ŠTORKLJA - ALI RES PRINAŠA OTROKE ALI SAMO ŠTORKLJA?
JANEZ KEBER
Preden odgovorim na vprašanji, se mi zdi potrebno, da na kratko predstavim to nenavadno in redko ptico. Štorklja je »velika močvirska ptica selivka z belim perjem po telesu, črnimi perutmi in dolgimi nogami«.1 Značilna je tudi po tem, da gnezdi na strehah in se podobno kot lastovke vrača ob začetku pomladi. Lastovke in štorklje so torej znanilke pomladi.2 To je za štorkljo sicer manj znano, ker pri nas ni tako razširjena kot lastovka, je pa obenem tesno povezano z odgovorom na prvo v naslovu postavljeno vprašanje.
Pri predstavljanju štorklje seveda ni mogoče iti mimo njenega imena. F. Erjavec3 navaja naslednja imena: bogdal, štorklja, štrk, Strok, roda, žabo golt. Splošnoslovenski naziv štorklja ter narečno štrk in strok izhajajo iz nemškega naziva der S torek, izraz roda pa jc znan v srbohrvaščini. Naziv žabogolt nam pove, da so žabe najbolj pogost plen štorkelj.4 Poimenovanje bogdal je tudi v zvezi z odgovorom na prvo v naslovu postavljeno vprašanje: »Ali štorklja res prinaša otroke?« Po tradicionalni krščanski vzgoji je bilo v zakonu pač toliko otrok, kolikor jih je »Bog dal«. Latinsko ime za štorkljo je Ciconia: iz tega v italijanščini cicogna, v francoščini cigogne, v španščini cigüeña. V poljščini in slovaščini se štorklja imenuje bocian, v kašubščini bocón, v ruščini ais t, v češcini čdp itd.
Izhajajoč iz slovenskega naziva bogdal, je mogoče tudi domnevati, da je štorklja sveta ptica. To domnevo potrjujeta splošna5 in krščanska simbolika, Tako je po krščanski simboliki »štorklja simbol razumnosti in budnosti, pobožnosti in čistosti. Povezuje se z Marijinim oznanjenjem, ker tako kot štorklja napoveduje prihod pomladi, tako tudi Oznanjenje napoveduje prihod Kristusa. Morda sodobno evropsko izročilo, po katerem štorklje prinašajo novorojenčke njihovim materam, izhaja iz povezovanja štorklje z Oznanjenjem.6 V zvezi s tem obstaja ponekod pravi kult štorklje. Tako npr. štorkljo zelo častijo KaŠubi. Ne smejo je vznemirjati, kaj šele ubijati. Uboj štorklje lahko prinese nesrečo na vso vas: ali zgori vas ali toča uniči posevke na poljih. Štorklja naj bi tudi slutila požar in nekaj dni prej zapustila svoje gnezdo, opozarjajoč s tem ljudi pred grozečo nesrečo. Po pričevanju iz Cieszenia pa bi moralo biti v vsaki vasi vsaj eno štorkljino gnezdo.'
Poučeni s kratkim pogledom v simboliko in kult štorklje se vračamo k uvodnemu vprašanju. V zvezi s tem, kakšen bi bil današnji odgovor,
74
navajam lale zgled: Večina staršev se dandanes že zaveda, da bi na vprašanje svojega otroka: Kako sem prišel na svet? ne smeli odgovarjati: »Prinesla te je štorklja, kupili smo te v trgovini« itd.'s Da pa so bili odgovori v ne tako »davni preteklosti« pritrdilni, dokazujejo izrazi v posameznih jezikih, npr. v slovenščini - evfemistično štorklja ti bo prinesla bratca »rodil se ti bo bratec«; v nemščini - pogovorno der Storch kommt zu jemandem (dobesedno: Štorklja pride h komu) »štorklja bo prinesla otroka« ali novejše der Storch hat angerufen (dobesedno: Štorklja je poklicala) »dobila bo otroka« ter pogovorno šaljivo der Storch hat sie ins Bein gebissen (dobesedno: štorklja jo je kljunila«) ali sie ist vom Storch gebissen v pomenu »noseča je; dobila bo otroka; rodila bo«; v italijanščini
-	attende la cicogna (dobesedno: pričakuje štorkljo) »rodila bo« in e arrivata la cicogna (dobesedno: prišla je štorklja) »rodila je«; v slovaščini
