- ^
OS
d
al st Ir» t< ig b
IDI
Obnovljena izdaja - Leto XXL - Štev. 9 (739)
19.,	20. in 21. julija FESTIVALA «DELA»
v DOBERDOBU in ZGONIKU
(Spored je objavljen na 4. stran!)
Festival v DOLINI
2.,	3. in 4. avgusta
DELO
glasilo KRI za slovensko narodno manjšino
UREDNIŠTVO in	uprava :	34131 Trst,
Ul. Capitolina 3 -	Telefon 744046, 744047	
DOPISNIŠTVO za	goriško	pokrajino :
34170 Gorica, Ul. Telefon 24-36	XXIV.	Maggio 18 -
NAROČNINA: Letna 1000 lir, polletna 550		
lir. Poštni tekoči	račun :	Trst 11/7000
TRST - 18. julija 1969
Posamezna številka 40 lir
Petnajstdacvnik	Spedii, in ebb.
Quindicieale	poet. Grappo II
Dogodki prejšnjega tedna so spremenili politični položaj v Italiji. Izstop socialdemokratov iz socialistične stranke in padec, ylade, ki ji predseduje Rumor, kažeta >kako huda je sedanja politična in družbena kriza v državi. Po drugi strani pa ti dogodki potrjujejo, kako nujno potrebna je no-ya politika, kako nujno potreben je temeljit preokret. Na to opozarja tudi vodstvo KPI v dokumentu, je bil objavljen prejšnji teden.
Izraz zahteve po novi politiki Prihaja iz vrst delavcev, ljudskih množic, pa tudi iz velikih in enotnih bojev, ki pretresajo državo tako na severu kot na jugu. v teh bojih sodelujejo velike množice delavcev, kmetov in študentov.
Zahteva po preokretu je prišla do izraza že na lanskih političnih volitvah; prišla je do izraza tudi 'J Trstu, ki gospodarsko propada, kar potrjuje primer ladjedelnice Sv. Marka; prihaja do izra-Za v Gorici, kar potrjuje tudi zadeva SAFOG in Nuova San
minister zadnje vlade leve sredine izjavil v parlamentu, da slovenskih vprašanj sploh ni. Krščanska demokracija je trdila, da v videmski pokrajini Slovencev ni in je skupaj s fašisti in liberalci v deželnem svetu zavrnila resolucijo komunistov, ki zahteva priznanje pravic Slovencev v tej pokrajini.
Lahko bi naštevali še dlje. Omenili bi lahko pereča vpra
Sanja slovenske šole, uporabe slovenskega jezika in še vrsto drugih vprašanj, ki potrjujejo, da smo Slovenci v Italiji držav Ijani druge kategorije. In lahko bi dokazali, da leva sredina ni prav nič storila za to, da bi se položaj spremenil.
Tudi zato je potrebna nova politika, nova vlada, taka vlada, ki bo sposobna rešiti vprašanja (Nadaljevanje na 4. strani)
Jože Srebrnič
OO0000000O00000000O0I lOOOOOOO t >000000000000000000000000000000
Resolucija vodstva KPI
Vodstvo Komunistične partije je dne 8. julija 1969 objavilo naslednjo resolucijo :
«Italija potrebuje novo politiko. To potrjujejo etnotni boji delavcev in ljudskih množic. Zavest o nujnosti sprememb se je v zadnjem času močno razširila tudi v strankah, ki so vladale
dialektive, preko katere naj se dejansko določajo usmeritve državne politike. Treba je v celoti obnoviti zaupanje ljudskih množic v demokratične ustanove. KPI meni, da obstajajo pogoji za to, da se sedanja kriza reši Delavski razred in ljudske sile, kakor tudi mlade generacije
Prihodnja redna številka našega lista bo izšla 29. avgusta
državi. Socialdemokratski raz- naJ'tše naprej vodijo boj za delo,
proti izkoriščanju, za boljše življenjske pogoje, za obrambo in utrditev demokracije, za mir. Boj je treba organizirano voditi in v njem morajo odgovorno sodelovati najširše množice. Preprečiti je treba provokacije, ki jih počenjajo reakcionarne in
kolniki so izstopili iz Socialistične stranke z namenom, da bi zavrli spremembe, ki jih zahtevajo delavske množice in vse levičarske sile. Konservativne sile podpirajo spletke razkolnikov.
Te spletke je moč zavrniti in jih
Giorgio. Da je preokret potreben m nujen priča nazadovariie števila zaposlenih, naraščanje izseljevanja, večanje draginje in slabšanje življenjskih gpoj£jev Gre pri tem tudi za vprašani e demokracije, omejevanja dežel ne avtonomije in nespoštovanja temeljnih pravic Slovencev J
”enoT™„OS,i,i ***»>'»**.
l<uSpeCIanua kr.iza je izraz faliranja /redine m njene politike, ki j , es,la nobenega vnrašanin te dokaz, da je leva sredina — propadla.	F
Komunistična partija je že od vsega začetka zahtevala spremem-^ Trd’,a 'e da ie 7a npirlre_ dovanje nujno pristopiti k reševanju perečih vprašanj.
; Vzemimo za primer naša specifična vprašanja, položaj sloven-slke narodnostne skupnosti v naši deželi. ( Lahko vzamemo za primer tudi vprašanja delavca, študenta aIi vprašanje socialnega in zdravi styenega zavarovanja, ki tako "težijo vcsakogar izmed nas.) Leva sredina je sejala iluzije tudi med Slovenci. Določene politične sile te iluzije vneto zagovarjale. Kaj kmalu se je izkazalo, kako daleč segajo laži in goljufije. Pri kazovali so med drugim, da imenovanje slovenskega odbornika c neki občinski upravi ali kakšna druga skromna koncesija lahko odpre pot k reševanju temeljnih vPrašanj. Mi smo trdili, da se na tak način ne rešujejo temeljna ^Prašanja. In ker smo tako trdi-!’ so nas grajali. Očitali so nam,
'a smo večni nezadovoljneži, opozicionalci in sektaši.
. k°da dejstva so dejstva. Po dcbju lažnih obljub je notranji
je treba zavrniti. Treba je zavrni- magma ske skupine, učvrstiti in ti tudi nevarnost avtoritarne evo- razširiti je treba sodelovanje luci]e, vi obstaja v sedanjem po- demokratičnega javnega mnenja h tipnem položaju. Velike, previa- pr; družbeni in politični obnovi dujoce so sile v državi, ki se države» zoperstavljajo poskusom desnice.
Boj se je začel v notranjosti dveh najpomembnejših vladnih strank.
Na kongresu krščanske demokracije se je začela bitka proti smernicam in stališčem vladajoče skupine. Uveljavila se je leva struja v tej stranki. V socialistični stranki je prodrla nova večina, ki se ni uklonila izsiljevanju, ki je prihajalo iz raznih strani, medtem ko je socialdemokratska desnica dokazala svoj razkolniški in protidemokratični značaj.
člada predsednika Rumorja jè padla. Krizo je treba rešiti na tak način, da bo moč napredovati, nikakor pa ne tako, da bi bila prizadeta demokracija v državi. Nesmiselno in nevarno bi bilo vračati se nazaj, obnavljati centrizem. Potreben je demokratičen preokret. KPI se bo za to borila. Zavzemala se bo za preokret in bo budno pazilo na vsak korak, ki bo storjen v tej smeri.
Italija nujno potrebuje tako vlado, ki bo znala upoštevati zahteve ljudskih množic ter navezati stike s silami, ki te množice v največji meri zastopajo; potrebuje tako vlado, ki bo jmi-stopila k reševanju neodložljivih vprašanj in k utrjevanju demokracije, uresničevanju reforme struktur; tako vlado ki bo spoštovala pravice delavcev in ki bo sposobna voditi avtonomne iniciative na področju zunanje politike ter v korist miru. KPI je pripravljena k vsem tem rešitvam dati svoj delež. Pri iskanju teh rešitev je potrebno združiti, čeprav izhajajoč z različnih stališč, vse demokratične in levičarske sile. Parlament mora biti sedež svobodne in demokratične
Dne 11. julija je minilo 25 let od tragične smrti Jožeta Srebrniča, neuklonljivega borca proti fašizmu, enega od ustanoviteljev KPI, prvega Slovenca - komunista v rimski poslanski zbornici.
