ILU5TRIRANI LIST ZA MESTO IN DE
2 E L O	i*reis	-	cena*	pre»o	I	Mtf!
__________   J
DRUŽINSKI TEDMIIK
Leto XV.
V Ljubljani, 14. oktobra 1943. štev. 41 (726)
Kar človek sam prisluži, J najbolje obrne.
Slovenski rek
»DRUŽINSKI TEDNIK:
Izhaja ob Četrtkih. Orednifttvo In uprava v Ljubljani, MikloSičcva 14/111. PoStnl preda! St. 345 Telefon St. 33 32. — Račun poStne hranilnice v Ljubljani 8t. 15.393 — Rokopisov ne vračamo, nefranklramb dopisov ne »prejemamo. Za odgovor Je treba priložiti 2 liri v znamkah.
NAROČNINA
1/4 leta 10 lir, >/1 leta 20 Ur, vse leto 40 lir. — V tujini 64 lir na leto. — Naročnino Je treba plačat! vnaprej.
CENE OGLASOV
V tekstnem delu: enostolpčna petitna vrsta ali njen prostor (v.Siri« 3 mm in Širina 55 mm) 7 '.ir; v oglasnem delu 4.50 lire,
V dvobarvnem tisku cene po dogovoru. — Notice: vrstica 7 lir. Malt ogia-a I : beseda 0.50 lire. Oglasni davek povsod Se posebej. Pri večkratnem naročilu popust.
danes:
Omar najde Farido
Naša nova pravljica *
J
(Gl. str. 4.)
Kaj pa, če je vendarle res — ?
Odbiti sovietfki napadi
208 sovražnih bombnikov sestreljenih v treh dneh. — Podpolkovnik Philipp padel v letalskem boju
V nedeljo 10. oktobra so priredili slovenski domobranci svoj prvi propagandni obhod po Ljubljani in dali l njim javnosti prvi zunanji izraz našega novega narodnega in političnega položaja.
Prostovoljci, ki so se iavili v domobransko legijo, so v nedeljo o poli enajstih dopoldne zavili izpred Srednje tehnične šole po Coizovj cesti do šentjakobske cerkve in odtod med petjem domobranskih pesmi krenili po Starem in Mestnem trgu do Tvr-ševe ceste in od ondod v središče mesta. Liubliana ie pri tej priložnosti prvič slišala domobranske pesmi, prvič po dolgem času spet pozdravljala našo slovensko zastavo. Množica gledalcev je videla, da koraka v sprevodu v veliki množini mladina, ne zaostajajo oa tudi priletni, celo starejši možje.
Ko so domobranci okrog četrt na dvanajst prikorakali pred pošto so naiprej zapeli: »Naprej zastava slave«, potem na »Hei Sto
dalcev je pela z njimi. Ko ie utihnila . pesem, je nastopil domobranec g. Lienko Urbančič in s klenimi besedami pozdravil z balkona Kreditne banke svoje tovariše. Iz njegovega govora povzemamo najznačilnejša gesla:
Ne bomo klonili zakai naše dnevno povelje ie: ustvariti novo javno mnenie!
Drznemo se izjaviti, da so tisti, ki gledalo na našo borbo s prekrižanimi rokami, špekulanti!
Vsej našj preostali mladini ie v teh trenutkih na izbiro samo dvoje; puška ali kramp!
Kdor ni z nami. je proti nam!
Govor g. Urbančiča ie sprožil viharno odobravanje. O poli dvanajstih se ie nato začel radijski prenos govora domabranca g. Stanka Kocipra. Iz govora ki ga ie množica navdušeno poslušala posnemamo naslednje misli:
Slovenskega imena nevredna strahopetnost in podlost je. da toliko in toliko tako imenovanih vodilnih slovenskih mož zmajuje z rameni Kadar se narod obrača nanje, ga odpravljajo s klavrnim: »Bomo videli!« ali pa celo stikaio za izjavami živčnega pouličnega razpoloženja da bi za njim mogli ostati neopazno na oorezovaniu. Že od vsega začetka ie njihov strahopetni »Bomo videli!« soodgovoren za peklensko zaroto, ki so io Proti ubogemu malemu slovenskemu narodu skovali tujerodni izdajalci z domač'mi izkoreninjenci O tem danes ni nobenega dvoma več. Danes namreč sto-unio pred odločitvijo: Za boljševiz-
mom in v žrtvah iu revoluciji malega naroda zapravili vse. da bo za nami ostal le spomin — ali se na postaviti proti njemu in v edinosti rešiti, kar ie v naši moči. ker bo v nasprotnem primeru padla na nas strahotna nesreča. ki je dobri del slovenskega naroda ni povzročil. Zakaj naravnemu razvoju dogodkov se ni več mogoče upirati!
Zgodovina nam v svoji nezmotljivosti priča, da vse. kar ni v skladu z narodnimi interesi, propade. Zalo ne dovolimo, da bi ljudje, ki so tako skrunili slovensko ime in pripeljali naš narod v takšno nesrečo, za svoje osebne namene žrtvovali vse. po čemer smo toliko časa hrepeneli in v čemer smo videli svoio uresničeno srečo, česar na razbiti narod ne bo nikoli dosegel!
Govornik ie svoja izvajanja končal s pozivom:
Slovenski domobranci! Ne plašite se ničesar! Na vas. ki ste zavrgli vse ozire, čaka narod, da za ruševinami prinesete red in novo upanje. Ne bojte se ničesar. Nikogar ni na svetu, ki bi vas zaradi vašega nastopa mo-
lž Fiihrerjevega glavnega stana. 12. okt. D. N. B. Vrhovno poveljništvo oboroženih sil javlja:
Med Azovskim morjem in Zaporož-jem je popustila teža sovražnih napadov vsled velikih izgub prejšnjega dne. Sovjetske čete so bile ponovno povsod odbite.
Tudi v ostalih odsekih vzhodnega bojišča, zlasti ob srednjem Dnjepru, ob izlivu Pripjeta, na področjih južno od Gonila in južnozapadno od Velikih Luk so se ponesrečili sovražni napadi V hudih bojih so naše čete, trajno Podprte od letalstva, na mnogih krajih prešle v uspešne protinapade.
V bojih zadnjih tednov se je severno od Azovskega morja posebno odlikovala 13. srednje nemška oklopna divizija pod vodstvom polkovnika Hau-serja.
Na južnem italijanskem bojišču je sovražnik izvedel le v srednjem odseku nekaj krajevnih napadov. Začas-No.uspeli vdor je bil s protinapadom očiščen^ Na ostalem bojišču so pri naraščajočem delovanju topništva poizkušali sovražni oddelki priti v stik z našimi prednjimi stražami.
Na morju pri Dodekanezu je potopilo letalstvo neko sovražno bojno ladjo in bombardiralo z dobrim uspehom sovražnikova otoška oporišča.
Komodor neke letalske jate, podpolkovnik Hans Philipp. nosilec hrastovih listov z meči k viteškemu križcu Železnega križa, je v letalskem boju junaško padel. Z njim izgublja nemško letalstvo enega svojih najvidnejših lovcev in poveljnikov, ki je dosege] 20f> letalskih zin^fr
(i vojnih poročil nemškega vrhovnega povcliništva v preteklem tednu:
Na Tamanskem polotoku in na bojišču med Melitopolom in Zaoorožiem je prišlo samo do krajevnih bojev Ob srednjem Dnjepru. oti izlivu Pripieta južno od Gonila in zahodno cd Smo-lenska so naše čete v ogorčenih borbah zavrnile sovražnikove napade Ob srednjem Dniepru smo uničili neki sovjetski polk. Na področju iužno od Veljkih Luk se bijejo ogorčene bitke. ,	sl"°	na	vzhodnem
bojišču uničili 285 oklepnikov, največ 11 a bojiščih r>r!	p,.;	za_
Porožiu
V iužni Italili le sovražnik zaman napadal v nekaterih odsekih inžnih Apeninov. Z ostalega bojišča iavliaio samo o krajevnih bojih naših prednjih straž s slabimi sovražnikovimi oddelki. Pri "čiščenju istrskega polotoka so sovražne tolne izgubile do zdaj več ko 4000 mrtvih zaielj smo 6850 ujetnikov. 32 topov. 2000 ročnega orožja in več ko 100'motornih vozil.
Protiletalsko topništvo nemških trgovskih ladii ie pri otoku Kosu sestrelilo 5 angleških bombnikov
Nemški lovci in protiletalsko topništvo u<i suhem na ladiah in pri mornarici so sestrelili nad Sredozemljem !) sovražnih letat, po večini štirimotor-nili bombnikov Naše podmornice so v hudih bojih na Kariiskem morju. Vzhodno od Nove Zemlje, na Severnem Atlantiku in na Sredozemskem morju potonile 8 sovražnih ladii s skupno nosilnostjo 40.200 ton. z zadetki na hudo poškodovale dve drugi sovražni ladii Naše zaščitne enote so Potonile 3 sovrn^no rnSjVe in eno stražno ladio.
.late severnoameriških bombnikov so 11. oktobra popoldne napadle zahodno Nemčijo Rušilne in zažigalne bombe, ki so iih odvrgla sovražna letala. so v Ministru in na VVestfalskem naredile veliko škode na stanovanjskih predelih Posebno močno so poškodovane stolnica in še tri druge cerkve. Oddelki naših lovskih letal so Jjn:. . 51 sovražnih štirimotornikov. S tem ie sovražnik iz<rubi| pri svojih terorističnih napadih na nemško dr-“ftvno ozemlje v treh dneh skupai 208 ®'iri motorni h bombnikov.
Nemška bojna letala so 8. oktobra ®°nočj napadla London in Nonvich in l>0vzročila v obeh mestih velike oo-*«re.
Vod|<i napadalnega oddelka SS Skorzenv izroča visoko odliftovanie uod-setu vojaške uprave Helmutu Homerju, voditelju prehranjevalnega iu poljedelskega oddelka nemškega državnega komisariata v Ukrajini Na desni kmet Kurt Zschirni. ki je prav lako odlikovan z viteškim križcem
Spomenica ljubljanskih akademikov
Nadaljevanje s 1. strani
5.	Kar ie sledilo, ie ena sama groza. Vsi pripadniki tistega iedra slovenskega naroda, ki ie komunizem po-enalo o<l orei in ie kliub narodni nesreči ohranilo mero za to. kai ie narodu v korist in kai mu ie v pogubo, kaj je pošteno in kaj ie hudobno, kai je možno in kai ie domišliiia. vsi ti eo postali »izdajalci«. In zapeljana množica ie verjela. Verjela ie vse. kar ii ie silna komunistična propaganda bajala, in bi takrat bila veriela sploh vse. Kdor koli ie padel od krogle prodane komunistične atenta-torske duše. ie bil »likvidiran« izdajalec. Nai bi takrat bil padel tudi rektor univerze, ali škoi ali predsednik Akademije ali predsednik Apela-ciie. kdor koli. vsak bi bil likvidiran »izdajalec«*
Umori »izdajalcev« in javne grožnje naj bi v kali zatrle še zadnio možnost. da bi se zapeliani narod kdaj rešil komunistične roke. ki ga ie = tako lahkoto zagrabila za vrat. Ko bi bilo »likvidirano« vse nezapeljano narodno jedro, bi usoda zapeljanega naroda bila zapečatena. Zato ni mogoče preceniti zgodovinske pomembnosti herojskega poguma tistih, ki so vkljub strahotnemu terorju in javnemu zaničevanju. vkljub zapovrstnemu padanju svojih vrstnikov in neprestani lastni smrtni izpostavljenosti vidno vztrajali. Njihova nepotuhniena vztrajnost ie bila takrat edino poroštvo narodne rešitve in obstanka. Brez njih bi bili komunistični »osvobodilni« valovi že davno prepljuskali naravne meie narodove zgodovinske vzdržljivosti in katastrofa bi bila dopolnjena.
d. Svet mora res strmeti nad slovensko »osvobodilno« grozo. Sai ji v vsej Evropi ni take primere. In baš to dejstvo že samo na sebi kaže na to. da ie moral opisani »osvobodilni« razvoj pri nas imeti ooleg že povedanih okoliščin še neko drugo specifično ozadje, To ozadje ie bila okupacija slovenskega osrčja z Ljubljano vred po italijanski vojski. Vsakomur ie namreč iasuo. da bi mednarodni ko-munizsm vkljub svoji edinstven; varljivi spretnosti in brezinoralnosti. vkljub zanj izredno pripravnemu duševnemu razpoloženju zapuščenega slovenskega narcda. v svoiib strahotnih namerah ne bil mo^el uspeti, ako bi v pokrajini vladajoča zasedbena vojska bila izpolnila poleg svojih zasedbenih pravic tudi svoje zasedbene dolžnosti: vzdrževanje reda. miru in varnosti. Ta svojega vojaškega imena nevredna italijanska vojska pa. ki ie je po vseh večjih naseljih pokrajine bilo skoraj toliko kot domačega prebivalstva. ie mednarodni komunizem "puščala, da ie mogel nemoteno pripravljati in opravljati svoje uničevalno protislovensko delo: noben komunističen atentat ni bil oblastveno preprečen. noben atentator priiet. noben morilski avto zadržan. Nobenemu intelektualnemu komunističnemu prvaku v Ljubljani ni bil skrivljen las. Maloštevilne komunistične oborožene tolpe niso bile nikoli resno prijete: če |e bila kaka enota obkoljena, so ii bila brž odprta vrata za umik: če ie bila napadena, ii ie to bilo skrivaj vnaprej sporočeno. Komunisti so imeli vedno dovoli italijanskega orožja in streliva, prišli-so čez vse bloke, imeli so vse proptisluice. Pač pa ie Bado-gliova vojska za »represalije« zaradi komunističnih grozodejstev nad Slovenci odpeljala desettisoče neoboroženih Slovencev v internacijo, general Robolti je dal postreliti visoko število talcev, samih malih ljudi, in Badoglio-\i oficirji so v belih rokavicah požigali borne slovenske vasi. Končno svojega zavezništva s komunisti pri skupnem uničevanju slovenskega naroda niti skrivali niso več. Živijo Slovenci, ki so bili priče, kako so se odposlanci italijanskih generalov in komunističnega štaba uradno razgo-variali — še mnogo prej. preden ie v Italiji prevzel vlado Badoglio Kako ie bilo po 8. septembru t 1.. pa nam ie še vsem v svežem spominu...
Vkljub vsem drugim ugodnim okoliščinam ie razplet komunističnih »osvobodilnih« grozot nad Slovenci bil mogoč samo zaradi konspiracije med slovenskim komunističnim vodstvom in Badogliovo vojsko, ki ie s svojim postopanjem ustvarila v Ljubljanski pokrajini na grobovih in pogoriščih slovenskega ljudstva pravcat mednarodni komunistični Flldorado v protikomunistični Evropi.
7.	Danes so iasni i vzroki i posledice mednarodnih komunističnih
(Nadaljevanje s 1. strani) tizanom niso slučajno ustavile vselej natanko v trenutku, ko bi bile spričo velikanske številčne in oborožitvene premoči lahko dosegle končni usjjeh ;—?
Če se vendarle niso po golem naključju med prvimi vrnili iz taborišč vodilni komunisti, vajin zapeljani sin se pa morda še danes potika po Krasu, ali se pa mora celo boriti zoper svoj lastni narod na strani tistih ba-dogliovcev, ki so ga bili poslali stradat na Rab ali v Kenicci —?
Če je vendarle res, da je (naj se Tojna konča kakor koli) iluzija upati v kakršno koli povračilo škode, nastale slovenskemu narodu od državljanske vojne na Dolen iškem in Primorskem — in da ni iluzija, temveč tragična samoprevara misliti, da bo kdo druiri kakor naš obubožani narod • pomočjo nemškega Reicha sam moral vse pozidati in popraviti, kar mu je njegov »osvoboditelj« uničil —?
Če je vendarle res, da »kolo sreče se okreče« in da tisti, ki je sejal veter, požanje vihar —?
Tebi, ljubljanski oče. in tebi, ljubljanska mati. so namenjene zgornje vrstice. Iz njih sta mogla — če sta fcotfla — razbrati marsikaj, česar vatna s tolikšno jasnostjo v teh dveh letih še nihče ni povedal. Za to je »ilo treba nekoliko poguma, a se wež... poštenosti. Isto zahteva naš nesrečni narod od vaju.
»osvobodilnih« orgii nad slovenskim narodom. Naj pa tudi nihče več ne dvomi glede namenov, ki jih mednarodni komunizem od vsega početka zasleduje s to slovensko tragedijo. Namen ie en sam in ie otipljiv. Ne gre za kakršno koli »osvoboditev slovenskega naroda«;, kajti še nikoli v zgodovini se ni domovina osvobajala s preračunjenim ubijanjem lastnih roia-,kov in požigi lastnih domačij.
