100LET 2 januar Foto: Arhiv revije Dr. Zdenka Čebašek Travnik, nova varuhinja človekovih pravic Na položaju varuha človekovih pravic je Matjaža Hanžka zamenjala dr. Zdenka Čebašek Travnik, nekdanja tabornica nekdanjega murskosoboškega odreda Vitki topoli, kar s ponosom poudarja tudi v medijih. Njeno področje dela je psihiatrija, še posebej bolezni odvisnosti. Na to temo smo pred časom v Taboru objavili klepet s priznano strokovnjakinjo. Pri novem delu ji želimo obilo uspeha in manj turbulenc, kot jih je doživljal dosedanji varuh človekovih pravic. Aleš Cipo Zimsko orientacijsko tekmovanje Tekmovalce pričakujemov petek, 26. januarja od 17. ure dalje, zbor bo ob 19. uri na OS Bratov Po-lančičev. Šolo boš našel, če boš šel od železniške postaje čez park in sledil Maistrovi ulici do Prešernove 19. Nina Medved Napovednik januar 20( 2007 - leto stoletnice skavtstva 26.-27. januar ZOT (Maribor), zot.rutka.net Usposabljanje za organizatorje in izvajalce taborjenj, znanje.rutka.net Ne vleci dol zadrge - srečanje inštruktorjev (GŠ Bohinj) Dan ustanovitelja (Founder's day), www.scout.org Dan razmisleka (Thinking day), www.wagggsworld.org Skupščina ZTS DanKo - dan komisije za program Nočno orientacijsko tekmovanje not.rutka.net 3.-4. februar 4.-5. februar 22. februar 10.-11. marec 17. marec 24.-25. marec Taborniški žur do jutranjih ur 27. decembra je v prostorih Mladinskega centra Velenje potekal sedaj že tradicionalni taborniški žur Šaleške zveze tabornikov ob zaključku leta. V dobri družbi smo plesali in rajali pozno v noč. Največje presenečenje večera so nam pripravile zmajčice oziroma pogumna dekleta iz RJZ, ki so za moško populacijo pripravile prav poseben koledar za leto 2007. Koledar je prava paša za oči in je bil pričakovano razprodan. Morda fantje razmišljate, zakaj smo pri tabornikih? Vsekakor morate videti ta koledar in takoj vam bo vse jasno. Eno od fotografij s koledarja si lahko ogledate na Zadnji plati. SiNi Enostavno nisi pravi tabornik dokler ne dobiš svoje prve taborniške rutice. Tega se zavedajo tudi naši najmlajši člani, ki so nestrpno pričakovali dan taborniške prisege. Z velikim ponosom so ponovili prisego za načelnico MČ in starešino rodu Pusti grad Šoštanj ter prejeli svoje prve rumene rutice. Prav tako so istega dne nove rdeče rutice dobili tudi novopopečeni medvedki in čebelice. Svečana prisega je hitro minila. Da pa skupnega druženja le ni bilo tako hitro konec, smo si vsi skupaj ogledali film v taborniškem kinu. Za konec pa novim tabornikom lahko rečemo le: "Tako, sedaj ste pravi taborniki! Zdaj pa le pogumno naprej v svet taborniških dogodivščin." . . SiNi Si že kdaj raziskal drugo stran lune? Te mika? Potem te vabimo na potovanje na drugo stran lune kjer nas čaka drugačen, nov pogled na svet. Na prvo odpravo ste vabljeni načelniki družin GG in tisti, ki delujete ali bi želeli delovati na področju podpore izvajanju programa za mlade in izobraževanju vodnikov in vodij. Označi na koledarju: Prvomajski potovalni tabor "Na drugi strani lune", 27.-30. april 2007. Uvodnik Odmevna Lučka miru Lučka miru je še enkrat prinesla harmonijo med dve sorodni organizaciji - med tabornike in katoliške skavte. Energija, ki jo prinaša Lučka, je velika dodana vrednost, in pohvale si zaslužijo vsi, ki so pri tem sodelovali. V medijskih poročilih o dogodku smo taborniki bolj ali manj še enkrat odigrali podrejeno vlogo. Vendar to tistim tabornikom, ki pri Lučki sodelujejo zaradi vsebine, zaradi prepričanja, itak ni preveč pomembno. Javnost, pa tudi novinarji, Lučko miru povezuje predvsem s katoliškimi skavti, kar je glede na okoliščine razumljivo. In takšno zaznavanje je kratkoročno težko spreminjati. Organizatorji so všečno zapakirali največjo pomanjkljivost Lučke -prodajanje miru na simbolni ravni - s provokativnim sloganom razprodaja miru. Čeprav je res, da je prepričane težko prepričati, verjamem, da so s tem pridobili dodatne simpatije. Svet je poln simbolnih pomenov in v tem kontekstu na Lučki miru še ni bila storjena revolucionarna sprememba. Dokler ne bo dovolj, če se tako izrazim, politične volje, brezplačnega miru ne bo. Osebno si brezplačni mir želim čimprej in verjamem, da so ga organizatorji sposobni izpeljati. Aleš Cipot, urednik Kazalo 4 Igra 12 V dogodivščini tudi nova rubrika Taborniki smo zakon 14 Imeti vod GG 15 Človek človeku 17 Intervju z Jasno Vinder 20 Tabor na obisku pri taborniškem pevskem zboru 23 Življenje v naravi 26 Kolumni 29 Tema meseca: Lučka miru 37 Dotik 38 Strip 39 Zadnja plat Le kje se letos skriva zima? Tina in Mojca sta jo našli visoko v hribih. Foto: SiNi 4 januar Aleša Simona PTIČJA H151 CA JANUAR JE IZE KOMAJ ČAKA VČERAJ STA Z OČKOM POSTAVILA ^J^ . (CO BO ZAPADEL ^ , 605TA VANJO NASULA JEW ZELO RADA OPAZUJE ^jV SKRIJE 5ESZA I) % j» EfZj ! IN TIHO IN MIRNO ČAKA. OBISKALO VELIKO ÍJMic LANSKO ZIMO JE ^^ I. -RAZLIČNIH "vSNMVEG JE BILO D /.-1.1^TH IN' «y* V ČASIH PA SO FP.J LETELI TUDI ^F* > 4 IN \ . ENKRAT JE J Ji OP AXIL A TUDLÄ 1 1 LEPEGA VELIKEGifv PTICA Z MOČNIM* . IZ J L PREPODIL VSE OSTALE^VK, KI SO NA BLIŽNJEM «k» »X. POČAKA LE,D A SE JE T. NAJEDEL. cilest Labirint IGRA 5 Aleša SCAloHSfC* rax,A T&HOV Vod Tigrov se je na zimovanju odpravil na sankaški izlet. Povzpeli so se na hrib, zdaj pa bi se radi prisankali nazaj do taborniške koče. Hrib je prepreden s smučarskimi progami, ki jih nadzorujejo čuvaji, prav tako pa se na hribu skrivajo tudi druge prepreke in nevarnosti, ki se jim morajo taborniki izogniti. Pomagaj Tigrom, da se bodo varno in neopaženi prisankali do taborniške koče. Rešitev na strani 7 6 ^ januar Že poznaš našo taborniško drušiino? Morda je tabornik tvoj starejši brat, sosedov Jožko ali pa so bili taborniki že tvoji starši. A tabornikov je še mnogo več. Skoraj devet tisoč nas lahko našteješ v Sloveniji. Tabornike pa lahko najdeš po celem svetu - tako v Afriki in Ameriki kot v daljni Avstraliji med kenguruji. Taborniška družina je zato ogromna in skupaj šteje kar 28 milijonov. To je toliko, da bi lahko objeli celo Zemljo, če bi se prijeli za roke in redili krog. To pa je nekaj, kajn Vsi taborniki sveta smo zdr v Svetovno skavtsko organ jo. Letos je prav posebno leto, sa praznujemo 100. rojstni dan te organizacije. Leta 1907 jo je ustanovil Robert Baden-Powell, ki so ga klicali tudi Bi-Pi. Že kot otrok je bil navihan in je veliko časa preživel v gozdu. Kasneje je postal vojak i prepotoval številne dežele sveta. Ko se je vrnil v Anglijo, je prire poskusni tabor, kjer je tako revne kot bogate dečke zbral v vode in najstarejšega postavil za vodnika. Tabor je odlično uspel in tabor ništvo se je začelo. Ker so tudi klice želele k tabornikom, je jeva sestra Agnes tri leta kasneje ustanovila podobno organizacijo za deklice. Istočasno se je v Severni Ameriki oblikovala podobna skupina, ki je veliko znanja prevzela od Indijancev. Imenovali so se goz-dovniki. Taborništvo se je kmalu razširilo po vsem svetu, tudi v Sloveniji. Takratni gozdovniki in skavti so se združili v Zvezo tabornikov Slovenije 22. aprila leta 1951, v časih ko ert Baden-Powell IGRA 7 so bili vaši dedki in babice še otroci. Koncem osemdesetih so začeli delovati tudi katoliški skavti. Verjetno ste opazili, da imajo drugačne kroje in rutke. Ukvarjajo pa se s podobnimi stvarmi kot mi in zato pogosto sodelujemo. Od začetka do danes se je tabor-ništvo precej spremenilo, bistvo pa ostaja isto. Trudimo se živeti tako, kot opisujejo taborniška zaprisega in zakoni, se učimo novih znanj in varujemo naravo. Taborništvo pa je e veliko več. Nauči te, da znaš poskrbeti zase in za druge, če se izne-nada ulije dež ali pa zaidete na pohodu. Nauči te življenja. In prinese ogo dogodivščin, povsem drugačnih kot so tiste iz računalniških igric ali bolščanja v televizijo. Zgrabi aborništvo z obema rokama in srečno! 8 januar Meti iW") K\\\—) Meti mske igr Ko zapade sneg, se odpre paleta novih iger! Lahko postavite snežaka, mu na glavo nastavite jabolko in ga zbijate s kepanjem. V svežem snegu lahko izberete kurirčka, ki mora v gozdu skriti rdečo rutico, vsi ostali pa se čez dve minuti poženejo po njegovih sledeh in jo poskušajo najti. Na sankah tekmujete v slalomu, si postavite piramido iz kep in v njej prižgete svečko ali pa se naučite sredi snega zakuriti ogenj. Možnosti je torej nešteto. Pozabavajte se še z zimsko osmerosmerko in uživajte v igrah! Smeh napada! A K U M S G D S A Z B I M E A I P Č E I L N I G A A L N K S Č R K J A A E O U A V A N S P N M N J J E S A L S J E J N A S R D E Postavimo se v vrsto ali krog in resno stojimo. Nato prvi reče drugemu "Ha!" drugi tretjemu "Ha, ha!" tretji četrtemu "Ha, ha, ha!" in tako naprej, dokler nekdo ne prasne v smeh. Kdor prvi uspe soseda spraviti v smeh, naslednji začne "napad smeha". Osmerosmerk Helena ■aiubaoluiz SANKANJE, SNEG, KEPA, LED, DRSANJE, SANI, IGRANJE, SMUČI, SMUKA, KAPA, ŠAL, BELA, ČAI DOGODIVŠČINA 3383 10 ^ januar Sestri odgovarjata sotrpinom Pozdravljeni, dragi sotrpini! Zakorakali smo v novo leto 2007, za katero vam seveda želiva čim manj preglavic in težav vseh vrst. Samo sonce, brezskrbnost in mir naj polnjo vaše misli in občutke. Jak Bevk - {eki na. bila še v razredu in V: Oillc pohvalim vajino kpr ie res zakon. Imam nikoli zamena. S fanti tudi z drugimi se ssss^l SZSŠZ&S, Lirami večkrat pogovarja- issss ijur:en Miez.