228. številka. Ljubljana, v petek 7. oktobra. XX. leto, 1887. !«haja Vbak dan ivefer, izimfii nedelje in praznike, ter velja po poŠti prejeman za a vstrij sko-ogerske dežele za vse leto 16 gld., za pol leta 8 gld., za četrt leta 4 gld., za teden mesec 1 gld. 40 kr. — Za Ljubljano brez pošiljanja na dom za vse leto 13 gld., za četrt leta 3 gld. 30 kr., za jeden mesec 1 gld. L0 kr.* Za pošiljanja na dom računa se po 10 kr. za mesec, po 80 kr. za četrt leta. — Za tuje dežele toliko več, kakor poštnina znaša. Za oznanila plačnje se od četiristopne petit-vrste po 6 kr., če se oznanilo jedenkrat tiska, po 6 kr., če se dvakrat, in po 4 kr. če se trikrat ali večkrat tiska. Dopisi naj Be izvole frankirati. — Bokopisi se ne vračajo. Uredništvo in upravu iS vo je v Rudolfa Kirbiša hiši, „Uledališka stolba". U p r a v u i 61 v n naj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. vse administrativne stvari. Iz Rusije. 14. sept. st. st. [Izv. dop.] (Konec.) Nedavno sem čital v jednem naših časopisov o gromadnih uspehih, ki jih dela ruski jezik mej Slovani; drug list pa je brez vsakega znanja te stvari, povedal svojim čitateljem, naj ne bodo preveč optimistični, kajti ljubav k ruščini, češ, je le platonična mej Slovani. Ta list je „Novoje Vrenja Se ve da, ko bi se potrudil sotrudnik velike gazete iz redakcije v knjižni sklad „Nov. Vremeni" — iz Italijanske ulice na Nevski prospekt bi ga „tramwaytt prepeljal za 5 kopejk, uznal bi tam od glavnega upravitelja Suvorinskega knjižnega sklada, g. Zandroka, take reči glede sočuvstvija Jugoslovanov k Rusiji, da bi ostrmel, kakor sem jaz, ko mi je o tem pripovedoval čislani Nikolaj Filipovič. Nekateri dijaki so pošiljali premalo za Puškina, drugi take denarje, da jib je carinski urad ko n tisk o val, drugi zopet so prosili zastonj, in vsem je ukazal zadostiti g. Suvorin, in njegovo izdanje Puškina, šlo je v vse južne kraje v takej množici, da so se čudili vsi. To je najbolji dokaz, da ljubav k ruskemu jeziku ni platonična. Več kakor to, da se Jugoslovani pridno uče po ruski, mi ne moremo terjati od njih. Naj se pomisli, kaj je bilo pred desetimi, petnajstimi leti? Kako redko se je videlo kako rusko knjigo tam doli! Dobro še pomnim, ko obrazovani Rusi neso znali skoro nič o slovenskih deželah in o slov. jeziku, katerega so, v razliko od srbskega, zvali „horutanski"; to slovansko narečje, ki ga pri vas gotovo nihče ne pozna, vidim še letos v jednem velikem koledarji; da je horutanski jezik slovenski, uznal sem samo po tem, da so imena mesecev — slovenska. Časopisi pa zdaj govore ČeBto o „Slovencih", mej njimi tudi „Novoje Vremja". Pač pa časniki naši imajo jeden velik nedostatek, namreč da v jugoslovanskih deželah nemaj o svojih dopisnikov, razen v Bolgariji in pa včasi se čita v »Nov. Vrem." ali BMosk. 'Ved." kak dopis iz Deligrada. Kaj bi stalo takim velikim časopisom, da bi imeli svoje dopisnike v Ljubljani, v Zagrebu, v Pragi, če že ne drugod ? Ranjki „Go-los" — Bog mu daj večni pokoj — ker v Ljubljani LISTEK. Andrej baron Cehovin, Spisal Janko Le ban. I. Cehovinova mladost. Andrej Čehovin se je rodil v Gorenji Branici na goriškem Krasu v dan 2G. avgusta 1810. 1., in sicer v hiši, ki ima število 14) Takrat je spadala Braniča še pod duhovnijo Gabrije pri Vipavi; a od 1. 1870. je Braniča samosvoja vikarija, obsegajoča vrhu sebe še vasice Koboli, Čebovini in Kodreti. Vsa vikarija Šteje okoli 50 h. št. ter 350 duš. StariŠi Andrejevi so bili precej trdni slovenski kmetje. Očetu je bilo ime Marko, materi Marija, (porojena Uršič iz Goč doma, v Postojinskem okraji). Pri hiši, v kojej se je rodil naš junak Andrej, dejalo se je — kakor še dandanes, »pri Rokčevih", menda zato, ker se je prvi gospodar pri tej hiši zval „Rok". Po tem domačem imenu so navadno našega junaka klicali za „Drejčka Rokčevega". Marko in Marija Čehovin sta odgojila sedmero otrok, namreč štiri so ga pred nekaterimi meseci izkopali z zemlje in tiskali celo veliko ped dolge citate iz njega — ranjki Golos, čem reči, imel je vedno izvirne dopise iz Prage. Zdaj ima tam svojega dopisnika le „Russkij Kurjer", nekega g. Pazdirka, katerega dopisi so žalibog večji del zares pazdirjevi. Ko bi bil jaz „Nov. Vr.w in bi pisal tako lepe članke o »slovanskem sojedinjenji", bi že „zavoljo lepšega" imel izvirne dopise iz vseh kotov, kjer po milosti nemške in madjarske kulture diše vender še kak Slovenec, Hrvat, Srb, Čeh ali Slovak. Takrat bi Rusi vsaj vedeli, kaj imajo misliti o svojih bratih in bi jih spoznavali. Razen pridnega učenja ruskega jezika na jugu — nedavno je „Nov. Vr.a pisalo, da v Zagrebu vsak obrazovan človek gladko govori po ruski — živi še v našej stolici svoj človek, vrli gosp. Heruc, ki ima na Nevskem prospektu svoje knjižno agentstvo, in kakor sem se prepričal sam, do biva vsak dan naročila na ruske knjige iz Avstrije, kakor tudi pri njem naročajo jugoslovanske knjige Rusi, ki se zanimajo jugoslavjanskimi narečji. Prof. Lamanskij, odlični