Ob 25-letnici njegove smrti je bi ta v Doberdobu slovesna spominska svečanost, na kateri so bili prisotni tudi predstavniki Združenja italijanskih patizanov in pred stavniki Zveze borcev in Zveze komunistov iz Nove Gorice. Spominsko slovesnost v Doberdobu sta priredili goriška federacija in do-berdobska sekcija KPI. Tržaška federacija KPI je počastila spomin tovariša Srebrniča sinoči, 17. julija v Ljudskem domu v Trstu.
Tržaška federacija KPI je ob 25-letnici tragične smrti Jožeta Srebrniča izdala posebno brošuro, ki jo je uredil Mirko Kapelj.
(Sestavek o Srebrniču objavljamo na 3. strani, o spominski proslavi c 'Doberdobu pa na 4 strani lista).
Slovenska strokovna šola v Trstu
Slovenska srednja strokovna šola industrijske smeri v Trstu bo dokončno začela delovati z začetkom šolskega leta 1970/71.
To vest je sporočil dr. Zvonko Perišič, predsednik jugoslovanske delegacije mešanega jugoslovan-sko-italijanskega odbora za izvajanje posebnega 'londonskega sporazuma.
Dr. Perišič je povedal tudi, da je bilo z italijanske strani zagotovljeno, da bo storjeno kar je mogoče, da bi lahko prvi razred omenjene slovenske strokovne šole odprli z začetkom šolskega leta 1969/70, tako da bi vpisovanje vanj začelo istočasno z vpisovanjem v ostalih višjih srednjih šolah.
Sporočilo dr. Perišiča, da bo slovenska strokovna šola v Trstu dokončno začela delovati prihodnje leto in da je bilo z italijanske strani zagotovljeno, da bo storjeno vse kar je mogoče, da bi lahko prvi razred te šole odprli že letos, je slovenska javnost prejela z zadovoljstvom.
Slovenci že več let zahtevamo to šolo, saj živo občutimo potrebo po njej. O zadevi se je že mnogokrat govorilo tudi v deželnem svetu, pristojnih parlamentarnih komisijah in v 'krajevnih ustanovah. To zahtevo so ob podpori vseh Slovencev odločno za-govorjali komunisti in tudi predstavniki nekaterih drugih političnih skupin.
Povsem upravičeno je upanje, da bo prvi razred že letos začel delovati in da bodo torej odstranjene vse ovire, ki so jih (Nadaljevanje na 4 strani)
Glas vpijočega v puščavi
Morda bi «pismo iz Slovenije», ki ga je objavil katoliški tednik, sploh ne potrebovalo komentarja. Toda bravci brez dvoma vedo, kako zvesto spremljamo pisanje tega tednika, kako resno jemljemo vsako trditev in se vprašujemo : «Kaj so hoteli tokrat povedati NOVEGA», recimo, tako — «koncilskega»?
Pismo iz Slovenije, skorajda iz «tujine», če drži udomačeno izrazoslovje goriškega kronista, pripisuje primorskim komunistom osnovno značilnost, da so «zabiti». Seveda, ne smemo tega jemati kot navadno, pocestno psovko, gre torej za globje spoznanje duha, bridko priznanje ne. moči «katoličana» in Slovenca, ki bi rad prosvetlil narod.
Primorski komunisti so «zabiti», trdi. In se pri tem verjetno čuti krivega, ker jih ni mogel prosvetliti. «Bolj zabiti, kot tisti v Sloveniji», in ga pri tem stisne v grlu, ko se spomni tistega strašnega trenutka, ko je — novi Cankar — vstal pred množice, dvignil roko, zaokrožil usta, da bi spregovoril težko resnico, umno besedo, zveličaven nauk... in narod ga ni poslušal. Ni utihnil, ko je roka stala že nekaj trenutkov, kot mila prošnja proti oblačnemu nebu, cankarjevska usta so izgubila krožno obliko in se skremžila; na-
rod je plesal polko in se samoupravljal. Zanj se ni zmenil.
Pomislil je, neznani pisec iz Slovenije, ki za njegovim anonimnim podpisom čutimo duhovnega velikana — neupoštevanega genija, da je morda kriv temu «strašni» ustroj, socialistična ureditev, ki je zaprla usta Slovencu, mu prepovedala mi siiti, zvezala roke, ki bi tako rade zaploskale novi Besedi neznanega velikana.
Roka, ki je dotedaj nemo kazala v nebo, se je spustila, težka pest, na mizo, da so kozarci zažvenketali. Odločitev je bila težka toda velikega pomena : sklenil je odrešiti najprej «svobodno zamejstvo», kjer človeške, ga duha ne tare socializem, kjer Slovenec uživa popolno svobodo...
Kot Janez Krstnik, kot glas vpjočega v puščavi se je neznanec podal iz «tuje Slovenije» v zamejstvo, kjer bere narod Katoliški glas in hodi k večernicam ter spoštuje — oj, prepričanje, kakšna je tvoja moč! — duhovna in žandarja...
Vidite, zaradi velike vere, u-panja, ljubezni tega človeka do svojega naroda, globoko sočustvujemo z njim. Prišel je, misijonar resnice, bič narodov, v primorske kraje, na Kras, v Breg, v miljske hribe in odkril,
da so Slovenci tu «še bolj komunisti kot v Sloveniji».
Namrdnil se je, obrnil hrbet kraškim domačijam, prašnim cestam, spomenikom iz belega kamna z rdečo zvezdo, utrnil solzo, in ga preklel: «Ne razume me, narod ZABITI!»
Odkorakal je žalostno in napisal grenko pismo v preteklost. Grenko pismo «Katoliškemu glasu», verjetno zadnje pismo pred samomorom. Kaj mu še preostane. «Slovenstvu» z belo zastavo ne more več verjeti, narod mu je obrnil hrbet, ni ga razumel, verjame komunistom. Tu in onstran meje, kljub svobodi !
Ne, genij! Ne, znanilec novih, že zdavnaj pokopanih časov! Ne veži si konopca za vrat, v svojem bridkem obupu, še je pot, še je narod, ki te lahko razume.
Stopi, daj no — ne vedi se kot otrok — v poslovalnico JATa in zaprosi za listek. V Argentino! Preko morja. Tam so, ki te razumejo, ki niso bili zabiti in so znali, izvoljena manjšina, obrniti puške proti narodu. Tudi njih je «zabita» drhal zavrgla (nehvaležneži!)... Pojdi, tolažnik, in če ti je dolgčas, piši... Katoliški tednik ti bo rad objavil pismo, iz Argentine še posebej.
2 • DELO
18.7.1969
Diskriminacijsko
ravnanje
1/ komisijah za radijske oddaje za slovenske šole so Slovenci v absolutni manjšini
Preteklega januarja je šolski skrbnik v Trstu imenoval v nadzorni komisiji za radijske oddaje za slovenske šole izključno člane italijanske narodnosti. Ta ukrep je razburil slovensko javnost. Nčkoliko kasneje je skušal delno omiliti kričečo krivico. Kooptiral je v vsako komisijo tudi po enega Slovenca. Toda s tem ukrepom krivica še zdaleč ni bila popravljena, kajti v obeh komisijah so člani italijanske narodnosti v absolutni večini. V komisiji za oddaje, namenjene slovenski osnovi šoli, je le en član slovenske narodnosti proti štirim italijanske narodnosti, v komisiji za oddaje, namenjene slovenski srednji šoli pa je razmerje še bolj porazno, ker je v njej kar pet članov italijanske narodnostni in le eden slovenske.
