1TAHODA
List slovenskih delavcev v Ameriki«
(The only slovenic newspaper in the eastern States. Issued every Tuesday, Thursday and Saturday.)
Stev. 104.
NEW YORK, 29. avgusta 1903.
Leto X.
Štambul v nevarnosti.
Porta se boji, da vstaši no napidejo Carigrad.
Turško zgnbe v Albaniji.
Sofija, 2S. avgusta. Vstaši so pri K111 • 1 i Burgas, 25 milj južno od Dri-nopolja, včeraj zjutraj z dinamitoni razstrelili proti iztoku vozeči ek^ pr< sni vlak, kteri jo vozil iz Budimpešte v Carigrad. Sedem osob je bilo vsmrtenih in 15 ranjenih, liazstrel lio so omislili vstaši, kteri so se vozili z vlakom.
Bombo, ktera jo vlak razdejala je vrgel neki potnik tretjega razreda, kteri je bil v gostilniškem vozu. Med mrtveei sta tudi dve mohamedanki.
Novosti iz notranjih pokrajin Turčije je vedno težje dobiti. Ak se kakemu dopisniku posreči kam priti, se težave še le prično. Brez vojaškega spremstva ne sme nikamor in vojaško spremstvo skrbi za to, da ničesar ne vidi in na sliši, kar tu sni" vedeti ali slišati. Časniški dopisniki so prav za prav pravi jetniki. Naposled smejo dopisniki le take novosti potom brzojava pošiljati v svet, ktere so za Turke uprodne. Pisma na pošti po avstro-ogrskem uzoru odpro in pmčitajo. Ako jim ne ugajajo, jih j« dnostavno vničijo.
Bclgrad, 28. avprusta. Po vsej Sr biji vlada veliko navdušenje za ma-ee<li>nsko vstajo. Radikalei žele, da se vstanovi avtonomna vlada v Maeedoniji pod pogojem, da se srbskim zahtevam v pokrajinah severno o<l Sana ugodi. Vedno večje vspelie vstašev srbsko ljudstvo navdušeno pozdravlja. Zlasti častniki srbske Vojske žel«', da pride do vojske, tako. da bode kralj Peter najbrže sam prevzel vodstvo gibanja za vojsko.
Dunaj, 2S. avgusta. Semkaj se poroča iz Carigrada, da valaši vedno bolje napredujejo, tako, da se turška vlada že pripravlja na obrambo Carigrada pred vstaši.
Sofija. 28. avgusta. Iz Carigrada se brzojavlja. da je turška vlada vedno bolj vznemirjena radi vedno se š i reče vstaje v driuopoljskem vila-jetti, ali neposrednej bližini Carigrada. Turški vojaki ob bolgarske j meji so pred vstaši bežali, in vstaši so se-daj gospodarji vseh vasi krog Mal-kotrnovega, ktero mesto sedaj oblegajo. Iz vsega vilajeta se poroča o krvavih bojih.
Ilevolueijonarni odbor je izdal manifest, s kterim turškim bejem, ali posestnikom naznanja, da se jim ni bati za njihove posesti, kajti vstaši se bojujejo le za osvoboditev od vlade, ktera je pravoslavnim, kakor tudi mohamodaneem neznosna.
Da bi vstajo v skopeljskem vilaje-tu udušila, kočo vlada tudi zadnjega vojaka pozvati p<wl orožje.
Dinamitui napad na ekspresni vlak Ivuleli Burgas bode turškej vladi zelo škodoval, kajti baš ta dogodek dokazuje, da turška vlada niti potnikov na svojih železnicah ne more čuvnti.
Maeedonski vodje nočejo biti odgovorni za napad na vlak in trdijo, "vojska je vojska"; in da je za \se le porta odgovorna, ktera še vedno dovoljuje potniški promet..
Carigrad, 2-S. avgusta. Vlada je preklieala imenovanje maršala Ibrahim paše vrhovnim vojaškim poveljnikom Maeedonije. Vrhovno povelj-ništvo je prevzel general Nasir pasa.
Vlada je odslovila governerja v Ipeku, ker je -— nezmožen. Njegovim naslednikom je imenovan Said B< . , hi v i poveljnik vojaštva v Mi-troviei.
Carigrad, 2S. avgusta. Porta je pozvala 1<> turških častnikov v Carigrad, da jih kaznuje radi klanja kri-stijanov v K ruše vem.
P r e d 1 o g vstašev.
Sofija. 2S. avgusta. Maeedonski revolueijonarni odbor je izdelal načrt za vstanovitev avtonomne vlade za pokrajine evropske Turčije. Načrt ima dvanajst členov in ga IhhIo odbor te dni predložil sultanu ter vsem evropskim vlastim.
Vstaši zahtevajo vstanovitev šti-rib avtonomnih dežel in določajo:
Sultan mora skrl>eti za obrambo dežele in morskega obrežja. Notranji red mora vzdrževat i mednarodna in
Kratka radost, dolgo obžalovanje.
Žalostno p* je završil romantični zakon mlade Canadčanke, gospe Hay Brandies, kajti jedva dva meseea po I -oroki jo je ostavil njen soprog, zo-bozdravnik Brandies iz New Yorka, radi česar so ga včeraj zaprli".
"Moji stariši", pripovedovala je nlada žena pri sodišču, "stanujejo v Winnipejsru, Manitoba. V marcu minulega leta sem prišla semkaj obiskati sorodnike in tako sem se seznanila z mojim soprogom. Ko sva se poročila, mu nisem hotela izročiti ves denar, radi česar me je pričel pretepati, na kar me je ostavil."
Gospa doktor — kot soproga.
Izvrstno predavanje smo culi dne 27. t. m. od fotografa A. D' Zona, pri policijskem sodišču na Ciates Ave., Brooklyn Borough v New Torku. Fotograf je namreč predaval o "znanstveno izobraženej ženski, kot soprogi". Sodnik je naravno oprostil ubozega fotografa, kteri je bil obdolžen, da se ne zmeni za svoje zakonske dolžnosti.
1)' Zon je imel preje svoj atelje na Brondwayu in stanuje sedaj v Pas-saie, X. J. Njegova soproga in tož-nica se imenuje "doktor Annie D' Zon" in stanuje v hiši št. 357, zap. 3!*. uliea v New Yorku. Na tožbo zakonske polovice odgovoril je fotograf z protiobdolžitvijo, da ga je so-propa od dneva poroke nadalje najmanj dvajsetkrat ostavila. To je pa storila radi tega, ker se je neprestano bala, da ne postane — mati. Fotograf je dokazal, da je njegova žena navdušena pri.itašinja — "proste vsestranske ljubezni". Razun tega ljubi ona tudi necega "princa", toda le "i>er distance".
Gospa D' Zon je lepa in inteligentna in njene lepe črne oči se niso
domača maeedonsko-bolgarska poli-	prav nič spremenile, ko je njen so
eija. Evr-pske vlasti naj imenujejo	prog pri sodišču predaval o "prostej
za vsake tri leta evropskega vrhov-	ljubezni". Na vprašanje je odvr-
nega komisarja. Porta naj imenuje	nila, da je rojena v — Kišenevu in
sporazumno z vi. strni po jednega	da je študirala na New York Eclec-
evropskega generalnega governerja	tic Medical College medicino. Ona
za vsi ho omenjenih štirih deŽel. Po-	je trdila, da ni "anarhistinja" in da
aebna evropska komisija lis po-	za "prince" ne mara.
močjo po macedonskem ljudstvu izvoljenih članov upravlja dežele toliko časa, da se določijo meje, organizacija in uprava dežel.
V to svrho naj Maeedonijo zasede mednarodna, 45,000 mož broječa, izključno evropska vojska. Sultan pa ' naj med tem vse svoje vojaštvo izim- j ši ono. ktero je za čuvanje mej potrebno, odpozove.
Listino je podpisal E. Laza r o vi č.
Sofija, 2S. avgusta. Tukajšnja policija je našla podzemski hodnik, kteri vodi pod palačo kneza Ferdinanda in kteri je bil namenjen za razstrelbo palače s Ferdinandom vred.
Petrograd, 29. avgusta. Turško vojno brodovje, ktero je bilo pred In-jado, na turškem obrežju vsidrano, povrnilo se je v Sevastopolj, kjer čaka na daljna povelja. Francija, Italija in Avstrija imajo po jedno vojno ladijo v turškem vodovju.
Iz Filipopelja se javlja, da postaja položaj v Maeedoniji vedno bolj nevaren.
Paris, 2!'. avgusta. Konzuli poro čajo iz Soluna in Monastira, da se jim ni več bati, da bi jih kedo umoril, hko turški vojaki zopet ne podivjajo. Vlada je poslala iz Albaniji .">(>.< KM I vojakov, toda vrnilo se jih ji le 35,000 mož, kar pomenja, da so Albanci 15,000 turškim vojakom porezali vratove, ko so slednji "mirili" junaški pogorski narod.
Carigrad, 20. avgusta. Vlada je vsa carigrajska predmestja napolnila z vojaštvom, kajti včeraj so se vstaši pojavili v neposrednej bližini Carigrada.
Vlada je poslala včeraj vlak vojakov v Cerkezkoje v driuopoljskem vi-lajetu, kjer so Cerkezi nedavno napadli tri bolgarske vasi.
Vstaši so napadli in na vse strani razkropili turške čete, ktere je vlada poslala na pomoč posadki v Kirk Ki-lise (oG milj daleč od Drinopolja). Vojake je napadlo G00 vstašev.
Sofija, 29. avgusta. Vstaši so vse turško vojaštvo na bolgarske j meji pomorili.
"Autonomija" poroča, da je turški vojaški poveljnik v Seresu svojim vojakom ukazal, naj pomore in uničijo vse, kar jo bolgarsko, kakor hi-iro se vstaške čete pojavijo. Turško prebivalstvo beže v Carigrad.
Pri Pasakovem je prišlo do vroče-ra boja. Vojaštvo je obkolilo veliko •eto vstašev. Vstaši so pa dobili po-noč, prepodili in vsmrtili 150 Turkov.
Napad na konzula.
Ameriškega konzula v Bejrutu, mala Azija, skušali umoriti.
Poročila o njegovej smrti neresnična.
Polenta irredenta.
Avstrijski Degoti pozdravili kralja Tiktor Eiiiftimela.
Vidt vm. (I dine), Ttnlija, 28. avgu sta. Kralj Viktor Emanuel in kraljica Jelena dospela strt včeraj semkaj. da prisostvujeta letošnjim vojaškim vajam ob avstrijskej meji.
tu so dospela semkaj. Morilca še nihče ne pozna in podrobnosti še niso znane.
Varnostne razmere v Bejrutu so skrajno slabe in nedavno je porta odposlala tjekaj posebno komisijo, da preišče tamošnje razmere.
Oyster Bay, L. I., 29. avgusta. — Predsednik Roosevelt je dobil včeraj brzojav od turškega ministra ino-stranih del, kteri zatrjuje, da turška —	\ vlada ni vzrok umoru ameriškega
Carigrad. 28. avgusta. Iz Bejruta konzula in da njegovo smrt iskreno rJudstvo kraljevo dvojico navdn-v Malej Aziji se poroča, da so Turki obžaluje. Turška vlada uradnega po- sono popravljalo in pozdrav je po-umorili tamošnjega ameriškega kon- ročila o smrti konzula najbrže še ni ?tal so ra<1| tr-a vc'"	P™ena.
zula William C. Magelssena. ko se je dobila, kajti turška vlada še vedno , ! z}*s[l. semkaJ d"sh avstrijski po ulicah vozil	j dvomi o istinitosti poročila.	j državljani italijanske narodnosti".