Sai ni v vsem komunističnem vodstvu nobenega splošno znanega, priznanega in za narod zaslužnega Slovenca. Pa tudi sama bilanca tega dveletnega komunističnega »osvobodilnega boja« je absolutno pasivna: na eni strani še neprecenjene hekatombe življenjskih in gmotnih žrtev, na drugi strani pa suho dejstvo, da vojske zaradi OF ne bo niti eno sekundo prej konec. Komunistom gre v tein »osvobodilnem« boju za eno samo stvar: gre jim za to. da se ravno tu v osrčju Evrope, na četvornem prehodu. pred vrati Balkana in na straži Jadrana ustvarijo dejanski pogoji za komunizem: zmeda. kri. ruševine, sovraštvo. »Naš bog so rop. požig, umor«. Njihov edini cilj je boliševi-zacija kot preventivni fait accompli.
8.	Niso pa v zmoti samo tisti, ki jih je komunistični »osvobodilni« val potegnil za seboj. V zmoti so vsi — tudi tisti odločni nasprotniki komunizma, ki še vedno komunistično OF označujejo kot nek političen pojem s političnim izrazoslovjem. OF namreč po vsem tem. kar je za Slovenijo zamislila in kar je na njenem razbi-čanem hrbtu storila, sploh ni kakršen koli politični pojem, tudi ne v nai-slabšem smislu, temveč ie goli kriminalni pojav najnižje. bestijalne zvrsti. Zato boi proti temu pojavu ni vpra-
šanje -ake ali drugačne politične orientacije ali taktike, temveč vprašanje osnovne človečnosti in naravnega gona po samoohranitvi.
9.	Po vsem tem nam mora biti iasno. da se bo naš narod iz tega kaosa rešil le ob popolnem in iskrenem loialnem in tovariškem sodelovanju z nemškimi, vojaškimi silami, obenem z našimi domobranci ter zdravim in zares slovenskim narodom, ki bodo pomedle z vsemi temnimi elementi, ki hočeio naš slovenski narod pahniti v prepad.
Danes se ne sme nihče ozirati na to. kar bo ulica govorila, ker gre za življenje ali smrt slovenskega naroda. To ie silobran! Dolžnost vsakega pošteno čutečega Slovenca ie. da ponujeno rešilno roko našega soseda — Nemčije in njenega voditelja, sprejmemo in z njim lojalno in požrtvovalno rešimo, kar se še da rešiti za ohranitev našega slovenskega naroda.
Nastopiti ie treba tudi proti pluto-kratičnim hujskačem in niih pomagačem. ki jih življenje našega naroda ne interesira. Z našimi življenji in s slovenskim narodom ne bo nihče kalkuliral!
To velja predvsem tudi za londonski radio, ki s svojim brezvestnim hujskanjem za samomor slovenskega naroda in z megalomanskimi vestmi o partizanskih zmaga h nosi velikansko soodgovornost za slovensko tragedijo.
Pozvani smo. da s slovenskim narodom razpolagamo sami in da vse storimo. kar ie v naših močeh, da bomo s svojim velikim sosedom, z Nemčijo, v bodočnosti mirno živeli in osigurali razvoj našega naroda.
Danes je prazno vse <fl-ugotno razlikovanje. vse 'drugo modrovanje. Alternativa trenutka ie ena sama: a' i človek — ali zv^er. ali Slovenec — ali komunist, ali življenje — ali smrt. Odločitev ie torej zelo lahka. Zato io sedaj pričakujemo od člana Akademije prav tako kot od najbolj preprostega Slovenca.
Ob obletnici smrti dr. Marka Natlačena
Včeraj je minilo leto dni. odkar ni bivšega bana dravske banovine doktorja Marka Natlačena nič več med živimi. Ubil ga je slovenski komunist.
Z umorom dr. Natlačena je terorizem komunističnih »osvobojevalcev« slovenskega naroda dosegel v Ljubljani svoj višek. Italijanska kraljevska policija morilca seveda ni izsledila; namesto njega je ustrelila 24 drugih Slovencev — in s tem ie bila zanjo stvar opravljena. OF je pa proslavljala atentat kot velik in junaški prispevek h končni »osvoboditvi« slovenskega naroda.
Pokojni dr. Natlačen je stal več ko dvajset let v ospredju slovenske politike. Kot tak .je im“l pri jatelje in sovražnike. Osebno je bil poštenjak, mož neoinadeževanih rok. Če je kijub temu kdo videl v njem narodnega škodljivca, je imel v tistih dvajsetih letih več ko dovolj priložnosti, da možato obračuna z njim... ako mu je šlo res za obračun. Prav okoliščina, da se je atentat zgodil v času. ko je moral roditi usodne posledice ne za morilca, ampak za narod, ie dokuz, da je bil »obračun« le sredstvo, ne pa namen.
Dr. Natlačen je samo ena, čeprav najvidnejša izmed tisočev žrtev, ki jih je dalo naše ljudstvo na oltar komunizmu. Zato bo njegovo ime ostalo simbolno zapisano v zgodovini najstrašnejše preizkušnje slovenskega naroda.
Comunicato ufficiale
Tutte le persone di nazionalita ita-liana. di sesso maschile o femminile. dimoranti nella citta di Lubiana. che per ragioni di servizio non sono ob-bligate di avere la ioro residenza fissa a Lubiana. sono diffidate di pre-sentarsi incoudizionatamente nei gior-ni 11 fino tutto il giorno 14 eorrente incse nelle ore d’ufficio alla Direzio-ne di Polizia a Lubiana. Via Šubičeva No. 5-1. parte destra, stanze No. 9 e 10.
Zatemnitev od 18. ure zvečer do 6. ure zjutraj
Glede na naredbo Visokega komisarja za Ljubljansko pokrajino z dne
6.	julija 1941. št. 142 in z dne 29. avgusta 1943. št. 89. ter smatrajoč za potrebno, da se določi nov čas za zatemnitev. odrejam:
Čl. 1. Od torka 12. oktobra 1943 do nove odredbe se morajo upoštevati predpisi o zatemnitvi od 18. do (!. ure.
Čl. 2. Ostali predpisi, ki jih obsega naredba z dne 6. juniia 1941. št. 142, se ne spremene.
Ljubljana, dne 11. oktobra 1943.
Predsednik
Kli lini k
Obvestilo sefa pokrajinske uprave v Ljubljani
One osebe, javni in pravni zavodi ter podjetja, ki imajo kako terjatev napram italijanskim oboroženim silam. morejo predložiti tozadevno prijavo. opremieno’8 potrebnimi dokazili. na ravnateljstvo računovodstva pokrajinske uprave v Ljubljani.
Prijave se morajo predložiti do 31. oktobra 1943.
Predsednik
Rupnik
Posredništvo za avtorske pravice glede glasbenih in dramskih del. ki
ima po odločbi g, šefa Pokrajinske uprave z dne 1. oktobra 1943 (Službeni list z dne 6. X. 1943. št. 801 zdaj pravico, pobirati v ljubljanski pokrajini avtorske nagrade sporoča vsem prirediteljem, da se nahaja njegova poslovalnica začasno v Ljubljani. Resljeva cesta 13/1. ki ima do liadali-nega uradne ure za stranke od 11. do 12. ure.
Posredništvo za avtor>ke pravice glede glasbenih in dramskih del vabi vse pri Societa Italiana degli Autori ed Edi tori (SIA E > včlanjene pisatelje, pesnike in skladatelje iz ljubljanske
Gimnastika
za dame in otroke. Skupinske in posebne ure dopoldne, popoldne in zvečer, ftolnina zelo
nizka. Prijave dnevno med IG. in 18. uro v Gimnastični šoli Milene Govekavjcve Muzejska ul. 3, pritličje
pokrajine, da mu naidalie do 31 X. 1943 pismeno javijo, katera njihova dela. kdai in kje so bila izvajana v letu 1942.. v letu 1943. pa do 30. IX. Te podatke potrebuje posredništvo. da bo lahko od centrale SIAE v Rimu zahtevalo izplačilo avtorskih nagrad. Tudi oni člani, ki so morda že prejeli nagrade, nai se temu vabilu odzovejo z navedbo izplačanega zneska. Od 1. X. t. 1. dalje vodi posredništvo o vseli izvajanih delih strogo evidenco in bo plačilu avtorskih nagrad posvečalo vso pažnjo. Zaradi popolne evidence prosi končno posredništvo. da se mu pismeno prijavijo vsi slovenski avtorji, ki so bili včlanjeni v SIAR. U.IDA in U.IMA. pa tudi oni. ki dozdai niso bili včlanjeni in želijo, da bi posredništvo zanje pobiralo avtorsko nagrade. Poslovalnica posluje do nadalinega od 11,—12. ure in je začasno na Resljevi cesti št. 13/1, tel. št, 20-74.
Slovenska žen s, slovensko dekle!
Red in varnost v domovini, obnova porušenih domov in skrb za ohranitev najsvetejšega, kar imamo, so narekovali ustanovitev Slovenske domobranske legije. V to legijo so klicani možje in fantje, da s svojim junaštvom ob dvanajst^ uri rešijo narod. Vedve, slovenska žena in slovensko dekle, pa imata prav tako odmerjen svoj delež pri ustvarjanju novega in boljšega življenja naroda, dasi nista poklicani aktivno sodelovati pri obrambi domovine.
Žena-mati, vzvišena v svojih žrtvah, in ti mladenka v cvetu let, premislita, ali ljubita svojo domovino in svoj narod! Obe zatrjujeta, da ljubita oboje neizmerno in da sta pripravljeni svojo ljubezen tudi dokazati. Istočasno pa imata v dnu duše željo, da bi vajin mož, sin, brat ali fant ostal doma. Mori vaju skrb za družino in ljubezen do dragega bitja vama narekuj e to željo.
Ne varajta se,, slovenska žena in dekle! Take misli in želje izvirajo iz sebične in napačne ljubezni. Kaj vama koristi, ako moža, sina. brata ali fanta vsak dan vidita, če pa domovina ne bo rešena komunistične nevarnosti? Odgovoriti si morata po pravici, da vama to nič ne koristi, ker bo v primeru uničenja domovine po zločinskih komunističnih tolpah sigurno uničena tudi vajina družinska in osebna sreča, kakor tudi sreča in napredek vajinih otrok.
Ako sta doslej imeli, slovenska žena in dekle, napačno in sebično ljubezen do svojih dragih, naj se ta umakne pravi ljubezni do domovine, ki je obenem prava ljubezen do vajinih najbližjih. V nekaterih primerih je neprava ljubezen šla tako daleč, da ni ostala le v mislih žene-matere ali dekleta, ampak je kot strup šla iz ust in je v svoii okolici ustvarjala škodljivo malodušje. Če se je to zgodilo pri tebi, slovenska žena in dekle, tedaj je tvoja dolžnost, da popraviš, kar si zagrešila!
Mati, steber domovine, in ti mladenka, up naroda! Vajina naloga in vajin delež v sedanji uri je osrečevati može. sinove, brate in fante. Slovensko dekle naj pripne svojemu fantu na junaško srce naš kranjski pu-šeljc nageljnov in rožmarina! Povejta svojim dragim, da je njihovo mesto v Slovenski domobranski legiji. Vajina naloga pa je poleg tega dajati pogum tistim ženam, ki nimajo razčiščenih pojmov o pravi in napačni ljubezni.
Samo na tak način more naša žena in dekle koristiti vzvišenim in svetlim idealom in pripravljati domovini lepše dni, polne sonca in sreče.
Odpošilialolit' paketov za (ionurs.
Pauovo. Renlčc;. TroV-o in Rab. ki' bivajo v Ljubljani in okolici, sino pozvali. nai’ pridejo po pakete v Kotnikovo ulico Iti. ker teh ni bilo mogoče odposlati naslovnikom v taborišča. Nekateri odpošiliatelji paketov se temu pozivu še niso odzvali. Zato i i in sporočamo. nai pridejo po pakete do vštetega £0 oktobra t. I- drugače bomo pakete komisijsko odprli in pora-j bili vsebino, ki se delno že kvari, za I pomoč potrebnim povratnikom. Ta po-, ziv in obvestilo velja tudi za one od-| pošiljatelje paketov iz Ljubljane in okolice, ki morda niso prejeli pisme-nega obvestila.
Poveljstvo Slovenskega domobranstva ie zvedelo, da hodijo po hišah i osebe v. kombiniranih uniformah, ki ! vršijo hišno preiskave in aretacije, i Opozarjamo vse. da člani Slovenskega domobranstva niso dobili za to nika-kega povelja. Zato nai vsakdo osebe, ki bi pod kriuko Slovenskega domobranstva hotele vršiti sainolastno hišne preiskave, preda stražniku.
Obenem se opozarja, da se bo proti vsakomur, ki bi žalil, ali se nepo-voljno izražal o Slovenskem domobranstvu uvedel postopek takoj na mestu.
Usnjene izdelke barvajte le 9 specialno barvo ki usuiu ne škoduje. Efaks — Napoleonov trg.
Osebne vesli
POROČILI SO SE:
V Ljubljani: g. Mitja Biber, tehnični uradnik papirnice Vevče, in gdč. Marjanca Klia-mova, trgovčeva hčerka; inž. Kihard Jožef Erker in gdč. Marija Furlanijeva, zasebna uradnica; g. Leopold Čebulj, krojač, in gdč. Leopoldina Kresalova, Šivilja; g. Pavel šefič, trgo\ski nameščenec, in gdč. Marija Za-uradnikova; g. Anton Burkeljca, zasebni uradnik, in gdč. Marija Poznikova, zasebna uradnica; c. Maks Skočir, krznar, in jzde. Andrina Oblakova, šivi j!a; g. Danijel ('uk, državni tehnik, in gdč. Nuša Krulejeva, abi-turientku.
V Ločnlku pri Gorici:	g. Rajko Dobrota, konceptni uradnk finančne direkcije v Ljubljani, in gdč. Jela Vukova.
čestitamo!
UMRLI SO:
V Ljubljani: 75 letna Irma Kendova, hišna posestnica: 22 letjii Bogdan Janžekovič, stud. meti.: Mihael Rožanec, tiskarniški ravnatelj v pok.; Koza Černetova, hišna posefctn ca; 76 letna Judita Medvedova, trgovčeva vdova; 98 letna Alojzija Rakovčeva.
V Podsmreki pri Dobravi: 85 letui Anton Rotar, posestnik.
V Kranju: 73 letna Ana P rčeva, vdova blagajnika Mestne hranilnice.
V Marfbcru: 60letna Lucija Adamova, h š-nica; 50 letna Terezija Benedičičeva. šivilja; 15 letni Franc Koren; 59 letna Marija Kra-marjeva, zasebnica ;72 letni Franc Kelbič, ' upokojenec. *
V Slivcah pri Rakeku: 80 letni Franc Matičič, posestnik.
Naše sožalje!
Program Radio Ljubljana
za teden od četrtka R X. do torka 19. X. 1S43.
Vsakodnevne stalne oddaje:
8.30— 9.00: Jutranji pozdrav.
9.00— 9.10:	Poročila	v	nemešini	in	slo-
venščini.
12.20—12.30: Fvod.
12.3t)—12.45:	Poročila	v	nemščini	m	slo-
venščini.
12.45—]4.(i0: Zabavni koncert.
14.00—14.lr»: Poročila v nemščini.
14.15—15.00: Popoldanski koncert.
17 00 17.l">:	Poročila	v	nemščini	in	slo-
venščini.
17.1 j—17.30: Zabavni koncert.
10.00—10.30: Koncert (gl. podrobni <pored>.
19.30—19 45: Poročila v slovenščini. Poro- .
čilo Nemškega Vrhovnega Poveljstva v ita-lijanščini. Napoved sporeda 7a naslednji dan.
19.45—20.00: Mala medigra.
20.00—20.15: Poročila v nemščini.
20.1.r>-22.00: Večerni koneert (gl. pod.*obni spored).
22.00— 22.10: Poročila v nemščini.