^. k3j narobe? PO^^ Je Mene pa zanima, kaj je to blog, kdo bloga in kako lahko blogam tudi jaz? Hvala za odgovor in lep pozdrav! Miha O: @ivijo, zmedenka! Hja, kaj naj rečeva - vse ob svojem času. Nič ne skrbi, ljubezen te bo se prehitro nasla. Trenutno glej na svojo "težavico" kot na prednost. Ves -ljubezen lahko tudi boli - in če nimas kaj povedati prijateljicam, to se ne pomeni, da se ne zabavaš. Saj pravis, da se družis s sošolci in to je že dober začetek. Ko te bo zadelo, te bo kot strela z jasnega, in to takrat, ko bos najmanj pričakovala. Pa se to - vsega ti pa tudi ni treba verjeti prijateljicam. Kje pa piše, da si kul, če si bil že petkrat zaljubljen? Ljubezen je red- [ §0 kost, ne nekaj, kar zbiraš kot frni- ^p ** kole. Tako da s tabo ni nič narobe t? - popolnoma normalno in ra- fP zumljivo je, da te skrbijo fantje oziroma simpatije. Še malo pačakaj, pa se bo začelo dogajati - verjemi nama. Drživa pesti zate! ! Blog je vse O: Pozdravljen, Miha! Zanimivo in aktualno vprasanje. Blog je vsem dostopen spletni dnevnik, kjer posamezniki (nekateri bolj, nekateri manj pogosto) objavljajo svoja opažanja, misli, mnenja, povezave do ostalih zanimivih blogov in spletnih vsebin. V večini primerov lastnik bloga dopusča tudi komentiranje svojih zapisov, ki so kronolosko razvrsčeni. Informacije ali zapisi so v večini primerov lastnikova lastna opažanja ali kreacije, lahko pa so vzete tudi iz drugih njemu zanimivih strani ali ostalih virov. Najprej se je treba odločiti, o čem pisati. To je pri vsem skupaj verjetno se najpomembnejse, če seveda želis, da te bodo drugi opazili, da bo tvoj blog zaživel in živel. Sledi izbira blogerskega orodja, s pomočjo katerega lahko izdelas svoj blog, mu das obliko, prek njega dodajas vsebino, dopusčas komentarje itd. (nekaj primerov: www.ednevnik.si, www.delo.si/blog,www.blog.volja.net). q Vsi potrebni nasvetov pisite na: Revija Tabor - SOS rubrika, Parmova 33, 1000 Ljubljana ali na kuhla.kahla@gmail.c DOGODIVŠČINA 11 Nina Medved Norman Fišer Faca meseca je fant, ki si vsak dan, dvakrat na dan, pri ocenjevanju šotorov brez najmanjšega dvoma zasluži oceno 10, je bistre glave in vedno v NNNSP (nič nas ne sme presenetiti) stanju ter vedno pove le tisto, kar si nedvomno zasluži, da je povedano. Norman Fišer! Dvanajstletni Normi, kakor ga kličejo prijatelji, je član rodu XI.SNOUB Maribor in se rad druži s svojimi prijatelji iz Oslovskega voda. Poleg taborništva se ukvarjam še s ... karatejem, igranjem računalnika in modelarskim krožkom. Ko bom velik, bom ... računalničar. K tabornikom sem prišel ... ker je že moj ata hodil, pa se mi je zdelo fajn. Ker je v redu in zanimivo. Če bi se opisal z eno besedo, bi rekel, da sem ... srečen. Če bi ujel zlato ribico in bi mi dala le eno željo, bi si zaželel ... eno veliko stanovanje za partije s prijatelji. Če bi bil žival, bi bil ... opica. Če bi lahko šel na katerikoli koncert, bi šel na ...Iron Maiden. Moja najljubša barva je ... modra. Moja najljubša knjiga je ...od Thomasa Brezine - Skrivnost snežne pošasti. Moj najljubši film je ... The Punisher. Najraje jem ... mesne kroglice. Najraje na svetu imam ... svoj računalnik. Moja prva ljubezen je bila ... Ni je bilo. Na ljudeh najbolj spoštujem to ... kako se obnašajo, ali so prijazni. Dedku Mrazu sem napisal, da si želim ... "meglajtko". 12 ^ januar TABORNIKI SMO ZAKON wdXJm ■ ■■ ■ ■■ ■"ŠEGA". „a in svečanega. CobUodutaenesurostnes^ ^ na)b Vortoo prehod m ^ velitost tega do \ godka. Seveda pa se ...... ■ navado M .......... ■ NAVADA: """"""""""■■■■■i ■ na 1 86 marstoi abo 1t^' . "a taboru prebudi °i>mti. Zjutraj nas , C ^laševanje, jutranja ^ ' ■ ■ ■ DELITEV SEG IN NAVAD: 1. taborne (taborni objekti, taborni program, dežurstva, taborni ogenj, taborni gostje, razne navade); splošne; šege pri prehajanju; taborniško izrazoslovje. SiNi Blaž Verbič Govorimo seveda o jamboru, tabornem objektu, ki velja za najbolj pomembnega na tabornem prostoru. Prav zaradi tega mu taborniki, ki postavljajo tabor (predhodnica), posvetijo veliko pozornosti in časa. Vedno znova se pojavlja isto vprašanje: "Kje dobiti primerno sušico, ki bo dovolj ravna in visoka, da bo jambor daleč naokoli najvišji in viden že od daleč?" Jambor seveda ni šala. Jambor je najlepši okras in največji ponos vsakega tabora. V zadnjih letih pa višina malce izgublja veljavo. Veliko šteje tudi umetniški vtis, iznajdljivost in znanje pionirstva. Tako lahko na taborih vidimo tudi prav posebne taborne izume jambora, ki so vse prej kot običajna sušica zapičena v zemljo. « te« tafcten f™» m zelo ra«. Prostor, Šaleške zveze taborni u 5 m mk m «»rnem zares posel,"* I, ? "" 6led,)< M* «Sekano efctmA j? takšnega še L « <* reki Kolpi. Kan,o Matevž «e 'f. *> hirala » ga tudi uspesno realizirala. Odštekano edinstveni jambor na taboru RPK, ki sta ga skonstruirala Primož Kanic in Matevž Kanic. DOGODIVŠČINA 13 Kako narediti drugačen jambor? Ideja: • Namesto klasičnega jambora na enem drogu naredimo jambor tako, da napnemo vrv med dvema visokima drevesoma. • Tako se izognemo iskanju dovolj visokega droga in dovoljenju za sekanje. • Uporabimo lahko poljubno dolgo vrv, ki je ne bo treba rezati. Nasveti za varno delo: Pri tem delu je treba poudariti izkušenost in varnost pri delu na višini, na drevesu. Vrv naj namešča tabornica/ tabornik, ki je vešč plezanja in je pri tem ustrezno varovan pred padcem (čelada, varovanje z vrvjo). 1. Na prvem drevesu vpletemo vrv z vrznim vozlom. 2. Na primerni razdalji na vrvi naredimo zanko in vstavimo karabin oziroma škripec, skozi katerega bo potekala vrv za dvig in spust zastave. Pripravimo dovolj dolgo vrvico, ki jo na koncih zvežemo, da nam kasneje en konecne Uide skozi škripec. X% V * 4 3. Na drugem drevesu na dovolj oddaljenem mestu od debla na vrvi naredimo zadrgo in v njo okoli debla napeljemo konec vrvi oziroma ustrezno dolgo polzanko ter napnemo vrv. Zdrs napete vrvi preprečimo z namestitvijo polzanke k zadrgi. Končni izdelek. Ko je vrv napeta in je vrvica za dvig zastave pri tleh zasidrana, npr. s klinom, je naš jambor nared. Pri tem ni padlo nobeno drevo. 14 ^ januar ^§ETI VOD VODOV SESTANEK - malo drugače Barbara Ba~nik - Ba~a Blaž Verbič lislim, da smo v preteklem letu v tej rubriki cisto preveč filozofirali, se učili in bili resni - tako je sedaj čas za nekaj novega, nekaj popolnoma drugačnega. Predlagam, da po vseh božičnih in novoletnih praznikih ter predvsem po vseh s svojimi člani pripravite še bolj slasten, a zdrav sestanek. Kaj potrebujemo za super sadno solato (za 5 oseb)? 20 dag banan, 20 dag pomaranč, 20 dag hrušk ali drugega sadja, marinado iz 8 dag sladkorja, sok 1 limone, 0,5 l vode, 5 dag orehov ali mandeljnov, sadni ali čokoladni preliv, stepeno smetano ... Na kaj mora biti pozoren vodnik? Priskrbeti je treba vse sestavine - ali se vod skupaj odpravi v trgovino in deli stroške ali pa vsak od doma prinese dogovorjeni material. Vodnik naj dodatno poskrbi za pribor, posode, nože, prtičke in vrečo za smeti. Kako pripravimo super sadno solato? Očiščeno sadje narežemo na manjše rezine. Da bo užitek še večji, vsako vrsto sadja lepo in enakovredno zložimo na krožnike ali v skledice, dodamo nekaj orehovih jedrc oziroma mandeljnov. Vse skupaj pokapamo s sladko marinado, nazadnje pa sadno solato okrasimo še s stepeno smetano in po-kapamo z gostim sadnim prelivom ali čokoladnim sladkim grehom. Za konec! Dober tek! Naj vam gre v slast. Po možnosti svoje mojstrovine poslikajte in seveda nadgradite zgornji recept po vasem okusu in glede na vase ideje. Q SLUŽENJE 15 Zakaj si zasluzimo Nobelovo nagrado za Človek človeku mir? Tadej Pugelj - Pugy PRISLUHNE Brina Krasovec Pred kakšnimi 100 leti je Alfred Nobel, podjetnik, ki je obogatel z izumom dinamita, odkupil svojo slabo vest, ker je pač odkril eksploziv, tako, da je ustanovil sklad, ki vsako leto podeljuje vrhunska priznanja na različnih področjih človekovega udejstvovanja. Letos je ta sklad nagrado za mir podelil plemenitemu in hkrati uspešnemu podjetniku Muhamadu Junusu - "bankirju revežev", ki je z majhnimi posojili omogočil več kot 6 milijonom ljudi, da so se izkopali iz revščine. V letu 2007, ko praznujemo stoletnico uresničitve BlPI-jeve ideje o pomoči mladim pri njihovem odraščanju, se kot možnega kandidata za Nobelovo nagrado omenja tudi skavtsko gibanje in njenih 28 milijonov članic in članov po vsem svetu. In ker smo tudi mi člani tega gibanja, smo člane (preko ankete na Rutka.net) povprašali, zakaj bi si po njihovem mnenju taborništvo kot del svetovnega skavtskega gibanja zaslužilo Nobelovo nagrado za mir. Število odgovorov je bilo pičlo, saj so na vprašanje v desetih dneh odgovorili le štirje. Ali to pomeni, da nismo najbolj prepričani v to, da si jo zaslužimo? No ja, preberite si spodnje odgovore in si ustvarite svoje mnenje. Da boste v primeru, če bo naslednje leto oktobra skavtsko gibanje res prejemnik te prestižne nagrade imeli mirno vest, pa naredite nekaj na temo miru tudi vi - zase, za drugega, za skupnost, družbo, svet. Zakaj si skavtstvo oziroma taborništvo zasluži Nobelovo nagrado za mir? ■ Ker je pomagalo najti smisel življenja milijonom ljudi. ■ S svojo dejavnostjo taborništvo, skavtstvo in gozdov-ništvo prinaša spoznavanja drugih narodov, dežel, navad in vsega ostalega, kar zmanjšuje ksenofobijo in podobne tegobe, ki večkrat kalijo mir. Taborništvo = vzgoja za mir. ■ Mislim, da zato, ker taborniki in skavti v duše mladih vnašamo mir, družabnost, spoštovanje po naših najboljših močeh. Pomagamo drug drugemu in se družimo, sklepamo prijateljstva po vsem svetu. Naš namen je tudi zdravo življenje, brez prepovedanih substanc in nam škodljivih stvari. 