-	prišiel bocian »rodil se je otrok«; bociart ti doniesl bračeka, sestričku »dobil st bratca, sestrico«; češko - priletel k nim cap; čdp jim prinesl defatko; čdp jim zaklepal na okno (dobesedno: štorklja jim je potrkala na okno) vse v pomenu »rodil se jim je otrok«; poljsko - wierzyč w hociany (dobesedno: verjeti v štorklje) »naivno verjeti, da štorklje prinašajo novorojenčke, biti naiven«; kašubsko - u nih bocdn nad korninem lata (dobesedno: pri njih štorklja nad dimnikom leta) v pomenu »pri njih je možno pričakovati povečanje družine« ter ja /?yccon včklepol (dobesedno: štorklja jo je skljuvala) v pomenu »zanosila je izven zakona«.10
Obravnavano »poslanstvo« štorklje - prinašanje otrok - pa ima svojo slabo stran. Ker je ptica selivka, je pri nas samo spomladi in poleti, jeseni pa že odleti. Torej lahko samo v tem času prinaša otroke. Da so vsaj v nekaterih deželah mislili tudi na to okoliščino, dokazuje kašubski jezik. Tako otroci v kašubskem kraju Starzynju verjamejo, da novorojenčke spomladi in poleti prinese štorklja z morja, tako da jih vrže materam v razprostrti predpasnik, jeseni in pozimi pa vrana, ki jih prinese z drevesa. Otroci, ki jih prinese štorklja, se imajo za plemenitejše, tisti od vrane pa naj bi bili slabši. Pogosto je mogoče slišati, kako sc otroci hvalijo: Jo jem lepši, /?ye me byecon prenos, a ccb'c varna, tj. »Jaz sem Lesorez iz knjige Hortus saniiatis (okoli boljši, ker me je prinesla štorklja, lcta 14%)	tebe pa vrana«.11
75
Na »sodelovanje« Štorklje pri porodu se verjetno nanaša francoski izraz mère cigogne (dobesedno: mati štorklja), ki enako kot mère poule (tj. »mati kura«) pomeni v pogovornem jeziku »mati, ki zelo skrbi za svoje otroke«. Razlaganje poroda s pomočjo štorklje seveda nikoli ni bilo brezpogojno verjetno za radovedne otroke ali tudi edina možnost odgovarjajočih staršev ali drugih pojasnjevalcev. To dokazuje npr. francoski izraz contes à la cigogne oziroma contes de la cigogne (dobesedno: zgodbe o štorklji) v pomenu »izmišljene zgodbe, neumno govoričenje« ter kašub-ski izrazi, kot gadac o bocônah (dobesedno: govoriti o štorkljah) v pomenu »izmišljevati si«, npr. Ten gada o bocônah, jemu le može dzesçte sfovo verëc (tj. »Ta govori o štorkljah, zato mu je možno verjeti le vsako deseto besedo«), izpeljani glagol (prim. bocón »štorklja«) bocóñic v enakem pomenu (v slovenščini mu ustreza glagol štorkljati, vendar ima drugačen pomen!), dalje obocóríic »(o naivnežu) nalagati koga«.*2
Ko končujem obravnavo v zvezi s prvim v naslovu postavljenim vprašanjem, poudarjam, da je dandanes otrokom možno dati samo negativen odgovor. Različni izrazi v slovenskem in drugih jezikih, ki pripovedujejo, da štorklja prinaša otroke, so evfemistični, tj. taki, ki o kočljivih, občutljivih stvareh, med katerimi sta tudi spolnost in porod, govorijo po ovinkih, prikrito, na »lepši«, udobnejši način. Štorklja je bila kot velika, redka, nenavadna, glede na simboliko pa tudi sveta ptica, brez dvoma dovolj primerna za opravljanje tako zahtevnega opravila. Omenjeni izrazi pa se danes ne glede na drugačno »resnico« še naprej uporabljajo v pogovornem, šaljivem oziroma ekspresivnem izražanju.13