Ameriški poslanik je o tem takoj' Nizza. Francija, 29. avgusta. Ame-' ™erih _imena se pa končujejo na -i naznanil turškej vladi in zahteval "ški vojni ladiji "Brooklyn" in "San ' m. "ovlc< naj.skreneje m najstrast odškodnino. .	t Francisco" sta odpljuli v Genovo,« n.ej° Pozdravljali italijanskega kra-
Washington. 28. avgusta. Pomožni kjer je vsidrana tudi topnit arka, jn" tajnik Loom i s je brzojavil ameriške- j "Maclii as". Ko si ladije omislijo' lrpd™tisti so demonstrirali s za mu poslaniku v Carigrad, naj od tamkaj potrebni premog, odpljujejo	^etJieaTni in z pamfleti za
porte zahteva, da se morilca takoj v Bejrut, vjame in kaznuje. Kaznovati se n o-1 Washington. 20. avgusta
rajo tudi one osobe, ktere so zakrivi- umoru našega konzul............ ur . ..
le umor. Najbrže bode moral suit m Anadoli. je bilo pomotno, kajti kon- /,V1° italijanski T rat!" razne trža-tudi plačati veliko odškodnino po-. «il «5 bil vsmrten, temveč le napa- <'ame so P"sle bas radi tega v kojnikovej rodbini.	j den. Nepoznani napadalec je na kon- V ldem-	so obkolile kraljevo
Magelssen je rodom iz Minnesote. zula večkrat streljal, ne da M ga za- ^vipazo ,n kričale: "Živijo Viktor. Washington, 28. avgusta. Iz Ca-j del.	gospod mesta Trsta", in "Živijo naš
rigrada se poroča, da morilca ame-' Kljub temu pa bodo naše vojne la- i< \ i --pasitelj. riškega konzula v Bejrutu ni nihče dije po Rooseveltovem naročilu ven- I>nnajskej vladi pa namreč ta de-videl in da ga tudi ne morejo are i- dar-le odpljule v Bejrut, da bode ■ "ilustracija avstrijskih podanikov rati.	tako Roosevcltova blamaža popolna. I z< ln "ffaj«. kajti prepričani smo. da
Tukajšnja vlada je brzojavno uka- j V ostalem pa ne vemo. čemu naš tamošnjim Dagotani ne bode nizala podadmiralu Cottonu, povelju i-' prvi uradnik ne more počakati urad
>g. odpljujejo stavami. cvetlicami m z pamfleti za i Italijo navdušene vsebine v prid zje-ista. Poročilo f1inic»;;a avstrijskega Primorja z la v Bejtutu. Ttal,J°-. Povsodi je bilo slišati klice:
ku ameriškega vojnega ladijevja v, nega poročila? evropskem vodovju, naj se pripravi s
Indijanski nemiri.
svojim brodovjem odpljuti v Bejrut v slučaju, da bi Turčija ue izpolnila takoj vse ameriške zahteve. Naši vojni ladiji "Brooklyn" in "San1 Francisco" sta vsidrani v Villefran-
St. Paul.. Minn., 28. avgusta. Indijanci na Leech Lake rezervaciji vedno bolj očitno prete belim ljudem
česar zgodilo.
Videm. 29. avgusta. Povodom tukajšnjih slavnosti in iredentističnih demonstracij, se je v povečanje slavnosti pripetila izdatna nesreča.
Predvčerajšnjim zvečer ob 10. uri i zadela sta skupaj blizu tukajšnjega
.... .. . . „ .mesta dva tovorna vlaka, kterih jc-; in uradniki rezervacije so deloma ze i „ - i -i , -	. , .	'.
che, dočim ie "Maehias" se«lai v (b— it • n • - .. I "Ion je bil napolnjen z vojaki. Voja-1 " uu 1111 Jl- scuuj \ ; poslali svoje rodbine iz rezervaciji.' L- _„ -	, , ...
novi U • * j.■ • j• ■ i . • at I so na vso strani popadali, kajti *	iker sc je bati indijanske vstaje. J\a > -__-_...	. . ^ .	.
Poročilo o umoru ameriškega kon-! hnenovanej rezervaciji bivajo Pilla-	Ste8ani
zula kmalo po umoru ruskega kon-1 Lror. in j>,cnr	Indijanci. Oba
zula Rostkovskega, je vladine kroge r(K]ova ata skrajno razburjena In bo-
neljubo vznemirilo. Vedno množeči «jevniki so že prišli z vojnimi plesi.
se umori konzulov v Turčiji dokazu- j
jejo, da porta ni več pravi gospodar V Klondikn vsled lakote umrla. Turčije. 'mu so Turki vstrelili I
našega konzula, ni znano.	• L	Minn.. 28. avgusta.
Washingtonska vlada bode zahte- Edlth ^hlto" ^'sa soproga general-vala, da Turčija kaznuje bejrutske ' no"a af?<'nta »eenngovega oddelka
Jf
policijske uradnike, ako so oni krivi umora.
Naš umorjeni konzul Magelsson je bil leta 1873 rojen v Bratsburgu. Minn.
Zajedno s poročilom o umoru našega konzula se tudi poroča, da postajajo Turki Američanom vedno bolj sovražni.
Te dni so hoteli v Harputu ob Eufratu požgati ameriško misijonsko šolo. Položaj ameriških misijonarjev v Ilarputu je vedno težavneji.
Oyster Bay, K. V., 2S. avgusta. — Predsednik Roosevelt je danes brzojavil tajniku vojne mornarice, naj ukaže podadmiralu Cottonu, da nemudoma odpljuje s svojim brodovjem v Bejrut.
Predno pride naše brodovje v Bejrut, boderno v Ameriki vedeli že vse podrobnosti o umoru konzula, tako, da bode zamogla vlada našemu admiralu še pravočasno javiti vsa navodila.
Carigrad, 28. avgusta. Ko je tukajšnji ameriški konzul obiskal turškega ministra inostranih del, da mu naznani o umoru konzula, minister o tem sploh ni ničesar hotel vedeti in je trdil, da vest sploh ni resnična.
Kako drugače je postopala turška vlada ob času umora ruskega konzula Rostkovskega,
Washington, 20. avgusta. Poslanik Leishman v Carigradu naznanja, našej vladi, da je že v drugič obiskal turško ministers!vo inostranih del in
znane International Ilcrvesters Co., John Wbiteya. je v pokrajini Klondike, Alaska, lakote umrla, na kar so njeno truplo pojedli volkovi in lisice. Tako se namreč brzojavlja iz Seattle, Wash. V Alaski so našli njen dnevnik, v kterem naznanja svoje dogodke odkar je mestece Mankato, Minn., ostavila, do onega časa, ko je radi pomanjkanja in v najhujšem mrazu sredi divje okolice krog Copper Riverja, popolnoma sama t bnemogla. Ona jc hotela priti v kaki tabor zlatoiskaleev v notranjih pokrajinah. Gospa White je b
-enski zobozdravnik in bivša di-ja državnega vseučilišča.
Brrr
to ni wliiskey!
Osemindvajsetletno gospodično Alary Jones, št. 121 zapadna 48. ulica. Manhattan Borough v New Yorku. so dne 27. t. m. zvečer, na 121. zapadnej ulici obiskali bogovi alkohola in jo ponesli in dulce jubilo v reko Ilarlem, na kar je pričela na vse grlo kričati. Dasiravno jej je voda sezala le do kolen, jo je ta glo-bočina bolj iznenadila, nego "globo-čina" čaš, v ktere je preje gle ^la. Xcki policist je. lepo Mary reši iz vode in je dovedel na policijsko postajo na 125. ulici. Sodnik Zeller je whiskey ljubečo devico obsodil v $10 globe.
Ti si nzrok, Minnie!
Chicago, III., 20. avgusta. Pred
, . ! . , -- . - ,	t očmi svoje, od njega ločene soproge,
zahteval takojšnjo preiskavo o umo-J.	. , r .	. . ' ,
.-i	, ,	t> • * 1 ktera se je dva dni po svojej Iočetvi
ru ameriškega konzula v Bejrutu.	. _ . ,T .
Minister inostranih del Tewfik	' O «1!-,/!°/z^niTil Zveče^ e Ivot
je obljubil, da bode turška vlada vse . a <r zas ruJ1.1 ; , r J( svojo ,	, .,	Invso soprogo obiskal v njenem sta-
mogoce ukrenila, da najde morilca	K ^
in kaznuje sokrivce,
Zajedno naznanja naš poslanik, dalTt .„	.	.....
„ . . i - • »r 1	j I i risedsi v njeno stanovanje je dejal:
postaja položaj v Maeedoniji vedno	. ,J	.	J, , ,„J
K i;	« • a ' i ' ♦	Sl vzrok, Minnie, good bye! na
novanju, kjer sedaj živi s svojim novim soprogom Tom Healyjem.
bolj neznosen in da je polržaj v ev ropskej Turčiji zelo resen.
Naša vlada je tudi porto pozvala, naj skrbi za varstvo ameriškega mi-sijona v azijskej Turčiji
London, 20. avgusta. Iz Bejruta v Malej Aziji se poroča, da je poslovanje usmrtenega ameriškega konzula v Bejrutu prevzel tamošnji angležki konzul.
Paris, 20. avg. Usmrtenje ameri
kar je izpraznil steklenico karbolne kisline. Potem je odšel k njej in jej pretil, naj z njim zajedno umrje. Ženska je bežala kričaje na ulico, Shafer jej je hotel slediti, toda že v veži se je zgrudil mrtev na tla.
Izvoz cnbanskih anan.
Havana, Cuba, 28. avgusta. Neki tukajšnji parobrodni agent je ravno-
škega konzula v Bejrutu, je provzro-1 kar sestavil statistične podatke o iz-čilo tukaj spi« rno zanimanje, toda vozu ananasov. Samo tekom tega tudi semkaj se ne poroča o podrob- leta so iz Cube v Zjed. države izvo-nostih umora. Ako Zjed. države po- žili 65,375 sodov in 651,845 zabojev šljejo svoje brodovje pred Bejrut, to ananasov. V jednem sodu sta obi-ni v nikakej ivezi z dogodki na Bal- čajno po dva zaboja tacega sadja, kanu, kjer nimajo ničesar iskati. ! Večino tega sadja so poslali Cubanci Carigrad, 2D. avgusta. Poročila o v ameriške luke ob Mehikanskem za-• umoru ameriškega konzula v Bejru- livu.
vozovi so bili takoj razdejani. Petnajst vojakov in jeden stotnik je bilo na mestu usmrtenih in nad 00 ranjeni b (\-2 nevarno). Med ranjenci je tudi polkovnik dotičnega polka.
Vsled temne noči je bila zmešnjava še večja, osobito ra 1' tega, ker so razdejani vozovi pričeli goreti. Kadar pa Dago vidi kri in ogenj, potem gotovo zgubi glavo in beži kakor za časa bitke pri Ambi Aladži. K sreči so slovenski kmetje ogenj hitro pogasili in tako pomirili "junake".
Železniško vodstvo je poslalo na lice mosta takoj posebni vlak, na kar so ranjence obvezali.
Kasneje je kralj Viktor Emanuel obiskal ranjene vojake v bolnici in jim obljubil, da bodo v bolnici dobro za nje skrbeli.
New.vorske tatice.
Na policijski postaji 111 zapadnej 30. ulici imeli so včeraj opraviti z raznimi 111 flagranti yjetimi tatovi, kterih špecijaliteta je krasti po vc-licih modinih magazinih.
Med ostalimi so aretirali tudi jedno elegantno oblečeno gospo, ktera je bila okrašena z $:><>00 vrednimi diamanti in ktere soprog je hišni posestnik. Kraj nje sta jokali gospa Kate Schrocr in Eliza Blanchard. Prva je mati 13 otrok in Blanehard-ova jih ima pa le sedem. Razun Schroerjeve so aretirali tudi dve njeni hčerki. Vsem tem bi človek že oprostil tatvino, kajti bile so revne, toda čemu je kradla ona bogata ženska, je neumljivo. Bogato tatico bi brezdvomno strogo kaznovali, da je ni njen soprog, zlatar Henry Levy, rešil ter dokazal, da je ona — bolna na živcih. Sodnik mu je naravno verjel in izročil boljšo polovico.
Kakšni so živci ostalih mnogo-kratnih revnih mater, pa ne vemo, ker zanje do večera ni nihče vprašal.
Povodenj t Nebraski.
Omaha. Ncbr., 28. avgusta. Istočni del države Nebraske in zapadna Iowa, sta preplavljeni, kajti vsa pokrajina od doline Missouri, 25 milj severno od tukaj do 20 milj proti jugu oddaljene Pacific Junction je vse pod vodo. Izimši Illinois centralne železnice je ves estali promet vstavljen. Od srede nadalje v Omahi niso dobili nikacih poštnih pošiljatev iz izotka. V Corningu, Ta., je voda na mnogih prostorih po 20 čevljev globoka.
Nesreča na morju.
Stonington. Conn., 28. avgusta. — Pri New Havenu, Conn., zadel je včeraj vsled megle parnik "II. M. Whitney" z jadranko "John Booth" skupaj. Jadranka se je na mestu potopila. Pet mornarjev in jeden potnik je vtonilo.
I Jadranka je bila na potu iz Long ' Cove, Me., v New York.
Drag prestol.
Morilci kralja Aleksandra dobili 2,000.000 frankov.
Monakovo. Bavarska. 28. avgusta. Nedavno je bil tukaj nečak umorjenega srbskega kralja Aleksandra, poročnik Petrovič. Petrovič je trdil, da ima dokumentarične dokaze, da je sedanji kralj Peter morilce kralja Aleksandra najel. Petrovič se je baje izrazil: "V Belgradu nikakor niso imeli opraviti z revolucijo v kotniku. Peter Karagjorgjevič. kteri je bil kakor znano, zelo reven, in ki je živel le od milosti ruskega cara. je plačal dva milijona za svoj prestol. Načrt za umor so napravili že pred dvema leti in od onega časa naprej ie skušal sedanji kralj dobiti od morilcev zahtevano svoto denarja, kot nagrado. Spomladi odšlo je več častnikov <). polka v (lenevo, da tamkaj sklenejo pogodbo, vsled ktere se je sedanji kralj zavezal tri dni potem, ko prevzame srbski prestol, plačati polkovniku Ma širni dva milijona frankov, kar je tudi storil."