28 milijonov članov in članic je ogromno. In to število se povečuje iz dneva v dan. Naše gibanje se širi, nadaljuje, povečuje in nadgrajuje, zato bi bila Nobelova nagrada za mir velika spodbuda, saj ima za mnoge ogromen pomen! ■ Če takole malce na hitro premislim, se ne spomnim, da bi kaj dosti naredili za mir. Nismo šli demonstrirat na ulice zaradi vojn, nismo se vklopili v Drnovškovo gibanje, ne sodelujemo v dilemi okrog sprave našega naroda s samim seboj. Je pa res, da smo del vsakoletne akcije, Luč miru iz Betlehema, katere namen je širiti mir po svetu. Čeprav širimo mir samo simbolično, saj se v praksi tako ali tako nič ne spremeni, je misel tista, ki šteje. Je pa potrebno veliko truda, moči, časa in volje za organizacijo akcije, ki obsega cel svet. To pa res ni mačji kaselj! Ampak, ali je dovolj? Q Verjetno se vam je že kdaj zgodilo, da je vaš otrok prišel iz šole ves objokan. Vi pa niste vedeli, kako bi mu pomagali. Nagonsko ste mu želeli pomagati, da bi znal premagati težave in bil manj občutljiv. Svet, v katerem živimo, je do otrok včasih krivičen in neusmiljen. Starši nemalokrat čutijo potrebo, da bi ublažili vse udarce, ki pretijo na njihove otroke. V dobri veri, da bodo otroke zaščitili pred neizprosnimi ljudmi, jih zavijajo v vato, namesto njih sprejemajo odločitve in celo govorijo v njihovem imenu. Vsa ta dejanja, storjena v dobri veri, pa niso priporočljiva, saj se morajo otroci sami naučiti shajati tudi z neizprosnimi ljudmi v neprijaznih okoliščinah, dozoreti in se osamosvojiti. Odziv staršev na otroški klic na pomoč, naj vodi v zbližanje, ne pa v razkorak in odtujitev. Prekomerno pridiganje ter posredovanje nasvetov in receptov v vsaki situaciji, otroke zavira pri samostojnem sprejemanju lastnih odločitev. Tudi zatiskanje oči pred problemi ni pravi pristop pomoči otroku, ki išče oporo. Kajti pomembno je, da otroku starši pokažejo smer rešitve, ne pa da meglijo situacijo. Če so starši do svojega otroka preveč pokroviteljski in ga tolažijo z besedami, da bodo že oni uredili njegove probleme, bo utihnil in se še bolj približal svojim problemom. Tak otrok niti ne dobi priložnosti, da bi povedal, kaj ga tare, ker mu nihče ne prisluhne. Njegova čustva so pozabljena. Pomembno je, kako pristopimo do otroka, kako mu ponudimo roko, ga pobožamo z besedami. Hvalevredna veščina, ki jo velja obvladati, se imenuje AKTIVNO POSLUŠANJE, s pomočjo katere starši otroke usmerjajo na najbolj pozitiven način. Otroci se s svojo težavo pogosto obrnejo na starše, saj so ravno oni njihov varni pristan, kjer naj bi bili vedno sprejeti, spoštovani in nikoli razočarani. Pri aktivnem poslušanju starši niso tiho, temveč kažejo zanimanje za otrokove težave, pritrjujejo otrokovim čustvom in mišljenju ter mu pomagajo, da svoja čustva trezno razčleni. Starši z aktivnim poslušanjem otroke usmerjajo, otroci pa so veseli in ponosni nase, če se sami izkopljejo iz težav. Aktivno poslušanje zaleže več kot dejanska pomoč. Če se starši lahko vzdržijo lepljenja obližev na vsako rano, bodo naredili velik korak k razvijanju otrokove samostojnosti in samozavesti. V večini primerov prekomerno posredovanje staršev v otrokov svet škodi, včasih pa je tudi potrebno, če že ne kar obvezno. Če ugotovite, da je prišlo do osebne žalitve vašega otroka zaradi njegovih osebnih lastnosti, zunanjosti, mišljenja ali do omalovaževanja osebnega dostojanstva, morate posredovati in se potegniti za otrokove pravice. Otroci sami so namreč prešibki. V nekaterih primerih pa otroci nočejo starševske pomoči, samo podporo, poslušalca. Takrat bi bilo napak, če bi starši posredovali. Starši in vsi, ki delamo z mladimi, poskušajmo ustvariti vzpodbudno okolje, v katerem bodo mladi optimistično gledali na svet, razvijali svoje sposobnosti ter bodo prijazni do drugih in sebe. To jih bo osrečevalo celo življenje, postali in ostali bodo dobri ljudje. Q 16 ^ januar Uporabni pravni nasveti Darko Jenko Pravilno izplačilo potnih stroškov, 2. del Na kaj bi morali biti se posebno pozorni pri izplačilu potnih stroškov? Pogosto se dogaja, da potnih nalogov ne izdajamo sproti, češ da nam zmanjkuje časa. Pogosto pozabljamo, da je izdani potni nalog tudi osnova za naše zavarovanje na službeni poti. V primeru, da bi inšpekcijski organ ugotovil neupravičenost izdanega potnega naloga ali ne priznal pomanjkljivo izpolnjenega potnega naloga, ima to za društvo lahko hude finančne posledice (ponovna izdelava finančnega poročila, obnovitev postopka odmere dohodnine za osebo, ki je neupravičeno prejela potne stroške, plačilo mandatne kazni). Potni nalog, napisan za nazaj, za že opravljeno službeno pot, je kot "tempirana bomba". Potni nalog je verodostojna knjigovodska listina in kot taka mora vsebovati: • zaporedno številko in datum izdaje; • vse rubrike na obrazcu morajo biti skrbno izpolnjene, tudi naslov prebivališča osebe, ki je napotena na službeno pot; • odredbodajalec mora biti čim bolj natančno naveden, enako tudi relacija in razlog potovanja; • opredeli se predvideni čas, ki je optimalno potreben za načrtovano službeno pot; • jasno in nedvoumno se navede vrsta prevoznega sredstva; • na potnem nalogu nikakor ne smeta manjkati žig in podpis odredbodajalca službene poti. • Z davčnega vidika je zlasti treba: • natančno navesti datum in uro odhoda ter prihoda, kar je osnova za obračun dnevnice (zavedati se moramo, da dejanski čas inšpektor kaj lahko izračuna iz priloženih potrdil o plačilu cestnine); • navesti dejanske prevožene kilometre (najbolje po podatkih kilometrskega števca v vozilu, če ne, pa vsaj iz uradnih podatkov AMZS); • obračunu stroškov priložiti vse priloge v originalu (računi za prenočevanje, plačilo taks ipd.); • obračunu priložiti tudi potrdilo o plačilu cestnine ali izpis plačila pri uporabi ABC sistema. V primeru, da je službena pot namenjena obisku sejma ali izobraževanju, je potnemu nalogu treba priložiti še vstopnico za sejem, potrdilo o udeležbi na seminarju, saj samo vabilo na sejem ali izobraževanje še ni zadosten dokaz o dejansko opravljeni službeni poti. Potni nalog za službeno potovanje mora biti izdan pisno in to še pred pričetkom poti. Primer črnega scenarija ali nesreča nikoli ne počiva: Oseba A je bila na ustno odrejeni službeni poti udeležena v prometni nesreči. Krivda za nesrečo niti ni pomembna. Policistu ni mogla dokazati, da je na službeni poti, pa še zavarovalnica ni hotela izplačati škode. Iz napisanega boste morda spoznali, da se tudi pisanje tako banalne zadeve, kot je potni nalog, lahko izkaže za zelo pomembno. □ Amerikanec Stoletnica skavtstva - priložnost, da povemo, kdo smo V letu 2007 praznujemo stoletnico ustanovitve skavtskega gibanja, ki ga danes predstavlja Svetovna organizacija skavtskega gibanja - WOSM. V letu 1907 je lord Robert Baden-Powell odpeljal skupino mladostnikov na otok Brownsea. To štejemo kot ustanovitev skavtskega gibanja, ki zato letos praznuje stoletnico. Zveza tabornikov Slovenije kot nacionalna skavtska organizacija, članica WOSM od leta 1994, praznuje to obletnico skupaj s skavti celega sveta. Seveda je taka okrogla obletnica tudi dobra priložnost za promocijo našega gibanja in nase dejavnosti. Priložnost, da se predstavimo, da povemo, kdo smo in kaj smo. Priložnost, da povemo, da smo del večdesetmilijonske skavtske bratovščine iz skorajda vseh držav sveta. Da bi ta priložnost ne šla mimo nas, smo pripravili kar nekaj aktivnosti in dogodkov, s katerimi se želimo predstaviti Sloveniji. Ključni datumi oziroma dogodki, ki so v tem okviru pomembni, so: 22. februar - Dan ustanovitelja, ko bomo tudi uradno začeli s promocijskimi aktivnostmi; 22. april - Dan tabornikov in Dan Zemlje: promocija predvsem v lokalnem okviru skavtske konference v maju, predstavitev ZTS na konferencah; taborjenja - promocija v lokalnem okviru; 1. avgust (zora skavtizma) in svetovni jamboree - promocija mednarodne razsežnosti taborništva; september - akcija Plavajmo za mir; 15. september do 15. oktober - mesec taborništva: različne aktivnosti v lokalnih in regionalnih okvirih. Seveda bodo v tem letu rodovi in območja po Sloveniji pripravila številne aktivnosti in dejavnosti, s katerimi bomo lahko ljudem povedali, kdo smo taborniki. Da bi rodovom in območjem pri tem pomagali, bomo pripravili tudi podporne aktivnosti, ki so prevsem izobraževalne narave, pripravili gradiva in pripomočke za promocijo ter promocijske materiale. Že v začetku leta predvidevamo delovni posvet rodovih in območnih propagandistov, kjer bomo predstavili celotno zasnovo promocije in podrobnosti o podpornih aktivnostih. Prav tako bomo približno vsaka dva tedna v rodove in zainteresiranim posameznikom pošiljali poseben informator o dogodkih, povezanih s praznovanjem stoletnice. Da bi vse te aktivnosti potekale lažje in učinkoviteje, vabimo k sodelovanju posameznike in skupine, ki so pripravljeni sodelovati pri kateremkoli vidiku teh aktivnosti - na lokalnem, regionalnem ali državnem nivoju, pri pripravi promocijskih dogodkov, novinarskih konferenc, pri pisanju prispevkov za medije, pri pripravi promocijskih materialov itd. Vabimo skratka vse, ki jim ni vseeno, kako se bomo predstavili slovenski javnosti. In kaj morate storiti za to? Nič posebej pretresljivega - do 22. januarja 2007 sporočite svoje podatke (ime, priimek, naslov e-pošte ali navadne pošte, področje, kjer bi želeli sodelovati) v pisarno ZTS (pisarna@zts.org) ali načelniku za odnose ZTS z javnostmi (ales.skalic@rutka.net). V začetku februarja se bomo dobili na sestanku, kjer si bomo razdelili delo in oblikovali posamezne projektne skupine. INTERVJU 17 Nina Medved - Mjedved Intervju z Jasno Vinder, organizatorko ZOT-a 2007 Jasna Vinder, ki uradno sicer še ni krščena kot Dasna, morda pa le nekega dne bo, je že drugo leto zapored organizatorka ZOT-a. Drugače pa je načelnica kluba RR Orleki in vedno vsestransko uporabna tabornica z mariborskega konca, iz rodu XI. SNOUB Miloš Zidanšek Maribor. Za kavo z mlekom nisva našli časa, na srečo pa nas vedno znova rešuje novodobna tehnologija in sva lahko "poklepetali" kar preko elektronskih pisem. Ü 18 ^s januar » er Zdaj si življenja brez tabornikov sploh ne morem predstavljati. Odkar si prišla k tabornikom, je minilo že precej časa. Kako se je začelo? K tabornikom sta hodila že moja brata in vedno sta prihajala z akcij s celo kopico zgodbic in dogodivščin. Po koncu 1. razreda sem tudi jaz šla na prvo taborjenje. Kljub temu da me je že drugi dan začelo mučiti do-motožje, sem ostala do konca. Potem