Zaradi diskriminacijskega ravnanja je poslanec Albin Škerk poslal ministru za šolstvo pismeno vprašanje, v katerem je podčrtal, da je to početje žaljivo in ponižujoče ne samo za šolnike ampak za vso slovensko narodnostno skupnost.
Tudi Sindikat slovenske šole v Trstu je protestiral. V pismu, ki ga je poslal tržaškemu šolskemu skrbniku, je med drugim podčrtal, da kooptacija dveh slovenskih šolnikov v komisiji ne more popraviti storjene krivice, ker sta obe kimisiji imenovani samo za slovenske šole.
Pred kratkim je poslanec Škerk prejel od ministra za šolstvo odgovor, v katerem je rečeno.
«Kar ste omenili v vprašanju, je premosteno s skrbnikovim odlokom z dne 31. januarja 1969. V komisiji za oddaje za slovenske šole v Trstu sta bila imenovana šolski nadzornik Oskar Bole in prof. Janko Jež. Oba
OOU’v/wOOOOOUUOiX »OOOOUOOOUOOOO
Radio Trst A
in slovenski jezik
Ko poslušamo poročila radia Trst, se nehote spominjamo tistih časov, ko je v «provincia di Lubiana» vladal «camerata» Grazioli.
Vprašali nas boste, zakaj?
V tistih časih so morali slovenski časopisi, ki so še izhajali v Ljubljani, pisati imena mest «po italijansko». Npr.:	«danes so v
Roma manifestirali za vojno», ali «v Venezia je bila včeraj visoka plima», ali «v Trieste je bil sestanek sekretarjev partito fascista iz vse Venezia Giulia»...
Nismo se mogli smejati! Tragično je bilo!
Danes Grazioli ni več v politični areni, so pa še vedno taki, ki pačijo ubogi slovenski jezik. Baje so rimski funkcionarji RAI zahtevali od funkcionarjev, ki so nameščeni na radiu Trst A, naj pačijo slovenski jezik.
Ali je to res?
Nedopustno je, da se pačenje slovenskega jezika nadaljuje. Pogostokrat slišimo: «glavni odbor d c je soglasno odobril», ali «p s u bodo dodelili (recimo tri ministrstva)», ali «p s i» bodo dobili (rečimo tri ministrstva) in tako naprej.
Pa še podobno «cvetko» slišimo: «s pe '■e i ni možno sodelovanje».
Kako naj poslušalec razume, kaj pomeni beseda «pe ce i»?
Slovenski funkcionarji, ki so nameščeni na tržaški radijski postaji bi se morali temu odločno upreti! Prav gotovo bi jih vsa slovenska javnost podprla.
Nihče nima pravice, da tako nesramno ponižuje slovenski jezik in žali vse Slovence!
pripadata slovenski jezikovni skupnosti.»
Razumljivo je, da je odgovor nezadovoljiv. Krivica, kot je že omenjeno, ni bila popravljena s tem, da je bil naknadno imenovan po en Slovenec v vsakdo od omenjenih komisij.
To je še en dokaz, ki zelo jasno potrjuje, da višje šolske oblasti nimajo razumevanja za slovenska vprašanja.
Zakaj so prekinili gradnjo nadvoza pri Gabrovcu?
Poslanec Albin Škerk je prejšnji teden naslovil na ministra za promet pismeno vprašanje, v katerem ga vprašuje, kakšni so vzroki prekinitve del pri gradnji železniške ga nadvoza med Gabrovcem in Zgo nikom.
Po nekaj dneh dela se je vse ustavilo, pravi poslanec Šlkerk v svojem pismu. Zaradi tega je cesta, ki vodi v Zgonik, zaprta za promet že od preteklega aprila. To povzroča velike težave.
Dosedanja posredovanja zgoni-ške, občinske uprave so bila neuspešna.
ooooooooooooooooooooooooooooooo» »ooooooooooooooooooooooooo
Koristna srečanja
na
Obisk delegacije Zveze komunistov Hrvatske pri tržaških komunistih
Preteklo soboto je bila obisku pri tržaški federaciji delegacija medobčinske konference Zveze komunistov Hrvatske za Reko, Istro in Gorski Kotar. To je bil prvi stik tržaške federacije KPI z Zvezo komunistov Hrvatske.
Prejšnji teden je bila na obk
oooooooooooooooooooooooooooo
Pismo uredništvu
Na «šagro terana in pršuta» v Repnu so vabili številni lepaki. V mestu so bili seveda samo lepaki pisani v italijanskem jeziku, nu podeželju pa so bili lepaki «dvojezični». Besedo dvojezični sem napisal med navednicami zato, ker če je bralec hotel pravilno razbrati za kaj gre, je moral prebrati italijansko besedilo (ako ga je razumel).
Lepak (dvojezični) se je približno takole glasil:
«Bo v Velikem Repnu v Soboto, 12. in v Nedeljo 13. Julija 1969 7. SAGRA TERANA IN PRŠUTA z nagradno razstavo terana z Repen-tabra in pokušnjo tipičnih lokalnih proizvodov. V Soboto bo igral Kom pleks glazbe...»
Dalje je bilo zapisano: «Ob 24. Zaključek Bo igrala godba na pihala iz Proseka... bo igral Kompleks... Prireditev organizira Pokrajinska turistična ustanova s sodelovanjem Pokrajinskega kmetijskega nadzorništva in Repentabor ske Ob ine.»
Rad bi vedel, kdo je oskrbel ta «odlični» prevod, ki ne dela časti nobeni ob ustanov, ki so za «šagro» odgovorne« Pa še to bi rad vedel: Zakaj slovenska občinska uprava ni zahtevala, naj dvojezične lepake nalepijo tudi v Trstu?
1- j-
sku pri predsedniku CK Zveze komunistov Slovenije v Ljubljani delegacija deželnega komiteja KPI Furlanije - Julijske krajine. V delegaciji so bili : Silvano Ba-cicchi, tajnik deželnega komiteja, Mario Colli, namestnik tajnika deželnega komiteja in tajniki federacij KPI : Cuffaro iz Trsta, Menichino iz Gorice in Tarondo iz Vidma. S strani ZKS so se sestanka udeležili : Franc Popit, predsednik CK, Vinko Trček, I-van Renko in nekateri drugi člani vodstva ZKS. Srečanje spada v okvir normalnih odnosov med obema partijama.
Obisk predstavnikov obmejnih občin pri Slovenski kulturno gospodarski zvezi
Dne 8. julija je Slovensko kulturno gospodarsko zvezo v Trstu obiskala delegacija predstavnikov oblane konference Socialistične zveze iz Kopra, Izole in Pirana in občinske konference iz sežanske občine. V razgovorih so si predstavniki obmejnega področja ter SKGZ izmenjali poglede na splošni politični položaj zlasti z lokalnega vidika v cilju še nadaljnjega utrjevanja dobrih sosedskih odnosov, sodelovanja na meji in sodelovanja v okviru enotnega slovenskega kulturnega prostora. Govorili so o kulturnih stikih, o možnostih gospodarskega sodelovanja in o razvijanju drugih aktivnosti Dne 11. julija je bilo podobno srečanje v Gorici, kjer so se s predstavniki SKGZ sestali predstavniki občin Nova Gorica, Tolmin in Sežana. Naslednji dan pa so se v Tolminu srečali predstavniki če-dadske' in tolminske občine.
Počastitev spomina
V	počastitev spomina svojega moža Jakoba Sulli daruje Lina Sulli 1.000 lir za «Delo».
V	počastitev spomina drage prijateljice Olge Kresevič daruje Lina 1.000 lir za «Delo».
OOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOlOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOO
Teden proti NATO
Komunistična mladina je priredila «teden proti NATO». Pobuda je dobro uspela. Mladinci so obiskali tudi vasi na Tržaškem, kjer so delili letake, ki pozivajo v boj proti NATO in za mir. Geslo mladinske pobude je: «Italija naj izstopi iz NATO — NATO naj zapusti Italijo!»
Kot je znano letos zapade pogodba, ki jo je italijanska vlada podpisala in po kateri je vključena v zahodni vojaški blok. Demokratične množice zahtevajo, naj se pogodba razveljavi, odnosno naj se ne obnovi. To delajo v zavesti, da
vojaški bloki predstavljajo trajno nevarnost za mir v svetu.
V	obmejnih krajih so vojaški bldki posebno nevarni. To potrjujejo tudi razmere, ki vladajo v naši deželi. 151 občin dežele je podvrženih vojaškim služnostim.
V	Furlaniji je tudi ameriško vojaško oporišče, ki med drugim služi 'kot odskočna deska za agresorske pustolovščine v Vietnamu.
(Na gornji sliki: udeleženci na javni debati o NATO, ki jo je Zveza mladih komunistov priredila pred dvema tednoma v Trstu.)
Ameriška taktika v Vietnamu
Dva nezdružljiva cilja
V Washingtonu, tako pač kaže, želijo sprostiti pariške pogovore o Vietnamu, sajgonska lutkovna vlada pa bi rada predvsem preživela. Dolgoročno gledano ta dva cilja nista združljiva. Karkoli že pravi uradno sporočilo o razgovorih, ki jih je pred kratkim imel Nixon s predsednikom južnovietnamske lutkovne vlade, je do teh razgovorov prišlo na zahtevo Saigona.
Vplivna ameriška politika Kisinger in Bundy sta svetovala Nixonu, naj se ne sestane s predsednikom sai-gonske vlade. Nixon je omahoval, potem pa je odgovoril : «Nikoli se še nisem srečal s predsednikom saigonske vlade, moram ga videti». Da bi okrepil svoj ugled je predsednik saigonske vlade želel celo. da bi bili pogovori v Washingtonu. Nixonovi svetovalci pa so bili mnenja, da to ne pride v poštev. Sam ameriški zunanji minister je najprej zamračil srečanje med obema državnikom, ko je rekel, da «ZDA niso poročene z nobeno vlado v Saigonu».
Ko je predsednik saigonske vlade prišel na sestanek z Nixonom, je bil vdan v usodo. Že dalj časa se je načelno strinjal s postopnim u-mikom ameriških vojaških enot, toda pod pogojem, da prepustijo večino svojega orožja južnoviet-namski vojski. Nepopustljiv pa je glede ustanovitve vlade, ki naj bi upoštevala Osvobodilno fronto. Da bi pomiril Nixona je zagotavljal, da lahko njegova vlada vključi tudi druge politične sile, celo «opozicijske». Dejal je tudi, da se lahko tudi on obrne na ljudi, ki niso njegovega mnenja ali ki živijo v tujini.
Odhod nekaterih edinic ameriške vojske iz Vietnama še ne pomeni, da je uradna Amerika spoznala, da je nesmiselna njena pustolovščina. V Vietnamu bo ostalo še več kot pol milijona ameriških vojakov, ravno toliko kot tedaj, ko je Johnson oznanil prenehanje bombardiranja Severnega Vietnama. Neposredno po nedavnih pogovorih med ameriškim predsednikom in predsednikom južnovietnamške lutkovne vlade so v ameriškem obrambnem ministrstvu sporočili, da bo del ameriških enot odšel na havajske otoke ali na Okinavo, odkoder jih bodo lahko «spet poslali v Vietnam, če bo to potrebno». Kar je Nixon prikazal kot odstranitev, je obrambno ministrstvo spremenilo v preprost umik. Tako list «Le Nou vel Observateur» komentira Nixono-vo srečanje s predsednikom saigonske vlade Thieujem ter sklep Amerike, da umakne nekaj svojih čet iz Vietnama.
«Nixon je že dolgo prepričan, da lahko umakne število vojakov, ki pomeni manj kot eno dvajsetino celotnega ameriškega ekspedicijskega korpusa, njegov edini problem pa je, kako kar najbolje diplomatsko izrabiti ta navsezadnje precej skromen uspeh » Tako zatrjuje list «Express» in dodaja: «Ali je Nixon preveč zaupal zelo optimističnim poročilom? Nekateri člani ameriške delegacije na konferenci v Parizu so mu vlili upanje, da bo prišlo do novega napredka v pogovorih. Hanoi je po njihovem mnenju že «očitno nestrpen» in njegovi predstavniki bi morda sprejeli predlog o «zamrznitvi» sedanjega vojaškega položaja. Ame-rikanci in južnovietnamske sile, ki so zveste saigonski lutkovni vladi, ne bi začenjale nobenih novih ak cij na podeželjskem področju, zato pa bi vietnamski partizani prene hali operacije proti mestom in naseljem, ki so pod nadzorstvom sil saigonskega režima. To bi v drugi stopnji omogočilo pristop k volitvam, ki bi potekale pod okriljem vlade, od katere se zahteva, da ne nosi pečata osvobodilne fronte ne Severnega Vietnama.
Ko je Nixon po sestanku s predsednikom saigonske vlade zvedel za ustanovitev revolucionarne vlade
Južnega Vietnama, je Skomignil Z rameni. «Vlada riževih polj», je dejal porogljivo, kakor da bi hotel pregnati prikazen. Ob prihodu v Washington je bil bolj nervozen-Komaj so utihnili zvoki državne himne pa je v en stavek strnil vso svojo vietnamsko politiko: «Nasprotnik se mora pogovarjati ali pa se umakniti.»
Komentarja dobro obveščenih časopisov sta jasna. Povesta nam reč, da je to, kar dela Amerika, čeravno bi na prvi pogled izgledalo kot, resen začetek umika iz Vietnama, predvsem politična igra ali strateška taktika! Amerikanci bi namreč hoteli doseči sporazum o Vietnamu, ki pa ne bi bil nič drugega kot «zamrznitev» sedanjega vojaškega položaja.
Ameriški
militarizem
Amerika se je znašla na celi vrsti usodnih križpotij. Proučuje, kop-frontira, odloča in se ubada z mnogimi usodnimi dilemami. Proces odločanja, katero pot naj abere v važnih zadevah svojega nacionalnega življenja in mednarodnega u-krepanja, pravzaprav ni izreden marveč trajen način obstoja vsake države. Med sedanjimi zelo resnimi vprašanji, ki v ZDA prihajajo še posebno do izraza v politiki a-meriški vodilnih krogov, je vprašanje vojaške sile in — militarizma. S tem v zvezi je «Komunist» objavil sestavek, ki ga je napisal B. Badurina. V sestavku je rečeno:
«Preučevanje vojaške politike in strategije Združenih držav Amerike se je začelo pred zmago republikancev na zadnjih predsedniških volitvah. To je bilo eno tistih vprašanj, ki so iz dneva v dan čedalje bolj pritiskala prejšnjo (demokratsko) administracijo in je v marsičem pripomoglo k njenemu odhodu z vodstva države. Novi predsednik in njegovi sodelavci so si prizadevali najti takšne rešitve, ki bi zadovoljile težnje nove politike in strategije ZDA, upoštevaje pri tem realnost sedanjega sveta ter notranja gibanja in materialne možnosti njihove dežele. To je v veliki meri posledica poloma ameriške politike in strategije v Vietnamu. Neuspeh v Vietnamu je prišel v obdobju, ko je Washington verjel, da z naslonitvijo na oboroženo silo in z omejenimi (krajevnimi) l vojaškimi intervencijami lahko u-resničuje cilje svoje mednarodne politike. Agresija v Vietnamu je docela razgalila in kompromitirala to koncepcijo in prakso ameriške vlade in Pentagona (ameriških vojaških krogov) ter sprožila proti njima zelo ostro reagiranje tudi tam, kjer tega niso pričakovali. Nixonu ni bilo težko spoznati ne-galivnih posledic dosedanjega angažiranja ZDA v Vietnamu in oceniti nevarnosti, ki pretijo tudi njegovi vladi. Odtod njegovo prizadevanje, da ostane to «Johnsonova vojna» in da se najde «časten izhod» iz vietnamske zagate.