Vesti iz južne Amerike.
Bogota, Colombia, 27. avgusta. — Prebivalstvo mesteca Honda ob Rio Magdalena. <!"» milj severozapadno od likaj se je oborožilo in namerava napasti bližnjo turško naselbino ter turške nasclnike pregnati.
Lima, Peru, 27. avgusta. Peruan-ski kongres je vladi dovolil prispevati nadaljnib $25,000 za vdeležitev republike Peru na stlouiški svetovnej izstavi.
Bogosta. Colombia, 28. avgusta. \ isoko v gorovju Cordilleras de los Andes, kneih 9000 čevljev nad morsko gladino, se nahaja jezero Juatavia v pokrajini Bogota. Splošno se trdi. da je ta pokrajina domovina krompirja, kajti še dandanašnji vori tamkaj krompir glavni pride-ek. Sedaj se je vstanovila posebna lelniška družba, ktera bode s privo--ljenjem colombijske vlade jezero ■Juatavia izsušila in sicer vsled baje snovanih zgodovinskih podatkov, <teri so slični fantastičnemu romanu.
Imenovano jezero je namreč slav-1 jezero "El Dorado", na kterega Inn so baje nešteti zlati zakladi. V lobi indijanskih kazikov jc guatavi-ki kazik vsakega pol leta s svojimi podaniki potoval k imenovanemu jezeru. v ktero so Indijanci metali svoje zlate darove za odpuščenje grehov Ker se je to vsakega pol leta ponavljalo. se je v jezeru naravno na-»r.ilo vse polno zlata, tako. da cenijo Vdombijci jezersko zlato na stotino milijonov dolarjev. Ko so Spanci leželo osvojili, so Indijance tako preganjali, da so slednji vse svoje da to v jezero pometali. Zadnji kazik e ukazal v jezero vreči toliko zlata, :olikor ga je zamoglo 50 mož nositi. Razni potapljači so v jezeru vedno lašli zlato, kadarkoli so ga iskali. Jezero je majhno in le 40 čevljev globoko.
Po/ari v Cliicagi.
Chicago. 111., 28. avgusta. Tukaj-nji gasilci so morali včeraj sedem >0 žarov gasiti. Najnevarnejši požar je bil oni skladišča od Rock Is-and železnice na vogalu Polk in Sherman ulic. Dvesto čevljev dolgo. Ivonadstropno poslopje je zgorelo. Škoda znaša $500,000.
Istočasno jo tudi gorelo trgovsko poslopje A. II. Revell & Co. na Adams St. in Wabash Ava. Skoda znaša $40,000.
Svarilo poljskega časopisa.
"Gazeta katolieka", poljski časopis v Chicagi, objavil je imeniten članek o oglasih patentnih zdravil iu zdravniške naprave ter priporoča vsakemu, da kupi samo taka zdravila, ktera so skušena in priporočena od ljudi, kteri so jih rabili. Nobeno zdravilo ni tako dobro priporočeno, kot Trenerjevo zdravilno grenko vino ktero pijejo vsi stanovi in ga priporočajo zaradi tega, ker to ni nikakor-šno patentno zdravilo, ampak čisto naraven proizvod. "Prejmite mojo prisrčno zahvalo za poslano mi zdravilno vino, ker tako dobrega zdravil, ni, kakor je ono, ker ozdravil sem se njim skoraj na čudovit način." Tako piše mož, kteri je bil hudo bolan na želodcu! Kdor tedaj boleha na želodcu, naj ne zamudi poskusiti Trinerjevo zdravilno grenko vino, ker samo to vino napravi novo kri in tako vtrdi človeški život. Dobi se v lekarnah, dobrih gostilnah in pri izdelovalcu, Jos. Triner, 799 So. Ashland Ave., Chicago, 111., Pilsen Sta.
Entered January 1902, oond-class matter. Post Office at New
Toda tudi po Rooseveltu oboževane zakone, je ona isia demokratična
York. N. Y„ Act of Congress of doktrina, na ktero se on sklicuje March 3d. 1879.	^^ - - - -
„Gla5> Karoda".
List slovenskih delavcev v Ameriki. Urednik:	Editor:
ZMAGOSLAV VALJA VEG. Lastnik:	Publisher:
FRANK SAKSER, 109 Greenwich St., New York City.
Na leto velja list za Ameriko . —,
., pol leta............1.50,
Za Evropo za vse leto . . gld. 7.50, „ pol leta . . gld. 3-75. ., četrt leta . prid. 1.80 V Evropo pošiljamo list skupno dv< Številki.
..Glas Naroda" izhaja vaak Četrtek in soboto.
torek
„JLAS NARODA"
(..Voice of the People")
Will be Issued every Tuesday, Thurs day and Saturday. Subscription yearly $3.
Advertisements on agreement.
do 10 vrstic se plač podpisa in osobnos'
Za oglase 30 centov.
Dopisi brez se ne natisnejo.
Denar naj se blagovoli poslati p-Money Order.
Pri spremembi kraja »i a ročni k o1 orosimo, da se nam tudi prejšnje b: val išče naznani, da hitreje najdem n.-u lovnika.
Dopisom in pošiljatvam naredite nasler:
,,GLAS NARODA",
10!» Greenwich St.. New Y«rk. Cin — Tele/en 3795 CertUndt. —
Roosevelt proti organi ziranem delu.
Od Tern takorel žavne gičnegi
ioe v s* umetn« i mi
Iloosevelta morami pričakovati, sama dr »osti, konsekvene ali lo Ijenja in delovanja, ne
žirom na delo že čestokrat razveljavila.
Gotovim ljudem, kot iskalcem dela. na primer
E?ropejske ia droge festi.
Paris. 28. avgusta. Na poduličnej
železnici je včeraj pri postaji Hotel
... .	. . . -le Ville nastal zopet ogenj na nekem
Kitajcem, sploh ni dovo- (
Ijen pristop na naša tla; tudi ino-
Kurz.
Za 100 kron avstr. veljave treba je dati $20.55 in k temu še 15 centov za poštnino, ker mora biti denarna pošilja te v registrirana.
Nekak impulziven značaj. nepr.mag Ijiva eastihlepnost, pretirana in pre visoka cenitev samega sebe, ktera j< združena z občudovanja vredno pri stranostjo in čudno ljuba v jo do go lih fraz, vse to so njegove nepreklic-ljive lastnosti.
Djv"je v novejšem času nastopi! proti organiziranemu delavstvu, za-moremo si ta njeguv korak tolmačiti le s pomočjo njegovega zaisto čudne ga značaja, kteri bi mu gotovo z: vedno onemogočil predsedniški pre stol, ako bi on slučajno ne postal predsednik.
Mr. Roosevelt naznanja svojim vladinini tajnikom in po njih vsemi ljudstvu naših držav ter vesoljnemu svetu, da je nepostavno, nepravično in nikakor modro, ako imajo pri nastavljanju v javnih službah prednost le člani delavskih organizacij. To j« treba toraj temeljito preinačiti. Y bodoče ne sme biti razlike med organiziranimi in neorganiziranimi delavci, kajti taka razlika je brezdvom no našej ustavi protislovna. Vsi ljudje imajo jedne in iste pravic« preskrbeti si zaslužek.
Pri tem se sklicuje Roosevelt znia gozavestno na izrek premogove komisije, ktera tudi določa, da imajo na delo v premogovih rovih neorganizirani pramogarji iste pravice, kakor organizirani.
Sedaj pa pričakuje Roosevelt, d: pa bode ves svet slavil radi njegove ga sokratsko modrega izreka. Tod: ploskalo mu je le kapitalistično časopisje, in tudi to deloma na njegov lastno povelje.
Rooseveltov novi evangelij pa ni nič druzega, nego dokaz, da je nj« govo mišljenje le plitvo in polovično.
Naveden izrek premogove komisije s stvarjo nima ničesar opraviti, kajti dotični odlok se nanaša le na konkretne sporne točke, o kterih ji imela komisija razsoditi na vpraša nja delavcev in delodajalcev obrti trdega premoga.
Z ozirom na vsa druga vprašanja in okolnosti, pa dotični izrek nika kor ni postaven, še manj pa morali čen. Uprav otročje pa je, ako sku-; Roosevelt napoininani izrek nekako uvrstiti med zvezine zakone.
Pri vsem tem se toraj ne gre za pomuožitev naših zakonov, temveč le za politično zadržanje vlade, oziroma za državno lunetnost: smejo li javne oblasti pri izvršitvi državnih javnih del, delati razliko med organiziranimi in neorganiziranimi delavci Ž
Roosevelt zanika to vprašanje, ne da bi nadalje o njem premišljeval ter se pri tem sklicuje na zakone, pravico, zgodovino in doktrino demokratične jednakopravnosti.
Zakon je za Roosevelta neke vrste Mohamed ali polubog, za ljudi, ki pa znajo misliti, pa zakon ni nič druzega, nego formulirana želja vladajočih krogov.
zenici, kteri niso državljani naše republike. se ne sprejmejo v javne slu-l>e, ker tako določa zakon. Doktrina o jed nakop ravnost i je toraj zelo čudna.
N' javnih službah imajo odsluženi vojaki in mornarji po zakonu vedno prednost pred drugimi prosilei. in dotične zakone so mnoga sodišča s svojimi razsodbami še bolj vteinelji-la in pokrepčaia, V tem slučaju daje /.ak on prednost, gotovim iskalcem dela, — naravno v škodo družili, po ustavi jednakopravnih državljanov. Inozemec, kteri še ni bil državljan, !:o je postal vojak republike, ima po ■ lovršenej službi večje pravice, nego !ia domačej grmi i rojeni državljani. Va ta način pri nas toraj ne more
•	iti niti govora o jednakopravnosti.
M> 'goče, da b' ►de Rooseveltovo stališče kedo zagovarjal s tem, da moramo imeti tudi z ozirom na jedna-'.opravnost opravičene izjeme.
S tem pa preidemo k nravnosti ali na polje etike, kjer velja splošni blagor. kot najglavneji zakon. Na tem nolju se pa Roosevelt nikakor ne nore obdržati. Javni blagor in jav-la dobrohotnost vsake demokratične Ir/ave zahteva, da ona ojači svoje dabotne elemente — v modernej dr-avi toraj delavstvo. Da se pa to do-e/e. treba je imeti tudi vpljivuo redstvo, ktero je pa edinole organi-aeija delavcev. Za vsako izboljša-ije delavskega položaja, se imamo v
•	rvej vrsti edino lo organizacijam ahvaliti. Organizacija je toraj fak-or, kterega moramo iz etičnega sta-išča povsem odobravati, kajti -na je bojujoča se vojska delavskega judstva. ( lani organizacijo so vo-aki v službi človekoljubja in na-iri *dka.
Delavci, kteri se organizacijam \/. »gibajo, nikakor ne prispevajo k kupnemu boju delavstva. Store li to •adi neveduosii, sebičnosti ali vsled t rahopetnosti. je vse jedno, kajti lejstvo je, da se oni aktivnih dela v kili bojev ne vdeležijo. Oni so \- vrtali delavcev ono, kar so državljani. :teri se v času sili* ne vdeležijo boja a domovino.
Iz etičnega stalisča imajo toraj or •anizirani delavci večje pravice, lego neorganizirani, kajli oni so pr oboritelji ljudij -voje vrste. Oni <d države nikakor ne zahtevajo toliko, kolikor je država postavno od-lii/enim vojakom že dovolila.
Toda nravno stališče delavskega iilcnija je za Roosevelta zapečatena cnjiira, kajti Roosevelt spa<la li kapi-alistoin in toraj njegova etika je po-scin drugačna. On besediči o svo-cj naklonjenosti delavskim organi a -liani, o kterih temelju in princi->ih pa niti pojma nima.
Mogoče ja pa tudi. da je Roose-elt postal delavskim organizacijam ovražen le na — komando njegovih
Potniki so v strahu bežali iz Več osob je bilo ranjenih.
vlaka.
Ogenj je nastal vsled električne napeljave. Rim. 2S. avgusta. Iz
semkaj poroča, da je kralj Menelik■ Lopi opasno zbolel. (Menelik II., Njeguš j Njegešti [kralj vseh kraljev] od Etiopije, preje kralj šoanski, je bil dne 17. avgusta 1*44 rojen. Vlado je našlo])!'I leta lS«i(j.)
Rim. avgusta. Kardinal Her-rero v Espinosa iz Valencije, kteri
Ekspresni parnik
KAISEK VV1LHELM DE K 01«.
pokvarjene odpluje 1. septembra ob C. uri zjutraj
iz New Yorka v Bremen. \besin i je se i	-
poštni parnik
ROTTERDAM
' odpljuje 2. septembra ob 10. uri dop. iz Xew Yorka v Rotterdam.