sem jeseni začela hoditi na sestanke in postajalo mi je vedno bolj všeč. Zdaj si življenja brez tabornikov sploh ne morem predstavljati. Kaj vse si kot tabornica že počela? Najprej sem si kot navadna članica odreda XIV. divizije in kasneje XI. SNOUB nabirala izkušnje in spomine. Ko sem bila malo starejša, sem postala podvodnica pri GG vodu. Nato sem bila vodnica voda MC, pa pomočnica propagandista, načelnica kluba grč, nato kluba PP Domačica in zdaj kluba RR Orleki. Seveda pa sem spadajo še razni tečaji, tekmovanja, zleti in izleti. S taborniki sem videla tudi nekaj sveta, med drugim Nizozemsko in Mehiko, in seveda velik del Slovenije. Poleg taborništva pa počneš še ... Trenutno se ubadam z zadnjimi obveznostmi na študiju arheologije in si nabiram izkušnje na arheoloških izkopavanjih širom Slovenije, kar mi vzame precej prostega časa. Ko sem v Mariboru, rada pogledam dober film, preberem dobro knjigo ali pa sprehajam mojo 12-letno psičko. Kje se vidiš v taborništvu v naslednjih letih? Imaš kakšne načrte? Za tabornike imam žal vedno manj časa, predvsem, ker nisem dosti v Mariboru. Kljub temu se trudim sodelovati na čimveč akcijah, s taborniki se ukvarjam praktično vsako prosto minuto. Načrtov za naprej nimam, imam pa še nekaj let star greh - končati moram namreč projekt za inštruktorski tečaj. Zaradi pogoste odsotnosti ne morem imeti voda, sem pa trenutno načelnica kluba RR Orleki in dokler se me ne bodo naveličali, bom to tudi ostala. Pri tabornikih je pač tako: dobro je vedeti, kdaj se umakniti in predati mesto mlajšim generacijam. Si članica rodu XI. SNOUB Miloš Zidanšek iz Maribora, ki številčno ni med večjimi rodovi v Sloveniji. Kako bi komentirala delo in atmosfero v takšnem rodu? Atmosfera v manjšem rodu je včasih boljša kot v večjih rodovih, ker se vsi med sabo dobro poznamo. Na akcijah je vzdušje boljše, ker te poznajo tudi mlajši taborniki in niso Pri tabornikih je pač tako: dobro je vedeti, kdaj se umakniti in predati mesto mlajšim generacijam. prestrašeni, če jih kateri od "ta velikih" ogovori. Seveda pa se vedno ubadaš z vprašanjem, kaj bo, če bo članstvo še bolj upadlo. Problem je, ker nekateri vodi nimajo zadosti članov za normalno delovanje in podobno. V tem primeru je delo malo bolj napeto, kar je po eni strani dobro, ker se trudiš delati čimbolj kvalitetne akcije in sestanke. Problemi nastanejo tudi pri organizaciji večjih akcij, kot je taborjenje. Vendar ima po naših izkušnjah tudi manjša udeležba na taborjenju svoj čar. Kaj praviš na delovanje mariborskega taborniškega območja? Se ti zdi, da bi lahko bilo bolj aktivno? Mariborsko območje deluje bolj ali manj za sebe, na tečajih in tekmovanjih skorajda ne vidiš mariborskih udeležencev. Mariborski rodovi so zelo zaprti vase. S tem, ko rodovi ne pošiljajo svojih članov na tečaje, seveda pada kvaliteta dela in rodovi imajo vedno manj članov. Vse skupaj je začarani krog, ki pripelje do tega, da mariborsko območje glede na svojo velikost ni zadosti prepoznavno v Sloveniji. Letos si se že drugo leto zapored vrgla v organizacijo ZOT-a. Kakšne so bile tvoje vloge pri ZOT-u leta pred tem? Bila sem t. i. "deklica za vse". Začela sem kot ena od ledenih kock na kontrolnih točkah, potem sem delala naloge, ToTe teste, IQ teste, tekste za signalizacijo, bila sem pomočnica traserja, pomagala sem risat ideal skice ... Povej kot organizatorka, zakaj se to splača početi? Dela mora biti veliko. Dela je res veliko, sploh je norišnica zadnji mesec, ko vidiš, kje stojiš s številom prijav. Potem je tukaj samo tekmovanje, ko nimaš časa niti za spanje, pa ves čas moraš misliti na vse, če je vse pripravljeno, če vse poteka tekoče. Vendar je taka zadeva bogata izkušnja, iz nje se veliko naučiš, predvsem komuniciranja z ljudmi in samih organizacijskih veščin. Pri vsem skupaj se tudi zabavaš, kljub temu da imaš veliko odgovornost. Predvsem pa je dober tisti občutek po tekmovanju, ko vidiš zadovoljne obraze tekmovalcev in organizatorjev: občutek, da si neko stvar opravil odlično. Kaj pričakuješ od letošnjega ZOT-a: dosti udeležencev, mega zabavo, sneg? Glede na to, da je naš letošnji moto "Enajstič z Enajsto na ZOT", bi bilo super, da bi se ZOTa udeležili rodovi, ki so na ZOTu že bili, in seveda tudi kakšni novi. Na ZOT-u vedno poskrbimo tudi za zabavo, letos bodo tekmovalci spet lahko pokazali svojo pevsko nadarjenost na ka-raokah. Glede snega pa upam, da ga bo ravno toliko, da proga ne bo sprehod. Kaj meniš o drugih tekmovanjih v Sloveniji, katera se ti zdijo najbolj privlačna za tekmovalce in zakaj? Privlačnost tekmovanja je odvisna od lastnih pričako va n na tekmovanju. Nekatera tekmovanja so manj zahtevna in imajo večji poudarek na družabnem področju, kar pa ne pomeni, da niso kvalitetna. Druga so tehnično bolj zahtevna. Na takih ponavadi ni nekega organiziranega zabavanja, mogoče kakšen taborni ogenj in kitara, pridružijo se tisti, ki želijo. To je dobro, saj si na lažjih tekmovanjih nabiraš izkušnje in spoznavaš nove ljudi. Logično je, da GG-jev ne moreš poslati na ROT, ampak gredo naprej na kakšno lažje tekmovanje. Na ZOT-u skušamo združiti oboje, kvalitetno progo in zabavo. INTERVJU ^ Današnja mladina potre- ^ buje takšne organizacije, kot so taborniki, bolj kot kdajkoli. In kako vidiš taborništvo dandanes? V katero smer se obrača? In kaj meniš o priljubljenosti tabornikov med ljudmi, ki to niso? Kljub temu da nekateri pravijo, da smo "iz mode", se mi zdi, da ni tako. Današnja mladina potrebuje takšne organizacije, kot so taborniki, bolj kot kdajkoli. Taborniki niso samo postavljanje šotora in kurjenje ognjev, mnogo bolj so druženje in učenje za življenje. Pri tabornikih doživiš enkratne stvari, se družiš z najrazličnejšimi ljudmi in se vedno znova učiš. Tega veliko ljudi ne vidi, zato taborniki še vedno izpadejo kot nekaj neresnega in zgolj konjiček, s katerim si otroci krajšajo čas. Začelo se je novo leto. Česa si obetaš v letošnjem letu, kakšne novosti ali novoletne zaobljube? Moje novoletne zaobljube so večinoma povezane z dokončanjem študija. Pri tabornikih pa bi rada še vedno vodila klub RR, se udeležila kakšnega tekmovanja, odšla na taborjenje, predvsem pa dobro izpeljala ZOT. D 19 Kdaj pa kdaj se tudi zasanja ... ... in se zamisli. 20 ^ januar Tabor na obisk^ Kulturno društvo taborniški pevski zbor rodu Jezerski zmaj Velenje Predsednica: Katja Centrih Zborovodkinja: Metka Smirnov Oštir Povezovalec prireditev: Hugo (mož lepih besed) Število pevcev v zboru: 20 Ni nujno, da je vsak začetek težak! Vse skupaj se je začelo uresničevati bliskovito hitro. Zainteresirani pevci so se zbrali na ustanovitveni skupščini zbora takoj v jesenskem času 2002, kjer so predvsem izrazili svoje želje in pričakovanja. Sprva je novonastali zbor prepeval le taborniški repertoar in nekaj priredb zborovodkinje Metke (prva priredba je bila taborniška himna), sprva le v enoglasnem petju. Svoj prvi uradni nastop je zbor imel že isto jesen na ustanovitveni skupščini novega območja (Koroško Šaleško Zgornjesavinjsko območje). Po dveh mesecih vaj pa so že imeli prve prave nastope v Velenju. Vabila na prireditve so začela kar deževati in tako je zbor imel kmalu več nastopov kot vaj. Ko stroj "zalaufa", se ne ustavi zlahka! Sedaj potekajo redna druženja in vaje vsak petek, pred nastopi pa imajo vaje tudi ob sobotah in nedeljah. Vaje potekajo v prostorih OŠ Antona Aškerca in občasno tudi na podružnični šoli v Pesju. Svoj prvi večji projekt je zbor imel leta 2003, ko so sestavili program za proslavo ob 35. obletnici RJZ. V letu 2005 jih je opazil eden izmed večjih slovenskih trgovcev in jim dal ponudbo za nastope po njegovih trgovskih centrih. Odzvali so se povabilu, se prelevili v božični taborniški zborček in tako decembra opravili z več kot 20 koncerti v slabih treh tednih. Svoj repertoar so močno razširili in sedaj šteje 22 božičnih pesmi (klasične, črnske duhovne, zabavne popevke, taborniške priredbe in otroške pesmi). Res je zanimivo, kako najboljše taborniške ideje nastanejo kar tako iz nič in ponavadi na letnih taborjenjih. Tudi ideja o taborniškem pevskem zboru je nastala tako. Za hip se vrnimo v preteklost. Smo leta 2002, na taborjenju RJZ, 2. izmena, Kajuhov tabor Ribno, Saloon Pri Črnem Pesu, ura nekje po polnoči. Iz saloona se sliši kolikor toliko ubrano taborniško petje. In tako, iz nič, na zelniku dveh tabornikov nastane ideja o zboru. Kmalu po taborjenju sta s to idejo v glavi pobudnika Hugo in Sašo pozvonila na vratih Metke, učiteljice na OŠ Antona Aškerca v Velenju, taborniške mentorice in zborovodkinje več različnih pevskih zborov. In tako se je ta zgodba tudi pričela. AKTUALNO 21 SiNi Sproščenost, ljubezen do petja, zabavnost, izžarevanje energije - to so njihovi aduti! Njihovi nastopi so zares nekaj posebnega, saj za popestritev in boljšo izvedbo petje spremljajo tudi različna glasbila, kot so kitara, kontrabas, violina, klavir, tamburica in flavta. Svojo energijo so širšemu občinstvu predstavili 1. aprila 2006 na območni reviji pevskih zborov, kjer so s svojim nastopom navdušili zbrano občinstvo in strokovno žirijo. Za ta nastop so si prvič dali narediti tudi prave pevske uniforme in taborniške rutice z vijolinskimi ključi, sicer na ostalih nastopih nastopajo v taborniških krojih. Da so navsezadnje v prvi vrsti še vedno pravi taborniki, so dokazali z organizacijo dobrodelnega koncerta za socialno ogrožene otroke in tako s pomočjo donatorjev 33-im otrokom omogočili brezplačno taborjenje v Rib-nem, da so lahko sami doživeli taborniško pravljico. V letu 2006 so se ponovno odzvali povabilu večjega slovenskega trgovca za nastope v božičnem času. Poleg teh nastopov prepevajo še na različnih kulturnih prireditvah, taborniških akcijah, rojstnih dnevih, porokah, podokni-cah itd. Prav posebna božična podoknica poteka vsako leto pod balkonom