Pregled ostalih oddaj v tedr.u od srede 13. X. do torka 19. X. 1943:
četrtek, 14. X. 17.4.">—18.00:	Narodopisno
predavanje BI 19.00—19.30: Koncert Slovenske glasbe — igra Radijski orkester P 21.00 do 22.00: Koncert Malega orkestra HI Petek, 15. X. 17.4.',—18.00:	Slovstveni kotiček H
20.15 21.00:	»Glasba velikih mojstrov« —
igra Radijski orkester ■ Sobota, 16. X. I2.4.r> -14.00: Koneert nabavne ulusbe — Jgra V r; :	, -v. t' ■■ ■ 17 45 1« (>n • C. .... nj-
sko predavanje 13 -H!	-L00:	Operetna glas-
ba — igra Radijski orkester, votli dirigent D. M. ftijanee. sodelujeta Draga Snk n Andrej Jarc	21.00—22 00: Koncert Ritmičnega
orkestra 0B Nedelja, 17. X. m. 10.15: Poročila v nemščini in slovenščini lo.ir.--io.30: Orgelski koncert PR 10 30—10.4': Verski govor P 11.30 -12.00: Oddaja i--'.*:t•randiufca. odseka Slovenski domobrancev £} 12.00 do 12.30:	Opoldanski koneert P 14.15	15.00:
»Domač pozdrav« — Koncert Kad j-kega orkestra, sodeluje Komorni zbor P 17.45 do is.OO: Kmetijsko orednvnnjp io.00—-19.30: Koncert basista Friderika Lupše in pian ta I< M. Škerjanca. 21.PO—22.00: Koru-.-rt . Male ira orkestra, vodi Oton fitonnvh'* W Po-nsilcPck, 18. X.: Zdravniška ura |g Torek, 19. X.: ‘Aktualne zanimivosti.
okvir
SLIKE, FOTOGRAFIJE, GOBELINE
LJUBLJANA, Wolfova 4
Florence Mightingalov®: prva bolniška strežnic®
Marsikdo se siotovo še spominja postave bolniške strežnice Sairev Uam^sove^ iz nekega Dickensovega romana: .Sarev ie. če ii ie bilo neprijetno pri duši. zvrnila na dušek kozarček žganja’. Le malo jih pa ve. da je ta opis. segajoč komaj pol stoletja nazaj, ta opis pijane, nevedne, nešolane in nenravne bolniške sestre slika gole resničnosti. Leta 1870. si srečal v bellevuejski bolnišnici v Nevvvorku na vsak korak takšne bolniške strežnice. Neki pomemben zdravnik poroča o tem: >Pred petdesetimi leti ie bila bolniška postrežba v newvorški belle-vuejski bolnišnici takšna, da si se rajši zaupal ječi kakor pa bolnišnici. Pogosto si videl kako so bolniške strežnice pijane zaspale pod poste! ia-mi svojih mrtvih pacientov, ki so iim popraj še izmaknile žganie...<
Nam. ki se zdaj neskrbno in zaupno predamo negi izšolane bolniške strežnice. se zdi vse to kajpak kakor hude sanje. V resnici je bil na položai bolniške strežbe tako strahovito zanemarjen tudi na Angleškem in ne samo
v Združenih državah. In proti tolikšni vnemarnosti se ie jela boriti Florence Nightingalova. junakinja Krimske vojne. ko ie leta 1850. začela trdo borbo za svojo bodočnost.
Neki zdravnik iz tistih dni piše o bolniških strežnicah v naivečii londonski bolnišnici:	»...vse	so vdane
pijači, samo dve sta. ki bi iim izkušeni zdravnik mogel zaupati svoje bolnike...« In v ta Bvet bede pijančevanja in nenravnosti ie namerilo svoje .korake skrbno vzgojeno mlado dekie iz najboljše angleške družbe, dekle.
ki je med londonskimi praznovanji in podeželskimi weekendi resno študirala anatomijo in si ogledovala bolnišnice. Ni čudno, da se ie njena družina z vsemi silami upirala njenemu nenavadnemu načrtu in njeni ognjeviti vnemi.
Kljub odporu družine ie deklica do leta 1852. izpopolnjevala svoje znanje. Študirala ie na kontinentu in živela v bolnišnicah, ki so jih vodile usmiljenke. Leta 1853. ie dobila dovoljenje, da sme študirati v pariških bolnišnicah. In naposled, ko se ie po poldrugem letu vrnila v London, je dobila svojo prvo .službo' kot vrhovna strežnica .zavoda za bolne dame*
Njena naloga ie bila še vse boli utrudljiva kakor vsakdanja tlaka navadnega dninarja. Morala ie nadzorovati strežnice, asistirati pri operacijah in gledati, da so bili stroški za kurjavo in hrano kolikor mogoče nizki. Vendar io ie to leto v Harlev-Streetu z izkušnjami v organizaciji, strežbi, gospodinjstvu in diplomaciji privedlo neposredno v odgovornosti krimske vojne.
Leta 1853. so se Anglija. Francija in Turčija borile proti Rusiji; britanske čete so se izkrcale na Krimu in šest dni pozneje se ie vnela bitka ob Almi. Po prvi opojnosti zmagoslavja je prišlo za zmagovalce hudo. toda neizogibno ra/očarauie. V nekem tedanjem poročilu iz Carigrada beremo: >Za ranjence ni prav nič poskrbljeno. Ne samo <la ni dovoli zdravnikov in dovoli izšolanih strežnic, ne. celo platna, zdravil in obvez primanjkuje.« Ta obtožba v časopisih je zdra-
mila Anglijo. Pisec članka Oliionia Francoze: »Njihove zdravniške priprave so izvrstne. Strežejo jim usmiljenke. ki spremljajo odpravo Izvrstne strežnice so.«
Drugi dan ie v .Timesu* izšlo drugo pismo “pod naslovom; . Zakaj nimamo usmiljenk?« Zdaj so silili Florenco Nightingalovo naj pošlie na bojišče svoje negovalke, toda Florenca ie želela dobiti uradno dovoljenje. Kako pametno ie bilo to. bomo videli pozneje. In tako je predložila svoj načrt vojnemu ministru Sidnevu Herbertu.
Angležinje kol strežnice v vojski 1 Ženska, ki je tedaj prevzela kakšno odgovorno javno službo, ie tvegala, da so io na debelo opravljali zlobni jeziki. Sidnev Herbert je vedel, da bo Florencina odločitev sprožila vojaško ljubosumnost in ugovore z vseh strani. Ženska tedaj ni bila osebnost: bila ie samo žensko bitje. Vendar ie bilo zdaj javno mnenje zaradi krimskega škandala tako razjarjeno da ie mogel Herbert tvegati privolitev vlade, nai Florence Nightingalova z nekaj bolniškimi strežnicami odpotuje na Krim.
Nekega jesenskega dne leta 1851. ie sir Aleksander Moore ležal ran fen v bolnišnici v Skadru. Ta dan ie pač ostal njemu in njegovim tovarišem v strašnem spominu. Pravkar se ie bila končala bitka pri Balaklavi in v bolnišnico so pripeljali ostanke konjenice.
Moorova postelja ie stala v bližini okna: tako ie imel razgled na glavno bolniško dvorišče, razgled ki ga i® preganjal pozneje vse življenje. Operacijski! soba ie bila njegovemu oknu nasproti: skozi odprto okno so frčale odrezane roke iu noge in se kupičile na tlaku. Ramenci so morali lioces nočeš gledati s. svniili oo»>teli to *tra-Tisli d.m — sir Aleksaji-
liotno Igro. der Moore ie skušal zaspali skuša pregnati grozotno sliko krvavega kupa — tistj dan ie bilo. ko mu ie njegov
Listek ..Družinskega tednika11
Klavna živina in pridobivanje zdravil
Notranji oriruni klavnih živali so hili dolgo samo postranske vrednosti, ker nismo vedeli kolikšno vlogo uteg-neio igrati v industriji zdravil. Ko so na zdravniki in znanstven Ki	■	n
kakšen vpliv imajo ti fermenti in hormoni za razvoi. za razploditev itd., tih je iela znanost uporabljati kot zdravilo, posebno pri boleznih, kier se kaže pomanjkanje določenega hormona ali fermenta.
Pri izdelovanju specialnih zdravil v te svrhe prideio v poštev predvsem razne živalske žleze. Spet ie moderno zd . vilstvo i>otrdilo staro ljudstvo vero, da so najbolj dragoceni sokovi v notranjih organih klavne živine. Pred voino ie dobivala Nemčiia potrebne snovi iz iužne Amerike, kier ie bila ta industrija že v razcvetu in je temeljila na cenejšem klavnem postopku. Poslei se ie pa tudi v Nemčiji razvil nov način klaijia. kier mora mesar-klavec posebno paziti, da ne poškoduje dragocenih notranjih organov. razvila sta se nova zvrst farmakološke industrije in nov poklic, poklic posredovalca med mesarji in to-' varno, ki predeluie notranje organe klavne živine v zdravila.
V voini ie poslala ta industrija še posebno važna ln kliub vsem težavam se ie posrečilo tako dobro organizirati sodelovanje med mesarii in farmacevtsko industrijo, da lahko poslei Nemčiia sama kri ie potrebe do teh dragocenih zdravilih in iih nekai celo še izvaža
Notranji organi kot dietična liraua
Notranji organi, možgnai. jetra, telečji prezliec so bogatejši z vitamini kakor meso. Telečii prezliec (thvmus) so že od nekdai daiali bolnikom kot posebno lahko in zdravilno ied Možgani. ietrca in ledvice veliaio na na meščanski mizi za izvrstno poslastico V mirnem času poie človek povprečno 1,5 kg notranjih organov na leto toda njih kakovost presega niihovo težo. Nekateri notranii organi namreč niso
žave kakor pri zmrzlih konservah Tn pri vsem tem že pri presni slinavki cena ne sme biti previsoka, če nai si to zdravilo lahko privošči vsak povprečen bolnik. Zato so cene za notranje organe sicer strogo določene, toda dovoli visoke, da mesarii pri tem nimajo nobene škode, ker teh organov ne prodajajo. Najvažnejši izdelovalci insulina v Nemčiii so Baver. Schering in Kemična tovarna dr. Chr. Brunne-graber-Lttbeck. Postopek predelovanja trebušne slinavke v insulin sta leta 1921. odkrila Kanadca Banling in Best. Izročila sta ga brezplačno znanstvenikom vsega sveta toda pod pogojem, da so ta zdravila pod stalnim nadzorstvom pristoinili oblastev.
Ostale žleze igrajo sicer prerei manjšo vlogo, ker niih izvlečke ne uporabliaio tako pogosto vendar so v zdravilstvu prav tako nenadomestljive. Ker so te žleze zelo muihne jih potrebuje io za predelovanje zelo veliko, zato iih moraio mesarii zelo previdno odstraniti iz zaklane živali, zlasti ker v Nemčiii kolieio še posamezniki, medtem ko kolieio v Ameriki po velikanskih klavnicah
Kaipak ie šla znanost še za korak dalie in ie skušala nekatere hormone pridobivati sintetično iz krvi ali urina zaklanih živali. To se ii ie tudi posrečlo. in ima še to prednost da ie cenejša. Tako na primer pridobivajo adrenalin, prvi umetno izdelani hormon za zdravljenje moteni v krvnem obtoku, iz obeh malih samo 25 g težkih soledvic
Iz ščitile žleze pridobivajo važna zdravila za Basedowovo bolezen iz hipofize pa zdravila za zdravljenje preosnovnih moteni. Ker ie hipofoza komai večia od gralia ali kvečiemu tolikšna kakor lešnik io ie treba odstraniti posebno previdno, kar pa spet poviša nieno ceno. Naibrže pa poslei ne bodo več predelovali spolnih žlez. ki so prišle v poštev za izdelavo zdravi) proti starostnim pojavom in proti seksualnim motnjam, ker bodo te hormone pridobivali in izdelovali sintetično iz urina.
V Nemčiii je pridobivanje in izdelavo zdravil iz živalskih notranjih organov prevzelo okrog 25 tvrdk Posebna veia trgovine skrbi zn posredovanje surovin; samo za zbiranje trebušne slinavke ie potrebnih okrog 50 tvrdk. Tvrdke, ki zbiraio žleze, so
»“mo okusni in s stajišča diete redil- prej zbirale črevesje v poslednjih le lil. temveč tudi zdravilni.	j	tih	na	samo	še	ena	trettina vseh teh
1/. možganov nekaterih klavnih živali pridobivajo na primer neko dobro hranilo za živce. Naiopriiemlii-vejši dokaz za zdravilnost notranjih organov nam na daieio ietra. Že 15 let zdravijo zdravniki nekatere bolezni — na primer nevarno slabokrvnost — z ietri in sicer z izvrstnim uspehom. Bolnik mora dobivati jetru v prvotni obliki, kar presna ali le na lahno opečena, prav tako iih na dobiva lahko tudi kot zdravilo v raznih jetrnih preparatih V farmacevtski industriji porabi io v ta namen vsako leto 500.000 kil presnih peter
Mesar pomaga zdravniku
Predvsem so v zdravilski industriji
izkoristili tiste žleze, ki kot samostoi-
tvrdk zbira črevesie. ostali dve trelii ni sta se pa raiši posvetili zbiranju žlez.
Fermenti v .tehniki1
Tudi v tehniki uporabljajo razne notranje organe klavne živine. Tako siriščni ferment telečjega želodca že od nekdai izkoriščalo v sirarstvu, še danes uporabljajo pri izdelovanju ementalskega sira kar telečie želodce, ostala sirarska industrija se ie pa opriiela raznih izvrstnih siriščnih preparatov. ki iih predeluieio tri tvrdke iz teječiih želodcev. Podoben siriščni izvleček uporabliaio tudi pri neki umetni hrani za dojenčke. Zato moram zdai mesarii obvezno oddati vse telečie želodce.
Ker fermenti trebušne slinavke nre-
no hranivo sploh ne prideio v poštev.
Tako so trebušno slinavko, ki ie postala nenadomestljiva za zdravljenje j lvr(jka ie uporabila trebušno'slinavko
v- deltiieio škrob, iih uporabljam v tek-9" | stilni in usnjarski industriji. Neka
sladkorne bolezni ker vsebuje insu- ill(ij ‘71 ivdelovanie nekom. „,,i„„m linske hormone, dotlei uporabljali sa- .1 If c !	D.ialne;	h
mo za predelovanje v klobase. Za in-	°LVi?enlu
jekrije insulina za približno 150.000 razllrofi trebušna i na v Im' v žival® sladkorno bolnih potrebujemo na na skem teleln ^ č 1 s.o. me ! leto okrog 1.5 Mdn. insulinskih enot.
V ta namen ie treba predelati skorai r)rot; . orodaiah za tišcente m 1 milijon kil trebušne slinavke do- "	1 ozebhnam uporabliaio nrav ta
veia trebušna slinavka tehta samo 'U kile. torei lahko sami izračunamo, koliko iih na leto potrebujemo. Nemška klavna industrija zdai že sama krije to potrebo, toda prei ie bili Nemčiia tudi v tem pogledu odvisna od južne Amerike.
Pred voino niso še mogli Nemci sami kriti potrebe po trebušni slinavki, zato ie pa v voini postala oddaia te velevažue žleze obvezna. Vsak mesar mora zaklani živali trebušno slinavko izrezati nepoškodovano in io takoi po; loži ti na led Kaipak se pokažeio pri prevozu teh zmrzlih žlez prav iste te-
ko v farmacevtski industriji. Skorai eno t ret lino vsega žolča, predelajo namreč za shujševalne pripomočke V voini se mora tehnika kaipak zadovoljili s tem kar ii prepusti medicina.
Pred voino so oorabili*za predelavo živalskih organov v farmacevtske in tehnične svrhe na leto okrog 1.200.000 kil trebušne slinavke. 500.000 kil jeter. 240.000 kil žolča. 130.000 samskih spolnih žlez. 30000 kil soledvic. 30.000 kil iaičnikov 20.000 kil ščitne žleze in 5000 kil hipofize.
Frankfurter Zeitunp
j Zvestob
d Napisal Rex Beach
Peter Dobley je bil mlad lovec in zankar, živel je pa v divjini, daleč od človeških naselbin. Edini prijatelj, ki je z njim delil samoto, je bil Princ, velik škotski pes, križan z volkom. Vsako jesen je Peter prišel s svojini zvestim tovarišem iz gozdov v naselja, in nakupil potrebna živila za zimo, potem pa spet izginil. Nato se je prikazal med ljudmi spet spomladi in prodal kožuhovino, ki jo je bil čez zimo nalovil.
Princ je bil Petrov zvesti tovariš. Delil je z njim mraz in mu stal ob strani v nevarnosti. Iz njegovih rumenkastih oči je sevala vdanost in zvestoba, a kadar koli je zaslutil, da je njegov gospodar v nevarnosti, se je prebudil volk v njem. Tedaj se mu je naježila dlaka, kazal je zobe in divje gledal.