Slovanoljub, katerega goreči govor je lansko leto posivil tako mnogo nemških in madjarskih las, ima namen, kakor mi je govoril, seznaniti v „Izvestijah" rusko občinstvo se slovensko literaturo in z literaturo drugih južnih Slovanov. Tako se je nadejati, da se kmalu pojavijo v ruskem prevodu umotvori neumrljivega Jurčiča, in izvrstnih pripovedovalcev Tavčarja, Krsnika in drugih, tako da si slavni naš Lamanskij boljega pota, seznaniti Rusijo z jugom, ni mogel izbrati. Pravijo, da človek nikoli ne mora vsem ustreči. Tako čitam, da se ob moje dopise ne spodtikajo samo v Ljubljani nekateri gospodje — Bog jim daj dobro — nego celo — incredibile auditu — v Dunajskem Novem mestu, katero pomnim zato posebno dobro, ker se je z nekim Nemcem na kolodvoru, ki je pivo prodajal, storila taka sitnost, da mi ni mogel „dati ven" iz 5 gld. za vrček piva in je moral utakniti v svoj pošteni žep, ker vlak ni hotel čakati. Torej v tem-le Novem mestu, katerega spomin me stoji 5 gld. minus vrček piva — moje nedolžne dopise nekdo v svojem Časniku imenuje „\vindische Verrlickung". Jaz mislim, da je fantiče in tri deklice; tretje rojeni fantič je bil naš junak Drejček. Ker v tistem času, ko je bil Andrej Čehovin rojen, Braniča, kakor že rečeno, ni bila samosvoja duhovnija, krščen je bil, „Drejček" v Gabri j i. Krstil ga je prečastiti g. Čopič Jožef, takratni duhovni pastir gabrski. O Čopiči sem izvedel, da je bil vesel, uljuđen in prijazen človek, dober pridigar in unet za lepo petje. Blagi gospod se je mnogo s tem trudil, da je otroke učil cerkvenega petja. Ni brez pomena tudi to, da je Ga-berska cerkev, v kojej je bil naš junak krščen, posvečena sv. Martinu, vojaškemu zaščitniku. Mati našega junaka je imela imenitnega brata Andreja Urši ca, ki je bil šolski vodja in duhovnik v Po-stojini. L 1825. je prišel ta gospod iz Postojine, kjer je bil za dobe Tržaške skorije vikarijat, v Ko šano za župnika. Tu je ostal do konca meseca novembra 1843. 1. Potem je živel še malo let v Kosam v pokoji; poslednja leta pa se je umaknil v Postojino, jako bolehen v nogah, kjer je v revščini umrl 1. 1851. O tem gospodu govorim tukaj obširniše zato, ker je imel velik upliv na svojega nečaka, našega junaka Andreja Čehovina. Predno ie začel Andrej Čehovin v šolo hoditi, t, j. od 7—9. leta zahajal je h kiščanskemu nauku to le lapsus calami, kakor ga pri Nemcih večkrat vidimo; mož je hotel zapisati „windische 2Eer«IrU-ckung", in hotel povedati, kako so nedavno razma-zali neke gimnaziste po steni, ob katero se „infe- riore Kace" od uekdaj pritiska..... Gospod črkostavec, ne srdite se na te-le pike, postavil sem jih, ker imam sam piko na jeziku, da ne morem vsega tega povedati, zaradi česar me jezik srbi. Ali to pa še lahko povem, da ima zdaj naša stolica velikega gosta; prišel je k nam moledovat namreč sam namestnik Alzacije in Lotaringije, knez Hohenlohe, da bi se zakon ob omejenji pravic inostrancev z dne 14. marca t. 1. na njegovo svetlo osobo ne razprostiral. Poprej je namreč prosil zanj Bismarck, ki je res mislil, da se v Rusiji zakoni le zato pišo, da bi se nad njimi veliki gospodje srni jali; ali vsemogočni kancelar ostal je z dolgim nosom. Nu, zato je prišel sam knez prosit, da bi ga naša vlada izključila iz tega zakona. Mož je namreč podedoval za knezom Wittgensteinom celo teritorijo v Rusiji, v zapadnem kraji; to nasledstvo meri 2 mil. desetin ali 40 0 k v a dr. m i 1 j!!! Za tak košček zemlje se že plača trud poklečeplaziti v Petro-gradu. Ali vse kaže tako, da je knez zastonj prišel, kajti „kneževina" kneza Wittgensteina bila je večkrat gnezdom nemške propagande. Ker se ne da nič opravit, sklenila sta knez in kneginja Hohenlohe, dati Rusiji svojega sina v „sladostni dar", fant mora vsprejeti rusko podložnost, tako sta sklenila svetla knez in kneginja. Se ve da, 400 kv. milj neso šala, drugega izhoda pa knez Hohenlohe nema, kajti v treh letih bi mu bilo teško prodati tako obširno posestvo; sicer pa bi ga ruska vlada prodala, kakor bi ga mogla, drago ali po ceni. Mladi princ bode prost ruski pomeščik, in kakor je znano, zakon z dne 14. marca ne dopušča, da bi bili N emci upravitelji posestev v zapadnem kraji. Tako je ta „košček" zemlje za vselej izgubljen za nemške lakotnike, katerih je on r>idil do 14. mavca cel legijon. Uboga Germanija, ali ni res? Kruto rog o v. v Gabrije. V tistem času namreč Še ui bilo mnogo šol, a Braniški otroci so morali vsako leto v postu hoditi h krščanskemu nauku v Gabrije; kajti v Branici ni bilo duhovnika. Dne 3. novembra 1822. 1. pa je Andrej Čehovin ustopil v Postojinsko šolo, in sicer v 9. letu svoje sturosti. Njegova mati ga je bila poslala v Postojino zato, ker je tam, kakor že omenjeno, bil šolski vodja in duhovnik njen brat Andrej Uršič. V Postojini se je fantič prav dobro učil. V prvem oddelku prvega razreda je bil tretji odlikovan. Učitelj mu je takrat bil pomožni učitelj g. Anton Vencajz. L. 1823. v drugem oddelku 1. razreda je bil izmej vseh učencev prvi. V tem letu mu je učitelj bil g. Franc Pirker. L. 1824. je bil v 2. razredu četrti odlikovan. V tem razredu mu je učiteljeval g. Jožef Huher. Veročitelj ali katehet vsa tri leta mu je bil g. Jožef Jurca; šolski vodja pa — kakor že omenjeno — strijc Andrej Uršič. Ali je Andrej Čehovin tudi 1. 