tete Herme, dolgoletne mentorice in prave taborniške mame vseh taborečih v Ribnem. Prav posebno povabilo pa so prejeli meseca decembra od skupnega odbora za organizacijo akcije LMB. Seveda so se z veseljem odzvali povabilu, intenzivno vadili 14 dni, naštudirali 4 povsem nove pesmi in kot vedno s svojimi nastopi navdušili vse prisotne na osrednji maši v Ljubljanski stolnici in tudi na osrednji prireditvi pred Magistratom. Zborovodkinja Metka Smirnov Oštir Najprej si bomo odpočili od napornega meseca decembra, v mislih pa že imamo nov dobrodelni koncert, namenjen socialno ogroženim otrokom, nastop na proslavi ob 100-letnici skavtstva, nastop na območni reviji pevskih zborov in še kaj se bo našlo, saj povabila na dogodke dežujejo kar sproti. V letu 2007 si želimo tudi povečati število moških glasov v zboru, saj so nam le-ti krvavo potrebni. Seveda pa sprejmemo tudi kakšen nov ženski glas. Zato vabimo vse zainteresirane, da se nam pridružijo. Kontaktirajte nas na tpz.rjz@ gmail.com! q 22 ^ januar kosobrinovi pripravki Kosobrin priporoča V kolikor ne bo snega, lahko ob kakšnem čistem potoku najdemo vodno krešo. Vodna kresa je kazalec čisto vodo. Kjer jo najdemo, lahko vodo uporabljamo za pitje ali kuhanje. Iz vodne krese lahko naredimo tudi zelo dobro juho. Juha iz vodne kreše Potrebujemo: 1 kg krompirja in 3 skodelice vodne kreše. Priprava: Krompir operemo in olupimo. Tri krompirje pustimo cele, ostale narežemo na kocke in skuhamo do mehkega v jušni vodi. Vodno krešo narežemo na drobno in jo dodamo h krompirju. Cele krompirje stisnemo in zmešamo z juho, v kateri so krompirčki in vodna kreša. Še enkrat prekuhamo in toplo juho takoj postrežemo. Šipkov sirup Potrebujemo: 1 kg mehkih šipkovih plodov, 4 litre vode in 1 kg sladkorja. Priprava: Šipkove plodove opremo in očistimo pešk. Dodamo 4 litre vode in dobro prekuhamo. Plodovi in voda naj vrejo vsaj pol ure. Dobljeno tekočino nato pretlačimo skozi gazo. Dodamo 1 kg sladkorja in še enkrat 15 minut prekuhavamo. Sirup ohladimo. Lahko ga pijemo takega, kot smo ga naredili, ali pa ga razmešamo z vodo, če nam je presladek. Lahko ga tudi ustekleničimo. Šipkov sirup lahko umešamo tudi v navadni jogurt. kemua v tatornistvu Lea Repič Jaka Bevk - Šeki Carna voda Potrebščine: Za zanimivo krajšanje taborniških večerov na prihajajočih zimovanjih. litrska steklena posoda s pokrovom (kozarec za vlaganje), vrč vode, kovanec. Izvedba poskusa: Stekleno posodo do vrha napolnimo z vodo in jo zapremo s pokrovom. Posodo postavimo na kovanec. Ko položimo stekleno posodo z vodo na kovanec, je videti, kot da je kovanec brez sledu izginil, kljub temu da je voda prozorna. Razlaga: S tem ko svetloba prehaja iz redkejše snovi (zrak) v gostejšo snov (voda), spremeni smer. Pri prehodu svetlobe iz zraka v vodo se svetlobni žarki lomijo proti pravo-kotnici na mejo snovi. V obratni smeri pa se svetlobni žarki lomijo stran od pravokotnice na mejo snovi. Pri prehajanju svetlobe iz gostejše v redkejšo snov pride pri določenem kotu do popolnega odboja svetlobe. Svetloba se ne lomi več, temveč se od meje med snovema odbije nazaj v gostejšo snov. V našem primeru svetloba kovanca pod dovolj velikim kotom zadene ob steno posode, zaradi česar se odbije nazaj v vodo. Zaradi tega kovanca ne vidimo. Q raziskovanje 23 mož Kolman Pluton ni več planet Mednarodna astronomska zveza (IAU) je podala novo razvrstitev planetov, po kateri je v našem Osončju osem in ne več devet planetov. To so Merkur, Venera, Zemlja, Mars, Jupiter, Saturn, Uran in Neptun. Po novem Pluton ni več planet, pač pa spada v na novo definirano skupino "pritlikavih planetov". V to skupino po novem spada tudi "bivši" največji asteroid Ceres in še neimenovani 2003 UB313, ki je po velikosti podoben Plutonu. Voyager 1 prehaja v medzvezdni prostor Vesoljska sonda Voyager 1, ki je bila poslana v Vesolje že pred tremi desetletji, z namenom, da od blizu posname planeta Jupiter in Saturen ter njune lune, bo v naslednjih desetih letih zapustila naše Osončje in tako postala prvi izdelek človeške roke, ki potuje po med-zvezdnem prostoru. Voyager 1 se trenutno nahaja kar stokrat dlje od Sonca kot naša Zemlja, kar je na samem robu Osončja. Sonce je na takšni razdalji videti le še kot svetla pika, ki je prešibka, da bi plovilu zagotavljala dovolj energije. Plovilo se trenutno napaja iz lastnega nuklearnega reaktorja. Dokler bo 30 let stara oprema še delovala, bo Voyager 1 v medzvezdnem prostoru raziskoval ostanke eksplozij bližnjih zvezd. Ko bo ugasnil, se bo za njim izgubila vsaka sled. Voyager 1 je prva sonda človeških rok, ki bo zapustila naše Osončje in zaplula v medzvezdni prostor. Slika: NASA Matevž Bratasevec Vozli (1. del) ZVN "Vsak skavt bi moral biti sposoben zavezati vozel. Zavezova-nje vozlov se zdi preprosta stvar, pa vendar obstajajo tako pravilni kot napačni načini in skavt bi moral poznati pravilen način. Življenje je lahko odvisno od tega, ali je vozel pravilno zavezan." Baden Powell V taborništvu je zelo pomembno, da izberemo pravilen vozel in ga pravilno zavežemo. Za določeno stvar lahko izberemo pravilne ali nepravilne vozle. Za pravilno izbiro moramo poznati njihove lastnosti, uporabo in namen. Kavbojski vozel, ki ga vsi dobro poznamo, se uporablja za pritrjevanje vrvi na različno debele veje, drevesa. Njegova slaba stran je, da ob enostranski obremenitvi drsi, zato ga raje nadomeščamo z vrznim vozlom. Prusikov vozel je uporaben za plezanje po vrvi, deblu ali drogu. Ob obremenitvi se zateguje, ko ga razbremenimo pa ga lahko pomikamo gor ali dol. Pri tem vozlu moramo biti pazljivi, da ga naredimo s tanjšo vrvico na debelejšo, ki je nosilna (namesto nosilne vrvi je lahko tudi deblo ali drog). Prusikov vozel mora biti vedno narejen na debelejšo vrvico Vrzni vozel (bičev, karabinski) taborniki uporabljamo za postavljanje bivaka iz šotork in začetek vseh vezav. Vrzni vozel je torej zelo uporaben. Najbolj uporaben pa je, če ga znamo vplesti. Tako je njegova uporabnost še širša, saj ga lahko uporabljamo za številne stvari, na primer za spalno vrečo iz šotorke (za vez med dvema luknjama v kotu šotorke). Vpletanje vrznega vozla 24 ^ januar Foto: Arhiv RS Logatec Pugy, hvala za idejo! Že pred nekaj časa je bil v Taboru objavljen Pugyjev prispevek o izletu v Zagrebški planetarij in odločili smo se, da bomo ta izlet izvedli. V Tehniškem muzeju v Zagrebu nas je pričakal vodič in nas popeljal skozi zanimive zbirke. Med drugim smo se posedli v planetarij, kjer smo občudovali nočno nebo, ugotavljali, kako ločimo planete in zvezde in kako vidimo, da je Zemljina os res nagnjena. Po ogledu predstave smo se po muzeju sprehodili sami in si ogledali še nekaj zbirk, ki jih prej nismo videli. Zlasti nas je presenetil čebelnjak, saj imajo v muzeju aktivno čebeljo družino. Žal muzej ni ogrevan (precej nas je zeblo), a je bil ogled vseeno zanimiv. Po ogledu smo se odpravili na čaj, od tam pa k cerkvici sv. Marka, katere streha je prav umetniško narejena, saj so krovci iz bobovca ustvarili obliko grba. Mimo hrvaškega saborja nas je pot preko Krvavega mosta vodila do katedrale, kjer žal nismo videli jaslic (šele z božičem se začno predstave živih jaslic), smo pa občudovali umetelno izdelane vitraže. Po poznem kosilu smo se po praznično okrašenih ulicah odpravili še na stojnice. Novoletna okrasitev Zagreba nam je bila vsem zelo všeč, saj je povsem drugačna kot ljubljanska. Najbolj so nam bile všeč svetleče smreke, ki so bile narejene ob cestnih svetilkah. Nazadnje smo šli nazaj na vlak proti Ljubljani, kjer smo med dvein-polurno vožnjo izmenjali vtise in se odločili, da bomo tak izlet še ponovili. Rod srnjaka Logatec 10. obletnica tabornikov v Pesju V petek, 15. decembra, je naš rod slavil 10. obletnico delovanja. Naš začetek je sicer povezan z datumom 13. december, a kot kaže, to za nas ni bila nesrečna številka. Prireditev je potekala v dvorani krajevne skupnosti Pesje. Udeležili so se je skoraj vsi taborniški predstavniki območja, predstavnik Zveze tabornikov Slovenije, predstavnica osnovne šole Antona Aškerca, predstavniki društev in sveta krajevne skupnosti Pesje ter starši. Program so pripravili taborniki in na odru pokazali utrinek življenja s taborjenj v Ribnem. V nadaljevanju smo se zahvalili vsem sodelavcem in organizacijam, ki nam pomagajo pri našem prostovoljnem delu, tako da smo jim podelili jubilejne taborniške rutice, trem zaslužnim pa tudi priznanja Zveze tabornikov Slovenije (Boštjanu Bizjaku - ustanovitelju, svetu krajevne skupnosti Pesje in osnovni šoli Antona Aškerca). Ob vsakem jubileju nastopi trenutek za razmislek o opravljenem delu in načrtih za prihodnost. Koliko smo prepoznavni v okolju, lahko pokažemo vsako leto ob skupnih akcijah z ostalimi rodovi v Šaleški dolini in območni organizaciji, s krajevno skupnostjo in ZZB NOV Pesje. Spopadli smo se že z manjšimi akcijami za Koroško-šaleško-zgornjesavinjsko območje, in sicer smo organizirali Vesela srečanja medvedkov in čebelic ter sodniški seminar. Za večje akcije potrebujemo več izkušnj in več kadra. Gostje so nam na koncu zaželeli še veliko volje do dela in čim več uspešnih akcij. Z naravo k boljšemu človeku! Zlata Zevnik, starešina KTUALNO 25 Taborniš v Petkovo popoldne je bilo ravno pravšnje, da smo se taborniki Rodu Louis Adamič zbrali na rodovi čajanki. Čaj se je v hladnem vremenu zelo prilegel, k zanimivemu dogajanju pa je prispeval tudi program, ki so ga člani po vodih naredili sami. Vstopnici za čajanko sta bili šalica in naglavno pokrivalo, ki sta sodelovala v tekmovanjih Miss šalica in Mister klo-bučnjak. Različni modeli obeh so nas navduševali, saj je bilo na ogled postavljenih nemalo edinstvenih zamislic. Dve uri sta ob spremljanju televizijskega programa "Za vsakogar nekaj" prehitro minili. Polka, bloške smuči, zanimivi oglasi in intervjuji so nam