Nekateri psi so naklonjeni samo eni sami osebi; Prinčevo srce je bilo pa tako veliko, da je vzljubilo tudi Margareto, ko se je bil Peter z njo poročil. Ko se je spomladi v borni koči sredi divjine rodil sin in je bilo treba varovali tri ljudi, je Prinčevo zvesto srce z ljubeznijo izpolnjevalo to na logo in delilo srečo z gospodarjem.
Zlobni bogovi severnih gozdov so pa bili tej tihi sreči nevoščljivi. Po porodu .Margareta nikakor ni mogla okrevati. Ko so pričele padati prve snežinke, je Peter s svojim sivodla-kim prijateljem stal poleg svežega groba. Snežinke so turobno padale nanj in oba zavile v belino.
Po ženini smrti je Peter skušal Princu dopovedati, da ga ne more več jemati s sebcj na lov, ker mora eden izmed njiju varovati malega Petra v zibelki, drugi pa skrbeti za hrano.
Odslej je Princ ostajal pri otroku. Peter je pa hodil na lov. Pes je gledal za svojim gospodarjem skozi okno, dokler ni izginil za drevjem, i potem pa z vzdihom legel poleg zibelke. Kadar se je otrok prebudil iti pričel jokati, ga je Princ pokril, i mehnim krznom in ga polizal z ježi kom.
Nekega dne. ko je bil Peter daleč zdoma, je prišla nevihta. Gozd je za-jela megla in Peter si je s kompasom z roki z muko utiral dolgo pot proti domu. Sredi goščave je lovca zajela noč. Gotovo Im Princ otroka grel in ga varoval, je premišljeval Peter in se tolažil.
Nevihta je ponehala šele proti jutru. Peter je srečno prišel do svoje koče in zažvižgal. Pes je na ta znak zmerom veseio zalajal in skočil skozi okno svojemu gospodarju nasproti. A tokrat ga ni bilo, pa tudi zalajal ni.
Petru je vztrepetalo srce. Zakričal je in planil k vratom. Bila so samo priprta. Z enim skokom je skočil v sobo in pogledal v zibko. Bila je prazna. Ko je Peter pozorneje pogledal vanjo, je opazil sledove krvi na posteljnini.
Zdajci je prilezel izpod postelje Princ. Gobec je imel ves krvav, na tilniku pa izpuljeno dlako. Na lovčevo začudenje ni niti zalajal, niti se mu ni približal, temveč je legel in položil glavo na tla.
Petru se je posvetilo v glavi. Princ je bil lačen, volk se je bil zbudil v njem. S krikom je zavihtel sekiro in z vso močjo udaril z njo Princu po glavi.
Na lepem je zaslišal lovec izpod postelje rahlo ihtenje. Sklonil se je in s tresočimi se rokami potegnil izpod nje svojega sina. Srajčka, v katero je
bil otrok oblečen, je bila raztrgana in okrvavljena, a otrok živ in zdrav. Peter je ko omamljen gledal okrog sebe in šel i čez čas opazil v najtemnejšem kotu sobe mrtvega volka s pregriznje-nim goltancem Zver je med zobmi še držala nekaj okrvavljenih Prinčevih dlak.
Naročite se na tretji letnik »SliOVKNOKVE KNJIŽNICE«, ki je že začel izhajati.
Prvo knjigo »Mlada B r e tl a« j«
»Slovenčeva knjižnica« posvetila velikemu slovenskemu pisatelju dr. Ivami Preglju.
Druga knjiga pa je delo velikega francoskega pisatelja Henry Bordeauza »U a j m u n il a«.
To je eno najlepši h del tega svetovno znanega pisca, ki je znano zlasti pod imenom »Volnena halja«.
Slovenčeva knjižnica Vani h» nudila v svojem tretjem letniku dela i* književnosti 15 narodov.
Za naročnike stane vsaka knjiga le 8 lir. Knjige lahko naročite po vseli knjigarnah ali pa pri Upravi »Slovenčev« knjižnice«, Kopitarjeva ti.. Ljubljana.
FiJateJija
Nekai nasvetov ob izdaji novih znamk
Politični položaj ljubljanske pokrajine se je izpremenil.
Vsak filatelist se je že koj prve dni zavedel, da bo to gotovo prišlo do izraza tudi na znamkah, saj so to najsodobnejši dokumenti zgodovinskih dogajanj.
Različne so bile posledice tega spoznanja. Medtem ko so se špekulanti iz dobe »Co. Ci.« in podobnih nesolidnih izdaj razveselili, upajoč na ponovne neupravičene zaslužke, so se pravi zbiralci zgrozili, še preživo jim je pred očmi položaj pred dvema letoma, takrat, ko so se šli filateliste ljudje, ki so videli v znamkah le možnost lahkega in hitrega zaslužka, še se spominjajo razočaranja, ki so ga doživeli, ko jim je ekspert izjavil, da je od njega signirana znamka falzi-fikat. Niso še pozabili debat po časopisju. tako strokovnem, kakor dnevnem. Tudi so jim še v spominu pravde, ki so se vršile pri sodišču prav zaradi teh znamk.
Filatelistični klub »Ljubljana«, ki je predstavnik slovenskih filatelistov, se je zdaj kot prvi zavedel svoje naloge. Takoj ko je doznal, da bodo izdane nove znamke, in sicer sedanje italijanske s priložnostnim natiskom, je ukrenil vse potrebno, da se zaščitijo interesi pravih zbiralcev-amater-jev.
Če hočemo, da si slovenska filatelija popravi zapravljeni ugled, ki ga . , . .	. .	.	.	,
je v svetu po krivdi okupacijskih on'ykl trtrujejo na crni borzi.
rajo uničiti tudi ploskanice (kliČe.ji) odnosno tipografski stavki natiskov ter pri poznejših nakladah rednih znamk tiskovne plošče. 'L opozorilom na disciplinske predpise in kazni, ki lih predpisuje zakon, je treba uslužbencem v tiskarni preprečiti namerne mahinacije pri pretiskavanju znamk. V ogenj morajo vsi obrnjeni natiski, poševni, pomaknjeni tisk; ter vsako namerno okrnjen je tiskala. Na-1>ak na znamkah filatelija ne potrebuje! Obenem opozarjamo ponovno na to, da se izda velika naklada popolnih serij in da se pretiskajo le one znamke, ki so dejansko potrebne za redno poslovanje pošte. Pretiska-vanje letalskih znamk bi na primer bilo v današnjih prilikah neumestno.
S takim ravnanjem se že v kal; zatre vsako špfkulantstvo. Treba je vedeti, da je tudi špekuliranje in navijanje cen znamkam prekršek, ki se bi moral kaznovati s prav tako strogimi kaznimi, kakor so kaznovani
znamk od Co. Ci. pa t ja do »Alto« izgubila, moramo nastopiti javno, odkrito in — kar je glavno — pošteno. (Treba je že v začetku naglasiti, da omenjenih znamk zaradi njihove na-memo malenkostne naklade in kot posledice tega poplave falzifikatov sploh nihče več ne zbira. Dokaz za to je znaten padec cen tem znamkam v letošnjih katalogih). Zanašamo se pri tem na popolno razumevanje oblasti. Filatelija je dandanes že tako splošno razvita, da predstavlja dohodek od znamk za državo že popolnoma zanesljivo postavko v izkazu državnih dohodkov. S pametno pob ti ko izdajanja znamk ima država možnost, ta dohodek povečati brez škode za filateliste.
Dandanes se ceni in presoja država tudi po tem. kakšne znamke izdaja in če je pri tem solidna ali ne. Gotovo si nihče ne želi, da bi že koj prve mesece po izdaji prvih znamk dobili vzdevek »znamkarji«, da bi se nam očitalo po svetu, da smo nesolidni in da tiskamo znamke le za špekulante. Hitra in odločna je v takem primeru reakcija filatelistov po svetu — nihče ne zbira znamk take države.
Nočemo, da bi bili pred svetom na slabem f/lasu! Nočemo veljati za nesolidne, za konjunkturiste in izkoriščevalce pravili zbiralcev!
Upravičeno torej zahtevamo, da se tudi pri nas. kakor je to običaj pri vseh državah, zlasti pa v Nemčiji pokličejo v komisijo, ki odloča o osnutkih za nove znamke, o njih zunanji obliki in izdelavi, naklad in razde litvi tudi zastoimiki filatelistov. Le s sodelovanjem filatelistov je možno ustvariti res reelne znamke, ki nas bodo dostojno reprezentirale pred svetom. Malo nas je Slovencev, a zato naj bo to. kar napravimo, res dobro in dokaz naših vrlin.
Zahtevamo strogo kontrolo nad izdelanimi in polizdeianimi znamkami. Vsa makulutura nai se komisijsko pregleda in po odstranitvi kosov, ki so nanienjeni za poštni muzej, tudi komisijsko uniči. Prav tako se mo-
Vztra.iamo na tem. da ima vsak pošten filatelist, ki že leta in leta kupuje vsako novo izdajo in mirno ter brez godrnjania plačuje pribitke. Ki včasih niso majhni, pravico, da dobi tudi ob takih izrednih prilikah p reko svojega kluba toliko serij, kolikor jih potrebuje, kakor ie to običaj v vsen evropskih državab z razvito filatelijo, ter da ni prisiljen kupovati novih znamk pri verižnikih po neprimernih cenah. Treba je torej orgiv-ntzacnam filatelistov dati na razpo-lopo zeleno količino popolnih serij.
Poštno upravo prosimo, da svoje uslužbence opozori na njih dolžnosti. I' llatelisti smo s poštarji vedno prijatelji Vendar ne gre, 'da se bi ponavljalo to, kar se je dogajalo ob času prvih okupacijskih znamk. Nikakor ni bilo pravilno, da si je poštno osebje za zaprtim okencem delilo znamke, filatelisti pa so odhajali s pošte praznih rok. (Primer znamk »Alto commissario«.)
Tudi okrožnica, da se posameznim osebam ne smejo prodajati večje količine ene in iste vrednote, bi bila na mestu. Špekulanti namreč lahko pokupijo eno samo vrednoto (običajno nižjo) ter tako razbijejo popolne serije. Ko se cena tej vrednoti navije na nemogočo višino, pa polagoma prihajajo s svojimi zalogami na dan. To Je treba v bodoče onemogočiti.
Slovenski filatelisti, včlanjeni v filatelističnem klubu »Ljubljana«, smo v par besedah povedali svoje želje in opozorili na vse ono, kar bi lahko privedlo do mučnih in neprijetnih stvari. To smo smatrali za svojo dolžnost.
Pričakujemo, da bodo na pristojnih mestih uvideli upravičenost naših izvajanj in da bodo v naših željah videli dobrohoten nasvet, ki ga nikakor ni zamotavati.
Filatelistični klub >Ljubljanat.
»♦♦♦♦»♦♦♦»»kuhmoimimm
PLAČAJTE
NAROČNINO!
sosed, prav tako angleški častnik, deial;
»Moore, zdi se mi. da ie prišla tisla angleška strežnica.«
Sir Aleksander ie dvignil glavo in r>ogleda[ venkai. Pravkar so metali na vojaški voz ki so bile vani vpre-žene mezge, trohneče ostanke krvave gmote. Res. bilo ie videti, du ie prišla angleška strežnica! Dan poprej se ie pripeljala Florence Nightingalova s svojimi 38 pomočnicami. Ni bilo bogve kakšnega razburjenja, ioda že si povsod čutil njen organizacijski vpliv.
Vsako krilo bolnišnice ie bilo skorai četrt milje dolgo. Vsako krilo — bila so tri — ie imelo več nadstropij, hodnikov in galerij, ki bi bile če bi iih postavili drugo za drugo, vsaj štiri milje dolge. Na teh hodnikih so ležali, ne glede na spodobnost in higieno! možje s strahotnimi ranami in še hui-fiimi boleznimi.
»Bolnišnica ie bila slabo zgrajena lopal ki so io bili na hitro pobelili. Pod ogromnim poslopjem so tekli prekopi za odtakanje nesnage; bili so slabo zgrajeni, tako da ie veter odnašal duh po trohnobi in odpadkih v hodnike, kjer so ležali ranjenci. Rane. bolezni, prenatrcanost in slabo zračenje so to strašno atmosfero delali še grozotnejšo. Ponoči ie bilo nepopis-ltivo: im bolniških sobah so se podile podgane, miši in druga golazen.«
»Pri roki ni niti enega umivalnika, niti ene brisače, niti kosa inila kie neki metla!« je pisala miss Nightinga-jova. »Kuhali so v velikem kotlu sto-tecem na koncu nekega hodnika: mo-ral si čakati tri do štiri ure. če si hotel dobiti skromno inžino.« Ranjenci m celo umirajoči, zgneteni v teh šliri niilte dolgih hodnikih, so dohivnlj kosilo. sesloieče iz kuhanega mesa ali hrustancev, mrzlo ali vroče, kakor ie nac naneslo, šele o poli štirih popoldne!
To ie bil pekel, v katerega ie prišla ta odlično vzgojena ženska z mehkim glasom, gnana od vse prevzemajoče bubezni do bližnjega.
»Preden ie prišla ona.« ie pisal neki vojak, »nisi slišal drugega kakor preklinjanje in prerekanje; pozneje je bilo pa tako sveto kakor v cerkvi.«
Marsikaj ie Florence takoi izpreme-nila. in sicer s tolikšno vnemo in hitrico. da se ie liudem. nevajenim tolikšne odločnosti in priročuosli. kar vrtelo v glavi.
»Sest opranih srajc za 2000 bolnikov v mesecu! »Ne. to se ni moglo ujemati s -repriČanjem Florence Nmhtin-galove. Prav tako so dotlei posteljno perilo prali samo v mrzli vodi. Ze v enem tednu ie Florenca organizirala pralnico, Z lastnim denarjem ie naročila sirote za pranje in najela žene voiakov. da so prale perilo.
Po desetih dneh so že kuhali v treh dietnih kuhinjah lažje jedi za nevarno bolne, ki niso mogli uživati navadne hrane. Florenca si ie uredila precejšnjo zalogo živil, ki iih ie sama pripeliala s seboj. Prav tako ie pričarala «»kai zaloge obvez in bolni-skjh oblek, ki so iih zdravniki hvaležno uporabljali.
Florence ie vedela, da leže v Ska-dru tri bale blaga, z napisom .bolniške obleke1, jn da se iih nihče ne upa načeti, ker iih .oblast še ni odobrila1. Nieni ubogi vojaki so morali na še zmerom ležati v starih, okrvavljenih capah...
Florence se ie zmerom ravnala no predpisih, toda zdai ko ie imela na izbiro samo svoie uboge bolnike in na drugi strani suhoparno predpise so ie požvižgala na predpise.
»Kdo vam je dovolil, da se dotikate teh predmetov?« io ie nahrulil neki častnik, ki ie bil pravkar prijahal na dvorišče. Mlada, vitka ženska, hiteča proti bolniškemu poslopju z neko
škatlo v rokah, se ie ustavila. Položila ie škatlo na tla in se ozrla v grozečo postavo na kouiu. Trdno in mirno ga ie gledala s svojimi jasnimi sivimi očmi. ne da bi bila odgovorila. Gledala ga ie tako dolgo, dokler ni častnik obrnil konia. ga izpodbodel in odjahal. Nato ie mirno dvignila škatlo s škrobom iu odhitela k svoiemu delu.
Kajpak ii ni ostala prihranjena liu-bosumnost s strani vojaščine in zdravništva. Težko ie bilo služiti pod ženskim bitjem", ki ie imelo moč od oblasti in je znalo to moč tudi uve-1 javiti. Nekateri častniki so godrnjali, drugi so ii metali polena pod noge. Vendar so se zdela niena izboljšanja kakor do zob oboroženi tanki, ki se vale čez strojniška gnezda ljubosumnosti in birokratizma.
Ustanovila ie oddelek za pošilianie denarja, ki ie posredoval med voiaki in družinami v zalediu in uradoval za vse tiste, ki so hoteli poslati denar svojcem v domovini. »V šestih mesecih«. tako piše Florence, »sem tako iztrgala kantini 71.000 funtov.« Ustanovila ie še eno tekmico kantine. ..hinkermannovo kavarno1 in tako avtomatsko zmanjšala pijančevanje voiakov. Uredila ie čitalnice in učilnice, poskrbela, da so poslali iz Anglije najnoveiše knjige in igre. organizirala ie glasbene krožke, skratka, poskrbela ie. da so imeli nieni negovanci dovoli lepega razvedrila. Odpravila ie bolniške strežnikd in iih nadomestila z bolie izšolanimi svoiimi bolniškimi strežnicami: in pri vsem tem ie pisala nešteto pisem, predvsehi raznim vplivnim uradnikom.
