— 168 —
Kolekovanje.
Pod to rubriko je bilo v št. 1. „Sloy. Pravnika" m. 1. navedenih več slučajev, kako finančni organi rabijo pristojbinski zakon.
Ako so le kake določbe v naših postavah nejasne in dvomljive, trditi se mora to v prvej vrsti o pristojbinskem zakonu. Navesti hočem o tem le nekoliko opazek.
V nekem slučaji je eksekutor prosil, da se že razpisana eks. dražba popolnem ustavi, „ker je eksekut dolžnih 500 gld. c. s. c. popolnem plačal". V teh besedah, s katerimi je hotel upnik samo utemeljiti vstavljenje eksekucije, našel je davkarski nadzornik pobotnico in naložilo se je upniku, da ima plačati trikratni znesek koleka za pobotnico po skali II., ker je bila prošnja kolekovana samo s 36 kr.
To nocijoniranje se mi ne zdi opravičeno. Kajti prošnja, da se ustavi eksekucija, se ne more smatrati za pobotnico in nikakor
— 169 —
ne odveze upnika dolžnosti, da še posebej izroči dolžniku pobotnico (§. 1426. drž. zak.). Dolžnik, ki je svoj dolg plačal, ima sicer pravico, a ne dolžnost zahtevati pobotnico. Kadar upnik pobotnico da, jo mora tudi postavno kolekovati. Dokler se pa pobotnica ni izročila, se tudi pristojbina ne more zahtevati.
Opomnim še, da je v navedenem slučaji upnik eksekutu tudi pobotnico vročil, ki je bila postavno kolekovana, in da samo v prošnji ni tega omenil.
Različno se ravna tudi pri kolekovanji sodnijskih poravnav.
Glede zapisnikov velja pravilo, da se imajo kolekovati pri terjatvah do 50 gld. z 12 kr. in nad 50 gld. s 36 kr. V podlago izmerjenja tega koleka se povsod jemlje samo glavnica, ne pa tudi zastani obresti in sodnijski stroški. Ni mi znano, da bi tudi finančni organi drugače sodili o tem vprašanji. Pristojbina za poravnavo je izmeriti po skali II. Dosledno bi bilo, da se tudi tu samo glavnica v poštev jemlje. A finančni uradi so druge misli. V dotični znesek ne vštevajo samo glavnice, ampak tudi vse zastane obresti in stroške poravnave.
Poravnajo za 50 gld. je treba na pr. kolekovati z 12 kr. (za zapisnik) in z 19 kr. (za poravnavo po skali II.). Ako pa znašajo obresti in stroški z glavnico od 50 gld. skupaj nad 60 gld., zahtevajo finančni organi za poravnavo kolek 32 kr., a za zapisnik njim zadostuje kolek 12 kr. Da je to dosledno, se gotovo ne more trditi, a mislim, da tudi ni opravičeno. Pripeti se večkrat, da mora stranka samo zarad kolekov večji kolek plačati, ako ravno koleki, ki se morajo vštevati med sodnijske stroške, prouzročijo višji znesek, od katerega je po skali II. večji kolek izmeriti.
Nasprotno se pa pri pravdah, ki se končajo z razsodbo, ne vštevajo stroški in obresti v dotični znesek, ampak izmeri se kolek samo po izterjani glavnici.
Ako kdo toži za 200 gld., zadostuje pristojbina 2 gld. 50 kr. za razsodbo, akoravno znaša glavnica s stroški in obrestmi vred nad 200 gld. Ako bi bilo poprej omenjeno zahtevanje opravičeno, bi se moral tudi tu dosledno zahtevati za razsodbo kolek 5 gld.
Po sodnijskem redu velja pravilo, da se določi obravnava po vrednosti prepime stvari. Obresti in stroški se nikjer ne . vštevajo.   Popolnem neopravičeno se mi pa zdi, ako se zaradi
— 170 —
stroškov zahteva večja pristojbina, kajti ti narastejo še le po tožbi in ravno tudi zaradi kolekov, ki se morajo plačevati.
Želeti bi bilo, da bi kak strokovnjak razjasnil in utemeljil, kaj je prav in kaj ni prav. Zaradi nejasnih določeb in različnega postopanja dotičnih organov stranke mnogokrat po nedolžnem škodo trpe. Vsakako bi bilo dobro, da se odpravijo „deleži zasačenja" (ergreifersanteile). Kdor ima dolžnost skrbeti za to, da erar ne trpi škode, in ga država za njegovo poslovanje plača, mora tudi to dolžnost vestno in pod svojo odgovornostjo spolnovati, in ni treba, da bi dobil po vrhu še nagrado za vsako posamezno „za-sačenje". Ako bi se to odpravilo, mislim, da bi se postopalo bolj previdno in vestno. V—r.