krajšali čas. Podelili smo tudi znanja in veščine najbolj vestnim tabornikom, nekaj novih članov pa je dalo taborniško prisego. Na koncu smo si razdelili še darilca in podelili nagrade za Miss šalica in Mister klobučnjak. Nina RLA ODMEVI Potrebujemo izobraževalni sistem Področju izobraževanja v organizaciji sledim že vrsto let in se po potrebi vključujem v posamezne oblike. Sem sicer član NO vendar tole pisanje obravnavajte kot moj osebni pogled. zadnjem posvetu KVIO bil presenečen, da je v anizaciji prišlo do staje vsaka veja izobraževalnega sistema bolj ali manj zadovoljna s svojim delom, na druge dele pa gleda kritično. Povezovanje med vejami je, kar se strokovnega dela tiče, zgolj naključno. Načelnik za vzgojo in izobraževanje, kadrovanje in delo z odraslimi, KVIO in strokovna služba pa tukaj ne naredita ključne poteze - integracije oziroma vzpostavitve tistega, kar naj bi vsi skupaj imenovali izobraževalni sistem. Zlahka ocenim, da Šaleško, Gorenjsko, Celjsko območje in MZT kontinuirano organizirajo dobre vodniške tečaje. Enako velja tudi za posameznike, ki se trudijo z izvedbo specialističnih tečajev. Pri tečajih za vodje imamo zagnane ekipe mladih strokovnjakov, ki s svojim tudi profesionalnim znanjem prav tako dvigujejo raven znanja. Vendar vse to ni dovolj, če tega ne povežemo v celoto. Ta celota pa pomeni pregled nad osnovnim in stopnjevanim programom, vertikalnim in horizontalnim napredovanjem. Potreben je pregled nad vsebinami na vseh vejah izobraževanja in jasen pregled nad znanjem, ki ga posamezniki pridobijo na posamezni stopnji in ki je pogoj za napredovanje oziroma vključevanje v posamezne programe. Pri tem ne pozabimo, da ne smemo uspešno ocenjevati izobraževanja samo s tem, da so udeleženci in vodstvo zadovoljni ob zaključku tečaja. Z realiziranimi cilji se morajo udeleženci izkazati na delu in šele zadovoljstvo rodu in dobro delo celotne organizacije, priznane v okolju, je merodajna sli- ka uspešnosti - tudi dobrega izobraževalnega sistema. Pri tem se vprašajmo, kateri del programa in dejavnosti v organizaciji so tiste, ki nas ločujejo od drugih organizacij, in v sistemu vzpodbujajmo in negujmo te komponente, poso-dabljajmo jih glede na potrebe članstva in organizacije ter jih vključujmo v vse oblike izobraževanja. Predvsem vodstvu ZTS in članom KVIO mora biti izobraževalni sistem popolnoma jasen, vsi ga morajo oblikovati in sprejeti kot svojega. Pri tem je pomembno, da tak sistem pričnejo podpirati območne organizacije in rodovi. Ne smemo pozabiti, da smo v preteklosti izobrazili množico strokovnjakov, ki vsi niso več vključeni v aktivno delo organizacije in ob starših predstavljajo neprecenljiv vir, ki ga moramo samo primerno vključiti. S tem lahko pridobimo ne samo na kvaliteti temveč tudi na prepoznavnosti organizacije in mestu v družbi. Vzpostavljanje primerljivosti med območji in zlasti razvoj lahko potekata le s pospeševanjem izmenjave udeležencev in izvajalcev, s pospeševanjem neposrednega sodelovanja med območji na področju izobraževanja, ne nazadnje, s sodelovanjem strokovnjakov za posamezna vprašanja in s sodelovanjem v konkretnih razvojnih projektih. Trdno sem prepričan, da moramo na bližnji konferenci poenotiti in sprejeti stališča ter usmeritve v zvezi s sistemom izobraževanja, pot do njegove učinkovitosti in uspešnosti pa je še dolga. Miroslav Vičič - Vičo 26 januar Nina Medved -■m Družina Strojan adi preteklih političnih burk in gorečih na :ionalističnih debat sem ob izidu decembr ske številke Tabora prav željno čakala, ali se njem pojavil kakšen moralen strip, karikatura ali kolumna tabornikov, ki bi jih skrbelo razmišljanje večine slovenskega ljudstva, ki se domala z baklo in vilami podaja nad Rome ali, natančneje, nad družino Strojan. Kar sem iskala sicer nisem našla, so mi pa v oko skočila poimenovanja večih ekip na ZNOT-u, ki so se nanašala na družino Strojan in romsko problematiko. Najprej sem se tudi sama zasmejala, ni kaj, domiselno. Kasneje pa me je le prešinilo, ali se je taborniku primerno smejati na račun rasnih ali kakršnihkoli drugih problemov, ki prej prispevajo k diferenciaciji in segregaciji ljudi kot pa k harmoničnemu in timskemu sodelovanju. Zagotovo med taborniškimi vrstami ne obstaja univerzalno mnenje, kar se tiče dotičnega problema: dam roko v ogenj, da obstaja vsaj nekaj ljudi, ki bi se tudi sami najraje pognali s tanki in vzeli pravico v svoje roke. In navsezadnje, tudi med taborniškimi vrstami so Romi, kajne? Ni mi pa všeč, da ljudje to stališče izražajo skozi taborništvo, za katero velja, da ljudi ne sodi po barvi njihove kože, rase ali drugih lastnosti, saj tako ustvarjajo blizu in daleč vtis, da tabor-ništvo ni po morali nič boljše ali bolj dodelano od pameti zavrtega nacionalista. Dobro, dobro, saj ni tako hudo, bila je le šala. Razumem hudomušnost tekmovalcev, ki so se odločili tako provokativno poimenovati ekipe, lahko bi jih tudi pohvalili za razgledanost in posvečanje pozornosti aktualnim dogodkom v naši mali državici. Bojim pa se, da ljudje izven taborniških vrst počasi ne bodo več videli naših prizadevanj k vzgoji mladine in uresničevanju (na žalost vse pogosteje le idealov) taborniških zakonov ter vsega, kar še pritiče k taborniški filozofiji, in ne bomo nič več le izvenšolska dejavnost. Zato bi raje videla, da se mladi poglabljajo v politiko tako, da sledijo novicam in se vsesplošno izobražujejo, kakor pa da kujejo v resnici neslane šale, ker bi, če že ne drugega, tako ohranili iskrico upanja, da je taborništvo še vedno in v prvi vrsti strpna skupina isto mislečih, ki ljubijo ves svet in vse ljudi tako kot ljubijo svojo družino: brezpogojno. K&lumni Boris Mrak Kaj si pravzaprav želimo? ^ Vstopili smo v "Bondovo" leto, 007, kot se je v oddaji V nedeljo zvečer duhovito izrazil radijski voditelj in napovedovalec Janko Ro-pret. Ampak ali bo "Bondovo" leto tudi v naši organizaciji (polno ino-vativnih akcij, premikov in ponovnega delovnega zagona v organizaciji - po zgledu nam vsem znanega filmskega junaka), bomo šele videli. Na vsa moja mesečna pisanja in razmišljanja v preteklem letu so se končno odzvali bralci in s svojimi odmevi začeli odgrinjati tančico težav naše organizacije. Komentar na vse, kar je bilo zapisanega v odmevih, bi bil predolg. Ob tej priložnosti želim spomniti vse članstvo, da si je organizacija pred leti zastavila cilj, da bo postala najboljša mladinska organizacija. In kje smo sedaj? Ali smo na ta dolgoročni in temeljni cilj povsem pozabili? Ena sama izjava enega od piscev je bila zame zelo pomembna in mi je dala misliti: "... starost načelnikov in starešin je drastično padla in je tako vodstvo organizacije vedno mlajše ..." Kako si osebno razlagam navedeno in to zelo na kratko? - V organizaciji očitno ni medgeneracijskega sodelovanja in v vrste organizacije ne privabljamo starejših Ce se še spomnim, so v preteklosti potekale aktivnosti v skladu z osnovno opredelitvijo tudi v WOSM: Starejši v taborniški organizaciji. Ali to pomeni, da je to delo zastalo? Ni obrodilo sadov? Ali pa pomeni, da smo kot organizacija vedno manj zanimivi za starejše? Ali to tudi pomeni, da smo vse manj konkurenčni pri ponudbi naših programov za malo starejše mladince? Glede na to, da so bila v zadnjem obdobju, v zadnjih letih, opravljena strokovna raziskovanja na to temo, vemo za odgovor, samo rezultati niso bili objavljeni in niso bili dostopni vsem članom. In očitno tudi ni sprejete konkretne aktivnosti, da bi se izboljšalo stanje. Kdo ve? Morda to ve modro vodstvo? - Izobraževanje kadrov v organizaciji je usmerjeno k vedno mlajšim V nepridobitnih organizacijah je nenehno izobraževanje kadrov nujnost, kajti članstvo se izredno hitro menjava in zato, da bi ohranili organizacijo, je treba stalno vzgajati nove kadre. Seveda pa izobraževanje ni namenjeno samemu sebi, ampak je orodje za doseganje temeljnih, razvojnih in tekočih ciljev ter z njimi povezanimi politikami organizacije. Ob tem je razumljivo, da se sedaj državni nivo ukvarja z izobraževanjem in vzgojo tistih kadrov, kar bi morala biti naloga področnih zvez (načelniki družin, vodniki). To, da imamo vse mlajše vodje vsekakor ne gre skupaj z razmerami v okolju (Zakon o društvih, 2006). To bi nam moralo biti resno opozorilo, da se mora v organizaciji nekaj konkretno spremeniti v pozitivno smer. - Organizacija stopica na mestu, če že ne nazaduje Kmalu bo minilo leto dni, odkar je organizacija dobila novo vodstvo, pa še vedno nismo dobili na vpogled osnovnega dokumenta, iz katerega bi videli, kaj modro vodstvo želi doseči v svojem triletnem mandatu. Predvsem pogrešam celovito strategijo delovanja in razvoja organizacije za to obdobje. Pa naj bo to zgolj osnova za naše nadaljnje razmišljanje in reševanje organizacije. Mislim, da smo si enotni v enem - in to je, da želimo organizacijo ohraniti in jo pripeljati na višji nivo. Ljubljana, 7. 1. 2007 AKTUALNO 27 Nina Kusar Začelo se je leto, ki smo ga težko pričakovali. Leto praznovanja. Komisija za mednarodno dejavnost vsem tabornicam in tabornikom želi obilo zdravja, uspehov in lepih taborniških trenutkov. Da vam v tem letu ne bo dolgčas, bo poleg domačih akcij skrbelo tudi veliko mednarodnih akcij. Tokrat vam ponujamo pregled najpomembnejših mednarodnih dogodkov v letu 2007. 22. februar Na ta dan leta 1857 se je rodil Lord Robert BadenPowell. Letos poleg 100-letnice skavtstva praznujemo tudi 150-letnico njegovega rojstva. 22. februar je poznan kot Dan ustanovitelja in taborniki - skavti z vsega sveta na ta dan razmišljamo o pomenu skavtske prisege. 7^5.-11. maj ZSKSS in ZTS bosta v maju gostili evropske skavt-ske konference WAGGGS in WOSM. V Portorožu pričakujemo približno 500 delegatov, priprave pa so že v polnem teku. Tudi ostale regije bodo v tem letu na regionalnih konferencah opozarjale na možnosti, ki jih mladim ponuja skavtstvo. 