V zvezi s štorkljo je v slovenskem jeziku nastalo več izrazov: štorkljdti »hoditi z nerodnimi, okornimi koraki«, štorkljač »kdor nerodno, okorno hodi«; štorkljast »neroden, okoren« in »tak kot pri štorklji«; štorkljav »ki hodi z nerodnimi, okornimi koraki«; štorkljež »neroden, okoren človek«. Zadnji izraz se uporablja tudi kot psovka: štorkljež nerodni! Dolge štorkljine noge in počasna hoja vsekakor lahko dajejo vtis nerodnosti, okornosti. Možen pa je tudi vtis važnosti, o čemer priča poljska primerjava chodzič jak bocian (dobesedno: hoditi kot štorklja) v pomenu »hoditi počasi in važno«. Na važnost, pomembnost, svetost štorklje se nanaša Še poljski izraz bocian, który swiat czysci (dobesedno: štorklja, ki čisti svet) »človek, ki se ima za poklicanega, da premaga zlo na svetu«. Na štorkljino nerodnost kaže tudi nemška primerjava wie ein Storch im Salat (dobesedno; kot štorklja v solati) v pomenu »z okornimi nogami, nespretno, nceieganlno«. Da je štorklja nekaj posebnega, nakazuje tudi španski frazeologem pintar la cigüeña (dobesedno: slikati Štorkljo) v pomenu »velikega gospoda igrati«.14 Poleg štorkljinih nog so postali sinonim za velikost tudi štorkljin vrat, korak in kljun, npr. slovaško pogovorno má krk ako bocian (dobesedno: ima vrat kot štorklja) »ima "dolg vrat«; poljsko bociani krok (dobesedno: štorkljin korak) »velik, dolg korak«;
76
bocanie nogi (dobesedno: štorkljine noge) »dolge, tanke noge«. Na štorkljin kljun se nanaša francoski žargonski izraz raso i r de la cigogne ( dobesedno: britev štorklje) v pomenu »giljotina«.15 Popolnoma nenevaren je češki narečni »Štorkljin nosek« - capi nitsek »pel argon i j a« itd. V zvezi s štorkljinimi nogami je treba omenili zlasti Še značilno stojo štorklje na eni nogi, npr. Kakor Štorklja sredi močvirja je stal sveti mož sredi svoje celice, podoben kamenitemu kipu. Niti uda ni premaknil, kar trenil ni z očesom (I. Tavčar, 4000, LZ 1891, str. 265). Če opravljate poklic, pri katerem morate stati, porazdelite težo enakomerno na obe nogi, namesto da se greste štorkljo (Tovariš 1971, št. 33, str. 69).
Zdaj je brez težav možno odgovoriti tudi na drugo v naslovu postavljeno vprašanje, ali štorklja res štorklja. Nerodnost, okornost Štorkljine hoje potrjujejo poleg nemškega zlasti slovenski izrazi štorkljati, štorkljač, štorkljež itd. Iz izrazov in frazeologemov v nekaterih drugih jezikih pa je mogoče dobiti ugodnejšo predstavo.u'
S pticami včasih ekspresivno poimenujemo tudi letala, npr. jeklena, srebrna ptica. Tako jc bila štorklja med drugo svetovno vojno »nemško enokrilno izvidniško letalo«, npr. Nad bojno črto jc preletavala »štorklja« in odmetavala male bombice (Slov. poročevalec 24. 4. 1949, 2/IV). Kajti okrog poldneva se je nad nami pojavilo letalo - štorklja (Ljub. dnevnik 1961, št. 131, str. 9). Pomen »vrsta izvidniškega letala« ima tudi ustrezni italijanski izraz cicogna. 17
Živali navadno nastopajo v basnih. Tudi štorklja pri tem ni izjema. Po basni J. de la Fontaina Le Rcnard et la cigogne, tj. Lisica in štorklja, jc nastal francoski izraz repas de la cigogne (dobesedno: štorkljin obed) v pomenu »neokusna pogostitev« in »zastonj je slepemu namigovati in gluhemu Šepetati; temu ni dorasel, to ni zanj«.
To je kratka predstavitev Štorklje s stališča njenega pojavljanja v posameznih jezikih. Sledeč uvodnima vprašanjema, smo prišli do odgovorov tako, da smo ugotavljali njeno vlogo v življenju posameznih narodov.ls
1	Glej Slovar slovenskega knjižnega jezika IV, str. 1116!
2	Povezanost lastovk z za čel kom pomladi nakazuje tudi pregovor Ena lastovka ne naredi pomladi v pomenu »iz enega primera se ne morejo delati splošni sklepi«. Glede na pomlad in priljubljenost pri ljudeh primerja Štorkljo z lastovko že F. Erjavec (Živali v podobah, str. 148): Kakor lastovka se je tudi Štorklja priljubila ljudem. Všeč je človeku njeno pametno vedenje, njena čistoča, neizrečena skrb do mladih in nepre-lomna zvestoba, ki za vse življenje veže samca za samico...
