrica, ravno v cvetečih letih svoje starosti je morala namesto njega goniti živino na pašo, loviti ž njim dati v onem kraji grajscino; starko pa omeci, da mu udá edino hčer Savico. Tako je mladi plemić po imenu Kostromanović na malem polotoku Virskem sozidal grad, iz kterega je pola-goma terdnjava se naredila, v kterem je prebival srečni plemić s svojo ženko, bivšo pasterico, in v kterem je tudi že star, s celo svojo družino kri přelil, borivši se z ukret-nim sovražnikom za dom in slobodo svojega naroda. Razpadla je stara sila orožja in vse, kar povzdiguje smertonosno orožje, ležalo bo kdaj v razvalinah. Mi pa, glede one ostanjke starinske sklenimo, da nam biti hoče ono um, kar so bili našim prededom okovi, da zapustimo večji spominke dušne izobraženosti, ki bodo terpeli na veke, in se razširili od unukov do unukov. vred ribe po Viru in Savi delà opravljati. 7 kopati 7 kositi in razne druge Po ilirskem Gr. Krek. Nekega jutra zopet žene goveda in ovce na paso : ko se napasejo, in se, ker so topli žarki solnea silno pripekali, prežvekljaje v hladno senco uležejo, se vsede,tudi ona pod kosato lipo in jame presti kodeljo, ktero je seboj přinesla. Da ji pa čas nagleje mine, zacne popevati mično pesem Narodne stvari Pirili običaji ali ženitvanske navade v horvaškem primorji okrog Bakra. pastirsko, ktero so jo mati še kot majhno deklico naučili tako mično in budljivo je 7 prepevala, da se je zdelo, kot bi Po Susanicu od Kobeta. (Konec.) Pokehdob se tu sestre z brati ne delij ji slavci iz bližnje dobrave odpevali. Ravno ta dan se zgodi, da je neki gospodič, sin bo- pervi sestri nai kraji lovil. Ko začuje miljene glase pa porodniki zbog kakega ), zato se jim primerna oprava dati in pir veršiti mora. Kakoršen pir se edi, tak se tudi ostalim napravlja. Ako bi gatega plemića, v tem pevajoče deklice, hiti proti onemu kraju od kterega so glasi hteli. bi oka kteri hčeri pira napraviti ali po vinodolski postavi ji ga plaćati v go JJOYÛJUl/C UCIVlltly, Ulil JJ1 Uli UIIHUU rviuju, UU nivi DU nu J11V1I, Wl <"«' "»» y " iihu»UIUUI J'""**" • J * o I------ " o odmevali. Pridši k mestu, zapazi prosto deklico v belo tovem dnarji. Kadar pir veršiti nakanijo, po trikratnem 7 oblečeno z lepim vencom na glavi, spletenim iz krasnih cerkvenem tri dneve pred pirom pozove vsaka stranka poljskih cvetlic. Ko ona gospoda zagleda, ki se ji bliža, obilnosti prihodnega pira primerno število rodbine in pri ustane hipoma; priblizavši se k nji, dolgo z zacudenjem jatlov zakaj ko bi pozneje koga povabili, ne samo da ne ipak bi tudi jako bil razžaljen. Pri vabilu je Na pozdrav mu ona prijazno odgovori in rudečica jo polije treba pozornosti velike; če ktere rodovine eno koleno po- stoji pred njo in zdi se mu, ko bi gledal vilo dobravsko. bi přišel vabijo, tudi druge pozabijo, sicer rodbine v ravno istem kolenu pozvati ne da se v solzah topé. Jaz sem sam slisal tak blagoslov bi tudi povabljena ne prišla. > ki V • cigar jezgra mi je se En dan pred pirom (zenitvijo ali svatbo) na večer gré ženin vzemši sabo nekoliko mladenčev k nevesti po škrinjo j ali prej ko jo dvigne , mora nekaj dati v dar nevestnemu bratu, ki ta čas na škrinji sedí in mu od nje ključe mi je jako omilil, zlasti materin, danes znana; takole se glasi: „Hčerko" (ali po imenu na priliko) : „Jelico, ča pitaš od mene" ? vorí ona. Potem jo križa z desnico rekoč: v Blagoslov" ! odgo Naj te blago slovi Bog otac, sin i duh sveti, i ja te blagoslovljam !u Na tišti večer, ko je veliki pir narečen, gré ženin ali Pokle ji pred oči stavi korak, ki ga je storila, najmre, da njegov brat z mantinjado, to je, pridši z godci pred po- je sedaj drugega očeta in mater dobila, ktera je doižna vabljeno hišo, zagodejo godci. in f v krátkém stopijo v hišo, ravno tako poštovati in ljubiti, kakor njih istih; da je v kjer spet godejo nekoliko plesov in se podajo k drugemu novo rodbinstvo in sosedstvo stopila, zato ima biti ljubez-pirniku, in tako se gré k vsaki hiši, od ktere je kdo na niva in nezamerljiva, naj svojega moža ljubi in mu verna pozvan^^H M H ^HHI _ _ V jutro dan gré ženin z dvema družicama in godci ? bode dragu ? potem ji želí vsako srečo in obilnost v blagu in in jo prosi za pičo, ki jo je od nje posisala, in po kume, in ko so svati zbrani, se ruca (kosi, zajterkva), devet mescov, ki jo je pod sercom nosila, da se v napredek po ručki pa se svati odpravijo k nevesti, da jo vode na svojih porodnikov spominja. blagoslov doverší. Pokle se z in blagoslovljaje ga poroko v cerkev. Ako je pir le kolikanj, se vije zastava ravno tem vprašanjem oberne k zetu, (bandero) pred njimi, muzika svira, dekleta pojó, mladenci prosi in svari, naj ljubi in brani svojo ženo, ki zunej njega pa streljajo. Ko se ženin s svojo družbo bliža nevestini hiši druge obrambe nima, da v miru naj živita in v strahu y se hišne vrata zapro. Za vratmi stojí govorčin (govornik). Ta božjem dečico odkojita i. t. d. svate, kadar poterkajo na vrata, Blagoslov dobivši vstaneta, in svati ene in druge vprasa : Po kaj so došli, stranke se napravljajo na pot razen očeta in matere. Ne kaj li zelijo? Na tomu eden od zunej vimenu vseh drugih vestina sestra nosi nanizaj (činžér ) malih kolačev , ktere v odgovarja: Da jim je poglavitne ovce nestalo (žmanjkalo), ženinovo selo pridši vnevestinem imenu vsaki hiši po enega razdeli ; ko pa že pred same ženinove vrata prispejo, verže ktera bi vse druge vodila, in brez nje vse druge nič niso ; , zbog tega da so ćuli, da se nahaja v njih cedi ena taka so jih prosit prišli, nebi li jim je dali? kum en kolač preko hiše. Zdaj najdejo zeninove vrata zapeřte, kakor v jutro šiljajo z vprašanjem: ali iščejo to? ter ko že vse odlog „Kdo so? kaj li želeu? Na to mu od neveste izidejo, se reče, da več ni kakor ena, ki pa je varja: „Da so prijatli, in ker so že od daljnega pota bosa in nemore iziti. Na to se prinesejo postoli (cipelje) trudni, so prišli jih prosit, naj bi jih ta večer na stan pre- Za tem se vrata odprejo, pa žensko po zenski ven po- dan pri nevesti. Tudi tù praša eden iz noter terkajoče zunej drugi odgo kumoma, ki obetata, da jo hoceta obuti, deneta vsaki v jeli. u Od znotrej zopet vprašani: „zakaj se niso popřej pre svoj postol nekaj dnarjev, pa ji ju na nogi natakneta. Po vidili za nočilo?" odgovoré: „da jih je ena zvezda ravno tem nevesta že ovenčana delí krončice ženinu deveru ; v nekterih k raj i h kumoma in k njim napotila in navéla." Pa ko se vrata odprejo 5 Tudi na zastavo PreJ daje vsakemu svatu rožo (pušeljc). kakor prag prekoračijo, jih dočaka kupa. To je svekerva j ki jo zeninov brat nosi, nabode kolač, jaboko ali narančo in rožo (ženna mati) jih dočaka z zmuljem (kupico) vina do polo-po tem se pomešajo pirniki vice natočením, pa jih do trikrat z njim ponudi. Po vsakem ene in druge stranke in grejo na poroko. Po poti gredé se tudi zdej poje, gode in strelja kakor pokusu ji hitijo (veržejo) noter nekaj penez, potem