Ekspresni parnik "francoske družbe'''
L A LORRAINE
že od konklava nadalje v Rimu bolan' odpljuje H. septembra ob 10. uri dop. leži. je dobil včeraj svoj kardinalski	iz New Yorka v Havre,
klobuk. V to svrho so ga prenesli v Vatikan.
Shanghai. 2S. avgusta. Iz Pekinga se poroča, da se je izgnani princ Tuan vrnil v Peking, kjer živi pod drugim imenom in kjer čestokrat občuje s cesarico udovo.—Neweliwang-ska železnica je na prodaj, ker ne prinaša nikacega dobička.
Paris, 28. avgusta. Danes sc iz-
Eepi poštni parnik "lied Star" črte
ZEELAND
odpljuje r». septembra ob 10. uri dop. iz New Yorka v Antwerpen.
gnali patre redemptoriste iz njiho-
Vožnje listke za te parnike prodaja F r. S a k s e r, 10!» Green w i c h St, New V or k. Za ekspresne par i nike
si
je preje potreba zasrotovili
vega samostana v Les Sables d'Olon- j Pf°8!°r' SO	prenapol
ne. departement Vendee. Patri s J njenim obilo ^trnkov zaostane. Na-,	,. t	_	... i znam te nam odhod rotorn brzojava
se zabarikadirali, radi cesar so jih:	i i---* .. i r
. *	. " , i ali P^ nas pokličite i*, telefonu.* 3«95
vojaštvom napasti, l red
Povodnji na zapadli.
Kansas Oit.v. Mo.. 21'. avgusta. -Kansas River je včeraj narasla za
■vi j.
pričakovati, tla
Nikakor ni '.»o«le voda tako hitro vpadla. Dose-lanja škoda še ni velika, kajti reka ui izstopila iz svoje struge. Voda je »dnesla del mostu pri St. James St.1 < hnaha, Nebr.. 29. avgusta. Vsled ' povodnji so tri osobe vtonile, med njimi dva lOletna dečka. Železniški j promet je še vedno zelo oviran.
morali
vsem so pa patri metali skozi okna razne predmete. Potem so vojaki šiloma odprli vrata, na kar so patri oežali na streho, kjer so jih gasilci •d raznih strani pošteno namočili.] Končno so se vdali pravici.
Teheran. Perzija, 28. avg. Glavarji perzijskih mohamedaneev so J naznanili šahu. da mora deželo rešiti : verskih in trgovskih vpljivov Angli-,e. ako neče. da nastane po vsej Per-, /iji revolucija. Oni zahtevajo, da ; .nora skrbeti šah za to, da zavladajo j v Perziji iste razmere, kakoršne so: bile pred 100 leti.
Uerolin, 28. avgusta. Nemčija je pričela z uvažanjem govejega mesa j iz Sibira. Včeraj je dospelo semkaj prvih 1<> ton sibirskega mesa. Ruska vlada je obljubila, da bode lačnim Nemcem vozila meso iz Sibira koli-kormogoče po ceni, tako, da jim ne l>ode treba vedno jesti pasje meso. j
Petrograd, 20. avgusta. Car Ni-kolaj. carina in kralj Edward pridejo sredi septembra istočasno v Ivo-danj na Danskem.
Bremen, 29. avgusta. Ko je seve-ronemški parnik "Neckar" ostavil tukajšnjo luko in odpljul proti Baltimore, se je pokvarila glavna parna cev. Tretji in četrti mašinist kakor tudi sedem kurilcev je bilo nevarno ranjenih. Parnik se je vrnil v Bremen, da ga popravijo.
Vladivostok, 2H. avgusta. Tukaj-nji in ameriški kapitalisti so vsta-novili druž.Uo, ktera bode zgradila železnico iz 1 labarovskega v Kastrij-ski zaliv. Promet nove železnice obeta biti velikanski.
Neapelj. 29. avgusta. Včeraj po-poludne napravila se je na vrhu ognjenika Vezuva nova odprtina, na kar je ob groznem gromenju pričela teči goreča lava, ktera se pomika proti vasi Otajano. Vendar pa vas ni v nevarnosti.
Bale, Švica, 29. avg. Zaključne seje Sionistov se ie vdeležilo 2« M Ml (osob. Skupščina je sklenila, da se prihodnjega zborovanja vdeleži 2<k» 100 delegatov. Anglija bode dovolila na angležkej posesti v Afriki vstanoviti svojo kolonijo, ktera hode povsem avtonomna. Na ta način dobe Zidovi končno vendarle svoje kraljestvo.
Ccrtlandt. ako ste na kaki postaji v .«• Yorku. Dobro si to zaDomnite
Ejanjsko slovensko katoliško podporno društvo
sv« Barbare
v Forest City........Pennsylvania.
Inkorporirano 31. januarja 11)02 v Penusylv!iiUji,
Odborniki:
Joiitt ŽnibaeSi?-, x>redsodnik. Martin Kasteltc, podpredsednik. John Telban, I. tajnik. Anton Trelc, IL tajnik. AIautin Muhič, blagajnik.
Gospodarski in računski odbor:
Anton Germotšf.k, Martin Gekčman, Josip Gorekc,
Josip ZxVI.au.
Dopisi naj se pošiljajo T. tajniku: City, Pennsylvania.
•T. Telban, F>ox TiOT, Forest
Glasilo ,,GLAS NARODA".
Nova ]>ostaja št. 11 v Duryea, Pa., je bila sprejeta '24. avp. 100H. Iiiu'iia članov: Ivan Grašelj star 4S let. Fran C«»aš» lj l'4. 1'ran Peter-nel ."»8, Jakob Breceluik 34, Anton Piniat .'iT. Anton Sušaik Ivan Muli ar 28, Martin Lužer Andrej ( ei»k«»vsk> L's. Martin Sckol 4£. Alex Turovski 31, Lovrone Pieruat Anton Mali 4S. Teodor Tuliov ski 37, Fran Vilirovski 24.
Postaja štejejlu članov.	l va u Te I ba n, I. tajnik-
Najsilneje orožje
proti boleznim je edino znanost!
Na kteri način zdravi prof. Collins bolne?
Svet Pnz,lilva» znanost najbolje orožje, s kterim je mogoče lwlezni sevladsiti. Zdravnik kteri hoee bolnike vspešnu zdraviti, mora pred vsem bolezni dobro \ »ozn a ti. Slabi in neizkušeni zdravniki na pravljajo č estokrat pomote, ktere zamorejo postati za bolnike osodej.olne. Ak.. z.lravuiU bole/ni natančno ne pozna, predpiše bolniku zdravila za kako drugo bolezen, ktera v tem slučaju naravno ne iM.iim.r,, j„ p:ič pa škodujejo. Ako bi vsi zdravniki takoj spoznali bolezni in vedeli za prava sredstva i.mti bohv;.^.
■4 AIM IlI ltl-ll /1../-V m..	1-1__________1	'	i
tem bi mnogo manj ljndij umrlo.
1»
Dobro znanemu učenjaku Prof. follinsu je bilo v»dn«» na t.-in ležeče, da je bolezen svojih pacijeutov natančno sooznal. I'.....m neprestanega proučevanja in poskusov j»- končno tako'na]»redo\al, <!a mu ni težavno spoznati bolezni.
Prof. Collinsa zavod napravil j<- siromakom ž,- nui- u.	.
radi česar njegovo dobro ime slovi sirom Amerik«-, kar je uzn.k, da šte\ilo njegovih pacijeutov vedno narašča." I >a /aijiore vareči ^ stranskim zahtevam, moral je svoj zavod razširiti in si omi-l.:i n. boljša sredstva. Radi tega je prof. Collins vzel v na j« m za i.. ! .loč. n čas novo poslopje. Sedaj, ko je že vse v redu, nahaja s«- nje-ov zav d zopet v hiši štev.
140 W. 34th St., New York,
kjer nadaljuje s svojim blagodejnim delom, ljeti na navedeni naslov.
Vse dopise i«* toraj poši-
Vsalc bolnik,
Prof. Collins.
Zailj»ljivo .a^li«1 je IhkIc
ibrne n
do prof., a ž«-leli. mi se netro
l mesto i Ziilom
PROŠNJA.
Listnica nrednišlra.
Maslnrju ]>ri papirnati Domovini. Prismojeni Maslar se spravlja nad nas zaradi neec^a župnika, da je n<--uoralično postopal z mjkfi žensko, ro so pisali vsi newyor -ti. Pravi, da je laž, in obriknjc
Rojake širom Amerike prosim, da l'i ni i po možnosti kaj pomagali, kajti povodom zadnje povodnji nam je votla vs<- odnesla, tako, da nimam z rodbino vred kaj jesti, niti kaj obleči. Rešili smo si jaz, žena in petero ki 1 j J mojih otrok le golo življenje s tem smo na strehi pričakovali smr+
ži\
kteri potrebuje zdravniške pomoči, naj
Collinsa. Ne iščite družili zdravnikov, kei .... ... ............
O prof. Collinsu vam vsakdo pove, da je on najizbornejši in najvestneji zdravnik \ v- j Am.-i .ki. «i .v-o družili ne ve, kedo so oni. Niti jeden zdravnik se ne more s tako vspešuim zdravlji iiu-ns izka ::tn baš profesor Collins.
Zdravi vse bolezni.
I'r. f. Tollins pozna takoj ]>o znamenjih vsako Ixdezen in radi teira zdravi nn- k.-. 1: k-a- tn.:i !ezn i, 1>< d isi akutne ali pa zastarele kronične. Bolezni na sreu, jetra li. led vira!:,	it. ičali. m,
!:t:rju, črevah, grlu. nosu, kosteli, živcih, krvi itd. zdravi v najkrajšem času. Z velikim v -jh-Immi zdravi .jpolske možice in ž«, n^ke bolezni. Možkim in ženskam se ni tr. l.a m im.»vati |.-r n j na tančuo m zanesljivo opišejo voje spolske bolezni. Ktere ženske trpč na takozvanem m«rečnem neredu, naj se takoj obrnejo do prof. (.'ollinsa.
Nalezljive bolezni
posebno vspešno ter v vsakem slučaju
za iiitio in temeljito
delavea in histerično žensko. Seveda,' . . . . . ». .
, .... , . ... Ijenju prizanesla, docim ie nam vze-. saka sviniariia. ki se pripeti od ,	.
, ,	'	....... , . I:i prav vse. kar smo imeli.
kake gotove strani, je izmišljena, laz
Se enkrat prosim: Rojaki pomagajte !
Peter Ivanšek, Mox i>r>4. Claridse, Penn. Sta rnoreland Co., Pa
West-
ili histerična, krlo zna fino lagati, pa tudi vemo. Ako bi bil dotični gospod tako nedolžen, bi gotovo že tožil bogate časnike, tako pa ni še nihče nič preklical in ni bil no-beden tožen. V svoji otroški abot-misti pa kliče drnge na pomoč. Sramuje se ta Maslar že "slovenščine", pa naj ureduje hrvatski list. slovenski delavec, ako cel teden dela in se malo opije. pa je živi na in T5<><; ve kaj; in bi ga ne smeli pustiti v to deželo. Prismode pa. kaj ne? Maslar z Morosta, pamet se ti kisa. dasi ui vroče več, ni ti po volji "slovenščina", ne "vesel" slovenski delavee, a iz njih le žuliš "nikelne" in "dime"
na vzvišenem mestu in v papirnati, " 1Z treh manjših hiš, z velikim ma-
NAZNANILO.
Dr. lvarol Slane, odvetnik v No-vem mestu, hoče prodati posestva, ki so bila nekdaj last gospoda Poto-čiua. vulgo Z(»reta v Zidanem mostu. Ta posestva obstoje: 1. iz jedne veli-1 ke hiše. ki ima vse potrebne prostore; za veliko gostilničarsko obrt v pritličju. v prvem nadstropju devet večjih in manjših sob, dalje tudi kleti;
zdra\ i profesor Collim ozdravljenje.
Izmed tisočerih dopisov, ktere je dobil prof. Collins od svojih paeijentov, pri«, i:.; tu!.a j h- n. ktere:
Plymouth, Pa. Bolehal seal doi^o časa L» reiodcu. Kakor hitro sem kaj pojeilel, j .-»javi k; so - v tr,	v- i i -jn- n
vsaka jed mi je bila zoperna. Poviil sem vse polno priporočenih mi zdravil, katere mi pa niso pomagale. K ,>!i u a > : i i , ,..•	> t
liti delati nisem mogel. Prof. Collins je pa bil oni zdravnik, kteri me je tek< m jednega meseca ozdravel.	1 v u :i i .• \ , ;l r
M a h o n o v C i t y, T'r«. pri ^ ročil zdravila, K > -.u L, i š • v ' hr\ Mich. Si-ii .j ' i-. ... .v*:- v i zdravila so nji izl ,<rno pomagala, kajti jiz sem popolnoma ozdr^v!j,;n, za kar se Vam iskreno z:ib\ jireni. \'i sle pravi dobrotnik siromakov, ker Vi zdraviti jedn-nko revne in bf>gat Nam.-n dr - 'i zdravnikov je le, od ljudi d-biti m noj > <l-nar;a in jim ne poma-g iti. \'i sie pa n ,!' --i / tra< ni!c in p. - *ič< n čtoTev, radi če-i r \ :s vsakomur t- j.!n j r -p€>ročam. Priol»čiie t<» v listih, da l>odf vsakdo vedel z a Vas Repo v a j, 6. 6 " . \V ,t. ' St , *£ahnr< v <\ Ta.