1 Živali v podobah, str. 148-149: Na Nemškem in tudi na Štajerskem, kjer ima tudi ime bogdal, pripovedujejo, da štorklja prinaša otroke iz vode, da varuje otroke kač, kadar v gozdu zaspe, in da sc jeseni v .lutrovi deželi spremeni v človeka. O njej se govori, da svoje mlade nosi na hrbtu, da jih uči letati in da jih otima nevarnosti, ako nesreča
77
preti poslopju, na katerem stanuje. Zato imajo štorkljo za srečonosno ptico; kjer ona gnezdi, tjakaj ne udari strela, tam jc sreča in zadovoljstvo doma. Pravijo, da obogati, kdor prvega štrka na pomlad vidi, zato otroci na Štajerskem, ugledavši leteče štrke, pojo:
Roda, roda, roda! Štrk, štrk, Štrk! Zlati stric brez brk, daj nam zlata, zlata!
Štorklja, katero po raznih krajih zovejo tudi širk, širok, roda in žabogolt, spada med vcejc močvirske ptice, visoka je namreč čez tri čevlje, razkriljena pa meri do sedem čevljev.,.
4	V zvezi s tem jc nastala igra žabe in štorklja. Na tleh označijo dve »mlaki«. V obeh prebivajo »žabe«. Vmes stoji na eni nogi »Štorklja«. »Žabe« sc hodijo obiskovat, »štorklja« jih lovi. Katere se dotakne, mora iz igre. »Žaba«, ki ostane zadnja, postane »štorklja« (okolica Kranja, N. Kuret).
Na posebne odnose med štorkljami in žabami kaže kašubski frazeologem z žabami; v stave... blotku... rove sq zabavac (dobesedno: z žabami v ribniku zabavati sc) v pomenu »ne biti še na svetu«. Ti odnosi so razvidni iz dodanega zgleda - Cež te sq tu vele vdavašll vdaješ v gadkq, o davneh časah, Hej te sq ješ ze žabame v stave zabaval, riigle ce bocon velovil (dobesedno: Zakaj se toliko siliš v pogovor o preteklih časih, ko pa si se takrat še z žabami v ribniku zabaval, dokler te ni ulovila štorklja!).
Kašubski frazeologem z žabame v stave sq zabavac z navedenim zgledom torej dodatno potrjuje nekdanjo predstavo, da ljudje »pridejo na svet« iz vode s pomočjo štorklje. Pri tem bolj ali manj »sodelujejo« značilni vodni prebivalci - ribe, raki ter žabe. Zlasti zadnje so kot dvoživke zelo »primerne« za povezavo med vodo in kopnim. Sploh pa sc opisovana predstava lepo ujema z domnevo, da so prvi živi organizmi nastali v vodnem elementu. Pri obravnavi kašubskega frazcologema z žabame v stave sq zabavac »ne biti še na svetu« pa skoraj ne moremo mimo slovenskega frazcologema iti rakom žvižgat »iti v pogubo, v nič, v smrt«, zlasti pa njegove različice iti rakom žvižgat in ribam (ali žabam!) gost v enakem pomenu. Slovenski frazeologem z različicama je podobno kot rusko pokazat h, gde raki zimujut »kaznovati« nastal na osnovi nekdanjega usmrčevanja z utopitvijo (glej Mohorjev koledar 1991, str. 103-104!). Pomensko sorodno ubesedena frazeologema kažeta torej vodo kol izhodišče ali konec življenja. V krščanskem svetu jc kot izhodišče ali konec življenja bolj znana zemlja. V zvezi s tem primerjaj svetopisemsko Prah si in v prah se povrneš v pomenu »človeško življenje je minljivo«,
5	Glej J. Chevalier, A. Ghcerbrant, Rječnik simbola, str. 562—563:
1.	Čeprav je v Lcvitskem zakoniku (11, 18-19) rečeno, da je štorklja odvratna, je to na splošno ptica ugodnega predznaka. Je simbol sinovskega spoštovanja, ker se pojmuje, da hrani svojega ostarelega očeta, V nekaterih deželah trdijo, da prinaša otroke, kar je verjetno v zvezi z navadami ptic selivk: štorkljina vrnitev se ujema s prebujanjem narave. Iz istega razloga sc ji pripisuje moč, da s samim pogledom povzroči spočetje. Enako se na Kitajskem govori za čapljo.
2.	Bela caplja je tolteški hieroglif Atzlana, Atlantide, praprvotnega otoka. Caplja, štorklja in ihis so ptice, ki uničujejo kače. So torej sovražnice zla, protisatanske živali, in zato tudi simboli Kristusa. V starem Egiplu je bil ibis en aspekt Totha. personifikacije modrosti, feniks, simbol sončnega ciklusa in vstajenja, pa je bila morda škrlatna caplja. Drža teh ptic, ki nepremično in osamljeno stojijo na eni nogi. naravno usmerja v kontemplacijo.