1825. ostal v Postojini, ni mi znano; kajti v letu 18^5. manjka zapisnik v Postojinskej šoli. Resnica pa je, da je leta 1827. ustopil na gimnazijo Gorici. Strijc Andrejčkov namreč je svoji sestri prigovarjal, naj nadarjenega dečka da dalje se šolat; kajti spre- Politični razgled. \oiaasiJ4* dežele. V L j u b 1 j a u i 7. oktobra. Nemški nacijonalei so jako nauduseni za iia-ii«-ii«-<;u iiiiuistt i in bodo najbrž v državnem zboru zagovarjali njegovo postopanje. Vsekako bode lepo, če bode kak dr. Knotz se potegoval zanj. Posebno državi koristno pač ni ministrovo postopanje, če ugaja onim, ki škilijo čez mejo. Vlada je državnega poslanca dr. Russa imenovala članom >.«-l ezn i*k.c£ii s<»%«*la, ne da bi ga bila kaj vprašala, če bode vsprejel. Dr. Russ bode baje odkloni! to čast, ker mu liberalci že tako predbaeivajo, da je preveč spravljiv in vladi pr jazen. V več krajih na Ogt'i'Nkein ni prav nobene varnosti zaradi roparjev. Te dni so se ministerski predsednik, minister notranjih zadev, pravosodnji minister, poveljnik žandarmarije posvetovali, kako bi se to odpravilo in sklenili so, da se za nekatere kraje uvede prek! sod. Vitanje države. ItolgarHka vlada se boji, da ne bi v nedeljo, ko bodo volitve, nastali kaki večji izgredi V mesta, v katerih imajo opozieijonalci večino, poslala je vojakov, da bodo vzdrževali red. Ali si bode opozicija udeležila volitev, ne vemo. Cankov, Kara-velov in Radislavov pregovarjajo svoje privržence, da naj se ne udeleže volitev. Od vladne strani se pa poroča, da opozicijski udje na skrivnem dopisujejo pristašem, in je nagovarjajo, da naj postavijo kandidate v mestih, kjer je kaj upanja, da bi zmagali ter se potem volitev udeleže. Porusenje ljudskih in srednjih šol v rnpbiii pribaltskih provincijali se je resno začelo. Ker pa manjka sposobnih učiteljev, se na nekaterih šolah poučujejo le nekateri predmeti v ruščini, v družili se pa poučuje le v nekaterih razredih v ruščini. Z vsakim letom se hode pouk v ruskem uč,nt;m je/.iku bolj razširil in v kacih sedmih ali osmih letih bodo vse, količkaj od države zavisne šole, popolnem ruske. Nemci hočejo sedai ustanovljati privatne šole z nemškim učnim jezikom, toda se ne ve, kako dolgo bode jim vlada to pustila. Usoda viteških gimnazij še tudi ni odločena Nemški plemenitaži, ki jo vzdržujejo žele, da ostanejo nemške, če tudi zgube vse državne pravice, če pa vlada ne bode hotela do voliti, da bi ostale nemške, se bodo pa opustile. Časooisi še vedno ugibljejo, kaj sta se dogovorila nemški kancelar in il»l jaii.ski ministerski predsednik. „Neuer Wiener Tagblatt" misli, da sta se pogovarjala, kake politike se hočeta držati nasproti Franciji „Kreuz Zeutung" pa ve povedati, da se je sedaj sklenila avtro-nemško-italijan-ska mirovna zveza. Državnika sta se popolnem sporazumela o bolgarskih zadevah. Rusija bode sedaj morala prijenjati. Francija se tudi ne bode upala začenjati vojne. Mir se bode torej še precej časa obranil. Angleški listi pišejo, da se bode t< j zvezi najbrž pridružila tudi Anglija. Bismarck je Italiji zagotovil popolnem svobodno postopanje ob Sredo zemskem morji in obetal, da bodeta Nemčija in Avstrija joj pomagali, ko bi se zamotala v vojno. Italija bode pa tem* pomagala, če bode trebalo. Nemški socijalisti imajo shod v Št. Gallenu v Nvi«*i. Predsedujeta mu Singer in Hasenclever. Posvetovanja so jako burna, ker so skrajni elementi v večini. Izrekli so nezaupnico Beblu in L'ebkneehtu zaradi njijinega zmernega postopanja v nemškem državnem zboru in ker sklepata kompromise z dru zimi strankami ter tako koinpromltujeta revolucijo nami značaj socialističnega gibanja. Dne 1. oktobra praznoval je U avarski mi nisterski predsednik Lutz svojo ministersko dvajsetletnico Sprva je bil pravosodnji minister, pozneje pa ministerski predsednik. Lutz ima tudi zasluge za zjedinjenje Nemčije, zategadel je dobil več ča-stitk iz raznih krajev Nemčije. Španiji* in Italija se baje pogajata zaradi skupnega postopanja v Maroku. Tudi Bismarck in Crispi sta baje se mej drugim o tem posvetovala. Njima bode nasprotovala Francija, ki bi si rada prisvojila polagoma Maroko ali ga vsaj spravilo pod svoje pokroviteljstvo, da bi tako polagoma do bila vso severnoafrfško obrežje v svojo oblast. Nasprotje mej ni»d»gA»karNk~o vlado in francoskim zastopnikom je baje že poravnano. Ma-dagasi so se udali francoskim željam, boje se vojne. Na Angleškem se nadejajo, da bode darilo in«lijMkcga domačega kneza Nizama Hvderabskega za utrj^nje indijske meje napravilo silen upliv po vsem mohainedanskem svetu. Ta vladar je pisal in dijski vladi, da zmatra za svojo dolžnost kaj