Boon ton, N. j. Cenjeni prof. Collins! Vsem rojakom naziu-.njam, da je prof. Collins najboljši zdravnik, kar sem jih dosedaj imela. Bolna sem bila od 17. novembra 1901 do 30. junija 902. Srce mi je utripalo in tresla sem se po vsem životu. Ker sem pri zdravnikih zaman iskala pomoči, sem ie skoraj obupala. Končno sem se obrnila do slaynega prof. Collinsa, kteri me je ozdravil Zato se Vam srčno zahvaljujem gospod prof. Collins. Bog Vas živi na mnogaja i blagaja lieta!
Marija Barn a.
sem nail Falls, v. V .1
S spoštovanjem I
Ako nimate dobrega zdravnika, odgovorite na sledeča vprašanja in pošljite ] i
* ollinsii:
delavcem sovražni "Domovini"'.
POZOR!
rojaki v Pittsbursu ir. okolici!
Najbolje storiš, ako kupiš nekaj delnic "avstro-ameriškega stavbenega in posojilnega društva",	Ruby St. v Pitteburgu. Pa., kajti z malo rlosr« zamtreš prihraniti mnog« in preskrbeti si svoj dom.
Podjetje je solidno!	(Ijan04)
gazinom. velikim hlevom, z 2 velikih kleti, lepim kozolcem. 8 štantov; 3. iz vrtov, travnikov, njiv in bukovih
bost.
Na teh posestvih je tudi gostilni-Čarska obrt.
Zahteva se na račun kupa le 6000 jrold., drupro lahko ostane intabulira-110 na prvem mestu proti 4 odst. obrestmi po dogovoru. Ta posestva ležijo blizo velike postaje Zidan most in blizo mostu, ki veže Kranjsko s i Štajersko. Potrebna pojasnila daje dr. Slane, odvetnik v Novem mestu.
Kašljate t Bljujete i Povračate f Imate polucije ? Boli Vas bok f Imate drisko ? Teče Vam iz ušes? Imate slab tek f Peče Vas v grlu ?
Imate slabo dihanje f
Se čutite bolni po vsakej jedi f
Ne morete na stran ?
Ali Vas čelo boli 1
Se Vam roke tresejo ?
Ali Vas koža srbi ?
Ali Vam srce močno bije?
Imate beli jezik 1
Vas bole kosti?
Ali Vas peče ko puščate vod Ali Vam za\ ija v če v;, h " Ali se lahko prt strašiti- l Ali se čestokrat prchladitc f Imate nalezljive bolezni i t 'ntite mraz v ledjih ! Čutite po telesu vročino? Čutite na vrh glave bolečine Ste slabi kadar vstaiiete
Zavod je odprt vsaki dan od 10. ure dop. do 1. ure pop. iu od li. do 5. ure pop. Ob nedeljah pa od 10. ure dop. do 1. ure poj>.
Pišite slovensko in naslove napravite tako:
E. C.
140 W. 34tH St.,
ColHrxs*
s* New York,
Jugoslovanska
Katol. JeOnota.
Inkorporirana dne 24. januarja 1901 v državi Minnesota. Sedež -v' ELY, MIININESOTA.
URADNIKI:
Predsednik; Joiin IIabjan, P. O. Box 303, Ely, Minn. Podpredsednik: john kekžišnik, P. O. Box 138, Federal, Pa.
I.	tajnik: Josip Agnič, P O. Box 2GG, Ely, Minn.
II.	tajnik: Anton Gerzin, 2137 Log St., Calumet, Mich. Blagajnik: I van Govže, P. O. Box 305, Ely, Minn.
NADZORNIKI:
Josip Perko, 1705 St. Clair St., Cleveland, Ohio. Ivan Germ, 1103 Cherry Alley, Braddock, Pa. Ivan Primožič, P. O. Box 114, Eveletli, Minn.
POROTNI ODBOR.
Mihael Ki.oiutčar, 115 7tli St., Calumet, Mich. .Iakob Zabi kovec, 5K.'2 Butler St., Pittsburg, Pa. Jurij Lrožič, Ely, Minn.
Dopisi naj s«' blagovolijo pošiljati na I. tajnika: Josip Agnič, P. O. Box HOG, Ely. Minn., po s\ojem zastopniku in nobenem drugem.
Denarue pošil jat ve naj s - jxisljejo blagajniku Ivan Govže, P. O. Box 105, Kly, Minn, in po svojem zastopniku.
Društveno glasilo je „GLAS NARODA".
PRISTOPILI:
društvu sv. Ciiilu in Metoda .štev. 0, Calumet, Mich., Stefan Agnič rojen Is",11. Štefan Jonnan 1 s.V.I, Dmiter Komlenovič 1874, Andrej Mečija Lvso. Ivan M«dek 1SS2, Ivan Movrin 1867, Josip Štraus 1>-S5 — Zopet >pii'jeta: Ivan K. Jakša in Ivan D. J ud nič.— Suspendirani: Ivan I >. Stukel, Iran Vindisman, Filip Breški, Ivan Kom, .Marko Prislič. Črtana: Frank Jakobae in Pavelj Lovren-čič._	Društvo šteje 107 udov.
društvu sv Jožefa štev. 20, imperial, Pa., Josip Sladič 1880.— Črtan Fran Blažič,	Društvo šteje 23 udov.
društvu sv. Barbar« >tev. .'!, 1.:: Salle, III., Ivan Gaber 1878, Ignacij Ilorvatli IS7S. Zopet sprejeta: Martin Novak in Ignac Zupančič.	Društvo šteje 105 udov. Suspendirani ud Tomaž Rindoš od društva sv. Jurija štev. 22, South Chicago. 111., zopet sprejet. Društvo šteje 78 udov.
Josip Agnič, L tajnik.
K K
Drobnosti.
1 Izpred sodišča. Kazenske razprave pri ljubljanskem deželnem
Gg. naročnike, kterini smo do-poslali račune, ulj lid 110 prosimo, da blagovolijo naročnino tem preje ko mogoče poravnati, drugače bode 111 o morali pošiljanje lista koncem meseca vstaviti.
rpniviiištvo.
V A m e r i k
m.
dvo
J«
»ta ponoči z
od pel j a ju/nega
lo d.:l kolo-
v Ljubljani 10 osol
po v
t 1.
nic*'
5t»Vltl III. o-tjl O Iin.frh loma.
Na 1 -
moral«
1*»<mi rezervistov Ijubljan-obrauskega polka. Poziv-pač izdale, a mogle so - • -.11110 kakim Too n-wni-im 1100 rezervistom pa m> dostaviti, ker so odsotni Večina teh rezervistov je - trebuhom za kruhom v 1, na X<-m-ko. v Slavonijo in raje. Ifc-jstvo. da skoraj in rezervistov ni na vaje.b do mcrodajuim kropom odpreri da bi spoznali, kaj so doseli s sistematičnim prezira njem j»ospo-darskih koristi kranjske dežele. Država je vedno b* jemala, dala pa ni nikdar ničesar za Kranjska. Gospodarski- razmere so provzročile nino-froštcvilno izseljevanje in zdaj je začela to čutiti tudi armada. -— Toda vseka ko je bolje delati v tujini, nero robo vat i v domovini in prodajati srčnost p« 1 1» kr. na dan.
O poža r u v Bovcu. V celem je pogorelo 75 poslopij, vendar pa so bila skoro vsa, kakor se zatrjuje, zavarovana. Tudi pred 50 leti je divjal v Bovcu hud požar, ki je skoro •dišču. Florijan Vidic, kovač, Va- trg upepelil. Navzlic temu pa ni cul in Anderle in Alojzij Šolar, žeb- imf l ta trpr, čegar poslopja so po ve-jarja, vsi iz Krope doma, so 17. rož- čini krita z deščicami, nobene požar-uika zvečer okolu 10. ure iz zaklenje- hrambe, ampak za odvrnitev po-ledeuiee Marije Jalen v Kropi iz- žara so se prirejale ob obletnici pr»-e nosili tri sodčke in 1 zaboj piva, a katastrofe le običajne procesije. Naj-»Inesti ga niso mogli, ker jih je več škode je napravil požar Jonkeju, upitje domače dekle prepodilo. Vidic kteremu je zgorela ne le velika zaje bil obsojen na 6 tednov, tovariša h>ga volne in drugega blaga, ampak l»a vsak na jeden mesec, vsi v težko tudi ves papirnati denar in skoro vsi ječo. — Janez Gubane, posestnik v vrednostni papirji, ki so imeli, kakor Vodicah, je dne *2o. null, travna pri se zatrjuje, okolu 80,000 K vrednosti, dra/bi mu zarubljeue krave grozil Jonke je postal torej kar čez noč iz kupcu Francetu Hočevarju, da bo premožnega moža — berač! Veliko M	prej crknil, predno bo kravo stran škode ima tudi trgovec Pire, ktere-
•1« /ni< 1. jtial in da bo v njegovih rokah crk- mu so vse tri hiše zgorele. Največjo nil, či- .ra ponoči kje dobi, tudi je zaslugo, da se je ogenj omejil, ima proti njemu z gnojnimi vilami silil, mesar Strahulc. Požar se je namreč Ol 'si i jen je bil 11a 3 tedne težke ječe. že razširil do njegove hiše, kjer je •b-rnej Mave, kajžarja sin na Pla- stal ognjegasec z brizgalno cevjo, ninei, je bil tožen, da se je večkrat Dasi je bila nevarnost velika, da se proti pastirjema Janeza Kavčiča iz- vname tudi Strahulčeva hiša in se t". avgusM razil. da bode gospo i *-i ustrelil, da na ta način požar raztegne tudi na i Brin in,a .loma puško dvo e\ko in da mu drugi del trga, vendar je hotel ognje-l'! ' I'1'1 bo za 11 h M i gld. škode naredil. Sodi- gaseč, ne u videvajoč opasnosti, od-- ••■ ga je oprostilo, ker za njegovo hiteti na drugo stran. G. Strahulc obsodi »o ni bilo dovolj postavnih po- pa ga je s silo primoral. vztrajati na dalkov. Pripomniti je še, da obstoji prvotnem mestu. Temu ognjegaseu m «1 obtoženčevim očetom Andrejem' se je potem s pomočjo vojakov po-Maveein in Janezom Kavčičem že' srečilo ogenj v toliko omejiti, da ni st;iro sovraštvo. — Andrej Strutz.' prešel na drugi del trga. Koliko zavaroval ni agent, stanujoč v Spod.1 znaša v celem škoda, ki jo je prosilki. je po deželi s prosju-kti ino-j vzročil požar, se sedaj niti približno zeiiiskih srečk ljudi sleparil, da so to ne da določiti. Sreča je samo, da je
pogorelcev
ikra d c 11.
drža v ne j nji Ši-ki. je bil dne i.lskem gozdu z:i zaspal. Med tem njemu neka žen-
•liar.
kako "c. kr." delodajalec skrbi za svoje delavstvo. Rudniško ravnateljstvo svetuje svojemu delavcu, naj mu občina pomaga!!
Tatvina. lTletni hlapec Medved pri trgovcu Fr. Vivodi v Mariboru se je skril zvečer v trgovino ter vlomil ponoči v blagajno ter jo izropal Istotako je napravil že poprej v trgovini Prtečevi. Medveda so zaprli.
Požar v Malestičah na Koroškem. V sredo 13. avgusta je razsajal velik požar v Malestičah v beljaškem okraju. Goreti je začelo na kozolcu Koflerjeve gostilne. Kako je ogenj nastal, se ne ve. Poleg omenjene Koflerjeve gostilne z vsemi gospodarskimi poslopji je pogorela tudi šola in poslopje kmeta Mihclčiča. Koliko je požar provzročil škode, se še ne ve, sodi se, da okolu 50 do 80 tisoč kron. M ales tiče so slovenska vas, šola pa, ki je zgorela, je seveda nemška.
Požar v B o v c u. Dne 8. avgusta popoludne nastal je v Bovcu požar. Požar je nastal vsled tega, ker so šli otroci pod streho, kjer je bilo seno. ter so tam cvrli jajca. Požar se je naglo razširil in je pogorelo okolu 73 hiš, nevštevši hlevov in drugih gospodarskih poslopij. Zgorel je tudi jeden otrok, mogoče je ogenj zahteval še več človeških žrtev, toda. kar je domačinov, so vsi tako preplašeni in zmešani, da ne vedo niti za svoje ljudi.