Čudovita sila marljivih ljudi ii ie omogočila, da ie bila vsemu temu kos. Največji vseh čudežev ie bila Pa izpopolnitev nieneea življenjskega cilia: bolniške nege. Ni bilo samo izvrstna
organizatorka, dobaviteljica, učiteljica in korespondentka in kot takšna trn v očeh vsem lenim uradnikom: imela ie tudi blagoslovljeno roko poklicne bolniške strežnice. Lahko ie osem ur skupni preklečala na tleh. obvezovala rane in tolažila ranjence. Pogosto ie bila dvajset ur na nogah, asistirala pri operacijah, delila robo in vodila delo. Prav nič ie ni bilo strah, da bi se okužila.
»Kolikor hujša ie bila bolezen, toliko boli zanesljivo si vedel, da se nad bolnikom sklanja niena vitka postava. da ga božajo niene mehke roke jn da njene ustnice šepetajo umirajočemu tolažilne besede.«
Bolniki so io oboževali:	zvečer,
kadar je hodila mimo posteli, držeč v rokah nočno svetilko, so poliubo^alt njeno senco, če ie šiuila čez blazine.
V marcu leta 185(1. so v Parizu podpisali mirovno pogodba. Vsa Anglija ie pričakovala Florenco z odprtimi rokami. Vlada ii te ponudila voino ladio. da io popelje v domovino, toda Florence ie odklonila: &. avgusta se ie .Miss Smithova1 čisto neopazno izmuznila v London, ne meneč se za godbo, slavoloke, sprejemne govore in razvnele rojake, ki so komai čakali, da pozdravi io .naivišio ladv1. Florence ie bila na smrt utrujena in še več. bila ie resno bolna.
Za Florenco Nightingalovo sla bili U dve krimski leti kratka dogodivščina. v resnici sta bili na ogromno izhodišče za novo pot. V teh dveh letih ie Florence podprla gihanie. ki ga prav za prav ni imela namena podpreti, sai ie bil nien cili drugačen: utrdila ie položaj ženske kot človeka in ne sapio kot .ženskega bilja1.
Vse mesto bi bilo rado iz-kazalo hvaležnost .angelu voiakov1. mladi zenski, ki io bila na že tedaj obsojena na počasno hirauia.
Vedeli so da ie njena srčna želja, ustanoviti posebno solo za bolniška negovalke. Priredili so zbirko ki je v enem letu vrgla 40.000 funtov ln tako se ie leta 1859. pričela prva šola za zaščitne sestre v bolnišnici sv Tomaža.
Florence ie tedaj ležala v South. Mreetu. toda vseeno ie novi 'šQu ,((>. svecala levti del svojih prbizčrpliivih
dokončat i sT '6 .?£ *ll;ldill deklet
dokončalo to šolo. j'ff|, ia ,i<»b|„i v navili oblekah ig Delih čepicah ie "?v	poklic usmiljene
, i ?	'	se *e kmalu razširil
PO vseli deželah. Mala šola pri sv. Tomažu kmalu izboljšala vse angleška* sirotišnice in kmalu tudi vse l«vne bolnišnice po vsem svetu — osvobodila iih je pijanih, nenravnih sester, kakršna ie bila Sairev Gamp-sova. _
„ Ta čas ie Florence Nightingalova ležala na divanu v Soutk-Streetu in delala in pisala brez konca in kraja. Njeno življenje, ki ie doseglo 90 let. ie bilo — čeprav ie bila Florenco skorai pol stoletja bolna — preobremenjeno z delom Kar venomer ie izpopolnjevala bolniško strojništvo, črpaioč nasvete iz svoiih bogatih izkušeni. Kmalu ie zaslovela po vsem svetu. Med ameriško državljansko voino in tudi pozneje v franeosko-nemški voini so Florenco uradno vpraševali za svet, kako ie treba nego.ati ranjence in kako nai se upravljalo bolnišnice.
Florence Nightingalova ie umrla v visoki starosti devetdesetih let, toda bilo Ii ie dano. da ie videla uspeh svojega življenjskega dela in svojega prizadevanja Njeno delo — moderno bolniško strežnišlvo v miru in voini — ie pa preživelo za vekomaj to veliko ženo. ki ie vse svoie živlieuia tako nesebično posvetila trpečemu človeštvu.
Žitev vraževernosti
Čarovnica Juanita
Usodna življenjska pot lepega ciganskega dekleta
V južnih deželah živi še daneR mnogo vraževernih ljudi. Posebno v Italiji in na Španskem pogosto igra vera v »zlj pogled« veliko in usodno vlogo.
Leta 1932. se je po južni Španiji raznesla vest o mladi čarovnici, kj s svojim j zli m pogledom« vsakogar, kogar pobliže spozna, pahne v nesrečo. Ta zlobna čarovnica pa še zdaleč ni bila grda in grbasta, kakor bi si človek mislil, temveč prekrasna mlada ciganka s temnimi očmi. Dekletu je bilo ime Juanita. Nihče ni vedel, kdo »o njeni starši, kako se piše in kdo bo njeni predniki. Bila je najdenka. Neka siromašna kmetica je pred leti neko jutro našla na pragu svoje borne koče v cunje zavito dete, ki je milo jokalo in cepetalo z nožicami. Kmetica je dete vzela v svoje varstvo, mu pri krstu dala ime Juanita in ga vzredila e svojimi otroki vred.
Juanita je rasla in opravljala v bor-iHi koči dela služkinje. Čim starejša ije j« postajala, tem vidnejša je bila jnjena lepota. Med vaškimi dekleti je j bila nedvomno najdenka najlepša. Bi-rla je čudovito lepe postave, in je zna-:la ponosno stopati ko kraljica. Imela je ognjevite črne oči in goste, kodraste lase, ki so se ji v valovih spuščali »a tilnik. Nedvomno najlepše na njej *o bile oči, s katerimi je znala tako čarobno pogledati, da je vsakogar fa-1 urinirala. A prav ta njena čudovita jiepota ji je bila v nesrečo. V vsej vata ni imela prijateljice. Vsa vaška de-jkleta so ji bila nevoščljiva in so jo na jtihem sovražila zaradi njene lepote. SSeveda je njena lepota očarala vse [vaške mladeniče. A čeprav so se vsi jše tako pulili za njeno naklonjenost,
Se ostala hladna in se je samo na-tartehnila, če je kdo izmed njih le preveč vroče izpovedoval svojo ljube-sten.
i Na nesrečo je imel kmet, ki jo je ifeil vzredil, hčer, ki se je zaljubila v onega izmed kmetiških sinov. Mladenič pa dekletu ljubezni ni vračal, tem-jveč se je ves predal ognju Juanitinih črnih uči. Nekoč ko je ciganka delala aunaj hiše, se ji je zaljubljeni mladenič približal, ji priznal svojo ljubezen 8n jo skušal objeti. Juanita ga je pa jpahnila od sebe in zbežala. Ta dramatični prizor je po naključju videla fjnati Juanitinega očima. Seveda je brž pripovedovala o tem svojemu sinu, le [da se je zlagala, da je Juanita dovolila, da jo je mladenič objel in polju-ll>il. Ko je o tem izvedela nesrečno zaljubljena kmetova hči, je vzklilo v »jej blazno sovraštvo do njene sreč-»ejše tekmice. A tudi kmetu ta novica »i bila nič kaj všeč, prav rad bi bil (namreč mladeniča sprejel za zeta. Tako je vsa družina sovražno gledala 'Juanito. Po naključju je nekaj dni nato nenadno umrla kmetova mati. Kmet Je, bodisi jz neumnosti, bodisi iz hudobije, obdolžil nesrečno Juanito, da jje mater umorila z »zlim pogledom«. Kaman je dekle ihtelo in zatrjevalo, da je nedolžno, kmet jo je vrgel na eesto in ji zagrozil, naj se nikdar več »e prikaže. Nesrečno dekle je hodilo od hiše do hiše in prosilo, da bi jo »prejeli pod streho. A nihče se je ni usmilil. Vsi so se namreč bali, da bi jih doletela ista usoda kakor staro kmetovo mater. Tako je Juanita z torno culico v roki še istega dne odšla iz vasi, ki jo je nekdaj tako gostoljubno sprejela, a jo je zdaj obtožila zloveščega čarovništva.
Uboga izgnanka je stopala po prašni cesti proti sosednji vasi. Upala je. da to tam dobila zavetišče. A hudo se je zmotila. Komaj je prišla v vas, že se je zbrala vaška otročad in jo pričela kamenjati, da je morala na vrat na nos odnesti pete. Kjer koli je dobila pri dobrih ljudeh zavetja, so jo tklbneži kaj kmalu očrnili, tako da jo je gospodar spet spodil iz hiše. GJas 0 »zlem pogledu« se je je držal ko senca. Komaj je stopila v kakšno vas, ie so se zbrali vaščani, se posvetovali B županom in fi naposled pokazali F ra ta.
lako ;e Juanita tavala iz vasi v vas. a nikjer ni mogla najti zavetja. Lepega dne je prišla v neko graščino v bližini Gibraltarja. Lastnik jo je »prejel za gospodinjo. Graščak je bil pameten mož in se je govoricam, da je Juanita čarovnica smejal. Izjavil je eelo, da takšnim neumnostim ne verjame in da dekleta zato nikdar ne bo odpustil iz službe. Juanita je svojemu gospodarju vsa srečna poljubila roko in zdelo se ji je, kakor da bi se bila rešila mučne more.
Komaj je pa Juanita nekaj tednov v službi na gradu, že je zbolel grašča- | kov otrok in kmalu nato tudi umrl. | Ljudje so seveda takoj zvalili krivdo j na Juanito. A graščak ciganke ni spodil iz hiše. ker je vedel, da ni ničesar zakrivila. Že je bilo videti, da je dekle rešeno. A usoda je hotela drugače.
Na graščini je delal neki hlapee, ki se je bil zaljubil v lepo Juanito. Kjer jo je le mogel, jo je nadlegoval z ljubezenskimi izjavami. Čeprav je kmalu uvidel, da je njegovo prizadevanje zaman, ni izgubil upanja. Nekega večera ii ie »pet sledil in jo je skušal
Povsod, kjer nemške ceie na vzhodnem bojišču po načrtu izpraznijo svoje dosedanje postojanke zaradi skrajšanja fronte, se jim pridruži rusko ljudstvo, ker se boji, da bi padlo v roke boljsevikom. Begunci vodijo s
seboj ogromne Črede goveda.
objeti, a Juanita ga je tako močno udarila z roko po licu, da je omahnil. Hlapca je to tako razjarilo, da se je sklenil maščevati.
Neke noči je zbudil Juanito iz sna vriše in krik. Prestrašeno je pogledala okrog sebe in z grozo ugotovila, da je prostor, v katerem je spala, razsvetljen ko podnevi in da vsepovsod švigajo ognjeni zublji. Tudi hlevi so goreli. Medtem ko so dekle hitele na piano, je Juanita brž pograbila svoje stvari in odhitela v noč. Bala se je, da jo bodo spet obdolžili čarovništva.
Njen beg je potrdil sum in policija je izdala za ubežnico tiralico in jo za sledovala. Spet je Juanita tavala po prašnih cestah in prosila po hišah vode in kruha. Ponoči je spala na prostem pod zvezdami. Cez nekaj tednov je prišla v bližino Sevilje. Sonce je žgalo ubogo popotnico v obraz, mučila sta jo žeja in glad. Utrujena in obupana nad svojo usodo je sedla v travo, da bi se nekoliko odpočila. Komaj je pa dobro sedla, je pripeljal po cesti prekrasen avto in se na njeno grozo ustavil tik nje. Za krmilom je sedel elegantno oblečen gospod. Ko je dekle opazil, je skočil iz avtomobila in stopil k njej. Juanita je hotela uteči, a
ni mogla. Tedaj se ji je gospod prijazno nasmehnil in jo prosil, naj prisede. Ciganka ni dolgo pomišljala, temveč je sedla v avto in se odpeljala. Zdelo se ji je, da sanja prelepe sanje; venomer je strmela v svojega rešitelja, kakor da ne more verjeti, da je vse gola resnica.
Juanitin rešitelj je bil mladi špansk; plemič Fernandez Gonsalez y Balba. Komaj je Juanito videl, se je vanjo zaljubil. Zdaj jo je peljal v svojo prekrasno vilo blizu Sevilje.
Plemič je sestradano Juanito najprej pogostil z jedjo in pijačo, potem jo je pa prosil, naj mu pripoveduje o sebi. Dekle mu je odkritosrčno povedalo, da so jo ljudje osumili čarovništva in je morala zdoma, kako je zbežala z graščine in se potikala po svetu. Fernandez, ki je bil že v časopisih bral, da policija zasleduje neko ciganko, je storil vse, samo da bi jo skril. Kupil ji je lepih oblek in nakita, teko da nihče v njej ne bi spoznal uboge Juanite. Dekličina hvaležnost za vse, kar ji je Fernandez dobrega storil, se je prav kmalu stopnjevala v globoko naklonjenost. Nekega večera se ni več upirala njegovim strastnim prošnjam in je postala njegova ljubica.
KRIŽANKA
t 2 3 4 5 6 7 6 9 10 11
Pomen besed Vodoravno: 1. pijača. 2. obrtnik; gost sladkorni sok. 3. rtič; nedoločni zaimek; oblika glagola iti. 3. grška boginja; redovnice; glina. 5. umrl človek; poziv k miru. 6. francosko zlato■ začetek in konec hudega dežja.
7. dej človeškega telesa; sestavni del rastlinskega in živalskega telesa.
8. začetnici slovenskega lirika in njegovega tujega vzornika; krstno ime pisateljice nemških utopističnih romanov; reka na Francoskem. 9. žensko krstno ime; glavni del imena gore v Srednji Italiji (2.206 m); dvoglasnik. 10. kozarec posebne oblike; povojni nemški karikaturist. 11. Jšolski predmet.
Navpično: 1. rudnina. 2. važen del avtomobila; francoski pisatelj. 3. kemijski znak lahke kovine; gorenjski kozolec; angleško pivo. 4. industrijska rastlina; del telesa; italijanski spolnik 5. žensko krstno ime; medmet. 6. slovenski politik iz prve dobe po svetovni vojni. 7. izvira od ose Lin osi; pritok Pruta (Besarabija).
A neskaljena sreča mladih ljudi ni ; trajala dolgo. Nesrečno naključje je' hotelo, da so ljudje izvedeli, kje jeti
dobila Juanita zavetja Prišli so pred;	"zai^ckl ‘evTopskf ognTenTk I
Vilo in Zahtevali da Fernandez izrot.l , ,yačet.oV )V)adž.flrskn_rnrmiTi«l.-p nntra-
• _ ,	,	v	-začetek madžarsko-romunske pokra-
svojo varovanko. Celo s silo so skusali; Ijine. 9. fizikalna enota; žensko krst-vdreti v hišo in čarovnico kamenjati.; ;no ime; predlog. 10. švicarsko mesto Kmalu je to izvedela tudi policija.;; (slovenska oblika); srednjeafriški
Kljub Ferdinandovim prošnjam in za-;; gotovilom, da je Juanita nedolžna, so F možje postave dekle odpeljali v zapor. J
Fernandez je bil zaradi izgube ljubljenega dekleta zelo nesrečen. Ker je bil prepričan, da Juanite ni kriva požiga, je sklenil storiti vse. kar bi jo oprostilo krivde. Najel je detektiva, ki je vso zadevo raziskal in naposled prišel do prepričanja, da je požar zanetil hlapec, ki se je hotel Juaniti maščevati. Na detektivovo zahtevo so grajskega hlapca prijeli in kmalu ugotovili, da je Juanita nedolžna. Obsodili so hlapca na več let ječe, Juanito pa izpustili.
Fernandez, ki je bil spoznal, da Juanita nima samo lepega telesa, temveč tudi dobro in zvesto srce, se je kljub ugovarjanju svojih sorodnikov poročil z njo. Tako je uboga, izobčena ciganka postala srečna žena španskega plemiča.
britanski protektorat U. del Grčije.
(fonetično).
ŠAH
Problem st. 271
Seslavil W. Seib
Cznar nci/dfe Faridc
:
11
I—;-1Beli: Kbt, Dq8; Tb3, ti4; I.a2, h8:
Čudovita pravljica iz »Tisoč in ene noči« | Priredil in narisal Hotimir V. Gorazd ^{Sc6, g3; Pb5. e5, e2. (11)
Crni: Kd5. Dc4; La7: Sb8. c2: Pa3, d7, e7, e3. (9)
Mat v 2 potezah
Rešifev križanke
V o d O r	a v n	o !	1.	počivališče.	2. oveTO-
vatelj. 3	Din:	vi; od.	4, sredina*,	avl (avta*
cija, aviatik itd.). 5. ta; lesen. C. Skt-t; oa.