storiti za varstvo proti Rusiji, ki je vedno bila sovražmca mohamedanov. Te besede bodo celo v Carigradu napravile precejšen utis. Sultan se ne bode upal družiti se z Rusijo, ker sicer bi se mohamedanom zameril Nam se dozdeva, da si Angleži obetajo mnogo preveč od te komedije, katero so skoro gotovo sami uprizorili. Dopisi. Iz I* tuj a 6. oktobra. [Izv. dopis.] Sila vlada, pravice ni več na svetu, vsaj za Slovenca ne. Kakor ste iz mojega brzojava izvedeli, razpisana je na ponedeljek, 10. oktobra, seja okrajnega zastopa, da voli na 6 let okrajni šolski svet. Da bodete natanko poučeni, kaka krivica se godi, navedem Vam tukaj sledeče podatke. Udje okrajnega zastopa volijo se na Štajerskem na 3 leta, okrajni zastop pa voli okrajni šolski svet na 6 let. Sedanji okrajni šolski svet voljen je bil dne 27. oktobra 1881,1., a konstituiral seje še-le G. aprila 1882. 1. Prejšnji okrajni zastop voljen je bil meseca novembra 1883. 1., konstituiral se je dne 15. aprila 1884. 1., predsednik in podpredsednik pa sta prisegla zvestobo dne 10. junija 1884. 1. Novi okrajni zastop pa je bil voljen meseca julija 1887. 1., konstituiral se je dne 28. julija t. 1. Naj se torej postave razlagalo, kakor hočejo, razvidno je sledeče : 1. Doba prejšnjemu okrajnemu zastopu je že pretekla iu velika krivica je, da vlada še ni skrbela za to, da bi bila dobila novoizvoljena predsednik in podpredsednik cesarsko potrdilo, da si sta od dneva izvolitve že pretekla več kakor dva meseca. Prejšnji okrajni zastoj) torej ne more nobenega postavno veljavnega sklepa skleniti, celo pa ne tako važnega, kakor je volitev v okrajni šolski svet. 2. Doba sedanjemu okrajnemu šolskemu svetu še ni potekla, in krivica se godi, da hoče vlada že sedaj nove velitve imeti; do 4. aprila 1888, 1. je še dosti časa. Ne bodem dalje o tej čudni prikazni govoril, omeniti le hočem še to, da prejšnji okrajni zastop ni polnoštevilen. Da je že več ko leto dnij po smrti blažega nam spomina Raiča in Gregoriča preteklo, veuder vlada na njijino mesto ni novih volitev razpisala, a zdaj se ji jako mudi s to sedaj nepotrebno volitvijo. Naši postanci imajo sedaj dovolj gradiva, da zopet vlado slepo podpirajo. Svoj brzojav moram v tem popraviti, da seje ni glavarstvo sklicalo, temveč prejšnji predsednik, pa gotovo v sporazumu z okrajnim glavarstvom. K Dunaja 5. oktobra. [Izv. dop.] (Poljak i — svetovna ironija.) Ko so bili ondan Madžari v Krakovem, je židovski, nemško pisani „Pester Llovd" takoj razkril srčne želje, ki jih goje* Židje, bberalni Nemci in Madžari, da bi namreč Poljaki zapustili sedanjo državnozborsko desnico in tako spravili zopet staro levico na krmilo. Poljski listi so se izjavili proti tej nameri. To bi bilo kaj tola-živno za avstrijske Slovane, ko bi si bili Poljaki ob jednem spremenili svoj politični program ali kar bi bilo vso jedno v posledicah, ko bi se oni hoteli stalno držati poti drugih slovanskih klubov na desni. Kaj namreč pomaga sodelovanje Poljakov z drugimi deli desnice, če pa ostanejo Poljaki stalna in glavna zavida, da državnozborska večina v taki sestavi, pri dosedanjih težnjah poljskih aristokratov v avstrijskem parlamentu, ne more nič doseči! In kaj pomaga Slovanom, če bo hodila državnozborska desnica jedino zaradi Poljakov še nadalje poti — onemoglosti? Prav za prav se v takem položaji, če še nadalje ostane nespremenjen, stvari še poslabšajo za slovanske težnje. In kakor zgodovina uči, se Poljaki ne poboljšajo tako naglo. Če pogledamo, v kakem duhu se vzreja poljska mladina, ki se pozdravlja in brati z madžarskim dijaštvom, nam tudi bodočnost ne kaže nič dobrega ali znatno boljšega. Pa saj že zdaj se razkrivajo samo žalostne strani, če se ozremo na to, kako Poljaki pozdravljajo ministra pl. Gautscha, in kako ravno Poljaki z veseljem m nekakim ponosom poročajo svetu o dobrih uspehih v nemškem pouku, ki jih je zasledil ta minister z lastnim izpraševanjem po srednjih šolah v Krakovem in v Galiciji. In kaka ironija igra s Poljaki! Iste dni, ko je zaukazal cesar Viljem sam, da naj se poljski jezik iz poljskih osnovnih šol na Poznanjskem popolnoma odstrani, se avstrijski Poljaki ponašalo z j z napredkom nemščine po svojih srednjih šolah. Da bi ne bilo res, da bi se pač ne uresničile slutve, da Poljaki sami sebi kopljejo grob in pripravljajo poti, da padejo sami prej v ta grob! Bože mili! V Avstriji so Poljaki nepoboljšljivi; oni ne vedo, da so sredstvo tuji politiki; oni ne sprevidijo, da vsi njih „prijatelji" jih rabijo kot po« moček proti Slovanom in torej tudi proti temu, da bi se tudi sami Poljaki okrppili v sodelovanji z drugimi slovanskimi oddelki. Avstrijski Poljaki se napravljajo še le zdaj, da bi gmotno podpirali Poljake na Poznaujskem, v tem, ko je bilo treba take pomoči že pred mnogimi desetletji! In sami pred svojim pragom ne znajo [»ometati! Ali neso avstrijski Poljaki in ž njimi Krakovska in Ga-liška ravno tako v tuji denarni zavisnosti, kot Poznaujsko ? Ali neso