V ameriški javnosti je slišati zadnje čase zelo ostre kritike na račun neracionalne porabe ogromnih denarnih sredstev. Te kritike so se zaostrile pod pritiskom političnih in socialnih problemov, ki pretre- , sajo ameriško družbo in groze z novimi notranjimi konflikti. Spričo teh težav skuša Nixon znižati izdatke za oborožene sile.
Težko je predvideti, kakšen bo učinek te smeri ameriške vlade, lahko pa je pričakovati, da bo imel Pentagon več težav kakor prej 2 izglasovanjem novega proračuna v kongresu.
Posebna stran vojašiko - politične problematike, pred katero se je znašel Nixon, je povečanje nevarnosti pred militarizacijo ameriške družbe».
( Nadaljevanje na 4. strami
18.7.1969
DELO • 3
Jože Srebrnič
(Ob 25-letnici njegove tragične smrti)
Jože Srebrnič je bil eden najpo-membnejišib učiteljev in voditeljev delavskega gibanja v naši deželi. Njegov življenjepis je dejansko življenjepis delavskega gibanja v zadnjem polstoletju. Veličina Srebrniča je zlasti v tem, da je od mladosti pa do tragične smrti nepretrgoma, skozi vseh štirideset let, neumorno deloval ter se žrtvoval za uresničitev idealov, katere je oznajal — za socializem.
* * *
Srebrnič je bil rojen v Solkanu leta 1844, študiral je v Gorici, kjer je leta 1905 napravil zrelostni izpit, nakar je nekaj časa obiskoval 'oficirsko šolo a ni sprejel nobenega čina. Kasneje sc je vpisal na pravno fakulteto v Gradcu a zaradi slabega zdravja, predvsem pa za radi pomanjkanja sredstev ni mogel študija dokončati. Vrnil se je domov in se pri očetu, ki je bil mizarski mojster, izučil za mizarja.
Že kot študent v Gorici se je Srebrnič začel zanimati za družbe na in politična vprašanja. Skupaj z nekaterimi sovrstniki, se je pri pravljal na boj proti avstrijskemu imperializmu. Ob izbruhu prve svetovne vojne so ga poslali kot navadnega vojaka na bojišče, kjer pa se je prostovoljno predal ruskim vojakom, ker ni hotel svoje in ruske krvi prelivati za interese imperializma. V Rusiji se je pridružil boljševikom in je aktivno sodeloval v obrambi socialistične revolucije. Leta 1919 se je vrnil domov in nadaljeval - delo, ki ga je zaradi vojne prekinil. Obnavljal je delavske organizacije, ustanavljal Podružnice Ljudskega odra, širil delavski tisk. Bil med prvimi, ki so Po kongresu v Livornu leta 1921 vstopili v Komunistično partijo Italije. Zavzemal se je za vstop slovenskih socialistov v KPL
Na volitvah v državni zbor 1924 je bil Srebrnič izvoljen poslanca Navzlic hudemu ten je takrat KPI na Tržaškem Goriškem prejela nad 20.000 gla V državnem zboru je Sreb ostal samo dve leti, kajti leta je fašistična oblast odvzela r dat komunistom in socialisi Tedaj je bil Srebrnič odveden v por m nato v konfinacijo, kje osta! - razen krajše dobe kr d na začasni «svobodi», seveda
ce]ìlfnIìeIt!CljSkÌm nadZ0rStV0r
Leta 1939 je Srebniču, uspelo Legni , v Jugoslavijo, kjer pa ga klerikalne oblasti aretirale izročile fašistom, ki so ga se\ ponovno zaprli jn kasneje o Ijah v konfinacijo na Veni ne. Osvobojen je bil šele padcu fašističnega režima leta 1 Takoj po vrnitvi domov se je vezal z osvobodilnim gibanjem odšel k partizanom. Z veliko
mo je deloval zlasti na političnem in organizacijskem področju. Sredi dela in ko se je že kazal prvi sij svobode, je dne 11. julija 1944 utonil v Soči.
* * *
Jože Srebrnič je bil dosleden borec proti fašizmu, tovariš s tovariši, prijatelj s prijatelji. Zagovarjal je socialne in narodne interese ljudstva, razgovarjal brastvo med slovenskim in italijanskim proletariatom, obsojal pa je kapitulantsko politiko ozkega kroga slovenskega meščanstva, ki je iskalo kompromise s fašizmom.
Na Sovjetsko Rusijo ni nikoli pozabil. Vselej je govoril o njej z velikim spoštovanjem.
Ivan Regent, ki je bil Srebrničev sovrstnik in prijatelj, je zapisal: «Jože Srebrnič je vse svoje življenje resnično pretrpel v boju. Bil je junaški bojevnik za bratstvo med narodi in za pravice delovnega ljudstva. Njegovo ime bo ostalo na častnem mestu. Ljubezen do svojega slovenskega naroda in do vsega delovnega ljudstva ga je že v mladih letih napotila v socialistično gibanje, v katerem si je zaradi učenosti, skromnosti, zlasti pa zaradi delavnosti pridobil veliko zaupanje...»
Leopoldo Gasparini, ki je bil prav tako kot Regent, Srebrničev sovrstnik in prijatelj pa je zapisal:
«Številni borci so ohranili vero v idejo socializma (Gasparini je mislil na težko dobo pod fašizmom. Op. uredn.), toda pogostoma so to vero hranili v sebi in le zase na skrivnem, Jože Srebrnič pa se je boril vedno in brez najmanjšega prestanka. -Nikoli ni padel v dvom, nikoli ga ni premagalo malodušje, niti takrat ko je preživljal najbolj kritične in nevarne trenutke življenja in borbe. Tudi v teh trenutkih je našel način in obliko organizacije in borbe. To je iz skromnega Srebrniča naredilo velikana, ki je lahko za vzor najbolj Šim borcem mlade generacije.»
Marija Bernetičeva pa pravi v svojih spominih:
«Jože Srebrnič je vselej odločno branil zapostavljene, se boril proti zatiranju narodov. Bil je priljubljen voditelj slovenskega in italijanskega delovnega ljudstva. Še posebno je ljubil svoj narod in tudi zato je z veliko vnemo proučeval njegovo zgodovino. Vprašanje narodne osvoboditve je združeval z bojem delavskega gibanja ter s perspektivo revolucionarne družbene preobrazbe v duhu proletarskega internacionalizma in bratstva med narodi. Neomajno je veroval v osvobodilno poslanstvo delavskega razreda; bil je prepričan, da bo v novi, socialistični družbi zavladala nova, delavska pravica.»
MIRKO KAPELJ
Jože Srebrnič skupaj z drugimi protifašisti v konfinaciji na otoku Ustica (leta 1927)
Seminar
slovenskega jezika, književnosti in kulture v Ljubljani
Petega seminarja slovenskega jezika, književnosti in kulture v Ljubljani, ki je trajal od 30. junija do 12. julija 1969, se je udeležilo 80 profesorjev, med njimi največ univerzitetnih profesorjev in a-sistentov iz Evrope, Združenih držav Amerike in Kanade. Iz Italije je bilo 17 udeležencev, iz Sovjetske zveze pa 6. Trst je imel najmočnejšo prisotnost s profesorji srednjih šol in študenti.
Slušatelji so se seminarja prizadevno udeleževali. Vsa predavanja so bila razmnožena in razdeljena med številne udeležence.