27. julij - 8. avgust Enaindvajseti svetovni skavt-ski jamboree predstavlja vrhunec v praznovanju stoletnice svetovnega skavt-skega gibanja, katerega del smo tudi mi, slovenski taborniki. Zveza tabornikov Slovenije organizira slovensko odpravo na ta veliki dogodek, ki bo predvidoma trajala od 20. julija do 9. avgusta. V osrčju Anglije se bo zbralo 40.000 mladih, ki bo 12 dni delilo veselje, smeh in nepozabno dogodivščino, ki jih bo popeljala v drugo stoletje skavtstva. 1. avgust To bo najpomembnejši dan našega celoletnega praznovanja. Na dan, ko je Bi-Pi s svojim znamenitim rogom oznanil začetek poskusnega tabora na Brownsea Islandu, se bomo združili in pozdravili novo stoletje skavtskega gibanja. Ni pomembno, kje, naj bo to na Sydney Harbour Bridge, na piramidah v Egiptu, na vrhu Mont Blanca ali pa na rodovem taborjenju, pomembno je, da se vsi skupaj združimo pod sloganom tega leta - En svet, ena prisega. Na prostoru, kjer je potekal poskusni tabor, se bodo na posebni slovesnosti zbrali predstavniki iz več kot sto petdesetih nacionalnih organizacij. Oktober Konec oktobra se nam obetata že 50. Jamboree On The Air in 11. Jamboree On The Internet. December Na International Colloquiumu, ki bo decembra potekal v Ženevi, bo govora o prispevku skavtstva k izobraževanju in družbi nasploh v stoletju delovanja. 28 ^ januar Aktualno Srečanje od MrTn SiNi Srečanje odprave na Jamboree ® Od petka, 1. decembra, pa do nedelje, 3. decembra 2006, je na Skomarjih potekalo prvo srečanje udeležencev slovenske odprave na Jamboree 2007 in vodstva odprave. Glavni namen srečanja je bil predvsem spoznavanje udeležencev med sabo in z vodstvom, razdelitev v vode in seveda predstavitev celotne odprave in Jamboreeja. Prav tako je bilo treba pomeriti opremo, se dogovoriti za pravila, rešiti zapleten kriminalni primer in preigrati nekaj iger, ki se jih bomo šli tudi na Jam-boreeju. Srečanje se je zaključilo z "roditeljskim sestankom", na katerega so prišli starši udeležencev in kjer so bili seznanjeni z vsem, kar jih je zanimalo. Pa poglejmo, kako je stvar potekala: Že ob prihodu je vsakega udeleženca čakalo darilce, v katerem je našel piškotek, vrečko čaja in košček papirja, na katerem je bila napisana misel. Udeleženci so morali poiskati druge, katerih koščki so skupaj tvorili iskano misel. Tako so našli ostale člane svojega voda. Sledila je predstavitev udeležencev, ogledali smo si kratek propagandni filmček in se pogovorili o Jamboreeju, pravilih, odpravi in podobnem. Večer se je zaključil s prvim srečanjem s Sherlockom Holme-som in dr. Watsonom, ki ju je čakal zapleten kriminalni primer. Drugega dne navsezgodaj zjutraj smo malo telovadili in se "uglasili". Dopoldne smo ob igri Močvirje obnavljali znanje angleščine. V igri -kvizu smo spoznavali dejstva o zgodovini in geografiji Anglije ter zgodovino gozdovništva in skavtstva. Po kosilu smo obiskali "Inte-raktvni skavtski muzej". Udeleženci pravijo, da tako zabavne predstavitve zgodovine skavtstva in gozdovništva še niso videli. Po popoldanskem čaju smo se posvetili po-skušanju opreme, vmes pa razmišljali, kako kar najbolje predstaviti Slovenijo ostalim obiskovalcem Jamboreeja. Nato smo si ogledali predstavitev poti na Jamboree in nazaj ali po domače HoHo (Home Hospitality) programa, kjer smo ugotovili, da bo naša pot zelo pestra in zanimiva. Po večerji je sledila predstavitev vodov in veliki zaključek kriminalnega primera. Nedelja je prišla prekmalu. Tako zaradi prekratke noči kot tudi zato, ker smo vedeli, da bo srečanja kmalu konec. Po jutranji telovadbi in jutranjih mislih smo se lotili delavnic. Pogovarjali smo se o predstavitvi Slovenije in predstavljali svoje ideje iz prejšnjega dne. Po zgodnjem kosilu so kar prehitro začeli prihajati starši. Na roditeljskem sestanku so v strnjeni obliki izvedeli vse tisto, kar smo o Jam-boreeju in odpravi mi že slišali. Sledil je zbor, spuščanje zastave in potem odhod domov. Vsem, ki se še niste odločili za udeležbo in o tem še razmišljate, pa sporočamo: Imamo še osem prostih mest. Pridružite se nam! Čaka vas največja dogodivščina vašega življenja! Q JAVITE SE! Več na http://jamboree.rutka.net. AKTUALNO 29 Osrednja prireditev LMB v V znamenju miru in ogromne pisane druščine tabornikov in skavtov srednja prireditev v Ljub ljani se je pričela ob 15. uri s sveto mašo, ki jo je Alojz Uran, ljubljanski nadškof in metropolit. Ljubljanska stolnica je bila tudi letos polna do zadnjega kotička. Pisano množico tabornikov, skavtov in ostalih ljudi je v dobro razpoloženje s svojim petjem spravljal taborniški pevski zborček, ki je z nastopom navdušil vse zbrane. Namesto klasične maše se je maša tako sprevrgla v zabavo in ples in smo tudi tisti, ki sicer redko zaidemo v cerkev, navdušeno prepevali in ploskali z rokami. Že nekako ustaljen proces svete maše z obhajili, zahvalami, branji itd. je minil kot bi tlesknil z prsti. Vsekakor je bil taborniški pevski zborček imenitna popestritev ceremonije. Dogajanje se je po sveti maši preselilo pred Magistrat, kjer je že bila zbrana množica ljudi, ki je nestrpno čakala na luč miru. S kratkim govorom je svojo podporo izrazil tudi podžupan občine Ljubljana. Sledila je kratka in zelo zabavna igra o Kek-cu in Mojci, ki so jo skupaj pripravili taborniki in skavti. Kmalu sta na oder prišli dve najpomembnejši osebi. To sta bila letošnja nosilca LMB, 11 -letni Jan Kolar kot predstavnik ZTS in 14-letna Nina Soršak kot predstavnica ZSKSS. Z nasmehom na obrazu sta razprodala mir in množica ljudi ga je hvaležno sprejela ter razprodala naprej. Ta lepa akci- ja z zelo globoko idejo miru se je končala s pesmijo, objemi, radostjo v srcih mnogih in z željo vseh, da mir postane nekaj samoumevnega in dosegljivega. Potrudimo se skupaj, skupaj zmoremo. Razprodajajmo mir skozi vse leto. Luč miru tudi pri predsedniku države V dneh pred božičem smo taborniki in skavti skupaj odnesli LMB tudi v slovenski parlament, ljubljanskemu nadškofu in metropolitu Alojzu Uranu, v generalštab slovenske vojske in na koncu tudi predsedniku republike Slovenije, dr. Janezu Drnovšku. Vsi skupaj se bomo trudili, da bi mir razprodali čim več ljudem, ga razdelili vsem, ki si ga želijo in ga potrebujejo. Tudi pomembni ljudje in politiki so samo ljudje in tudi oni si želijo predvsem miru. Q mi Hi M ^ januar Sandi Glinšek 10 let taborniške mirovne razprodaje Govoriti in se odločati o temi ali svetlobi nima smisla, ker je stvar popolnoma jasna že na prvi pogled. Prav tako je govoričenje nekaterih o akciji Luč miru iz Bet-lehema (LMB) v ZTS DA ali NE po desetih letih neumnost. Stvar je v tem primeru prav tako popolnoma jasna. Moje razmišljanje se nanaša skoraj na celotno obdobje akcije v ZTS. Prav zanimivo je, da nas večkrat ljudje sprašujejo, kako se gledamo oziroma ali sploh kaj sodelujemo z ZSKSS. Moj odgovor je sledeč: "Sigurno sodelujemo, če ne drugače vsaj pri vsakoletni akciji Luč miru iz Betlehema". Letošnje leto, ko sem predajal funkcijo vodje odbora LMB pri ZTS, sem skupnemu odboru položil na dušo: "Akcija LMB naj bo sporočilo in vzor obema organizacijama, da skupaj zmoremo več, predvsem pa, da lahko skavti v Sloveniji premikamo gore. Iz prejšnjih let poberite dobre prakse, ozrite se v prihodnost in ne zapravljajte časa z umazano preteklostjo." Državni nivo v organizaciji se mora sleherni trenutek dokazovati enotam v lokalnem okolju v zaupanju in vzoru. Težko bi bilo pričakovati, da naj enote sodelujejo na lokalni ravni, če državni nivo ne bi pihal v isti rog. Predvsem letošnja "razprodaja" je po mojem trdnem prepričanju odpravila vse dvome in strahove posameznih vodstev območij ter rodov. Na slovenski mirovni tržnici je namreč zavel popolnoma nov veter, veter zaupanja. Že par let na Dunaj odpotuje slovenska delegacija z avtobusom prijateljstva, letos pa še nosilca ZSKSS in ZTS, mešane delegacije skupaj obiščejo najbolj vplivne Slovence in ustanove, plamen skupaj ponesemo na Triglav ... Ko pa pridete na osrednja sprejema, prireditvi v Mursko Soboto ali Ljubljano, vam dih kar zastane. Zagledate naš peščen kroj na oltarju, na odru, vsepovsod, opazite tudi oranžnega. To je nemogoče, si mislite. Ob poslušanju pa še uho zazna, da pri sveti maši poje taborniški pevski zbor in nadškof pozdravi vse organizacije in se prisrčno zahvali prav vsem. Ja, to je to, to je akcija Luč miru iz Betlehema 2006. Brez slehernega predsodka in z velikim pozitivnim sporočilom. Mir nima cene, ne dobiš ga za evre, zanj se moraš potruditi. Ni čas besedičenja in mlatenja prazne slame, čas je, da si v letu 2007, ko praznujemo 100 let skavtstva, razprodamo še kakšno skupno akcijo. December 2006, Skale pri Velenju Po Luč miru iz Betlehema na pravljični predbožični Dunaj Slovenska odprava je bila tudi letos zelo pisana, saj so odpravo sestavljali taborniki (člani ZTS), katoliški skavti (člani ZSKSS), skavti iz zamejske Slovenije (člani SZSO), odrasli skavti (člani ZBOKSS) in letos prvič tudi pripadniki mladinske organizacije Mladinski ceh. Skupaj smo se je pod geslom "Razprodaja miru" v soboto, 16. decembra, odpravili na Dunaj po lučko miru iz Betlehe-ma. Vožnja do Dunaja je ob spremljavi kitare in pesmi kar hitro minila; dobrih pet ur in že smo bili pred vhodom v skavtski center na Dunaju, kjer smo kasneje tudi prenočili. Ob 16. uri se je začelo zares. Sprejem lučke miru je letos potekal v znani katedrali Sv. Štefana, v samem centru prazničnega Dunaja. Organizatorji so se res potrudili in to sicer zelo pribljubljeno turistično točko rezervirali za tabornike in skavte, ki so prišli po simbolični plamen, ki bo z njihovo pomočjo zagorel po večini evropskih držav in tudi v ZDA. Letos smo skupaj izbrali nosilca luči in tako sta v imenu slovenske odprave LMB prevzela 11-letni Jan Kolar iz RJZ Velenje ter 14-letna Nina Soršak