spravili ponemčeni Židje tudi avstrijskih Poljakov v svojo oblast, kakor na Poznanj* skemV Ali neso tudi v Avstriji poljski plemiči zadolženi, kakor v pruski Poljši? — Ali ne prodajajo svojih velikih posestev ravno poljski plemiči pruski vladi? — Ali se ni bati še hujšega od strani poljskih plemičev v Avstriji, ko bi nanesle politične spletke do jednakih naredeb? Ali ne spravlja videl je bil, da bode „Drejček kaj posebnega*1. Pri I nekej priliki je baje rekel sestri: „ Dre j ček je naj bistrejša glava, kar sem jih še pod saboj imel. Gotovo postane ali prav imeniten mož ali pa kakšen velik — lampi" Najbrže na prigovarjanje strijca duhovniku poslali so stariši Drejčka" v šolo. Storili so to toliko raji, ker je Drejčkova mati jako želela, da bi ji jeden sinov postal — »gospod", namreč „duhovni gospod". „Drejček" je torej ustopil na gimnazijo v Gorici, mej tem, ko je njegov starejši brat Janez (porojen l. 1809.), ki se je tudi ž njim v Postoj mi učil, ostal doma. Koj tukaj moram povedati, da se „Drejček" na gimnaziji nič kaj dobro ni učil. To ne zavira poznejše njegove slave. Iz zgodoviue bi lehko dokazal, daje bilo mnogo duhovitih mož, ki so bili — slabi študentje. Lehko-živega mladega dijaka je vojaška stvar bolj veselila, kakor ,,latinščina". Izvedel sem, da je že kot učenec, v Postojini rad gledal dične naše oficirje. In prišedši domov v Branico pravil je svojemu prijatelju : „Uj, kako lepi bo ti naši oficirji! Kako srečen bi bil, da bi jaz mogel kedaj kaj tacega postati!" Gospod Nussdorfer v Gabnji, ki je kot dijak z Drejčkom skupaj stanoval v Gorici, pravil mi je, da je Drejček okolu s be rad zbiral mlajše dečke, ka- tere je vadil v „ekserciranji". Vsacemu je dal kol v roke, kar naj bi pomenjalo puško, in potem so se otroci pod poveljstvom svojega „oficirja Drejčka" kretali, da je bilo veselje. Gosp. Nussdorfer mi je tudi pravil, da on nekdaj ni ravnal po povelji „svojega oficirja". To je Drejčka razsrdilo tako, da je svojega mlajšega prijatelja zaprl v veliko omaro, iz katere ga je še-le oprostil, ko je ta v omari na glas jel ihteti. Tudi na Goriških roj ah (ali „ Kampanj uci") so šolarji o prostih dnevih pridno „ekser-cirali" pod vodstvom „Rokčevega Drejčka". — Andrej Čehovin je na Goriški gimnaziji dovršil prvi in drugi razred; poslednji je moral celo ponavljati. Tretji girnnazijalni razred pa je izvršil v Rudolfo vem (v Novem mestu) na Dolenjskem I. 1830. Četrti girnnazijalni razred obiskoval je do velike noči v Celovci 1. 1831.; istega leta, meseca aprila, bil je vzet k vojakom, in sicer k topničarjera ali kakor pravimo po vojaški k „artileriji". Tako mi piše njegov prijatelj, monsign. A hram v Gorici. Nek drug gospod pa mi zagotavlja, da je Andrej Čehovin bil v četrti šoli (na gimnaziji) do velike noči v — Ljubljani; potem je bil potrjen k vojakom. No, stvarni tako važna: naj je že dognal prvi tečaj četrte šole na gimnaziji Celovški ali Ljubljanski. Resnica je, da je Andrej Čehovin bil do druzega tečaja v četrti šoli; ni pa izvršil 7. gimnazijalnega razreda, kakor je po pomoti stalo v „Ljubljanskem Zvonu" od leta 1885. Kako so Andreja Čehoviua jemali k vojakom, izvedel sem to-lo: Andrej Čehovin je bil šibkostasen mladenič in teško bi bil kedaj potrjen k vojakom. Njegov oče je tudi na merodajnem mestu prosil, da bi sina oprostili vojaščine. Po drugej strani pa je „Drejčektf moledoval, da bi ga potrdili k vojakom, ker biti vojak, to mu je bila od nekdaj želja in največe veselje. Ko pride pred vojaško naborno komisijo, spoznajo gospodje, tla je v istini— preslaboten za vojaka. To našega Drejčka silno užali iu milo jame prositi, naj ga le potrdijo; „videli boste, gospodje, da bom dober". Prošnjo mu uslišijo in ga potrdijo. Andrej Čehovin bi bil rad ustupil k vojakom pešcem; a komisija odloČi, da pride k top-ničarjem. Ko mladenič opomni, da bi mu gromenje topov utegnilo škodovati, opomni nek ud komisije: „Nič se ne bojte! Potisnite si nekoliko pavole v ušesi, pa bo dobro!" In tako je prišel Andrej Čehovin k vojakom topničarjem. (Dalje prih.) obče ubožavanje avstrijskega poljskega prebivalstva v jednake nevarnosti? Ruske Poljake spravlja ruska vlada iz krempljev židovskih in v obče tujega kapitala, v Avstriji pa ne reši Poljakov tudi gmotno nobena moč, če sami ne krenejo na odločno đrugfe poti. Poljaki bi morali v Avstriji sami najprej spoznati žalostno resnico, ki neoporečno trdi, da imajo naši (avstrijski) Poljaki take prijatelje, ki radi vidijo, da poljski narod propada gospodarski in n r a v n o! Vse to in pa pogled na politični duh avstrijskih Poljakov razodeva tragično ironijo skupnega poljskega naroda. Avstrijski drugi Slovani pa imajo skupno dolžnost, da razkrivajo in pojasnjujejo Poljakom, kako kopljejo njim prezgodnji grob — neslovanski narodi s pomočjo brezdomovinskega židovskega kapitala. Kajti po propadu avstrijskih Poljakov bi Neslovaui toliko laže strahovali oBtale Slovane. Občni zbor slovenskega učiteljskega