Namen seminarja je, da slavisti vključijo v svoje študije večji del slovenistike, kot je bilo to do sedaj storjeno.
Srečanje s slovenskimi pisatelji v Domu književnikov pa je pospešilo medsebojne stike. Slavisti so lahko izmenjali svoje misli in se izredno natančno domenili glede prevodov in osnutkov izvirnih tekstov.
Izlet v Vinico v Beli krajini oh 20-letnici smrti Otona Župančiča je omogočil gostom - slovenistom obujanje spomina na vitalnega ekspresionističnega pesnika in ogled raznih muzejev, zlasti obisk slikarske galerije v Novem mestu, kjer pripravljajo retrospektivno razstavo slikarja Božidarja Jakca.
Em. C. RENKO
Preteklo soboto je pevski zbor Vasilij Mirk s Proseka -Kontovela priredil koncert na dvorišču Kraške hiše v Rep-nu. S tem koncertom je zaključil svojo letošnjo sezono Kot je znano je zbor Vasilj Mirk pred kratkim gostoval na Škotskem, kjer je doživel zelo velik uspeh
OOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOoooOUOUOouuOuCMjwciO^oOOOOOOOOOOO OOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOG
Občni zbor Slovenske prosvetne zveze, ki je bi! 15. junija v Gorici, je obravnaval važna vprašanja. Pravimo razpravljal, ne rešil. Nekatera stališča, ki so prišla na dati na občnem zboru, terjajo poglobljeno analizo pa tudi razčiščenje. Na občnem zboru je bila še enkrat slovesno potrjena zvestoba načelom protifašističnega in narodno osvobodilnega boja. Naglašena je bila nujnost prilagoditve prosvetne in kulturne dejavnosti obstoječi stvarnosti. Poudarjena je bila nujnost slovenske prosvetne dejavnosti tudi v tistih krajih, ki so v narodnostnem pogledu najbolj izpostavljeni. Razprava, ki se je začela v Gorici, se bo vsekakor nadaljevala. V dananji številki objavlja mo prvi prispevek, ki ga je napisal tovariš Dr. Karel Siščovič.
Na prvi pogled se je ves občni zbor SPZ v Gorici vrtel okrog vprašanja pristopa SPZ v ARCI (Associazione ricreativa culturale italiana). Iz Objavljene razprave je razvidno, da so -se popolnoma odklonilno izrekli o pristopu SPZ v ARCI naslednji delegati: A. Terčon (PD Gruden - Nabrežina), A. Kalc (PD Prosek - Kontovel), S. Pertot (PD Barkovlje), U. Vrabec (glasbenik -Trst). Izrekli so svoje pomisleke, predlagali odgoditev zadeve in ponovno razpravo v društvih predstavniki: M. Waltritsch (Klub Simon Gregorčič - Gorica), M. Magajna (PD Cankar - Sv. Jakob v Trstu), V. Cotič (ŠP Sovodnje). Na občnem zboru je bilo zastopanih 29 društev. Iz tega je razvidno, da so se brezkompromisno izrekli proti pristopu SPZ v ARCI govorniki v imenu 3 društev in 1 pevskega zbora (če je Vrabec govoril tudi v imenu Zbora Gallus), da so se zavzeli za ponovno razpravo po društvih, dopuščajoč demokratični izhod iz nastalega položaja, govorniki v imenu 2 društev in goriškega kluba.
Zaključki so lahko naslednji: na občnem zboru je bilo zastopanih 29 društev, 4 njihovi predstavniki so bili proti pristopu, kar pomeni 25:4, 3 pa za novo razpravo, kar skupno pomeni 22:7. Nihče od tistih, ki so sprejeli med -sklepi tudi -formulacijo «SPZ je laična in napredna kulturna ljudsko - prosvetna organizacija Slovencev, ki živijo v Italiji, in je izvenstrankarska organizacija», in so se odklonilno izrekli v zvezi s predlogom za pristop SPZ v ARCI, ni pomislil, -da
bi ob gornji formulaciji bila samo ob sebi umevna tudi metoda demokracije pri sprejemanju določenih sklepov, ki se tičejo življenja in dela SPZ. Kaže pa, da se demokratična metoda sprejemanja sklepov, kar med drugim pomeni glasovanje in podrejanje manjšine večini, čemur se tudi pravi demokratična dialektika, ne upošteva. Zato ni nič čudnega, če -se vsiljuje umestno vprašanje o tem, zakaj ne more na občnem zboru SPZ delovati ustroj demokracije, ki bi bil privedel do določenih rezultatov?
Jasno je, da se v nekaterih organizacijah ali gibanjih ne more in ne sme vsiljevati mehanizem glasovanja po delegatih ali -pa se celo ne sme vsiljevati glasovanje, ker gre za organizacije ali gibanja koalicijskega značaja z nosilci najrazličnejših interesov. Vsiljevanje ta-kozvane glasovalno - demokratične dialektike bi imelo v mnogih primerih nedemokratične posledice. Ali je to primer SPZ? Tu je treba iskati del odgovora na zastavljeno vprašanje. Ali je SPZ koalicija nosilcev različnih interesov, je gibanje, ki sešteva več različnih skupin ali pa organizacija 29 društev, je «konfederacija», je «federacija» ali enotna organizacija? Kolikor je znano, je bila do sedaj SPZ obravnavana -kot enotna organizacija, ki ne zajema samo 29 društev, temveč ima širše, globlje in bolj razvejane cilje od vodenja določenega števila društev, tudi zato, ker sedanje število ni bilo njeno izhodišče in ne

more biti njena perspektiva, saj bi v primeru obstoja le zaradi teh društev lahko res bila koordinacijski odbor, ki naj bi se tudi tako imenoval.
Zato samo, če imamo SPZ za koordinacijski odbor 29 društev, lahko razumemo pomanjkanje glasovalne dialektike. V tem primeru bi bila društva popolnoma samostojna in bi o svojih pristopih lahko sklepala kot talka: n. pr. po primeru ARCI 22 društev bi takoj pristopilo, 4 nikoli, 3 pa morebiti v prihodnosti.
Ce pa imamo SPZ za enotno organizacijo, katere delovanje ni le sešteveik delovanja 29 sedanjih društev, pač pa izvajanje določene politike, ki je tudi, a ne izključno, sad sinteze programov posameznih včlanjenih društev, tedaj njen občni zbor je telo, na katerem se mora razpravljati o celotni politiki, o njeni usmerjenosti, o preteklosti in prihodnosti, a vsestransko v mejah možnosti objektivno, z visokim ciljem razvoja slovenske narodnostne skupnosti. Jasno je, da se v tem primeru vsiljuje načelo demokratičnosti njenega delovanja, kar pomeni tudi glasovanje (njegovih oblik je več) in obveznosti za manjšino, da se podredi večini z vso možnostjo, da se do naslednjega občnega zbora bori za spremenitev odnosov v notranjosti organizacije. Kdor se demokratične igre v notranjosti lastne organizacije ne drži, je slabo razumel bistvo demokracije ali pa zasleduje druge cilje.
In tu, po mojem, tiči precej a ne preveč prikrito jedro vprašanja. Eden izmed predstavnikov društev, A. Terčon za PD L Gruden - Nabrežina, je postavil v ospredje značilnosti SPZ, ne pa pristopa v ARCI. V tej zvezi je dejal v polemiki s poročilom tajništva SPZ, kjer je bilo v določenem kontekstu rečeno, da je organizacija «socialistič-K. ŠIŠKOVIC t Nadaljevanje na 4. strani)
4 • DELO
18.7.1969 ~
S tržaškega ozemlja
Openski tramvaj v upravi Àcegata
Openski tramvaj bo prešel v u-pravo tržaškega občinskega podjetja ACEGAT. Zadevni sklep je tržaški občinski svet potrdil na svoji redni seji v torek, 15. julija 1969.