jih z robcem ogerli in čez prag noter potegne. popřej Nevesta stopivši v hiso gré najprej k ognjišču, kjer ji se dete na krilo sede in od nje kolač na dar dobí, in s se dá, po drugem poti. Po poti vodi en kum nevesto pod přejeto kuhalnico iz vsakega lonca, v kterem se kuha, po- Po opravljeni poroki se vernejo k nevesti na obed, ako roko v cerkvo, drugi pa iz cerkve, kjer pa širina pota kušati mora. Tudi pri ženinu se pred in po večerji tanca « V v # 1 • i 1 1 • « i A % - - ■ V • V 1 « I • y dopusca, jo vodita oba vsak za svojo roko tam in nazaj ter kadar se svati naplešejo, se vsaksebi razderejo. Od V nevestini hiši se gleda, da se ženinovi svati na- tod se uide, da pir samo en dan traje. Pri večerji ženin mestijo na pervo mesto, potle še le nevestini, ktera čast ne sedi za mizo, ampak iza cele večerje svate dvori in se v zameno pri večeri v ženinovi hiši nevestinim pirnikom gleda, da se vsem zadovoli. odverne. Jestvine so po vsi mizi enake, samo na čeli, kjer Memo kupe in kolačev gori rečenih delí nevesta se nevesta, ženin, kuma in kter drug bolj imenit svat sedé, svekervi en tunban (turban), svekaru košuljo (srajco), vsaki se donaša kaj boljega. Po obědu grejo svati plesat. Pervi ples plešeta ženin z nevesto, za njima kuma s svojima družicama zalvi (zuvi) po en pas ? za temi pride red na zeninovega brata, pokle po , potem bice, redu rodbinstva na ženinove svate pervo po kervi pa po mleku (to je, kakor jih krí veže po možkem ali po ženskem spolu), pa ko se žAinovi pirniki obajdejo, sledé nevestini svati. Plese delí in ravna brat ženinov. ki se pa,rat- Svet ni danes nič slabeje, 60 leti kakor biJ pred Resnico tega nam poterjuje, kar je pisal Vodnik v i 66. listu „lublanskih Novic" leta 1798 takole Lepa reč za nauk mož pride, pred m in mo zem se je ne zove starašina. Pri delenji tancov je treba pozornému biti, davno prigodila v ljubljanski kresn da bi prej njegovega reda ne dal komu tanca, zakaj bi to gosposko zavoljo tožbe En i veliko razžaljenjo in smutnjo uzročilo, kar se rado večkrat dofiraja. ker ga je sosed tozil naj bi Matija Vodusek, opat Celjski dr. Andrej Vojska, komitatni svetovavec v Rima- Szombatu.......... Franc Wagner, adjunkt v Ungwar-u . . . Gospa Reza Wagnerjeva ....... Gospod Franc Rosman, fajmošter v Proseku sarstvu dokončano. Koliko prebivavcov ima cesarstvo utegnili v mescu aprilu povedati. y bi yy yy tavžent. Romarjev v Maria-Celj je bilo přetečeno leto 270 Y) Peter Wartol, učenik v Semicu Janez Novak, korar v Ljubljani, učenec Vod nikov leta 1814 Q Karol Leben. fajmošter v Smartni pri Krajnu, ucenec Sedaj je na Dunaji osrednja komisija za zidanje Vodnikov leta 1814 v Gospá Franciška Pirnatova v Storah Milka, hčerka Pirnatova v Storah . in ohranjenje terdnjav; sostavljena je iz višjih oficirjev ge- G°sPá Katarina Florjanova v Krajnu neral-kvartirmajsterskega in ženijskega štaba. Predsednik ji je topniški general baron Hess, kteri ima nad vsim čuvati kar zadeva vojaško uterjevanje deržave. Gospod Hribar, kolar v Ljubljani y yy yy Janez Poklukar, profesor v Ljubljani Sajovec Jakob, kaplan v Beršecu 3 fl. — kr. 5 v — yy 4 r> — n 2 — » 1 r> — » 4 r> — yy - n 40 v 5 v - n 5 Vf - » 2 r> - n 2 » - yy 1 v - yy 5 n —— n 2 r> — yy 1 T) 16 n Iz Milana. Tii izhaja časopis „Sammler" v nemškem in italijanskem jeziku ; še drug večji časnik „Cosmopolita" Skupaj . 485 fl. 6 kr, Odgovorni vrednik: Dr. JaoeX BleiweiS. Natiskar in záložník : Jožef Blaznik.