78
3.	Na Dalj njem vzhodu, posebno na Japonskem, se štorklja pogosto zamenjuje z žerjavom in se pojavlja kot simbol nesmrtnosti. Vsekakor je Štorklja najpogostejši simbol do Igoži v 1 j e njskos t i. Pripisuje se ji sposobnost, da doživi bajno starost. Toda ko dopolni šeststo let. ne je več in ji zadostuje samo pijača, da bi preživela; po dva tisoč letih postane popolnoma črna. Ob zajeu in krokarju je priljubljena žival taoističnih alkimistov.
4.	Postavljanje čaplje proti kači kot ognja proti vodi se srečuje v ljudskih verovanjih Kambodže: čaplja prinaša sušo; čc stoji na hiši, naznanjuje požar,
6	Glej Leksikon ikonografije, liturgike i simbolike zapadnog krščanstva, str. 510!
7	Glej B. Sychta, Slownik gwar kaszubskieh I. str, 46 d.! V zvezi z dejstvom, da je bila štorklja nekdaj sveta ptiea, ki je niso smeli niti ubijati niti jesti, sta nastala nemška frazeologema: da bral' mir einer Storch (aber die Beine recht knusprig j (dobesedno: pa naj mi kdo speče Štorkljo - toda noge lepo hrustljave) v pomenu »česa ne poveš! beži no!« ter der will einen Storch (extra) gebraten haben (dobesedno: ta bi imel rad štorkljo (posebno) pečeno) v pomenu »ni mu lahko ugoditi; ta si mnogo dovoli«.
8	Glej B. Tekavčič. H. Grothe - I. Krajne, Od kod otroci, 1971, str. 1!
9	Glej Slovar slovenskega knjižnega jezika IV, str. 1116! Navajam še en zgled; V sobici trikrat štiri metre me je sprejela Marta Globokar - mati štirih otrok. Dvakrat je njeno družino obiskala štorklja in obakrat prinesla dvojčke (I. A. Tedenska tribuna 1965, št. 2. str. 4).
10	Za kašubske primere glej v opombi 7 navedeno delo, prav tam!
11	Podobneje o tem glej v opombi 7 navwdeno delo, prav tam!
12	Bližje slovenskemu glagolu štorkljati »hoditi z nerodnimi, okornimi koraki« je kašubska primerjava Sta vac nodü jak buecon ^ zece (dobesedno: postavljati noge kot štorklja v žitu) v pomenu »med hojo visoko dvigovati noge«. Enaka izpeljanka kot glagol štorkljdtt (tj. iz štorklja) je španski glagol cigüeñar (iz cigüeña), ki pomeni »klepetati tj. »dajati ostre glasove z udarjanjem zgornjega dela kljuna ob spodnji del«, kar je značilno za Štorklje in čaplje.
13	Pri raziskovanju izvora frazeologemov imamo pogosto opravka z evfemizmi. V pomenu »roditi« npr. iti i' Rim in peč se je podrla.
14	Primerjaj še kašubski izraz mec vikšeuo plöha jak buecöna (dobesedno: imeti večjo ptico kot je štorklja) v pomenu »dvigovati se nad druge, prekašati jih«.
Sinonimna francoska izraza sta rasoir national in rasoir á Roch.
If> Kako se lahko razume vzvišenost in pomembnost, kaže kašubsko reklo — Na jedne loče huedzi uo ji buecon (dobesedno: vol in štorklja hodita po enem travniku) v pomenu »na svetu živijo delovni ljudje in brezdelneži«.
17 Naziv za štorkljo se v nekaterih jezikih uporablja za poimenovanje določenih priprav, npr. v španščini - cigüeña »ročica, klešče; motoroga pri zvonu«; v francoščini - cigogne »ukrivljen vzvod«, v italijanščini - cicogna »lesen tram, na katerem je obešen zvon«. Zanimiv pomen ima »Štorkljino gnezdo« v poljščini in kašubščini: poljsko bocianie gniazdo »na nekdanjih ladjah koš na ščitu jambora, ki služi kot opazovalna točka mornarjev« ter »ploščad v obliki polkroga na vrhu jambora«; kašubsko bocóne griazdo »majhna količina žita, sena, drv, ki ne napolnijo voza, majhna vožnja«.
Í8 '
Moja kratka predstavitev štorklje je torej predvsem jezikovna. Možna je seveda širša
in globlja obravnava z najrazličnejših aspektov, o čemer priča tudi disertacija O. Filitza
z naslovom Warum bringt der Storch die Kinde? (Erlangen 1940), ki jo omenja L.
Röhrich. Lexikon der sprichwörtlichen Redensarten 2, str. 1031.
79