Kot je znano so se pri upravljanju openskega tramvaja svojčas dogajale zelo meglene zadeve. Zaradi tega je prišel pred sodišče tudi bivši tržaški župan Franzil; bivši ravnatelj tramvajskega podjetja pa je bil sojen.
Pred kratkim sta komunistična občinska svetovalca Dolfi Wilhelm in Arturo Calabria naslovila na župana vprašanje, v katerem ga opozarjata, na nevzdržne pogoje, v katerih morajo delati uslužbenci.
Med drugim sta svetovalca navedla, da je v delovnih prostorih (mehanične delavnice, skladišča, slačilnice, higienske naprave) vidno pomanjkanje vsakršnega vzdrževanja. Kot primer navajata trditve delavcev, da morajo delati v delavnici z dežnikom v deževnem vremenu, ker streha pušča. Stalno nevarnost predstavljajo stroji, pri katerih ni najenostavnejših varnostnih naprav.
Glavno vprašanje pa je, tako poudarjata svetovalca, v zvezi s i številom zaposlenih. Zadnja leta je bilo upokojenih 24 uslužbencev ' katerih mest ni nihče zasedel. Nastale so vrzeli, ki jih je težko zapolniti. Zato morajo uslužbenci delati v Več izmenah! Edini čistilec nastopa občasno v vlogi sprevodnika.
Svetovalca zahtevata ustanovitev posebne komisije, ki naj preveri trditve uslužbencev, obišče delavnice ter izdela predloge za rešitev nastalih vprašanj.
Naš list je večkrat poročal o nevzdržnih razmerah na openskem tramvaju. (Bivši direktor je svojčas zavrnil naše trditve.)
Tudi danes poudarjamo, da so razmere nevzdržne. Skrajni čas je, da se celotna zadeva openskega tramvaja dokončno reši.
«Šagra terana v Repnu
V Repnu je bila preteklo sobo-tp in nedeljo tradicionalna «šagra terana in pršuta». Oba dneva je bilo v tej prijazni vasi izredno živahno.
Pobuda je zelo dobra, saj spodbuja kmete - vinogradnike in obenem pospešuje turizem. To so potrdili tudi razni govorniki, ki so spregovorili ob otvoritvi «sagre».
Novost na letošnji prireditvi je bil talko imenovani «mini zoo», ki so ga pod vodstvom požrtvovalnega občinskega svetovalca Egidija Baisa priredili šolski otroci in dijaki iz Repna. Ta pobuda je bila prava zanimivost zlasti za otroke tako iz mesta kot s podeželja.
in pršuta»
slednik pevskega društva Lipa, ki je bilo eno izmed najbolj znanih na Primorskem. Kot vsa slovenska društva je bilo tudi društvo Lipa zatrto pod fašizmom. Toda zatrto samo na videz, kajti zavedni Bazov-ci so slovensko pesem še naprej v najvecji konspiraciji gojili. Po osvoboditvi je bilo društvo obnovljeno in tudi danes aktivno deluje njegov zbor.
Festival «Dela» v Zgoniku
V soboto, nedeljo in ponedeljek (19., 20. in 21. julija) bo festival Dela v Zgoniku. V nedeljo popoldne bo koncert godbe iz Prvačine, ob 19. uri zborovanje. Govorita Stojan Spetič, član federalnega komiteja KPI in Silvano Bacicchi, tajnik deželnega komiteja KPI. Vse tri večere plesna zabava. V soboto igra ansambel Kras, v nedeljo ansambel iz Prvačine, v ponedeljek pa ansambel iz Podlonjerja.
Vljudno vabljeni.
V okviru športnega dneva, ki ga je preteklo nedeljo priredilo športno društvo Polet na dvorišču Prosvetnega doma na Opčinah je bil tudi zelo posrečen nastop mladih kotalkarjev, športno društvo Polet spada med zelo delovna športna društva.
\z goriške pokrajine
Dne 11. julija je bila v Doberdobu slovesna spominska proslava ob 25-letnici tragične smrti Jožeta Srebrniča, Proslave se je udeležilo veliko število domačinov in okoličanov, med katerimi so bili tudi predstavniki Zveze komuni stov in Zveze borcev iz Nove Gorice, župana iz Doberdoba in Sovodenj, funkcionarji goriške federacije KPI, dr. Mirko Primožič, ki je zastopal SKGZ, predstavniki italijanskih garibaldincev in bivših političnih preganjancev iz goriške pokrajine. Govorila sta poslanec Mario Lizzerò in Minko Kapelj iz Trsta, Kapelj je obširno govoril o življenju in delovanju Jožeta Sre brniča tovariša in prijatelja.
Na proslavi je sodeloval tudi pevski zbor prosvetnega društva Jezero iz Doberdoba.
Predstavnik'1 sekcije KPI iz Doberdoba so ob tej priliki položili venec pred ploščo v spomin padlih v osvobodilni vojni.
Prireditev je potrdila, da je spomin na Srebrniča, neuklonljivega
Nadaljevanje
Za demokratičen preokret
demokracije, zagotoviti popolno enakopravnost državljanov ter zagotoviti slovenski narodnostni skupnosti v Italiji nemoten razvoj.
Ne moremo razumeti tega, kar dela socialdemokracija. Nesmiselno in nevarno je iti nazaj, se vračati k tako imenovanemu centfizma. Nesmiselno in nerazumljivo pa je tudi to, kar se dogaja v deželni upravi in v nekaterih občinah, kjer hočejo nadaljevati po poti leve sredine. S tem se ne rešuje temveč se še bolj poglablja kriza; s tem se ne preprečuje temveč favorizira spletke reakcije ter opogumlja tiste, ki sanjajo o avtoritarizmu.
T	ri i n q
n a m o té»
Sporočilo KAŠI E
KASTA nudi informacije o delovnih mestih za:
50 delavk, 1 uradnico, 1 prodajalko, 1 diplomiranca z znanjem italijanščine, nemščine in srbohrvaščine, 2 knjigovodkinji, 1 šivilja, 1 frizerka, 1 diplomiranec z znanjem italijanščine in nemščine.
70-letnica
prosvetnega društva v Bazovici
Prosvetno društvo Lipa v Bazovici bo slovesno proslavilo svoio sedemdesetletnico. V polnem teku so priprave na veliko slavje, ki bo v nedeljo 27. julija. Kot smo izvedeli bo slavje trajalo več' dni.
Sedanje prosvetno društvo je na-
borca za prav ce delovnega ljudstva, še vedno živ tako med Slovenci kot tudi med Italijani.
Festival «Dela» v Doberdobu
V soboto, nedeljo in ponedeljek (19., 20. in 21. julija) bo v Doberdobu festival Dela. Vse tri večere pester zabavni spored in ples. Igral bo ansambel The Lords iz Ronk V nedeljo ob 18. uri zborovanje. Govori deželni svetovalec Dušan Lovriha. V soboto’ ob 29. uri tekmovanje v briškoli. (Nagradi za zmagovalce: srnjak in kaški pršut).
Vljudno vabljer.'.
danje krize. Rešitev je možna samo v demokratičnem preokretu, ki ga zahtevajo delavske množice. In za tak preokret se zavzemajo komunisti. Dokument vodstva KPI je jasen. Zato naj ga tudi Slovenci pozorno proučijo.
Sedanji položaj bo moč premostiti, seveda bodo za to potrebni enotni boji, inciative, mobilizacija. Ni bomo tudi tokrat naredili vse, kar bomo mogli za to, da se sedanji poločaj uspešno in zadovoljivo premosti.
Zaradi nepremostljivih tehničnih ovir smo morali zmanjšati običajno kroniko.
Prosimo za razumevanje.
Uredništvo
Slov. strokovna šola
doslej postavljali določeni krogi.