Cradno poročilo pravi, da je zgorelo 70 hiš, med temi cerkev, občinska hiša, kaplanija, šola za pletenje čipk in ubožna hiša. Nad 50 rodbin je brez strehe. Uničeni so tudi vsi pridelki, živina in pohištvo. Ponesrečila je tudi jedna o»uLa. Nekega moža je razljuten bik, ko ga je hotel odvezati, zabodel in vsmrtil, in so morali bika orožniki ubiti. Plamen je bil tako velik, da je svit odseval celo do Žage.
izvirne srečke iz zapuščine umrle ce-; večin i pogorelcev bila zavarovana.
Klizabete. namenjene samo za: Vsled požara je najbolj prizadeta siromašne ljudi, in da je za vsako banka "Slavija", kteri bode treba iz-vas I • gotovo število določeno, koliko plačati zavarovancem okolu 200,000 da jih -itn- prodati in da mora vsak kron, tudi zavarovalnica "Generali" lastnik te srečke že po preteku jed- je oškodovana okroglih 50.000.
nega meseca, če ne več, vsaj 18 K j	--—
dobiti; tudi je pravil, da te vrste 1 Slovaki proti madjar-sn.-ke celo leto igrajo. Strutz je 11a s k emu jeziku. Predstojniki ne-ta način osleparil 27 strank za 152, katerih slovaških občin na Gorenjem K. Dne 10. mal. srpana je obtoženi, Ogrskem so vrnili komitatni uradni n i Orleui v dveh slučajih tudi zakri-.list z opazko: '*Ne razumemo mad-\il hudodelstvo nenravnosti; sodišče jarski. V slovaškem jeziku se bode ga je na ls mesecev težke ječe obso- sprejelo." Veliki župan je začel proti dilo. — Šimen Vodnik, posestnika dotičnim predstojnikom disciplinar- j sin iz Trate jo je brez dovoljenja po- «0 preiskavo, češ, da se ne sme trpeti pihal pred prvo naborno stavo v narodnostna politika v uradih. Ameriko, kjer je bival tri leta. Za- j	_
govarjal se je, da ui mogel zaradi' Prusija proti Poljakom, pomanjkanja denarja domov priti. Poljska sokolska društva so hotela Obsojen je bil na 14 dni strogega za- prirediti v Beutbenu veliko veselico, pora in na 10 K denarne globe. — Policija je slavnost prepovedala, skli-Franee (Vngle, posestnikov sin iz catelja, nekega poljskega grasčaka. Ribnega je bil oproščen hudodelstva zaprla ter ga izgnala kot ''nadležne-težke telesne poškodbe, ker se mu ni ga tujca."
moglo dokazati, da bi bil 011 20. mal.!	-
t ravna po vojaškem naboru pred že-, Nesporazumljenje na čr-lezuiško postajo v Radovljici z 110- nogorskem knežjem dvoru. Listi pozi 111 sunil Antona Mavriča.	j ročajo, da je v Črni gori huda opozi-
pae A mer drug. trelji mora oči.
veh I P-
dal, da v njegovi domovini Švici sploh jezdijo bike, katerim se nadene sedlo ter pritrdi v nos obroč, vsled česar postane bik nenevaren. Zaslišani so bili strokovnjaki, ki so vsi pritrdili, da je za mlade bike celo bolje, ako se jih jezdi, kakor pa če se jih vprega. Nevarnost za občinstvo je izključena. Stirlin je bil oproščen.
Kretanje parnikov.
V New York so dospeli:
Phoenicia, 27. avgusta iz Hamburga
s 751 pot. Carpathia, 27. avgusta iz Liverpoola
s 1063 pot. Lucania, 28. avgusta iz Liverpoola
s 1255 pot. La Lorraine, 28. avgusta iz IIa»-re s 1027 "pot. .
Dospeti imajo:
Philadelphia iz Southamptona. Moltke iz Hamburga. Arabic iz Liverpoola. Zeeland iz Antwerpena. Anchoria iz Glasgowa. Kronprinz Wilhelm iz Bremena. Barbarossa iz Bremena. Pottsdam iz Rotterdama.
Odpljuli so:
Cymric 2S. avg. v Liverpool. Kroonland avg. v Antwerpen. Hohenzollem 29. avg. v Genovo. Patricia 29. avg. v Hamburg. Umbria 29. avg. v Liverpool.
Odpljuli bodo:
Kaiser Wilhelm der Grosse 1. sept.
v Bremen. Carpathia 1. sept, v Liverpool. Rotterdam 2. sept, v Rotterdam. Philadelphia 2. sept, v Southampton Teutonic 2. sept, v Liverpool. Friedrich der Crosse 3. sept, v Bre men.
Moltke 3. sept, v Hamburg. La Lorraine 3. sept, v Havre. Arabic 4. sept, v Liverpool. Zeeland 5. sept, v Antwerpen. Anchoria 5. sept, v Glasgow. Palatia 5. sept, v Hamburg. Lueania 5. sept, v Liverpool. Phoenicia 5. sept, v Hamburg. Kronprinz Wilhelm 8. sept, v Bremen.
St. Louis 9. sept, v Southampton. Potsdam 9. sept, v Rotterdam. Germanic 9. sept, v Liverpool. Barbarossa 10. sept, v Bremen. Fuerst Bismarck 10. v Hamburg. La Tourraine 10. sept, v Havre. Cedric 11, sept, v Liverpool. Finland 12. sept, v Antwerpen. Princessin Irene 12. v Genovo. Pretoria 12. sept, v Hamburg. Ktruria 12. sept, v Liverpool.
BOLNIKI,
ki so se zaupljivo obrnili na UNIVERSAL MEDICAL INSTITUTE, se ss-l^-'v'-eLlj-uLjej©-
South Bend, Ind., 10. aprila 1903.
Velecenjeni gospod profesor-
Pet let sem trpel vsled tajnih boleznij, zaprtja in kroničnega iztoka. Mnogi .drav-niki so me zdravili, izdal sem nebroj denarja za zdravnike in zdravila, toda vse zastonj. Končno obrnil sem se na vaš zavod in po vporabi samo enrga /abojčka po Expressu mi poslanih zdravil, sem ozdravel; verujte mi, da vam b<xlera za to vedno hvale/en.
Peter Skorja.
San Jose, Cal., 3. maja 1903.
Spoštovan' gospod doktor:
Dolgo časi mučito me je trgnnje po udih. Mnogi zdravniki so nad mojim kroničnim revmatizmom obupali. Našel sem ljubo zdravje Še le vsled vaših zdravil ter se izmed vseh tamkajšnjih zdravnikov, posebno vam kot strokovnjaku v tej stroki prav toplo zahvaljujem.	Jakob 1'rbas.
Copper Clifl Ont , Canada.
Blagorodni gospod:
S svojimi 2S leti počel sem zgubljati lase in brke. ter sem v t*ku dveh "et rabil vedno patentirana zkravila vode in mazila, toda brezvspesno. Se le ko sem začui glas o vašem zavodu, pisal sem vam ter dobil po Ekspresu zdravila, ki so mi ne le preprečila izpadanje las, temveč mi celo pospešujejo rast istih. I/čistil sem si tudi kri s temi zdravili.
Martin Fehar.
Kakor razvidite iz zahvalnih pisem, ktera mi dan na dali prihajajo, so po Ekspresu odposlana zdravi lama šega zavoda povsem zanesljiva in gotovo pomagajo.
UNIVERSAL MEDICAL INSTITUTE ni zavod za milostno zdravljenje, nego je nov zavod, ki obstoji iz zdravnikov vešča kov, kterih vsak zastopa svoje vrste bolezni. V-s.ik nov došli slučaj bolezni se najprej v navzočnosti vseh zdravnikov presodi, kake vrste bolezen je, ter se potem odstopi dotičiiemu zdravniku vešča k 11, v čegar stroko spada. Za sledeče bolezni ima ta zavod svoje strokovnjake:
REVMATIZEM — SRČNE BOLEZNI. — OTEKLO KOZO — BOLEZNI NA OfEH, USESIH, NOSU. VRATU. ALI NA PRmH — AKO ZGUBITE LASE — AKO STE BOLMI NA ŽELODCU, NA MATERNICI. — AKO IMATE HEMEK0IDE — SPOLSKE BOLEZNI — ONEMOGLOST PRI SPOLSKEM OBČEVANJU — AKO SI E NERVOZNI — AKO NEPRAVILNO PREBAVLJATE. — IMATE ASTMO, KAŠLJATE — NE ČUTITE — AKO STE BOLNI NA MEHURJU, LEDVICAH, JETRIH, itd , itd.
Ste li blizo ali daleč, samo ako imate zaupanje, lahko ozdravite. Za Vaše ozdravljenje posvetoval se bode vc> v tem zavodu nahajajoči se zbor zdravnikov.
Ako vas ni mogoče ozdraviti, se vaš slučaj ne sprejme in se vam to k alklm po; 111 na/nani da ne meče e brezkoristno vašega drazega denarja. Ako ste pa. ozd: ■ >. 1 in profesor strokovnjak oddelka, v kterega spada vaša bolezen, razvidi, da morate takoj s 7-Ir.v-ljenjem začeti, pripravil \ani IkkIc potrebna .dravila. Zavod vam jih bode po Eks[ resu takoj odposlal v kterikoli kraj Zjed. držav, Kanade ali Mehike. Le ta po Ekspresu vam pri-poslana zdravila sprejmite brezpogojno, br.v. ozira na itak slepo ceno, kaiti ona vas bt.de gotovo ozdravila.
Ako nimate sredstev sprejeti priposlana Vam zdravila, je bolje, da se niti na naš zavod ne obrnete, ker naš zavod ni zavod za ,,v Boga ime".
Ako ste blizo, pridite osobno, ako ste daleč proč, pišite v vašem maternem jeziku prejeli boste v istem jeziku i odgovor in nayodila. Tu vam je naš naslov:
UNIVERSAL MEDICAL INSTITUTE
30 WEST 29th ST., blizu B'way,	NEW YORK.
Uradne ure
Vsaki dan od 10. d>- 12 dop. in od 2. do 7. ure zvečer. Ob nedeljah od 10. do 1. ure popoludne.
SLUŽBO BOBI dekla, ktera je vajena kuhati. Več pove: Ignac Miklič, Box 582, Salida. Colo.
Naročajte in priporočajte .Glas Naroda".
KJE JE?
S e h n t e, doma
V
Peter S c h n t e, doma iz Vimo-lja it. 11. občina ('eple, v Ameriki je /e net let. Njegov naslov bi rad zvedel njegov bratranec." John Schutte, Box no:;. Lead vi lie, Colo.
V. Je- e nic se piše *"S1. N." : Tukajšnji podjetnik v kumerioloinu, žid Fiibianv. jw»stopa s svojimi d.-lavei /e popolnoma nečloveški. mu dovolj, da je dobil <mI Jeseničanov kainenolom za smešno nizko ceno, sedaj odira še uboge delavce na nezaslišan način. Izmeni neštetih slučajev naj navedem le je« 1 nega, ki s«? j«- prijM-til zadnje dni. Brc«! tmni tedni je privabil s < "eškega kaiu-nosekov, obljubljal jim je plače —-4 krone na dan in hrano za 2f» kr. l)e-
bivci so se dali premotiti sladkim l>e-sedani in rc> prišli. Toda mesto obljubi jenih t K, jim je <lal Fabia-ny plače p<> '2 K 20 vin., hrano pa so morali plačat i po 7<> kr. Ko so delavci protestirali proti takemu postopanju. jih je spodil iz službe in naščuval nanje hišk«1 delavce. Delavci so sedaj poslali svarilo v ee-ške liste, naj s«' delavci ne dajo premotiti sladkim in varljivim besedam takih delodajalcev.
cija proti uvedbi monopola na tobak Zaprli so v Trzinu neko Eliza-' in proti povišanju davkov. Opozicijo be to I\eeelj. njenega sina Josipa in podpira baje kneževič Mirko satll. njeno hči Marijo, ker so na sumu, da' ^ tega je nastal celo prepir nu-d so svojo precej premožno sorodnico knezom in njegovim drugim sinom. Marijo Kecelj zavratno umorili na Tfim» razporu se pripisuje tudi dej-
KEDO IMA ZELJO,
da se mu zdravje hitro in gotovo povrne, če je bolan?
Vsakemu takemu prijioročamo samo jed nega zdravnika, namreč DR. E. 6. DRAKE, prvega zdravniškega upravitelja NATIONAL MEDICAL ASSOCIATION, kakor tudi zdravnika vseučilišča države New York in Pennsylvanije, kteri je po 311etnem vspešnem delovanju dokazal, da ni težke, stare in zanemarjene bolezni, pa bodisi pri možkih, ženskih ali otrocih, da bi je on sigurno In vspešno ne ozdravil.