7. etnologiji. 8. nuna. D. denar. 10. edinka; Ca (= kalcij). 11. on: igo; Krn.
Navpično: 1. podstreSje. 2. ovira; do, 3. če ne	(če ne fbos	priden...]);	snahin. 4.
I r (=	Ivan	Robida); ko. 5. voditeljski. 6-
av; to; Ag (— argentum, srebro). 7. La val*
8. iti; edinec. 9. Še; as; junak. 10. č)oveein» '(=: človeško ineso). 11. ajdina; Aron.
Rešitev problema št. 270
1. Da5. grozi 2. 815+ in 3. Dc5 oz. 3. TXc4 mat. 1. , . . I.lil. 2. Lf3 ter 3. J>«:3 oz, 3. Te4 mat.
Lh7. ‘i. Sf5+ ter 3. Dxc5 oz. 3. Te4 mat. Pb7. 2. Rti5 ter 3. DXc5 07.. 3. Te4 mat. I.bl, 2. MS ter 3. Dci oz. 3. Te4 mat.
V dal.in.ii deželi Georgiji je nekoč vladal mogočni Haiid. Čeprav slaven in neizmerno bogat, je bil zmerom tih in čemeren, ker ni imel potomca.
Sele po dolgih	letih se	mu je	nena-1 Nepopisno	je bilo veselje sultana;
doma	izpolnila	njegova	vroča	želja,	razmetal	je	med svoje	ljudstvo vreče
dobil je sinčka,	ki so mu dali ime	zlatnikov	in	cele tedne	so pirovali na
Omar	veselicah	in	slavjih.
,Pas molka‘
Ko je minilo prvo veselje, se je sultan spomnil bodočnosti svojega sina. poklical je zvezdoglede, naj mn povedo, kakšno usodo so naklonile zvezde njegovemu potomcu
Silen nemir se je polastil mogočnega Hafida, ko je izvedel, kakšne ovire in nesreče čakajo njegovega Omarja.
Kaj kmalu se je pa otresel mračnih misli, prepričan, da bo njegov sin tako premeten in močan, da bo kolo svoje usode obrnil le sebi v prid.
Dalje prihodnjič
Hud uok — denimo, strel iz topa — slišimo v območju Šestdesetih kilometrov. V boli oddalienihv krajih ga nič več ne slišijo, kar pač ni čudno-Nenavadno ie pa. da ie to obmocio molka omejeno samo na določen pas. ki seže približno 150 km daleč. Po tein pasu pa se pok spet sliši, čeravno šibkeie.
Znanstveniki so ugotovili, da se zvočni valovi pri šestdesetih kilometrih obrnejo v višino in da se od ondod iz višav v ostrem kotu spet vračajo na zemljo. V tistih predelih, kier so zračni valovi v višini, ljudje pok* itd. ne slišijo.
Praktični cesar
Cesar Kien-lung. vladar Kitajske o^ leta 1736. do 1796.. ie imel štiri osebne zdravnike, ki so stalno dobivali z ' lo lepe plače. Kadar ie pa cesar zooj lel. so iim plače ustavili in so mora delati zasloni, dokler ni cesar ozdi ■—1 Če ie bilo pa njegovo veličans«'. o bolno, ie poklicalo tuie zdravn..
vel. .	..
zelo bolno, ie poklicalo v ke. Tedai so morali domači zdravn1 # vrniti ves svoi honorar za eno le'0™ cesarsko blagaino.v razen tega pa j, poravnati vse stroške za tuie zdrav ^ ke in za zdravila, ki so uh česa zapisali.
Ko se je avto ustavil, je Mark še dobre četrt ure čepel v svojem skrivališču, nato je dvignil pokrov in prilezel venkaj. Približno deset metrov od avta je videl šibko luč, toda ■slišal ni niti glasu. Vstal je in zlezel iz avta. Počasi in previdno se je pritihotapil k luči. Ko je prišel bliže, je spoznal obrise majhne kolibe in videl, da sije luč skozi majhno, zaprto okno.
Prvi trenutek ni vedel, kaj naj stori, toda počasi se je vseeno plazil bliže. Mark je bil trdno prepričan, da sta ugrabitelja pripeljala Dafno s seboj, zakaj bi bila sicer sama prišla v to samotno pokrajino Bogu in ljudem za hrbtom? Njegove oči so romale po golem prostoru in se naposled ustavile v kotu blizu okna, kjer je zagledal na tleh temno vrečo. Na lepem se je jela premikati. Medla petrolejska luč je osvetlila Dafnin bledi, prestrašeni obraz, obrnjen k obema možema. Mark se je hitro Sklonil in se odtihotapil nazaj k avtu.
mmmm
* LJUBEZENSKI ROMAN DANAŠNJEGA DEKLETA *
VAM KAST Medicinalni zobni prašek
Frank je stopil k oknu. »Hm, prav imaš — res gorijo. Jaz sem jih bil pa vendarle ugasnil.«
Nikar ne brij norcev iz mene! Same se niso prižgale. Stopi rajši ven in jih utrni.«
Frank je ubogal. Med vrati je pa še enkrat zagodrnjal:	»In vendar
vem, da sem jih ugasil,« in stopil na piano.
Mark je bil, čepeč za avtomobilom, že skoraj zaspal. Dolgo je bil čakal, toda počasi je obupal, prepričan, da možaka luči nista Opazila in da se je njegov načrt ponesrečil. Zdaj ni vedel več, kaj naj še stori.
Zdajci je zaslišal glasove in videl, kako je skozi vežo pri vrati sinila luč. Torej sta le nasedla! Trdno je prijel železhi drog in napeto opazoval, kako se je Frank počasi bližal avtomobilu. V trenutku, ko je ugasil luči, je Mark mahnil po njem. Frank je omahnil, ne da bi zajavkal. Mark
Najprej je ugotovil, da je Johny pustil ključ od motorja v ključavnici. To je "bilo dobro. Zdaj se mora samo še od križati obeh ptičev, odnesti Dafno v avto in odpeljati. To je “bilo vse.
Bil je brez orožja, oba ugrabitelja sta ga pa gotovo imela. Spet se je splazil nazaj k oknu. Videl je, da sta oba možaka že pošteno pijana. Če bi le hotela priti venkaj, bi kmalu opravil z njima. Dafna je ležala čisto tiho. Imela je zaprte oči in zdaj je Ma.rk prvič opazil, da ima zalepljena Usta.
Edino tako jima bo kos, če bo najprej opravil z enim in se šele nato lotil drugega. Vendar kako? Zdajci se je nečesa domislil. Segel je z roko v avto, nekaj trenutkov iskal stikalo in nato prižgal žarometa. Potem ee je sključil pod avto in čakal.
Johny in Frank sta že dve uri kockala. Igrala sta za denar, ki naj bi ga Hovrard plačal za Dafno. Johny
•le imel ua papirju zapisanih, že tri tisoč dolarjev, zato sta se odločila, da bosta nehala. Johny je še na dušek izpraznil zadnjo steklenico in nato vstal.
»Malo bom zadremal,« je rekel in stopil k ležišču, kjer je ležala Dafna.
Surovo jo je sunil z nogo, toda Dafna se ni zganila. »Ne bo počela neumnosti,« je rekel Franku, »vendar je boljše, da ostaneš tu in paziš.«
Zdajci je stopil k oknu in pogledal ven kaj.
■ Kaj je pa to?« je ostro vprašal,
piežikaje v temo. »Ti, stari osel, si pozabil ugasiti luči pri avtomobilu. Ali M rad, da bi bila jutri baterija orazna in da ne'bi mogla odtod — ali kaj?«
»Jaž sem ugasil,« je odgovoril Frank.
»Kako pa, da zdaj gorijo, he?«
VAN KAIT
ZOBNA PASTA
na Marka, toda ta se mu je spretno izognil in ga z železnim drogom lopnil po roki. Johny je zarjul in skočil na Marka. Oba sta padla na tla in se sopeč borila dalje. Johny je bil nedvomno močnejši in čeprav ga je Mark s svojimi nogami uklepal ka^ kor v klešče, mu vseeno ni mogel do živega. Čutil je, kako se Jdhnyjevi prsti oklepajo njegovega vratu, hlastal je po zraku, tedaj je pa z iztegnjeno roko zadel ob revolver. Pol minute pozneje bi se bil zadušil. Bliskovito je naperil revolver Johnyju med rebra in sprožil.
Johny je zakričal in njegov prijem je popustil. Mark je ustrelil še enkrat in se nato otresel Johnyjevega težkega telesa. Opotekajoč se je vstal in odhitel k Dafni. Bil je že; skoraj pri koncu svojih moči. Ko ji je hotel zrahljati vezi, je videl, da je bila omedlela. S poslednjimi močmi jo je ponesel v avto, jo položil v blazine, potem pa tresoč se po vsem telesu sedel za krmilo in pognal.
Dobre pol ure je vozil po slabih poljskih cestah. Pri tej blodeči operaciji se je Dafna zbudila. Odpela je
se je sklonil k njemu; bil je v globoki omedlevici. Mark mu je preiskal žepe, da bi našel kakšno orožje, toda ni imel sreče. Najbrže je imel torej Johny revolver. Potegnil je Franka za grmovje in se nameril naravnost proti odprtim vratom.
Z Johnyjem bo stvar težja, zakaj Johny je večji od njega in najbrže oborožen. Vendar je imel Mark to prednost, da je vedel za svojega sovražnika, medtem ko 3ohny ni niti slutil, da mu grozi nevarnost. Mark je stopil na prag.
»No, ali si jih zdaj tudi res ugasnil?« je vprašal Johny, ko je zaslišal Markove korake.
Mark je stal na pragu. Johny mu je obračal hrbet. Pravkar je polagal' nekaj vreč na tla, da bi si uredil ležišče, Sklanjal se je k tlom. Mark je spoznal, da se takšna priložnost ne bo več vrnila. Z nekaj dolgimi koraki je bil sredi sobe in 2e je zamahnil z železnim drogom po Johnyjevem tilniku.
Johny je glasno zaklel, se nekoliko opotekel in se obrnil, preden je Mark utegnil drugič zamahniti. Zdaj šele je spoznal, da nima opravka z okajenim Frankom. Ko je zagledal Marka, je segel za pas po revolver. Tedaj se je domislil, da ga je bil že položil na tla k vrečam, kjer je mislil spati, da bi v sili lahko takoj segel ponj.
Dafno je Johnyjevo preklinjanje-zbudilo, vendar ni spoznala Marka, ker ji je kazal hrbet Mislila je, da se Frank in Johny med seboj najeta, zakaj ni vedela... najbrže zaradi nje...
Johny je čakal na priložnost, da bi dvignil revolver. Skušal se je vreči
VAN KAIT
KREMA ZA BRITJE
v moj hotel in mi prineseš svežo obleko.«
»Ne, gospodična moja — iz te moke ne bo kruha,« je odgovoril Mark. »Jaz namreč nisem spletična.«
»Menda ne boš zahteval, naj se takšna vrnem v ,Abmassador‘?« Dafna je z grozo ogledovala svoje strgane nogavice, skozi katere so prose-vale razpraskane noge. »In oglej si moj obraz! Kaj neki si bodo ljudje o meni mislili, vedoč da me vso noč ni bilo doma, če bom prišla takšna na vse zgodaj v hotel?«
»Pod enim pogojem ti dovolim, da greš z menoj — pod pogojem namreč, da se odpoveš Hovardu in naposled vendar postaneš pošten človek.«
»Ljubi, ko je pa že vse pripravljeno,« je vzkliknila Dafna. »Na prstu že nosim zaročni prstan. Zdaj ne morem več nazaj. Nikoli več ne bi mogla tako siromašno živeti kakor nekdaj. To moraš vendar razumeti, Mark!«
»O, kakopak. Veš, prava zabava je bila, da sem te osvobodil iz rok izsiljevalcev. In ti si tako hvaležna! Drugim dekletom bi se to zdelo samo po sebi umevno. Vendar tebi ne! Če se mi boš še dolgo zahvaljevala, bom še v zadregi.«
»Imenitno si se odrezal — saj sem ti to takoj povedala. Kako naj ti pa
oči, toda razločila ni drugega kakor hrbet nekega moškega.
Ko se je zdanilo, sta pripeljala na glavno cesto, v poslednjem trenutku, zakaj v tanku skoraj ni bilo več niti kaplje bencina. Ustavila sta pred postajališčem avtomobilov. Prav ko je Mark plačeval bencin, je Dafna odprla oči.
Spoznala ni niti Marka niti moža, ki jim je točil bencin, videla je Je, da je spet na prostem, da se nekaj giblje okrog nje in da nima več zalepljenih ust.
»Na pomoč! Na pomoč! Morilci!< je glasno zakričala.
Tedaj se je Mark sklonil nadnjo.
»Jezik za zobe, šemica !<
Dafna ga je pogledala, kakor da bi bil z neba padel.
»Mark!« je tiho vzkliknila.
»Prav vidiš,« ji je zadovoljno odgovoril.
Dafna je naslonila svojo glavo na njegova ramena in ga prijela za roko.
»Ljubi...« je vzdihnila, »ali bi še mogla kje ustaviti in pojesti nekaj klobasic? Skoraj bi bila umrla od lakote.«
XV
»Predlagam, da me povabiš v svoje stanovanje, kjer se boni okopala in se nekoliko uredila, da bom spet podobna človeku,« je dejala Dafna, ko sta privozila iz predora in vozila v mesto. »Medtem se lahko odpelješ
VAN KAIT
CHAMPOO
jala z vami. Torej, pojdite — ali vas pa dam ven vreči!«
»Le počasi,« je vzkliknila -Mary. »Še niste milijonarka in tudi nikoli ne boste, če ne boste drugače govorili z menoj.«
Dafnini živci so bili že od dogodka pretekle noči prenapeti, zato niti poslušala ni Marynih groženj. Spet je legla v posteljo in segla po telefonu.
»Ali izginete, ali bom pa poklicala hotelskega ravnatelja. Ta vam bo že pokazal pot. Torej...?«
Mary je bila brez besed. Še nikoli ni videla Dafne tako razjarjene. Kaj naj to pomeni? Morda je bila že Ho-\vardu povedala resnico ih ji je vse odpustil? Tedaj bi bila njena igra izgubljena.
»Ali vam morda ni dobro?« je sočutno vprašala.
»Izvrstno bi se počutila, če bi vas ne bilo tukaj,« je vzkliknila Dafna, »Od vseh teh izsiljevalnih poskusov sem kar bolna. Prosim, pojdite!«,
»Zdi se mi, da ste pozabili, kateri dan je danes,« je užaljeno rekla Mary.
»Čisto vseeno mi je, kateri dan je. Spati hočem. In če mi v eni minuti ne izginete iz sobe, bom poklicala ravnatelja.«
»Če tako govorite z menoj, tudi jaz ne bom več tako obzirna z vami. Danes je dan, ko bi mi morali izplačati deset tisoč dolarjev. Kje je denar?«
»Nimam ga!« je vzkliknila Dafna. »In če bi ga imela, če bi imela dvajset tisoč, štirideset tisoč, sto tisoč, ne bi dobili od mene niti pare več. Torej, ali boste zdaj šli ali ne?« '
»Takoj grem,« je -odgovorila Mary. »Naravnost k Howardu grem in ;nw bom vse povedala.«
»Prosim, kar povejte mu. Saj. mi tako ni več do takšnega življenja. Še prehitela vas bom, če mi boste le dovolili, da dvignem slušalko in - mu telefoniram.«
še dokažem svojo hvaležnost? Naj se poročim s teboj in to osrečim? Ti si tako otročji, Mark!«
Mark je molčal. Čez nekaj trenutkov je ustavil avto pred njenim hotelom.
»Še enkrat najlepša hvala,« je dejala Dafna. »Najbrže sem strašansko zdelana, toda na srečo je zdaj v veži le malo ljudi, ker je še zgodaj. Pokliči me kdaj po telefonu, se bova dogovorila za kakšen sestanek.«
»Prav lepa hvala,« je odvrnil Mark. »Poroči se s Howardom in bodi blažena z njim, toda kadar se boš dolgočasila, ne kliči vselej mene na pomoč...«
Dafna se je bila okopala in napol mrtva padla v posteljo. Okrog poldneva se je zbudila, ker je nekdo silovito trkal na vrata. Skočila je iz postelje in odprla. Bila je Mary.