društva. V Ljubljani 6. oktobra. Ob navzočnosti 50 članov vršil se je danes občni zbor slovenskega učiteljskega društva. Predsednik gosp. vodja Praprotnik prične skupščino sledečim ogovorom : Mili bratje in sotrudniki! Minulo je 19 let, odkar smo slovenski učitelji na Kranjskem ustanovili prvo učiteljsko društvo in 16 let, odkar se je to društvo razširilo in se prekrstilo v splošno „Slovensko učiteljsko društvo". Od takrat prebili sme marsikatero viharne in našemu napredku zelo neugodne čase, a stali in ostali smo zvesti svojemu načelu in prvi nameri društva: v prvej vrsti duševno podpirati slovensko ljudsko šolstvo, ter mej učiteljstvom buditi in širiti toliko potrebno bratov-sko vzajemnost, zavednost in značajnost. Zraven pa je naše društvo pri vsaki priliki po svojih razmerah pospeševalo sveti namen, da se je naš'i ljudska šola plernenila in tako, kakor je treba, za splošno izomiko našemu milemu narodu. Misli, ki se je izprožila pri lanskem občnem zboru ^Slovenskega učiteljskega društva, da naj se začne izdavati knjižnica za mladino, se je društvo resno poprijelo ter poskrbelo, da se je izdal prvi zvezek „knjižnice za mladino (z dvema izvirnima po-vestima.) Temu prvemu zvezku je društvo pridjalotudi vabilo, s katerim uljudno vabi slavno občinstvo, osobito gospode duhovnike, učitelje in druge izgojiva-telje, da bi blagovolili podpirati to prevažno stroko naše književnosti. Vsprejeli smo po raznih dopisih mnogo voščil o preustvarenji našega društva, tako da bi obsegalo vse ali skoro vse slovenske učitelje, kajti ne le moralni, ampak tudi materijalni uspeh učiteljskega stanu bil bi pri mnogobrojnem vseslovenskem učiteljskem društvu. Pred vsem je treba, da si društvo določi svojo svrho, katera bodi: blago uspešnost slovenskega učiteljstva. S to svrho naj se združuje namera, da se vsi trudimo v prid načemu slovenskemu narodu, ter v prid naši lepi širni Avstriji. V to ime kličem vsem, ki ste od daleč in iz obližja prišli k današnjemu zborovanju : Dobro došli, naši stari in mlajši tovariši in prijatelji! (Dalje prih.) Domače stvari, — („SU dsteirische Post") čutila je potrebo, začeti z nami malo polemiko, v katerej jej danes veselo pritrkava „Laibacher Zeitung." Na odgovor blagovoljno potrpite do jutri. — (V čast na Dunaj i biva j oči h dveh rodoljubov, prof. Toma Zupana in dr Stareta), ki sta se udeleževala zborovanj higije ničnega kongresa, zbralo se je zadnjo soboto pri Merklein-a v VIII. Dunajskem okraji, lepo število slovenskih vseučilišnikov. Večeru predsedoval je g drd. Ivan Mar olt, ki je rodoljuboma napil v plam tečih besedah, opisujoč njiju zasluge za Slovenstvo V jedernatih besedah ozdravil je g. prof. T. Zupan rekoč, da on si je izvolil stan, ki nema veselja, da jedino veselje njegovo je koristiti človeštvu in oso bito svojemu narodu; nazdravil je vseučilišuikom CJ. dr. Stare poudarja, da on ne zasjuži toliko Blave, kajti kar je storil, zmatral je za svojo dolžnost. Vršile so se še razne napitnice drda B 1 e i weisa-Trsteniškega, drda Šavsa, Gregor čiča, Debevca. Pevci popevali so dobro razne slovanske pesni. Prijeten večer, ki je žalibog kmalu prešel, ostane udeležnikom v prijetnem^spominu — (Profesor Virchovv,) jeden najslavnejših učenjakov in zdravnikov naše dobe, pripeljal se je včeraj popoludne v Ljubljano, da si ogleda tukajšnji deželni muzej. Kako zelo so ga zanimale zbirke, vzlasti stavbe na kolih, kaže to, da se je do 8*/a. ure zvečer mudil v muzeji. Danes se je Virchovv zopet odpeljal. Na poti iz Opatije si je ogledal tudi jamo v Postojiui. — (Stritarjevih zbranih spisov) izšel je 16. snopič, nadaljujoč „Gospoda Mirodolske " . — (Društvo „Narodna šola") imelo je v sredo svoj občni zbor, katerega se je udeležilo nad 50 članov. Po izvestji načelnika g. F. Stegna rja imelo je društvo 1438 gld. 17 kr. dohodkov, 1228 gld. 79 kr. pa izdatkov, za kateri znesek so se delila razna učfla revnim učencem in učenkam. Društvenega premoženja je 524 gld. 38 kr. V na čelništvo bili so izvoljeni gg.: F. Stegnar (načelnik), Andrej Žumer (načelnika namestnik), Matej Močnik (blagajnik), Fran G o v e k a r (tajnik), Anton Funtek, Henrik PodkrajŠek, Andrej Praprotnik in Ivan Tomšič. Pregledovalci računov našli so vse v najboljšem redu. Načelnik F. Stegnar poudarjal je važnost in uspešno delovanje društva, katero s svojimi skromnimi močmi podpira učečo se mladino ter naposled poprosil člane, da tudi v bodoče ostanejo društvu verni podpiratelji. — (Vdovsko učiteljsko društvo) zborovalo je včeraj ob 9- uri v magistratni dvorani ob navzočnostih 30 Članov pod predsedstvom prosta dr. J are-a. Iz poročila tajnika in blugajnika g. Mateja Močnika je razvidno, da je društvo ustanovil pokojni korar Zavašnik — dne 1. oktobra l. 18G1. in da ima sedaj premoženja 44.550 gld. v obligacijah. 