Da se njemu posreči vsako resno in težko Imlezen ozdraviti, prihaja od tod, ker je on posvetil vse svoje življenje in sv« »j ]M»ziv zdravljenju bolnikov; dočim je njegovo glavno načelo, da jih ne le samo ozdravi, temveč popolnoma ozdravi ter reši muk in bolečin. On jamči, tla ozdravi vsacega bolnika, kteri se mu poveri v svrho zdravljen ja, in sicer v najkrajšem času, kar zamore vsaki čas dokazati in o čemur dokazujejo sj>o-daj objavljena pisma. Zato 11111 pa tudi vsaki dan pišejo neštevilni i*> več tisoč milj oddaljeni bolniki, kteri ga prosijo za pomoč. Zadostuje jedno pismo; v njem opišite bolezen, kako se počutite iti kje vua boli. Pismo pošljite jki fiošti na zdolaj označeni naslov, na kar liode on temeljito pregledal vaš slučaj ter vam p«»sial iskreni nasvet in naznanilo, je li mogoče vašo bolezen ozdraviti ali ne.
Glavni zdravniški upravitelj DR. DRAKE je zvršil z najboljšim vspehom medicinske nauke v najboljših svetovnih vseučiliščih; on si jt> v največjih bolnišnicah in zdravilnih zavodih pridobil mnogo izkušenj ter je dobil priznanje od zdravnikov, kteri somu za zasluge darovali naučno povelje ali diplomo priznanja. On zdravi sam vsacega liolnika, kteri se nanj obrne, in si«-er ne le s svojim pomožnim zdravnikom, temveč vedno le s špecijalistom strokovnjakom.
POSEBNO PA KAGLAŠAM0, DA NA SVETU NI ZDRAVNIKA, NITI PROFESORJA, KTERI BI ZAM0GEL SAM VSAKO BOLEZEN OZDRAVITI. O SIJAJNEM VSPEHL ZDRAVNIŠKEGA UPRAVITELJA DR. DRAKEJA NE MORE NIHČE DVOMITI.
DOKAZI GOVORE!
Tu objavljena pisma svedočijo o njegovem sijajnem vspehu.
ta način, «la so jo obesili.
Izginil je 311etni posestnik Frane < u.š iz Senčaka pri Ptuju. 8. avgustu je bil poklican k sodišču za pričo ter se ni več vrnil domov.
stvo, da knez ni izročil deželne uprave princu Mirku, ko je odpotoval prestolonaslednik Danilo v inozemstvo, ampak vojvodi Boži Petroviču, kateremu so se dala najobširnejša pooblastila glede uprave. Koliko je na tem resnice, se seveda ne ve!
Idrijski erarični dela-j večna cesti! I11 zopet se je do- j prodil v Idriji slučaj, ki je najlepši komentar za tamošnjo stanovalsko mizerijo. Dne 10. avgusta je sodišče 1
prisilno izpraznilo stanovanje rudni-1 Ali 8e sme bika j e z: d i t T ? skega delavca F. L., ker si ni mogel pred graškim sodiščem je bil obto-pravočasno preskrbeti drugje stano- žen 25letni gospodarski pristav J. vanja. Sedaj pa se "c. kr." rudar Stirlin iz Strassganga, da je po cesti nahaja na ulici s svojo ženo in tremi jezdil bika ter s tem spravil v nevar-i malimi otroci. To kaže v svetli luči, nost pasante. Obtoženec je izpovi
Dano 13. julija 1903. Stanujem 101 2nd Ave., Johnstown, Fa. Spoštovani g. doktor!
Vsakemu rojaku priporočam gl. zdravniškega upravitelja dr. Drakeja, kteri me je po ▼ečmesečnej bolezni, namreč kaiaru v glavi, v par dnevih ozdravil, dasiravno se drugim odličnim zdravnikom to ni posrečilo. Poleg tega me pa dr. Drake ni niti videl, kajti jaz sem duš samo jednim pismom naznanil mojo mojo bolezen, na kar me je popo'noma ozdra vil. S spoštovanjem	Andrej Slava.
Pittsburg, Pa., 15. julija I903. Spcšt. g. gl. zdravniški upravitelj!
Ne morem drugače, nego da se vam javno zahvalim za plemenitostj da ste me od moje stare bolezni na pljučih ozdravili. Boloval sem več nego 5 let. Zdravili so me razni zdravniki in profesorji, toda vse je bilo zaman, dokler se nisem do vas obrnil, na kar ste me kljub oddaljenosti v 35 dnevih popolnoma ozdravili, ne da bi me videli. Srčna vam hvala! Bog z vami!
Nikolaj Ljubič.
Indianapolis, Ind., 12. jul'ja 1903.
Visokospoštovani g. zdrav, upravitelj!
Na svetu ni peresa, s kterim bi zamogel opisati našo zahvalnost, ktero sem vam dol-ien jaz in moja soproga, kajti njej ste rešili življenje, ktero bi zgubila radi resne bolezni na maternici. Zdravilo jo je več zdravnikov, ali pomagal jej ni nihče, dokler se ni do vas obrnila. Bolela jo je maternica, ledja in kosti, a vi, kteri jo niste niti videli, ste jo po pismenem opisu njene bolezni popolnoma ozdravili. Hvala vam!	Janez Petrovič in soproga«

Ako ste bolni! Ako bolnjete za kterokoli, resno, staro, zanemarjeno boleznijo, potem ne obupajte in ne čakajte, temveč pišite v materinem jeziku glavnemu zdravniškemu upravitelju DR. DKAKE-JU.
Zavod je odprt ob delavnikih od 10. ure dop. do 5. ure popoludne in ob nedeljah ter praznikih od 10. ure dop. do 1. ure pop. — Pisma naslovite:
DR. E. G. DRAKE
NATIONAL MEDICAL ASSOCIATION
34 WEST 36th ST^ NEW YORK CITY, IN. Y.
Bratje in sestre.
Spisal Hugo B e r t s c h.
(Konec.)
Tn zopet je solnce čarobno posvetilo izza oblakov. Darovalka luči in življenja je skušala že v desetič potom zvijače doseči svoj namen, na-vžiti se do sita, ali pa vsaj vroče poljubiti bolehna lica bolnega para. Toda dragocena luč se j«- vedno morala umakniti odprtemu rudečesmu solneobranu in sijati na knjigo, ktera je ležala v pesku; in poželjivo, kakor da je knjiga, ne pa čitateljiea namen njegovega prihoda iz nebeške višine, pričel je citati vladar višine:
"Morska zvezda. Roman. Spisal Tom Pratt. (Sesti do deseti tisoč.)"
In kakor žareča radost, vzdigal je knjigo — na svojih žarkih gori in doli, liki ladiji po naravi, predoč mrtva trupla in duševna čuvstva.
Naenkrat je pričel veti morski veter v odprto knjigo, da so se listi tresli, kakor divji, nagajivi deček, in da je padal pesek na listove.
In zopet je lepa ženska prijela za knjigo ter pri tem položila solneo-bran na zemljo. Toda sedaj ni čita-la. Radostnimi očmi je zrla na veseleče in po obrežju skakajoče otroke. na kar so se njeni pogledi vstavili na j"ilnorokeni možu. kteri je stal pri nežnej deci kot varuh in učitelj. In ta mož je pisatelj lepe knjige, katero je držala ona v roki, ktero je čitala in zopet čitala. kakor se moli očenaš nešteviluokrat. I)a, oni jednoroki pohabljence, oni ubogi prosjak je koval z zaupanjem v Boga in obupom tudi najmrzleja in naj-topleja srca, kakor se kuje najtrjo kovino, da lete iskre na vse strani. In ta jednoroki pisatelj je njen mož. njen ljubi, dragi Tom. Krog njenih otročje sladkih usten igral se je nasmeh, kteri je prihajal vedno višje na njena lica; — in sence na njenem čelu so se umaknile. Na polupota sta se neprijatelja srečala in krasne Evine oči so se pričele Iresti vsled pritiska prepirajočih se gostov na njenem obrazu in vroče solze so pričele padati na pesek, na obleko, na lase dečka, na knjigo, ktera jc bila njen in dečkov ter vseh ostalih rešitelj.
Ko se je izjokala, in ko se je v njenih očeh pojavila zadnja solza ter ko je bilo slišati njen zadnji vzdih, kteri je tvoril prehod od viharja k miru — dozdevalo se jej je, kakor da svet >e nikoli ni bil tako lep, nego baš takrat. Svet. kakor daleč sega nj»>no oko. se razprostira morje, in morje ter nebo, kakor dve razprostrti roki. kteri grlita njo in ljubo deco. Kar so valovi šepetali, bilo je čuti kakor govorica dobrohotnih glasov. Kar so pele vode in kar so klicali otroci — vse to je bilo jod na jedina divnokrasna. ljubka pesem — in oblaki so .-e nakopičevali v razne skupine in postave, in pei valov se je spremenila v ljubke oli.aze in vsaka stvar je postala lepa.
Evo jih končno mrtvih in izmučenih skrbi in bojazni, — minolost sli-! či groznej noči brez spanja. S čuvat vi, kakoršna je zamogel imeti le! Izveličar, ko je prišel prvič v nebesa, misli ona sedaj na svojo daljno domovino na mrzlem severu — na visoke gore domovine, na divje gozde na popotnikovo pesem, ktera je do-vedla njene stariše preko morja v široko ravnino Mississippi, na mukotrpno delo in pomanjkanje ubozih v ptujej deželi — na očetovo rano smrt
—	na smrt svoje matere— osamel os t v dobi sirotovanja — na noči, ktere je zajedno z angel j i premolila v svo-jej tihe j sobici — na strašne nevarnosti. ktere se liki kač ovijajo krog dekliškega telesa, ktero je tako mlado, tako krasno in tako siromaški ubogo — na nedeljo, ktero je preživela na pokopališču v St. Louisu — na Tomovo izpovedanje — na prvo luč po dolge j temi — na raj ljubezni
—	na dvojni sad poroke — največjo srečo na svetu — ah! na Elzino smrt
—	na soprogovo nesrečo — na solze
—	bedo — lakoto in obup. Kakor snežni plazovi obiskala je i>oteni nesreča za nesrečo njeno domovje. In sredi tega se je pojavil krik iz daljine: Jennie j«' v Montani zmrznila — Jaunini otroei bodo poginoli — nasty! bode konec vsega in Boga ni nikjer na svetu!
In potem, potem — kako previdno je oso« i a ravnala! Največja nesreča
je postala sreča: odrezana levica prisilila je ubogo osirotelo desnico k samostojnosti, da je v svojem samostojnem delu pričela takoj z onim, kar je najplemeniteje: s združenjem idealov... Tako je pisal pohabljenec Tom svojo prvo knjigo: "Mo
zvezdo".
In evo sreče! Knjiga ugaja. Oi-ta^elji žele še več. In Tom Pratt bode nadalje pisal — mora nadalje pisati, ker ga v to sili dolžnost do žene in otrok, zahvala Bogu, njegovemu stvarniku — in veselje do dela
Tudi najdaljšim nočem sledi ju tro!
O, čemu moramo trpeti, živeti? Da smemo umreti? — Ne, da zamo remo zopet vstati I — Kovati bolečin«. slično kladivu, ktero kuje ve-
rige, spajajoče ves človeški rod. In ako imamo na stotisoče poti, ki vodijo iz nič v sedanjost, iz podivjanosti v plemenitost, iz borbe za obstanek v srečo in k Bogu, — vsa pota vodijo preko tužno, slane pustinje: bolesti.
Toda solze so že davno našle najkrajšo pot, in najboljši vodnik je ter ostane hrepenenje....
Nekaj časa je deček že probujen in gleda v daljino. On vidi igranje oblakov nad seboj in brezmejni sinji svet; posluša šumenje valovečega morja, njegovo dihanje — in vsa ta čudesa store, da postanejo njegovi živci izmučeni.
Potem postane biti lepa ženska zamišljena in se zopet zaveda ter gleda v odprte oči svojega varovanca. Njene prsi napolni radost. Potem se jc pripognila in poljubila dečkovo čelo ter dejala: "Dobro jutro, Willie! Sili dobro spal 'C7
Mesto odgovora, pojavil se je na njegovih ustnah 'dobrosrčen nasmeh.
"In ali mi bodeš povedal dragee. 1;.1 j si lepega sanjal, med tem ko ti je morje pelo svoje pesmi i"
Dečkov obraz se je hipoma spremenil. Na njem se je pojavila srčna bolest, kajti on je odprl in zopet zaprl svoje oči.
"Ne?" pritoževala se je ženska. Toda naenkrat se je prestrašila — e dečku umaknila — počasu so se povečale njene oči in so tako obstale.
Dvakrat je prikimal deček, kakor !.i bi hotel izustiti dvojni "da".
In tudi lepa ženska je prikimala.
Oba sta se razumela, dete jc bilo mikaj in je obiskalo. Koga? Ostav-Ijeno materino gomilo.
Nad 33 let so jo obnašal Dr. RicHTERJEV
SVETOVNI, PRENOVLJENI
"SIDRO"
Pata Eipeller
kot najboljši lek zoper
reumatFzem,
F0E0STNIC0, P 0 DAG E 0 itd-
in razno roumatične neprilike.