»Čudež, da ste mi sploh odprli. Kaj naj to pomeni, da me tako dolgo pustite zunaj čakati?«
»P fosila bi vas, da drugič najprej telefonirate, preden se potrudite sem gor,« je razdraženo odgovorila Dafna. »Ne morem trpeti, da lahko vsak čas vdrete semkaj! In danes sploh hisenl pri volji, da bi se razgovar-
E VO
PRALNI PRAŠEK
Aha, torej mu le še ni povedala, se je oddahnila Mary. Pri tej volji je pa vsega zmožna. Spretno se je moram lotiti, sicer bom ob svoj dt%ar.
»Ljuba moja, danes ste preveč živčni,« je ljubeznivo dejala, »še nikoli vas nisem videla takšne. Kajpak ne bom Hovvardu ničesar povedala, saj vendar ne bom svoji prijateljici tako grdo prekrižala računov. Počakala bom do dneva pred vašo poroko. Tedaj boste najbrže že imeli denar, kajne?«
»Če ga bom tedaj imela, ga bom obdržala, ste razumeli?« je vzkliknila Dafna. »Od mene ne boste niti beliča več dobili. Poklicala bom Howarda in mu povedala resnico, šele vi, Mary, ste mi odprli oči, da vidim, v kakšno umazano zadevo sem se zapletla. Vse mu bom povedala, in če se bo potlej vseeno hotel poročiti z menoj, ga bom pač le še bolj spoštovala — če pa ne, tedaj sem pač izgubila. In zdaj ven z vami! Ven! Ne maram vas več videti, ali ste razumeli?«
Naš vrt
Vzimljenje povrtnine
Napisal Josip Štrckeij
Za mraz občutljive zeleno in kar-dije ter karfijole. ki niso še dorastle v cvetno glavo, spravimo v notranje prostore že kadar se bliža nevarnost slane. Vso drugo povrtnino, namenje no za vzimljenje, pa kasneje, ko začetni mraz zaostavi rast. V to svrho se poslužujemo kleti, gred odetih z okni, zasipnic ali podzemeljskih koj, kakor pač ima posameznik enega izmed teh naprav na razpolago. So še druge naprave v ta namen, ki pa niso tako dobre in pripravne za vzimljenje. Tisto povrtnino pa, ki ji mraz ne škoduje, pustimo na stalnem mestu.
V zaprte prostore (kleti, grede pod okni ali koje) spravljamo endivijo, nedorastlo zelje, ohrovt, popčar in nadzemeljske kolerabe. Pred prenosom v prezimovališče poveznemo te, da se voda. ki je med listi popolnoma odcedi in posuši. Orumenele in od mrle liste odstranimo in posamezno rastline vlagamo v zemljo na vrste, vendar ne pretesno. Prisujemo jih pa le tako globoko, da so samo korenine v zemlji. Glede endivije omenjam, da Je dolgolista in še nedo-rastla trajnejša. kakor dorastla.
Izmed korenstva se najboljše olirani v zasipnicah repa, korenje, pesa, redkev in podzemeljska koleraba. Razen repe. ki poslane kmalu puhla, se imenovano korenstvo dobro obdrži tudi v nepresuhi kleti neodeto na kupu.
Dorastle glavo zelja se v zasipnicah dolgo ohranijo. Vlagamo jih pa povez-nene. Prav tako se dolgo obranijo v Henrevlažnem prostoru, kamor zmrzal
ne more, na policah brez odeje. Če jih pa v takem prostoru položimo na pod in odenemo s suhim listjem, so Še trajnejše.
Popčar ali rožuati ohrovt vzdrži precej mraza, ali hujši mraz ga uniči. Dozorele buče prenesemo v prostor, kjer ne zmrzuje.
Zima ne škoduje listnatemu ohrovtu, peteršilju, črnemu korenu, belemu korenu, pasternjaku, radicu, motovilcu, zimski špinači, blitvi (mangoltlv). zimskemu poru, drobnjaku in kozjeku. Vsled mraza ozebli listnati ohrovt, črni in beli koren in pasternjak so po okusu še boljši. Zato razen listnatega ohrovta spravimo teh v shrambo le toliko, kolikor predvidevamo za porabo v času, ko je zemlja ztnrzla. V lahkih peščenih zemljah ob hudi zimi sicer delno pozebeta blitva in peti . silj na stalnem mestu. V ogib tega dejstva odenemo grede z vejevjem, ko prvikrat zemlja zmrzne. S tem oviramo, da se menjajoče škodljivo tajanje in zmrzovanje ne ponavlja.
Krompir, to važno živilo, po izkopavanju osušimo v ne predebelem sloju v zračnem prostoru ter ga tu v ogni gnilobi oprašimo z žvepleno moko. Potem ga spravimo v prostor, varen mraza v redko zbite zaboje s špranjami. Čebula je trajnejša, ako jo posušimo v dimu.
Dišavnice majaron, rožmarin, timijan, i obnjak in kozjek posadimo v lončke ali v zabojčke, da imamo sveže pozimi. Da pospešimo rast, jih postavimo na topel in svetel prostor. Sicer prvi trije imenovani, pa tudi razne druge dišavnice ohranijo vonjavo tudi posušene. V ta namen jih nabiramo poleti ob začetku cvetenja in posušimo v seuei.
Razen živalskih škodljivcev, zlasti miši, škodujejo v shrambah vzimijeni povrtnini mokrota, mraz, prevelika toplota in pomanjkanje zračnosti. V ogib teh zalivamo tu in tam med vloženo povrtnino po malem in šele takrat, kadar vene, vendar tako, da listja ne škropimo. Ob pokritih gredah in kojah na prostem napravimo odtočne jarke, da se pronica noter
V 24 URAH
barva, plisira in kemično čisti obleke, klobuke itd škrobi in svetlolika srajce, ovratnike, zapestnice itd. Pere. suši. mouga in lika domače perilo Parno čisti posteljno perje in puh
tovarna JOS. REICH LJUBLJANA
HUMOR
deževnica in snežnica. Ob mrazu zapiramo v kleteh okna, grede in koje pa obložimo s slamnato odejo in z deskami, ob straneh pa jih zavarujemo s toplim gnojem. Ob južnem vre-m u zračimo podnevi prostore zaradi zmanjšanja topline in dostopa' čistega zraka. Najbolje se ohrani vzimljena povrtnina pri okoli 5° C. Vsaj enkrat v tednu pregledamo napravo in odstranjujemo nagnito listje in gnile rastline, da se okužba ne širi.
V zasipnicah varujejo pozimi slamnata ali listnata odeja in zemlja vloženo povrtnino mraza, proti pomladi pa prevelike toplote po sončnih žarkih. Zato ne smemo odjemati zemeljske odeje spomladi, ker bi se toplina v notranjosti dvignila in povzročila sruilobo.
V šoli
Katehet: »Peirček. koliko svetih zakramentov poznaš?«
Učenec: »Šest, qospod katehet.«
Kalehei: »Moliš se, Petrček, sedem jih je.«
Učenec: »Da, tako ie bilo 'časih, gospod kalehei. Zdaj jih imamo pa samo šesi. Očka mi ie ravno včerai deial, da ie sveti zakon samo za pokoro na svetu«
Pojasnilo
Učitelj nekaj časa bere ložetovo domačo naloqo, potem pa pravi: »lože, la pisava ie čisto podobna pisavi tvojeqa očeta.«
»2e moqoče,« se odreže lože, »pisal sem z očetovim nalivnim peresom.«
Predrago
»Srček, ali res že odhajaš? Osiani vendar še malo «
»Ne morem, dragica, pri najboljši volji ne morem. Življenje bi dal, če bi moqel še ostati. pa ne morem«
»A zakaj vendar ne moreš?«
»Cez četrt ure imam sejo v šahovskem klubu, pa moram plačali desei lir, če zamudim.«
Zlobnost
»Včerai sem si dal zavarovati glas za deset tisoč lir.«
»In zakaj vam zavarovalnica ne izplača denarja?« meni kritik.
Nagrobni spomenik
Na newvorškem pokopališču stoji naqrobni spomenik z naslednjim napisom:
»Tu počiva Robert Holt. 7« vžigalico v roki ie hotel pogledati, ali je še kaj bencina v rezervoarju njegovega avtomobila bilo o a ie še nekaj«
Pametnejši
Zaplotnikov Janez in Korenov laka ležita v bolnišnici. Oba imata protin, zdravijo ju z masažo. Medtem ko Janez pri masaži tuli od bolečin, se. laka hubeznivo smehlja
Lepega dne vpraša lanez svojega sotrpina: »Le kako moreš smeie se irpeh bolečine?«
»Kakšne bolečine?« se nasmehne Janez.
»liste, kj jih trpiš pri masaži bolne noge « mu pojasni laka
»Ah misliš, da sem tako neumen kakor li in si dam drgniti bolno noqo/« se odreže lanez
Prepozno
»Zakaj pa ne pokažeš ženi, kdo je gospodar v hiši?« poučuje Griža svo-ieqa prijatelja
_ »Zdaj je prepozno, ker namreč to ze^sama dobro ve,« prizna žalostno p; ifatelj
Ženska brez napake
. Gospodična Ančka pripoveduje svojemu plesalcu: »Ne kadim, ne pijem iri ljubim samoto «
»Potem ste tako rekoč brez napak.« se začudi plesalec _ »To ravno ne,« prizna Aneka, »lažem namreč.«
Pameten otrok
Metka po nobeni ceni noče v posteljo. Mati jo poučuje:
>5odi tako pridna kakor piščančki Brž ko se zmrači, qredo spat.«
r>2e res,« pravi Metka, »a koklja gre tudi z njimi «
Škotska
Na Škotskem je nekoč nastal velik gozdni Požar. Ugotovili so, da ie ogenj izbruhnil zaradi cigaretnega ogorka, ki ga je nekdp v gozdu vrgel proč. Policija si ie bila takoj na jasnem, da požara ni 'zakrivil domačin.
Mickin križev pot
Micko poznam že dolgo let. Bila je kor v škatlici. Veste, da sem znažna,
gospodinjska pomočnica pri proiesor-ju Kosmaču in njegovi bolehni ženi. Bila sta — kar je za proiesorsko družino kaj nenavadno — brez otrok. Micka je prišla z dežele in jima je zvesto služila več ko deset let. Stregla je gospo, ki je pogosto morala ostajati v postelji, poznala je vse gospodove muhe, in ker je poštena in čista, sta ji starejša zakonca prepustila vodslvo vsega gospodinjstva in tudi obdelovanje ko ped velikega vrtička.
Lepega dne je pa prišlo vse drugače. V Mickino mirno življenje je usoda nenadno posegla s smrtjo gospe Kosmačeve. Po smrti svoje žene gospod ni potreboval trisobnega stanovanja, pa tudi Micke ne, ker se je preselil k svojemu bratu, okrajnemu sodniku. Micki je izplačal čedno odpravnino, ji podaril tudi nekaj pohištva in tako sta se poslovila.
Ce bi bili morda drugi časi in če bi bila Micka že v listih letih, ko bi se mirno lahko podala v pokoj, bi bila mogoče zdaj za vse življenje preskrbljena. Ker je pa denar naložila v banko, ki je kmalu nato prišla na kant, in ker se je počutila še dela zmožno, vedoč, da lahko samo tako pošteno živi, je spet pričela iskati sklužbe kot gospodinjska pomočnica.
Zdaj se je pa pričel njen križev pot. Zdaj šele je spoznala, v kako varnem zavetju je živela v domu Kosmačevih.
»Ne morete si mislili, kakšne so nekatere gospodinje,« mi je pripovedovala te dni. »Najprej sem prišla k
toda takšni snagi nisem bila kos. Gospa je ves dan držala prašnico v rokah, s čopičem je brisala zavite noge starinskih miz, drgnila vsak dan parket po vseh sobah, in če je kje opazila kakšno kapljico blata ali kaj podobnega, je s"koraj omedlela. Vsak gost je že koj pri vratih dobil copate, za vsakim je brisala kljuke z lizolom in jih nato spet likala s Sidolom, nikomur ni dala roke, menda se je bala, da bo zbolela. V tej hiši sem morala garati od jutra do večera, tako trdo garati, da je bilo še celo za moja vajena pleča prehudo. Gfispe sem se kmalu zazdela prestara in premalo gibčna, zato sem morala proč.
Človek bi mislil, da se mi bo naposled obrnilo. Prišla sem k dvema mladima zakoncema, ki sta imela enega otroka. Oba sta bila v službi. Gospa samo dopoldne. V začetku sta bila ljubezniva z menoj, toda samo zato, ker sta se bala, da ne bom dobra z otrokom. Čeprav še nisem bila pri majhnih otrocih, jih imam vseeno rada. In z Mihcem sva se kar dobro razumela. Včasih je še k meni v krilo pribežal pred mamo. To ji pa spet ni bilo všeč. Poslala je ljubosumna. Nekoč sem slišala, kako je rekla možu: Jo pa ne gre, da bi fant Mico rajši imel kakor mene. Bogve, kako ga razvaja.' Kmalu sem spoznala, da šem jim odveč. Očitali so mi, da otroku vzgojo kvarim, ker sem prepopustljiva, hkrati pa hoteli, da bi tudi v nedeljo popoldne z otrokom šla na sprehod, da bi bila sama pro-
čisto mladi, ki sploh ni znala kuhati, sta, ker sta bila ves teden v službi. Vendar je to ni oviralo, da me ne bi j Nedeljsko popoldne je bilo pa edino kar venomer poučevala, mi svetovala i prosto popoldne v tednu. Zaradi Mih-to in ono in mi očitala, da sem staro-1 ca mi je bilo hudo, ko sem šla . ..«
kopitna. Ce sem dobro zabelila, je tarnala, da bom kmalu porabila vso zalogo, če pa ni bilo zabeljeno kakor je treba, je trdila, da sem naj-hrže mast porabila kie drugje ali zase, ker ni moqoče. da hi jo tako hitro porabili. Življenje v tisli hiši mi je kmalu postalo neznosno Nobene stvari nisem smela več storili brez gospejinega blagoslova Ker sem bila vaiena deset let samostojno gospodinjiti, mi je bilo tako hudo, da sem sama odpovedala službo Čutila sem, da me bodo nazadnje še tatvine ob-do''nli ..
Sla sem v zavod za služkinje; od ondod me je vzela neka starejša gospa. Mislila sem. da bo pri njej boljše. ker je bila na videz podobna moji rajnki gospe. Hudo sem se zmotila.
Gospa je bila namreč strahovito natančna, kar bolestno čisla. Nikier ni smelo biti nili praška, nikier nobene knnliice. Vse je moralo biti ka-
»In zdaj, ali niste nik/er?«
»O, pač. Gospa je dobra, tudi jesti imam dovolj, samo. to bi rada, da bi vse prav tako storila, kakor ona dela. Ali ni vseeno, če parket likam od leve proti desni ali pa narobe, če se na koncu koncev prav tako lepo sveti? Ona mi pa venomer govori: ,Vidite, Micka, jaz naredim lakole'. In še eno navado ima: imela je že mnogo služkinj. Kadar dobi novo, vse na njej prereče in obreče, ko pa dekle gre, je ne more prehvalili, kakšen biser je bila. Bom pa vseeno potrpela. Zaradi hrane, veste.«
Takole mi je pripovedovala Micka. Predobro jo poznam, da vem, da ni niti besede pridejala. Upam, da si bodo gospodinje, ko bodo prebrale njen križev pol, potrkale na prsi in se vprašale, ali morda tudi pri njih kakšna Micka ne dela ,samo zaradi hrane'.
Saška
NAS NAORADM NA II (' Al
Količek za nraktične gospoiiiire
Za vsak prispevek objavljen v tei rubriki plačamo 10 lir
Nadevani roqljiči
Stresi na desko pol kile moke Osoli in dodaj 10 dek sladkorja. 10 dek masti, ‘/tdo 1 jaiček. 10 žlic mrzleqa raztopljenega mleka v prahu in poldrun
/
dca^a pcUaUtiica!
Po do!qem iskanju in moledovanju sem zunaj mesta našla ljubko stanovanjce dveh sob, kuhinie in potrebnih pritiklin. Vse le tako majceno, da sem se zbala, kam bom zložila vse svoje pohištvo, ki se mi ie z leti kar nabralo, da imam precej odvečne ropotije.