Dr. Perišič je povedal tudi, da bo vprašanje italijanske šole v Bujah rešeno in da so pristojne oblasti ukrenile vse kar jr potrebno za odprtje te šole, ki bo imela prva dva razreda splošne smeri z možnostjo specializacije v industrijsko ali trgovsko smer v naslednjem letniku.
Kot je znano, so se določeni krogi doslej izgovarjali, da se slovenska srednja strokovna šola v Trstu ne more odpreti dokler ne bo odprta podobna ita-Ijanska šola v Bujah.
Militarizem
Nixon se je zavzel za oživljenje amerišlkega idealizma, da bi se postavili po robu izolacionistom, ki odkrito napadajo oborožene sile ZDA. Prizadeva si pobotati nosilce militarizma z njihovimi nasprotniki in začrtati skupno linijo razvoja vojaško - industrijsko - znanstvenega kompleksa. Razglasil, je da mora biti obrambni sistem dežele v službi nacionalne politike, da je vsak človek v uniformi najprej državljan in šele na to vojak, da se stroški za obrambo ne smejo uporabljati za spreminjanje Pentagona v državo v državi in da ZDA ne bi smele postati država - garnizija in svetovni žandar. To je obširen program in za njegovo izpol nitev bo treba prispevati mnogo naporov.
Vojaška politika in strateška koncepcija nove vlade še nista dokonč. no oblikovani. Mnogi faktorji napotijo človeka na sklep, da bo v njeni osnovi želja ZDA, da ostanejo tudi v prihodnje pričujoče na vseh strateških področjih sveta in da na njih celo utrdijo svoje pozicije, toda to naj bi napravile na nekoliko spremenjen način — ob manjši neposredni pritegnitvi oboroženih sil in večji uporabi drugih komponent sile (političnih, propagandnih, psiholoških, gospodarskih in drugih). Pri tem bodo iskali tudi nove odločitve za naglo pošiljanje oboroženih sil na področja krize in spopadov po vsej zemeljski obl:. Za zdaj kaže, da bo oborožena sila v mednarodni politiki ZDA tudi v prihodnje na vidnem mestu.
Občni zbor SPZ
no Usmerjena», da njegovo društvo te značilnosti ne more sprejeti in v tej zvezi zaključil: «Na našem zadnjem občnem zboru smo se pohvalno izrazili o združitvi le kei do takrat ni odbor SPZ zavzel še nobenega stališča, ki bi bilo v nasprotju s splošnimi interesi našega društva. Naši pridržki pa so še vedno ostali (proti združitvi, op. p-) in prav danes jih bomo še bolj podkrepili in če bo potrebno tudi potegnili logične zaključke ob novem momentu, ki naj bi po želji nekaterih nastal v SPZ». Proti koncu svojega govora je A. Terčon postavil vprašanje pristopa SPZ v ARCI in dejal: «Glede pristopa SPZ v ARCI je naš odbor sprejel naslednji sklep:	smo absolutno proti
vstopu, če pa bi do tega danes prišlo, bo naše društvo izstopilo iz SPZ».
A. Kalc (Prosek-Kontovel) je odklanjal pristop v imenu svojega odbora, U. Vrabec je odklonil pristop (verjetno v imenu odbora Gallusa).
Na podlagi navedenih citatov A. Terčona se slika dogajanja na 18. .občnem zboru precej spremeni. Nje-'gov nastop zelo resno postavlja vprašanje, ati je bila res polemika okrog ARCI pravi kamen spotike? . Ali pa je vprašanje ARCI le lažna tarča, okrog katere se je zadeva sukala, da bi se prikrilo pravo bistvo vprašanja, t. j. kul-; turno - prosvetne usmeritve SPZ 'in vključitve ter delovanja vseh tistih sil, 'ki se sklicujejo na na-predné, laično - demokratične, protifašistične in družbeno angažirane ■misli?
Bodimo jasni kot je bil jasen
A. Terčon : naj bo SPZ organizacija, ki naj bo zaprta na levo in odprta na desno po skupinah v praksi propadlih poskusov diskrimi nacije proti komunistom ali pa naj bo kulturno - prosvetna organizacija, ki naj v svojih vrstah združuje vse laično, napredno, demokratično, protifašistično, družbeno angažirano usmerjene Slovence? Bistvo vprašanja na 18. občnem zboru SPZ je bilo to in nobeno drugo.
Ne smemo pozabiti na članek ki je bil objavljen v «Kat. glasu, v katerem se postavlja vprašanje ne samo ARCI, pač pa tudi kandidata za predsednika SPZ. Ta članek je označil kandidata za političnega voditelja KPI in je potegnil zaključek, da «nekateri» skušajo «komunisti-zirati» SPZ.
Zato razumemo nastop predstavnika odbora nabrežinskega društva, ki je svoj prvi izsiljevalni «aut-aut» postavil v zvezi z nekakšno nameravano preusmeritvijo SPZ in ne v zvezi z ARCI. Prav zato se je veselo požvižgal na demokracijo v SPZ in začel nastopati kot nek Jupiter, ki z bliski v rokah zahteva od SPZ, naj se podredi njegovemu mišljenju.
Zato ni čudno, da so prav A. Terčon, S. Pertot, U. Vrabec, politizirali vso zadevo s pomočjo «Kat. glasa», «Slovenske skupnosti», «Slovenske levice» in... mimogrede «Gospodarstva».
Zakaj gre tu? A. Terčon je lahko med voditelji Slovenske skupnosti, U. Vrabec je lahko predsednik (a-li je?) Slovenske levice, S. Pertot je lahko med glavnimi pobudniki in voditelji Slovenske levice, a nihče jim ne sme reči nič, če so istočasno tudi prosvetni delavci, in v resnici jim nihče nič ne očita, nasprotno, lepo je od njih, da. so eno in drugo. A po njihovi logiki komunisti ne smejo biti prosvetni delavci, bognasvaruj če pa postanejo izvoljeni voditelji prosvetnih organizacij. Zakaj? Naj nam povedo, zakaj ne bi smeli komunisti biti eno in drugo. To je neko čudno zveriženo pojmovanje, ki temelji na izsiljevanju in pomanjka nju demoikratičnega čuta in demokratične mentalitete. Je najbolj prozoren poskus diskriminacije velikega dela slovenske narodnostne skupnosti v Italiji, v organizaciji, ki ji tičijo korenino v NOB in ne pri nasprotnikih NOB.
Rezultat političnega izsiljevanje je bil ta, da se je vse zgodilo po volji A. Terčona, U. Vrabca in S. Pertota. Predstavniki 22 od 29 društev so sprejeli v imenu enotnosti -predloge, ki so slonili na izsiljevanjih in dobro orkestrirani kampanji. Najslabši rezultat pa je bii ta, da je šlo mimo občnega zbora mnogo predlogov za izboljšanje dela SPZ, za okrepitev njene vloge, medtem ko bi demokratična dialektika, če bi jo vsi sprejeli (tudi A. Terčon) lahko spravila z dnevnega reda (s pozitivnim in negativnim izidom.) vprašanje, o katerem se je toliko razpravljalo in ki ni bilo načelnega značaja.
Spletka okrog ARCI s strani nekaterih mrež in izsiljevanj, ki so prikrivala druge, politične cilje, dokazuje, da bodo jutri, ko ne bo ARCI na devnem redu, isti ljudje zagrabili druge argumente za ponovitev iste in še slabše igre.
Ali ne bi bilo boljše, da bi se odločili enkrat za vselej za jasna stališča in jasne pojme? AF je e-notnost za vsako ceno vedno sprejemljiva? Ali je sprejemljiva celo v primeru izsiljevanja, teptanja de mokratičnih načel in demokratične dialektike?
DELO
glasilo KPI za slovensko narodno manjšino Direktor Marija Bemetič Ureja uredniški odbor Odgovorni urednik Anton Mirko Kapelj Tisk: Tip. Riva - Trst - Ul. Torrebianca 12
v’
v
e
t
s
t
t
t
1
J
]

1511