SAHO ; 25ct. in 50ct. v veh lekarnah ali pri
F. At Richter & Co.
215 Pearl Street, New York.
■V323
International Manufacturing Company
Box 948, New York City, N. Y-
Priporoča slavnim si ivenskim, hrvatskim in ustalim slovanskim drultvam svojo bogato zalogo
cerkvenih in društvenih zastav, društvenih znakov (Badges in regalije), gumbe, čepice in uniforme za slovanska društva. — Raznih društvenih pečatov iz gumija, vlitega železa (Seal Press), žepnih pečatov (Packet Sea' Press), gvmas'ih črk za samostojni tisk v skrinjicah; igralnih Skrinjic, lajn, kitar, goselj, mandolin, harmonik. orgeljc. ur (zlate, srebrne in nikelna-ste), uhanov, prstanov, kravatnih igelj, ženskih zapestnic, verižie in verižnih na-kitov, nožev, britev, škarij, itd., itd.
Velika znloga najnovejših
WEW GEIVI SAFETY RAZORS
(varnostnih britev)
ktere najtopleje priporočamo vsem premogarj m, rudarjem, tovarniškim delavcem in vsem onim, kteri se ne znajo briti in ne ljubijo svoj denar dajati brivcem; v elegantnih šatuljah
od $2.00 dalje.
Grafofoni. fonograti, amr teur-lVogratični ai arati, camere itd, — Bogata zaloga godbenih inštrumentov, ktere tudi na zahtev popravljamo. Dopisujete v vseh modenvh jezikih. Za odgovore piiposlati je znamko za 2 centa.
INTERNATIONAL MANUFACTURING COMPANY,
P. 0. Rox 94S, NEW YORK CUT, N. Y.
telefon kadar dospeš na kako postajo v New York in veš kako priti k Fr. Sakserjtj. Pokliči številko 3795 Cortland in govori slovensko.
J« Radmelich
priporoča Slovencem in Hrvatom svoj
Compagnie Generale Transatlantiqp,
Francoska parobrodna družba
DIREKTNA ČRTA DO HAVRE-PARIS-SVICO-INNSBRUK LJUBLJANA.
POŠTNI PARNIKI SO: am d« vljfckm------------------
Matija, Pogorele
,La Lorraine", , JLa Savoie", s »La Touraine'*, jL'Aqaitaine", ,,La Bretagne"............
I2.000 ion. I2.000 ,, 10.000 „ IO.OOC ,,
8.000
35.000 kors'rtcih
25.000	,,
•2 OOO	„	,,
16-OOC
9.OOO	,.	,
9.OOO
9.OOO	„	,
prodajalec V

UE, VERIŽIC, UHANOV,
murčkov iz reškega zlata in druge zlatnine
BOGATA ZALOGA RAZNIH KNJIG.
Novi cenik knjig in zlatnine pošljem jtostnine prosto. Pište ponj.
Cene liram so naslednje:
Boss ease i?0 let garancijo: 16 Size 7 Jewels	$15.—
„ „ 1"» „ $18.—
Boss ease 2r> let garancije: 1C> Size 7 Jewels	$25.—
„ ,, 1 t ,,	$30.—
$f>.—
.' i 1<4-1 ure 7 Jewels 15 Jewels Waltham Kiebrne ure z enim pokrovom	812.— Srebrne ure z 2 pokrovoma 8IG.— in višje.
O pom bit. Vse zlate ure so z dvojnim pokrovom. Kolesovje pri naštetih urah je Elgin ali Waltham, kakoršnoga kdo želi. Blago poši jam po Express. Vse moje blago je garantirano. 1 tazpr<ubijalcem knjig dajem rabat (popust) p<» pismenem dogovoru. Matiji zneski naj se poši jajo v poštnih znamkah. Naslov v naroebo knjig je, napraviti:
311. POGORELO, Rox 2*2(1, Wakefield, Midi.
Naročila za ure in vse druge stvari pa naj se od sedaj naprej po šil jajo i*>d naslovom:
«	Care of B. Schuette,
HL, Fogorelc, ^ State St., Chicago, 111.
Hočeš razveseliti svojega moža?
Da! Dobro! Kit pi ter post reži svojemu možu z lepim kosom pečenke, kakoršno dobiš pri
Martin Geršicu,
301 Northern Avenue, Pueblo, Colo.
Telefon: 439 Union.
Pri]>oroea se rojake. Martin Cieršič, lastni.
r^P Govori so v vseh slovanskih jezikih. :n dragim bratom Slovanom
436 Watson Avenue, Butte, Mont.
Vedno bodem točil sveže pivo, f!na kaliforniska vina, vsake vrste *smnie, prodajal izvrstne sniodke i n ptuji^.i postregel s tečnimi jedili.
Za obilen jxxset se priporoma J. RADMELICH, 436 Watson Avenue, Butte, Mont.

89 E. Madison Sti*oot,
Chicago, 111.
NAZNANILO-
Podpisani naznanjam rojakom lovencem in Hrvatom, da imam voj le])0 urejeni
SALOON,
98 Corner it b & Bryant Street,
San Francisco, CaL
Vedno točim sveže pivo, dobra kalifornijska v i 11 a, vsakovrstni' 'ji! vhiskey ter brandy, fine sniodke! T t d. Preskrbim stanovanje in hrano j r najboljšo postrežbo.	j P
V obilen obisk se priporoča: 31dc)	iohn Puhelt.
Slika predstavlja srebrno uro 7.a go spode. 18 Size Screw IJ navijak.
Cena uram: Nikel ura.......$ «.00
Srebrna ura......
Screw navijak.....$12.00
Srebrna ura......
z dvema pokrovima JplS.OO
Ako Selite uro s 15. komni, potem priložite $2.00 navedenim cenara:
Cena ,,Fahvs Cases Gold-
field" jamčene 20 let: 10 Size 7 kamnov $15.00 10 " 15 " $18.00 IS " 7 " $14.00 IS " 15 " $17.00 C» Size ura za da*ne S kamnov........$U.OO
Math. Grahek,
201—1203 Gor. Mosa in Santa Fee Ave. PUEBLO, COLORADO,
riporoča slovenskemu in hrvatski tu občinstvu svojo veliko zaloge ložkih oblek in obuval vsake vr ie, kakor tudi svojo bogato zalogo
pcerijsta Map
i zeleznine : v zalogi ima tudi Tn .erjevo grenko vino.
gjtt Pošiljam denarje v stari omovino najceneje in najhitreje
•r sem v zvezi z gosp. Fr. Sakser-rm v New Yorku. Za. obilen obisk se priporoča
MATH. GRAHEK. lastnik.
Svoji k svojim!
Josip Gorišeh,
51.10 Rubby St., Pittsburg, Pa.,
zastopnik "Glas Naroda".
Pošiljam DENAR v Evropo no
v
I n e v n em kurzu, hitro'; preskrbujem prevozne karte za vse paro-I»rodne črte. V zvezi sem z g. F r. Sakserjem v New Yorku.
Zastopnik tvrdke Jos. Triner, Chicago, 111., ter imam zdravilno grenko gtva! vino vedno v zalogi.
Opomba: Vse ure s<- nnjlv>Ijse delo Elgin in Waltham ter jamčene glede kakovosti. Za obile naročbe se orinoročam
89
Jacob Stonich^
E. Madison Street, CHICAGO, ILL.
„La Champagne".............------------------ 8.000 ,
La Gascogne",...........................-— S.cmX' ,
Parniki odpijujejo od seda;, naprej večno t : Setrtiib oi 10 uri dopoludne.
Paru i ki odpijujejo i* pnsta r.6>>& ktv 42 N rt h Tvr " ;» ' c-t'
La Lorraine La Touraine *La Savoie
La Gaseogne La Lretag^ne
K3T" Parniki z
3. sej »t. 19o:i. 10. sept. 1903. 17. sept. 1903. 19. sept. i9o:i. 24. sej »t. 1903.
*La Ln-raine
La Cbampaj;iie
*La Tcurainc *La Savoie
L okt. 1903. oktobra 1903.
8. okt. 1903. 15. okt. 1903.
zvezdo zaznamovani imajo po dvs vijaka.
fahavaa »t-^Jiji.: H BRtUL W AV. NKW V0RK
Holland-America Line
(H0I.1 i N P-A M F K1Š K A f s? T A)
vozi kraljevo njzozs;nst 3 in p3.: t« l\ ■ n n h držav
med NEW YORKOM U E0IIE8MM0M preko
Boulogne-Siir-Mer.
NOORDAM, parnik z dvojnim vijakom, 12,~»00 ton.
BYNDAM, parnik z dvojnim vija kom, 12,5U(> ton.
POTSDAM, varnik z dvojnim vijakom, 12,500 ton.
STATEMDAW, parnik z dvojnim vijakom, 10,o00 ton.
ROTTERDAM, parnik z dvojnim vijakom, S300 ton.
^ Najceneja vožnja do ali od vseh krajev južne Avstrije,
Radi eene f^lej na jioseltej objavljenih listinah.
Parobrodna črta ima svoje pisarne v mestih.:
DUNAJ, I. Kolowratring io. TRST, št. 7 Prosta luka.
INOMOST, 3 Rudolfstrasse. BRNO, Krona.
I' a miki o d pl j n j e j o: Iz ROTTERDAM A vsak eetrti-k in iz NFAV YOU 1CA ~----_ ob 10. m i zjutraj.
vsako sredo
HOLLAND-AMERICA LINE,
39 Broadway, NEW YORK. 90-2 Dearborn St., ( HK AOO, ILL.
IP
I STAI LINE
(Pr:^i:5snorsfea i)arobro<»na <lr«;ba j,i;udera zvezda")
posreduje redno vožnjo s pošLnimi parniki med
New Yorkorn in Antwerpenom, ' + ^ * * + ^ * * * * * philadelphijo in Antwerpenom.
NAZNANILO*
Slovensko podporno društvo sv. Alojzija št. 31. J. S. K. J. v Brad-docku. Pa., ima svoje redne mesečne seje vsako četrto nedeljo v mesecu, v dvorani Mr. Kečmajerja. Rankin I^nnsylvania.
Za tekoče leto bili so izvoljeni sledeči uradniki:
Ivan Germ, predsednikom, 1103 Cherry Alley, Braddock, Pa.; Matevž Kikil, podpredsednikom, 854 Cherry Alley, Braddock, Pa.; Jakob Knez, I tajnikom, 1104 Cherry Alley, Braddock, Pa.; Anton Sotler, Box 142, II tajnikom, Linhard, Pa.; Alojzij Horvat, blagajnikom, Box 154, Linhard, Pa.; Ivan Germ, zastopnikom.
Odborniki: Jos. Pere, Ivan Zponc. Frank Šetina, Jakob Maček. Zastavonoša: Josip Troha. Maršali-' Ivan. Troha, Ivan Martinie in Jos. Zefran.
Opombo. Tem potom se društveni-ki društva sv. Alojzija opominjajo, da v najkrajšem času poravnajo svoj dolg, ali pa da se pismeno obrnejo do I. tajnika, da se jim podaljša obrok ker inače jih mora društvo suspendirati.
Drustveniki	v prid dru-
ODBOR.
Math. Grill,
1548 St. Clair St, Cleveland, Ohio.
Priporoča rojakom svoja
izvrstna vina.
Rudeče vino po 45 ct. pal., belo ]>o 65 ct. gjalon. Najboljši domači d rožni k štiri galone za $11. Za Ohio, Pennsylvanijo in Illinois plačam prevozne stroške in dam poso do zastonj. Vino je najboljše vrste 1 er ga imnm skupaj v sodih ]>o 1200 £Talon. Pošljem g? ne manj kot 25 galon.
4 apr il Narecilom je priložiti denar.
Prevaža polnike s sledečimi poštnimi parniki:
VADERLAND dva vijaka US99 ton. ^EELANB............11905 ton.
KR00NLAN0..........127G0 ton.
FINNLAND............127G0ton.
Pri cenah za modkrovje so vpoštete vse potrebščine, dobra hrana, najholjš:i postrežba.
I*ot čez Antwcrpcn jc jod na najkrajših in naj prijetnejših za potnike iz ali v Avstrijo: na Kranjsko, ŠStajej-sko, Koroško, Pri morje, Hrvatsko, Dalmacijo in drugo dele Avstrije.
Iz NEW YORK A odpijujejo parniki vsako solx>to ob 10. uri dopoludne od jtomola štev. 14 ob vznožju Fnlton Street.— Iz PHILA-UELPHIJE vsako drugo sredo od ]M»inola ob vznožju Washington St.
Glede vprašanj al i kupovanja v o ž n j i h listkov se je obrniti na:
Office, Z3 Broadway, New York City.
Cor. Dearborn & Washington Sts., CII10AGO. — Cor. 3rd & Pine Sts, ST. LOUIS. — 3U Montgomery St., SAN FRANCISCO, ali ua njene zastopnike.