Po dolqem premišljevanju sem sklenila. da se bom odpovedala marsika-
. ,.	..	,	.	...	   ieremu	kosu	svoiega pohištva, da si
zavitek pecilnega praška Iz vse te ustvarim res lep domek, ki bo dihat.
zmesi uqneti primerno testo Razva liaj ga, zreži v krpe in vsako nadevaj z marmelado ah kakšnim drugim sladkim nadevom Krpice zvij v rogljiče. Rogljiče zloži na pomaščen pekač m jih lepo zlatorumeno spec.i
T I.. Vevč"
Ponarejen morski pajsk
Na razbeljenem olju praži sesekljan
bo poln svetlobe m zraka.
Kmalu sem prodala, kar sem se namenila, z denarjem pa. ki sem ga iz-kupila sem si nabavila to in ono, kar sem res nuino potrebovala. Ku-tuniska oprava ie bila že potrebna, da bi dobila spet novo barvo, za to sem poklicala ličarja, ki mi jo ie pobarval v lepi moderni svetli barvi.
Od obeh sob sem si večio izbrala
_	.	....	—........ za spalnico Vanio sem postavila sa~
petersili, česen m pol kile parad žm- mo tisto, kar ie nuino potrebno, torej kov Ko so paradižniki mehki iri do- postelji, nočni omarici, omaro, ioalet-volj dušeni, uh osoli m opoprai Če rio mizico, mizo z dvema stoloma in hočeš nekoliko več ponarejenega omarico za perilo. Vse to sem pomorskega pajka, potresi z žličko mo- stavila tako. da ie med vsakim ko-
ke in zalil z malo vode Preden ga daš na mizo. zlu \ani stepeno iaice. Ponarejenega morskega paika serviraj s polento
R. B. Novo mesto
Dobra domača torta
Popari xh kile koruznega zdroba s pol litra mleka, ki ga pripraviš iz mlečnega nadomestka. Pusti, da se ohladi Med tem mešai. da penasto naraste, 4 deke maščobe. 6 dek sladkorja, ščep limonovega nadomestka, I iaice, I zavitek vaniliiinega sladkorju m ščep cimeta Vse to dodaj ohlaieno zdrobu Dobro premešaj, do-dai 10 dek rožičeve moke in en zavitek pecilnega praška Če je testo pregosto, prilil še nekoliko mleka, da postane boli tekoče Potresi oma-ščen tortni model z moko, zlij vanj zmes in peci približno 3/< ure. Pečeno torto stresi iz modela, potresi s sladkorjem, ali io pa razpolovi in namaži z marmelado.
A. V., Fužine
7.u vsak prispevek, objavljen v »Kotičku za praktične gospodinje«, plačamo 10 lir Znesek dvignete lahko takoj po objavi v naši upravi. Po pošti pošiljamo šele takrat, ko se nabere več takšnih nakazil. — Prispevke naslovite na Uredništvo »Družinskega tednika*. Kotiček za praktične gospodinje, Ljubljana. Poštni predal 253.
som dovoli prostora da ne morem
m
r
(Tl trije modeli «o risani izrečno «» »PruJir.skl tednik« la niso bili 5e objavljeni.)
Na zgornji sliki vidimo tri lepe jesenske plašče. Prvi ie precej širok, rjav in ima na hrbtu globoko qubo. Druqi je sive barve. zvon6asio krojen in podložen s kockastim blaqom. Tretji plašč je iz kockastega blaqa. )e precej širok in v pasu stisnjen.
prevrniti nobene reči, da se res lahko v sobi prosto gibljem. Po tleh sem poqrnila samo oba predposteljnika. na okno obesila zastor, pritrdila lestenec, na prazno steno pribila dve sliki in soba je opremljena. Na mizico sem postavila majhno vazico, v kateri imam zmerom sveže cvetke ali pa vsaj kakšno zeleno vejico.
Ko sem tako opremila spalnico, sem se lotila druge sobe, ki nai bi bila sprejemnica, jedilnica, dnevna soba in salon. Najprej sem zmerila vsako steno m sem ob najdaljši steni postavila široko omaro, v kateri imam shranjen porcelan, kozarce m kniiqe. Ob nasprotni steni sem postavila manjšo omarico, v kateri imam shranjene prte, prtiče in ledilno orodje. Sredi sobe sem postavila mizo. okoli nje stole V kot, kjer ni prepiha, sem postavila kauč. poleq njeqa udoben stol in majhno mizico. Pod mizo sem pogrnila preproqo. ki je šele zdaj prišla do prave veljave. Doslej sem imela sobe tako natrcane razneqa pohištva, da ie bilo vse na glavo postavljeno.
Ker sem imela srečo in sem dobila poleq dveh ljubkih sobic tudi še dovoli veliko predsobie, ki ima vrata na balkonček, sem tudi ta prostor dobro izrabila. V en kot sem postavila pleteno vrtno qarnituro. ki ie včasih nisem mogla uporabliati, na drugo stran sem si pa dala narediti obešalnik. Spodai ima omarico, v kateri hranim ria eni strani boljše čevlje, na drugi strani pa krpe in ščetke
vrati mi je mizar pritrdil polico, na
—: :“am post' ----------------------
razne škatle, ki
zmerom prav pri-
kateri imam postavljene vse čevlie in razne ški dejo.
Upam, draqa prijateljica, da sem ti napisala vse, kar te je zanimalo o moiem novem stanovanju. Kadar utegneš. pridi k meni, da si ga ogledaš in mi morda svetuieš. kako bi morda to ali ono bolje postavila, da bi imela še več prostora.
Tvoja
Milena
ZOBKE DOBIVA...
Dobivanje zobkov ie važen doqo-dek v razvoju dojenčka. Okoli šestega meseca pričenja mati' s tihim upom gledati v ustka svojeqa milien-čka, ali že kaj kaže za zobčke. Ako ne prideio zobčki tekom 6. ali 7. meseca, postane ž.e nervozna in žalostna, zlasti če ii prijateljica, ki ima prav toliko starega dojenčka, ponosna pove, da ima nien sin kar že 2 zobčka. Mlado mamico začne skrbeti, ali je njeno dete morda bolno, ali se ne razvija pravilno, ker kliub končanem 8 mesecu še nima zobkov. — V pouk in pomirienie Vam hočem napisati par vrstic o tej važni temi.
Otroško — to ie mlečno zobovje — sestoji iz 20 zob: 4 sekalci, 2 podočnjaka in 4 kočnjaki, enako zgoraj kot
 ... ___________ spodai. Prva se prikažeta v 6—8 me-
za snaženie parketov. Zgoraj pa ima secu sP°dnia sekalca v sredini. (Naj pritrjene obešalnike, na katere lahko omenim na tem mestu, da rastejo obesim obleko	. zobki navadno v parili, po 2 skupaj,
eden desno, drugi levo.) V naslednjih
Iz denarja, ki mi je še ostal, sem si pri mizarju dala narediti primerne police za shrambo. Čim več polic imaš v shrambi, tem večji red vlada v niejv in tem več lahko tudi v niei shraniš. Vse, prav vse lahko postaviš vanjo m ni ti treba, da imaš jedi in posodo postavljeno po vseh kotili v kuhinii.
Zelo dobro sem izkoristila tudi stranišče, ki ni ravno zelo majhno. Nad
(Ti trije modeli so risani Izrečno za »Družinski tednik« In niso bili 6e objavljeni.)
Tri zelo praktične zimske jopice, ki jih lahko oblečemo čez vsako toplejšo in debelejšo obleko. Lahko jih spletemo cele, samo nekatere dele. ali jih pa ukrojimo iz kakšneqa starega plašča. Vse lri so brez rokavov. Prva je popolnoma enostavna in preprosta in se zapenja z drobnimi gumbi. Druga jopica ima štiri majhne in dva velika žepa. V živolku je stisnjena in se zapenja z gumbi. Tretja jopica ima globok izrez. Zapenja se z veliko zaponko. Na hrbtu ima do pasu globoko gubo.
4 mesecih sledijo 4 zgornji in končno še oba spodnja zunanja sekalca. Z 12 do 14 meseci naj ima dete vseh osem sekalcev. Med 14—16 mesecem se prikažejo 4 prednji kočniki, najprej 2 zgoraj, nato 2 spodai. Podočniki: najprej 2 zgornja, nato 2 spodnja morajo prodreti — vsaj do konca 2. leta. Kmalu nato pričnejo prodirati še zadnji 4 kočnjaki in nekako s 30. do 34. meseci je razvoj mlečneqa zobovja končan.
S 6. letom se prikažejo prvi stalni zobje in sicer 4 kočnjaki, ki jim pravimo šestice. Matere zelo rade prištevajo te šestice k mleefiermi zobovju in zanemarjajo njihovo pravočasno zdravljenje, prepričane, da zrastejo mesto njih novi. Skoraj istočasno prične izpadati mlečno zobovje v istem vrstnem redu. kot je prišlo, kar traja nekako do 14. leta.
Pri splošnem obolenju dojenčka ie razvoj zobovia, čas in vrstni red prodiranja zobčkov večkrat oviran. Zlasti veliko vloqo igra tu rachitis ali angleška bolezen. Pri tej bolezni s.e pričetek prodiranja zob močno zakasni. zobčki prihajajo neredno, posamezno, ne v parih in z velikimi zamudami. Zobčki, ki prihajajo med rahitido ali tik pred njo. so izredno majhni in kažejo v kratkem defekte. Če ima kak dojenček že prve zobke in se naslednji na noben način nočejo prikazati, je temu navadno kriva rachitis. Toda ne samo rachitis. temveč tudi druga resna splošno obolenja, n. pr. razne infekcijske bolezni, pomanjkanje vitaminov, motnje presnove itd. lahko težko oškodujejo zobovje. ki še ni prodrlo. Seveda ne smemo samo iz zakasnitve zobčkov sklepati na rachitis. Rachitis je splošno obolenje, zlasti okostja in ie pomanjkljiv razvoj zobovja samo en znak rachitide. Ako pa okostje nima
rahitičnih znakov, ne pomeni zakas-neli prodor zobovia te bolezni. Mi vemo. da se prodor zobčkov zakasni lahko za par mesecev tudi pri popolnoma zdravih dojenčkih, kar bazira na familiarni dednosti: v očetovi ali materini rodbini ie bil pri večini rodbinskih članov prodor zob zakasnjen.
Včasih pa prideio prvi zobčki izredno zgodaj, v 4. mesecu ali še prej. V redkih slučajih prinese novorojenček zobke že s seboj na svet. Ti zobki so navadno zakrneli in ie nuhova korenina le prav kratka, tako. da le nalahko tičijo v dlesni in se majejo. Ker ovirajo dete pri pitju, jih mora zdravnik odstraniti.
Prodor zobkov je naraven pojav, kakor nam rastejo nohti in lasje. Res. da opažamo zlasti pri senzibilnih dojenčkih, da so v tem času nemirni, sitni da imajo sluznico na dlesni v okolici prodirajočega zobka nekoliko vneto, včasih krvno podpluto in bolečo. radi česar nočejo tako jesti, kot sicer. Res ie. da ie v tem času dojenček nekoliko boli občutljiv, da lažje pride do prebavnih motenj, do prehlada itd. A to ie vse! Popolnoma napačno je med ljudstvom razširjeno mnenje, da povzročajo prodirajoči zobki vročino, bruhanje, diareje, krče itd. Če oboli dojenček med 6. in 30. mesecem na vročini, kašlju, za diarejami, krči itd. — že vzame mati žličko v roke in gleda v dojenčkova usta, kateri zob bo sedaj na vrsti. In ker v tej dobi (med 6. in 60. mesecem) skoraj gotovo prodira kak zobček, seveda slučajno tudi v tei bolezni, se mati že zadovolji, misleč, da je našla vzrok oboleriia. »Zobčke dobiva — bo kmalu boljše*. To ni samo napačno, ampak tudi skraino nevarno, ker se s tako napačno preiskavo zamudi pravočasno zdravljenje. Koliko črevesnih katarjev, pljučnic. davic itd. je prišlo prepozno k zdravljenju, ker se je mati tolažila z napačno diagnozo: »Zobke dobiva«. — Torej proč s tem med ljudstvom tako trdovratnim naziraniern. ki ie povzročilo že toliko nepopravljive škode med našimi naimlajšimi! Če dojenček med 6. in 30. mesecem oboli, se najde navadno tudi prodirajoči zobček v ustih, ki pa je v bolezni le slučaj, nikdar pa vzrok obolenju.
Se nekaj besed o neqi in zaščiti zobovia. — Skoro 90°/o liudi boluie na zobni piškavosti. Zaščita stalnega zobovja se mora pričeti že pri mlečnem zobovju, ker se zanemarianie mlečnega zobovia maščuje na stalnem zoboviu. Zaščita obstoji v pravilni prehrani, skrbni neqi in pravočasnem zdravljenju prvih bolezenskih znakov na mlečnem zoboviu. — Pn pravilni prehrani pazimo, da vsebuje hrana dovoli rudninskih snovi in potrebnih vitaminov. Zlasti slednji so izredno važni za pravilen razvoj in zdravje zobovia. Pa tudi priprava hrane je važna. Mehanično delo če-lusti in zobovia mora biti zadostno pri žvečenju in	qrizeniu	— ker	zobovje,
ki ne dela,	zakrni in	okoli.	Torej	ne
samo mehke hrane — skoria črnega kruha ie zobovju zelo koristna!
O negi zobovia se ie mnogo pisalo. Zapomnite si matere, da moramo negovati otroku tudi mlečno zobovje enako skrbno kot stalno zobovie. Sprva čistimo dojenčku zobke s krpo. namočeno v slano vodo. Ko pa ie zobovje sklenjeno, vzamemo mehko ščetko, namočeno v	slano	vodo	in
čistimo zobovie skrbno z. vseh strani. Po 3 letih	peliemo	dete	redno	k
zdravniku na pregled zobovia. Tudi mali defekti se morajo zdraviti, da se ohrani funkcija zobovja kolikor moqoče dolqo.
S pravilno nego mlečnega zobovia tvorimo temelj zdravemu stalnemu zoboviu. Dr. Tavčar-Konvalinka
ZA VSAKO NEKAJ
Če se črno blago sveti, era namočimo za 24 ur v mešanico pol vode pol kisa, narahlo stisnemo in v senci posušimo. Še napol vlažnega narobe zlikamo.
Omelo najlepše očistimo, če ga operemo v lugu, ki je ostal od perila, in ga potem dobro preslišimo, ščetine se spet zravnajo, če jih nekaj časa držimo nad soparo.
Črve iz lesa najhitreje odstranimo, tako da najprej odluščimo izglodan les in prah, v luknjice pa kanemo nekoliko bencina, petroleja, salmijaka ali terpentina in zamašimo s steklarskim kitom.
Pokromano jedilno orodje čistimo z vročo vodo in suho zbrišemo. Pokro-mani predmeti ne zarjavijo toliko časa, dokler ostane tenka, piast kroma nepoškodovana. Ker je pa plast zelo tenka, jo moramo večkrat obnoviti.
Kakteje morajo imeti zmerom dovolj svetlobe in sonca. Čez poletje jih moramo vsak dan zalivati. Preden prično cveteti in kadar cveto, jih ne smemo prenašati, sicer cvet takoj odpade, Čez zimo jih postavimo na svetlo, jih prav malo zalivamo, v ppostoru pa mora biti vsaj 10 stopinj Celzija.
Kadar nalivamo v kozarce vročo tekočino, se rado zgodi, da kozarec poči. Da to nezgodo preprečimo, kozarec na robu štedilnika počasi segrejemo, postavimo na krpo ali na leseno deščico, položimo vanj kovinasto žlico, nakar vročo tekočino počasi vlivamo.
Lijak, kamor vlivamo umazano vodo, se rad zamaši. Kadar ni preveS zamašen, ga hitro odmašimo, če vlijemo vanj lonec vroče vode, v kateri smo raztopiti nekoliko sode. če to n« pomaga, odvijemo koleno, podložimo posodo ter cev z žico prebezamo in očistimo.
alte io
Herausgeber: K. Bratuša, Journalist; verSntvvortlicher Redakteur; II. Kern, Journalist; Druckerei: Merkur, A. G. in Ljubija
Ljubljana. — Izdaja K. Bratuša, novinar; odgovarja H. Kern, novinar; tiska tiskarna Merkur d. d. v Ljubljani; za tiskarno odgovarja 0. Mihalek — vsi v Ljubljani. — Editore: K. Bratuša,
jana; tur die Druckerei verantwortlieh: O. Mihalek odgovarja 0. Mihalek — vsi v Ljubljani. — Edttor
giornalista; redattore responsabile: H. Kem. giornalista; tipografia; Merkur s. a., Ljubljana- lesjjonsabilo per la tipojjrafia: O. Mihalek — tutti in Ljubljana.