1971 gld. 26 kr. pa v gotovini. Udov je 69. Prihodkov je imelo društvo v preteklem 1 tu 2024 gld. 2 kr., stroškov pa 2489 gld. 49 kr. Za podpore vdov in sirot in za podporo članov izdali so se razen 637 gld. 17 kr., kateri so se porabili za nakup obligacij, vsi stroški, tako, da se je društveno premoženje lani za 800 gld. pomnožilo. Občni zbor je vzel poročilo pohvalno na znanje in volil za pregled računa gg. Belar, Žumar in Kovšca. Nekaterim društvenikom so se potem dovolile podpore. V odbor so bili izvoljeni: predsednikom proŠt dr. J a r c, v odbor: Čenčič Jarnej, Govekar Fran, Močnik Matej, Praprotnik Andrej, Praprotnik Fran, Puncah Simon in Tomšič Ivan. — (Prememba v posesti.) G. Lorenca Zdešarja hišo na Starem trgu, št. 12., kupil jo kramar g. Lovro BI a z ni k za 10.500 gld. — (Novo hišo) začeli sta graditi nnsproti novemu učiteljišču na Resljevi cesti gospodični Pesjak ovi. Hiša bode nekda v jednem meseci pod streho. Prostor plačal Be je po 11 gld. □ seženj — (Avtomatična tehtnica) postavila se je te dni pri poštnem poslopji. Na njej za 3 kraje lahko poizve težo svojega rojstva kostij vsak, kdor nema nad 140 kilogramov. Avtomatične tehtnice se jako dobro izplačujejo. Iz one, ki je nastavljena na južnem kolodvoru, dobili so takoj prvi mesec okolu 56 gld. — (Trgatev v Istri) je že skoro končana Vina bode manj, nego lani, a pridelek mnogo boljši Zaradi tega je pa tudi cena že poskočila od 9 gld na 10 gld 50 kr. — (Za dijaško kuhinjo v Mariboru) darovali so: g. Da v. Gaberc, kaplan Magdalenski 20 gld., g. dr. J. Muršec (graški) 5 gld., g. Lovro Kramberger, upok. župnik, 5 gld., gosp. dr. Suhač, župnik pri sv. Ani, 5 gld., g. Jak. Lopič, kapelan v Cmureku, 5 gld., g. Fr. Geit, medar v Mariboru, 2 gld., gosp. A Vraz, župnik pri sv. Križi, 1 gld., neimenovan 1 gld., gospa Kruleč 2 mizna prta, g. M. 6 žlic, M. Rop, kuharica 1 gld. — (Duhovske spremembe v Lavan-tinski škofiji.) Gosp. Anton Kocuvan, župnik v Vuhredu, postal je župnik v Lembahu; g. Anton Fišer, provizor pil sv. Jedrti nad Celjem, imeno van je župnikom ravno tam; gosp. Jakob Smole, provizor pri sv. Miklavži nad Laškim trgom, žup nik na istem mestu; g. Ivan Čagran, provizor v Špitaliči, župnik na istem mestu. — Gosp. Marko Črnko, korni vikar v Mariboru pride za mestnega vikarja na Ptuj. G. Josip Majcen, kaplan na Rečici, imenovan je kornirn vikarjem v Mariboru. G. Josip Deko rt i, kaplan pri bv. Križi pri Slatini, premeščen je kot kaplan v Šoštanj; g. Vinko Cepin pa iz Šoštanja na Rečico. Gospod Lovro Kramberger, kaplan pri sv. Križi na Murskem polji, premeščen je v Slivnico pri Mariboru ; g. Fran M ur kovic, provizor v Sent Uji, pa kot kaplan v Zavrče. — (Na Dolenjem Štajerskem) si te dni imenovani: Alojzij Zaplata, nadučiteljem v Planini, Fran Slemenšek nadučiteljem v Podčetrtku; kot učitelji: Karol Bizjak na C?oTenji Ponikvi, Jakob Stvarnik v Šent Jarneji nad Marn-bergora, Josip Zeilhofer v Poljčanah, kot pod-učitelji: Miha lglar na Zidanem mostu, Fran Brin j ar v Loki pri Zidanem mostu. Za Šoštanj Matilda Pušnik, kot učiteljica ročnih del. — (Razglas zakupa.) Dne 18. oktobra 1887. 1. bode v pisarni c. kr. vojaške oskrboval niče obravnava o pismenih ponudbah za oskrbovanje vojakov v Ljubljani in Toplicah s kruhom in ovsom. Pismene ponudbe je poslati najdalje do 10. ure do-poludn^ za obravnavo določenega upravni komisiji c. kr. vojaške oskrbovalnice. Natančni pogoji in ponudbeni obrazci so vsak dan od 8. do 12. ure do-poludne iu od 2 do 5. ure popoludne na ogled v c. kr. vojaški oskrbovalnici v Ljubljani. Razglasilo je tudi na ogled v pisarni trgovinske in obrtne zbornice v Ljubljani. — (Prošnja.) Anton Jevšenak iz Črešnjic, blizu 20 let star, srednje male postave. Čevljar, je zmotil in odpeljal dne f>. septembra t. 1. 1 Tletno, črnooko deklico Marijo Plešnik, katera nema domovinske izkaznice. Ko bi kdo ti dve osobi skupaj, ali katero posebej kje opazil, prosi se uljudno, da to blagovoli po dopisnici naznaniti pod napisom: Mihael Plešnik, posestnik na Kamni gori v Tolstem vrhu (pošta Konjice). (Vabilo k veliki slovesnosti), ki bode v nedeljo 9 oktobra t. 1. v Podgori v slavljenje najvišjega imendana Niegovega Veličastva presv. cesarja Franca Jožefa I. ob priiiki otvorjenja „Ka tolišk« ga bralnega in političnega društva v Podgori", Spored: I. Popoldanska služba božja z blagoslovom in zahvalno pesnijo ob 2. uri popoludne v domači cerkvi. II Slavnostna beseda na dvorišči g. župana Ant. Klančič-a. 1. Petje. 2 Pozdrav. 3. Petje 4. Slavnostni govor. 5. Cesarska kantata. 6. Deklamacija. 7. Petje. 8. Srečkanje treh dobitkov. Srečka 10 novcev. III. Domača zabava. Pri besedi svira vojaška godba. Pričetek besede ob 3. uri popoludne. Ustopnina 20 kr. za osobo; za družino 50 kr. Radodarni doneski se radovoljno sprejemajo. Čisti dohodek nameujen je ^slovenskemu otroškemu vrtu v Podgori". V slučaji slabega vremena se bode slovesnost vršila naslednjo nedeljo. K obilni udeležbi vabi uljudno odbor. Telegrami »Slovanskemu Narodu": Dunaj 7. oktobra. „Armee-Verordnungs-Blatt" objavlja ročno pismo cesarjevo nadvojvodi Viljemu, v katerem se nadvojvodi vnovič izraža najtopleja zahvala in popolno priznanje za neprestani trud za vojaško izobrazbo topništva in posebno zadovoljstvo o topništva velikem napredku, o katerem se je cesar zadnja leta, posebno pa pri letošnjih manevrih prepričal. London 6. oktobra. Cesaričinja Štefanija odpotovala danes zjutraj iz Jerseya v Pariz. Zader 6. oktobra. Angleški prici dospeli so včeraj s knezom črnogorskim v Kotor. Knez Nikolaj ogledal si je angleško vojno bro lovje. Zvečer bil je na krovu „Aleksandre" obed, katerega so se udeležili knez Nikolaj, njegovo spremstvo, generalni major Raslič, okrajni glavar, župan in poveljniki angleških oklopnic. Vojvoda Edinburški napil je na cesarja avstrijskega, potem pa na kneza črnogorskega. Sofija 6. oktobra. Princ Ferdinand vspre-jel včeraj Radoslavova, ki mu je zagotavljal svojo zvestobo in udanost. ' Pariz 6. oktobra. Boulanger prišel v Puy. 4000 ljudij vsprejelo ga je s klici: Živela vojska ! Živio Boulanger ! Madrid 6. oktobra. Francoske čete ob marokanski meji dobile so povelje, naj bodo pripravljene za uhod v Maroko. Razne vesti. * (V oktobru zameteni) V Guttensteinu je dne 2 t. m. sneg zametel 160 osob, ki so romale na bužjo pot v visoko ležečo samostansko cerkev. Ljudsko aredslvo. Moll-ovo n Francosko ž panje" daje ravno tako nspešno kakor ceno sredstvo proti trganji po udih, ranah, oteklinah in ulesih. Cena steklenici 80 kr. Vsak dan razpošilja po poštnem povzetji A. Moli, lekarnar in c. kr. dvorni založnik, na Dunaji, Tuchlauben 9. V lekarnah po deželi zahtevaj se izrecno Moll-ov preparat z njegovo varstveno znamko in podnicom. 6 0*—7) „LJUBLJANSKI ZVON" m toj i (192—145) za vse leto gld. 4.60; za pol lota gld. 2.30; za četrt leta gld. 1.15. Vse čast. p. n. naročnike, ki so z naročnino zaostali, prosimo, da jo obnov«'*, ker drugače jim bode list ustavljen. Upravništvo „Slovenskoga Naroda". ■iO> ODBOK. Št 9937. Razglasilo. (728> Na podstavi deželnega zakona z dne 18. fe-bruvarija 1885 (dež. zak. št. 13) se s tem splošno naznanja, da morajo posestniki žrebcev, kateri hočejo v prihodnji spuščalni dobi spuščati svoje žrebce za plemenitev tujih kobil, zglasiti te svoje žrebce najpozneje do 1. decembra 1MST pri političnem okrajnem oblastvu, v čigar okoliši se nahaja stajališče žrebčevo. Zglasilo se more zvršiti pismeno ali ustno, ob jednem pak je naznaniti ime in priimek, potem sta-novišče žrebČevega posestnika, kakor tudi pleme, starost, barvo in stajališče žrebčevo. Za žrebce sploh pod 4 leti in za noriške žrebce pod 3 leti se ne dajejo dopustila za spuščanje. Kje in kdaj bode izborna komisija zglašene žrebce pregledavala in za nje dajala dopustila, d& se ob svojem času na znanje. C. kr. deželna vlada za Kranjsko. V Ljubljani, 2. oktobra 1887. C. kr. deželni predsednik : Win kl er 1. r. 1 Naznanilo preselitve. (Jastitiiu gospodom naročnikom javljam, da sera se preselil iz dosedanjega ntanovanja, Žubjak b. nt. 6, t Slonove ulice li. št. 52. 1 (727 2) r~ i ZE^Z T krojač. KMETOVALEC. 88 O-ospodarolci list s podobami. Št. XVIII. tega najboljšega, največjega in najcenejšega slovenskega gospodarskega lista prinaša sledečo vsebino: Snažite živali! — Kuko hi lehko zmanjšali stroške za dni-narska dela. — Kompost alt gnoj mešanec. — Šota kot nastil. — Razne reči. — Gospodarske imvice. — Vprašanja in odgovori. — Uradne vesti c. kr. kmetijske družbe kranjske. — Tržne cene. — Inseruti. »KMETOVALEC" izhaja v Ljubljani po dvakrat na mesec na celi poli ter stane za celo leto 2 gld.; gg. učitelji in šolske knjižnice dobijo ga za polovico naročnine. 1NNKKATI, priobčoni v „KMETOVALCU", imajo najboljši uspeh, kajti listje razširjen posebno po deželi, zlasti pa v premožnejših kmetskih krogih. Zelo priporočljiv je „KMETOVALEC" za objavljenja pri nakupu ali prodaji gospodarskih pridelkov, izdelkov ali potrebščin. VIZITNICE priporoča v Ljubljani. is ar Dkroga zastoja kanto „SLATIJE" I-ij-u-Toljstni so sedaj v lastnej hiši bankinej, Gospodske ulico št. 12, prvo nadstropj e. Deželno uknjiženo posestvo Sirje, Izdatelj in odgovorni urednik: Ivan Železnikar. 20 minut od postaje Zidani most oddaljeno in 245 metrov nad omenjeno postajo ležeče, — s katerega se ti odpira krasen razgled v posavsko dolino na daleč okolu, je zaradi družinskih razmer pod ugodnimi pogoji takoj na prodaj. Posestvo obsega 33 oral 55 Q 0 njiv, travnikov in pašnikov, poleg tega še 123 oral 364 □ 0 večinoma bukovega gozda. K temu zemljišču pripada iz kamena sezidana graščinica v jedno nadstropje, popolnem novo gospodarsko pohištvo s potrebnimi pristranskimi stavišči vred. Njive in travniki so najboljši ter imajo jako ugodno lego, kajti celo posestvo je pred severnimi vetri zavarovano. Ker je postaja Zidani most zelo blizu in je ta postaja središče treh železnic, vodečih na Dunaj, v Trst in v Zagreb, se vsi pridelki popolnem lahko v denar spravijo. Natančneja pojasnila daje posestnica Filomena Widra v Trbovljah. Lastnina in tisk .Narodne Tiskarne".