AKTUALNO 31 iz stega Slovenska Bistrica 1. Stežka si boste predstavljali to veliko množico skavtov iz vse Evrope in letos tudi iz ZDA, če tega sami ne doživite. Vsi čakamo na en sam trenutek, na eno samo stvar - na upanje in na mir. LMB je vse to in še mnogo, mnogo več. Po končani prireditvi je le nekaj korakov stran potekal sprejem odprav, Slovenci pa ne bi bili Slovenci, če ne bi malce zapeli. Tako je kmalu gromko zadonela pesem "Slovenija, od kod lepote tvoje" in takoj smo postali pravi hit. Igre, druženje, ples in zabava so trajali kar nekaj časa. Naše druženje smo zaključili z multinacionalno izvedbo Guantanamere. Premraženi od mraza in polni lepih vtisov smo se skozi praznično okrašeni center Dunaja vrnili v skavtski center. Večer, ki je bil pred nami, smo nato preživeli v dobri družbi in ob spremljavi kitare. V zgodnjem nedeljskem jutru smo bili ponovno na avtobusu, ki je poleg odprave v Ljubljano pripeljal tudi cilj naše naloge - luč miru iz Betlehema. LMB je del svoje naloge več kot uspešno izpolnila že na avtobusu. Prinesla nam je mir, prijateljstvo, sožitje in veselje. Maja Strnad in SiNi Luč miru iz Betlehema - majhen plamen z velikim sporočilom Akcija Luč miru iz Betlehema poteka v Sloveniji že od osamosvojitve dalje. Na začetku je pri akciji sodelovalo le Združenje slovenskih katoliških skavtov in skavtinj (ZSKSS), kasneje se je akciji pridružila tudi Zveza tabornikov Slovenije (ZTS) in še nekatere druge organizacije. Posebnost akcije je nedvomno potovanje plamena, ki iz Betlehema prispe na Dunaj, od koder jo nato skavti raznesejo po skorajda celotni Evropi. Na Dunaj se je odpravila tudi mešana delegacija iz Pomurja, sestavljena iz katoliških skavtov in pomurskih tabornikov. Tako je bil letošnji sprejem lučke v Murski Soboti pripravljen v sodelovanju katoliških skavtov iz Beltinec, Crenšovcev, Gornje Radgone in Križevcev pri Ljutomeru ter pomurskih tabornikov iz Murske Sobote, Lendave in Bistrice ter Ljutomera. Osrednja prireditev ob sprejemu lučke miru v deželi ob Muri se je začela v soboto, 26. decembra, ob 21. uri v soboški stolnici. Na začetku smo pripravili nekaj trenutkov za razmislek o miru in simbolu miru. Po kratkih sporočilih starešine Zveze tabornikov Pomurja in načelnika katoliških skavtov se je program prireditve nadaljeval z mašo, ki jo je daroval murskosoboški škof g. Marjan Turnšek. Okrog 23. ure se je začel sklepni del prireditve, kjer smo, vsak na svoj način, najprej predstavili nekatera gesla Lučke miru iz prejšnjih let. Po kratkem nagovoru predstavnika Mestne občine Murska Sobota smo dočakali prihod Lučke miru neposredno z Dunaja. Geslo letošnje Lučke miru je Razprodaja miru in ta se je začela pred stolnico takoj, ko je bila prebrana poslanica v slovenskem, madžarskem in romskem jeziku. S skupnimi močmi smo za konec še vse prisotne ogreli s skodelico čaja, sladkimi domačimi dobrotami in seveda s plamenom, ki ga je vsak lahko ponesel med svoje najdražje in ga delil naprej. Pomurski taborniki in katoliški skavti 32 ^ januar SiNi o je tvoje mnenje o skupni izvedbi akcije Luč miru iz Betlehema? Jan Kolar, 11 let, Rod Jezerski zmaj Velenje, ZTS, nosilec LMB Skavti so ful face. Fajn je, da smo šli vsi skupaj, ker drugače bi bilo brezveze. Ful fajn smo žurali, tako da se drugo leto spet vidimo. Imejte se fajn! Katja Tavčar, 23 let, Steg Kranj 1, ZSKSS Skupna izvedba akcije LMB se mi zdi super priložnost, da skavti in taborniki naredimo skupaj nekaj dobrega za vse ljudi, da jim prinesemo mir. Predvsem pa, da prinesemo mir v naše odnose. Tukaj na avtobusu za Dunaj skupaj pojemo, se smejimo, jemo sendviče in ugotavljamo, da smo si kar podobni in da so naše razlike samo prednosti za kvalitetnejšo izvedbo akcije. Zato me toliko bolj preseneča, da na lokalnih ravneh stegi in rodovi pogosto ne sodelujejo dobro in LMB namesto miru prinese razprtije. Mislim, da bi morali oboji, skavti in taborniki, pozabiti na preteklost in se odločiti, da bomo kljub nekaterim razlikam dobro sodelovali. Tone Lampret, Odrasli skavti Grosuplje, ZBOKS V času, ko je življenje čedalje bolj zakomplicirano, človek teži k preprostosti. V splošnem "džumbu-su" človek išče trenutke tišine, miru. V splošnem smo vsi na istem, zato se mi zdi akcija miru dobra stična točka za vse ljudi, ki jim je blizu prijateljstvo, narava in notranji mir. Osebno sem prepričan, da sodelovanje podobno mislečih, četudi morda nazorsko različnih ljudi lahko obogati oboje. Upam, da ste preživeli lep božič in želim vam dobro leto 2007. Maja Bobnar, 24 let, Društvo mladinski ceh Skupna akcija skavtov, tabornikov in mladih iz drugih organizacij že sama po sebi pripomore k raz-našanju miru. Miru, ki je v današnjem času postal že skoraj tabu tema. Vsi pa hlepijo in jih žeja po njem, a vendar večina za to naredi premalo. Dajmo, začnimo znova, prinašajmo luč miru. Začnimo v svojih družinah, nadaljujmo pa vsak dan v naših medsebojnih odnosih. Ne pozabi, več miru daš, več ga imaš! Žiga Kovačič, Steg Ljubljana 5, ZSKSS Če ni skupaj, je brezveze. Že nekaj časa smo na tej poti, rastemo z njo. Tako dobiva LMB in njen mir še dodaten pomen. Res, bratje, fajn je z vami. AKTUALNO 33 Luka Kocjančič, 24 let, Steg Trst 1, SZSO Skupna izvedba akcije je pozitivna izkušnja in priložnost, ob kateri se lahko srečamo skavti in taborniki. Zadovoljen sem, ker se je ta pobuda uveljavila in razživela. Upam, da bo pripomogla k boljšemu sodelovanju med skavti in taborniki ter tudi med mladimi iz Slovenije in zamejstva. Jure Jež, 27 let, Rod gorjanskih tabornikov Novo Mesto, ZTS Letos sem se prvič iz prve roke prepričal, kakšna akcija LMB sploh je. S poslanico, ki jo prinaša ljudem, odpre mnoga srca in združi ljudi v želji, da bi mir res postala globalna vrednota. Hkrati pa je LMB akcija, ki je paradni konj skupnega sodelovanja ZTS in ZSKSS. Vse čestitke in pohvale organizacijskemu odboru, ki je spet napravil velik korak naprej. Upam, da bo takšno sodelovanje čimprej postalo pravilo v sodelovanju med organizacijama. Nav dušenje vseh udeležencev odpr na Dunaj je odličen porok za to Nina Soršak, 14 let, Steg Slovenska Bistrica 1, ZSKSS, nosilka LMB Na Dunaju je bilo ful fajn. Veliko smo hodili in se družili. Ko nas je zeblo, smo se segreli v sobi. Tega drugo leto ne smete zamuditi. Teja Čas, 17 let, Rod severnega kurirja Slovenj Gradec, ZTS Sprejema LMB sem se letos prvič udeležila na Dunaju in bilo mi je zelo všeč. Sodelovanje med skavti in taborniki je bilo zelo dobro. Spoznala sem tudi mnogo novih prijateljev in preživela nepozaben vikend. Upam, da bo LMB tudi drugim prinesla veliko miru in zadovoljstva. 34 ^ januar Taborniško nogometno tekmovanje V soboto, 5. maja 2007, se bo zg no tekmovanje - TNT. Če si za akcijo, zberi ekipo in se prijavi. Tekmovanje se bo odvijalo na igrišču Osnovne šole Franceta Prešerna v Kranju, prijavnina pa znaša 20€» Vse dodatne informacije in prijave na 040/307-144 (Andrej Drempetič - Drempy) in 041/974-764 (Miha Rogelj - Baltazar). Lahko pa pišeš na kokrski.rod@gmail.com. Baltazar [KLTB 2007 - [kalska Liga, Ka Te Briga 2007 Tudi letos se bo v Skalah pri Velenju odvijalo tradicionalno zabavno taborniško tekmovanje "Skalska liga, ka te briga...", in sicer že kar sedmo zapored! Tekmovanje se bo odvijalo v soboto, 7. aprila 2007, na znani lokaciji pred OS Skale! Tema letošnjega tekmovanja naj bo še skrivnost, lahko pa povemo, da bo tekmovanje potekalo s kančkom pridiha visoke obletnice našega gibanja! Na tekmovanje vabimo tudi člane ZSKSS in ZBOKSS, da se bomo imeli še boljše! Tudi letos nismo pozabili na humanitarni namen tekmovanja, zbrane stvari pa bomo podelili v dobrodelne namene. Vsi, ki se želite tekmovanja udeležiti, vabimo, da si ogledate našo spletno stran ali pa nestrpno čakate na novo številko Tabora, kjer bo objavljenih več informacij. Spletna stran tekmovanja: http://skalska.rutka.net ali http:// cdv.rutka.net. Torej, če se radi zabavate, kaj novega naučite, imate radi adrenalin ali pa bi radi spoznali kakšnega novega prijatelja in živite v duhu taborništva, ste vabljeni tudi VI! Lep pozdrav, "ka te briga!" Soška olimpijada, drugič na Soški , torej se odločate (ali olimpijadi. Oglejmo si nekaj ključnih dejstev. Ključno dejstvo številka ena: Rok za oddajo prijav je 2. 4. 2007 na rsm@rutka.net ali na naslov: Vojko Vičič, Kidričeva 28c, 5000 Nova Gorica (041 372 627). Cena za ekipo je 25€ (5991 SIT). Ključno dejstvo številka dve: Stvar se bo dogajala 14. 4. 2007 ali, drugače rečeno, štirinajstega aprila dva tisoč sedem. Ključno dejstvo številka tri: Tekmovanje bo kot po starem sestavljeno iz dokaj šaljivih iger, ki bodo potekale na samem glavnem prostoru, in iz orientacije, o kateri se šušlja, da bi lahko celo segla čez mejo, v sosednjo Gorico. Sledite naslednjim številkam za razplet tega mamljivega obeta, sami pa se bomo vsekakor čim bolj potrudili v tej smeri. Ključno dejstvo številka štiri: Dež bo. Verjetno. Vabi vas Rod soških mejašev 24. in 25. marec 2007 Prijave so se že začele ... če nisi pripravljen na NOT - imaš še čas, če nisi prijavljen - kaj še čakaš! Več info na: http://not.rutka.net oziroma lea.kavalic@guest.arnes.si Pravila za prijave: 1. Prijave za brezplačno udeležbo sprejemamo od 1. 1. do 31. 1. 2007. 2. Vsak rod lahko v posamezno kategorijo prijavi samo eno ekipo, ki se bo brezplačno udeležila tekmovanja. Želja rodu Močvirski tulipani je, da se NOT-a udeleži čim večje število različnih rodov. 3. Število prijavljenih ekip v posamezni kategoriji je omejeno na 30. Zato velja pravilo: kdor prvi pride, prvi melje. 4. Dne 1. 2. 2007 bo organizator objavil število morebitnih prostih mest v posameznih kategorijah. Ekipe, ki se bodo prijavile od vključno 1. 2. 2007 dalje, so dolžne plačati štartnino, ki znaša 50,08«€ (12.000 SIT) na ekipo. 5. Prijava ekipe z brezplačno udeležbo je veljavna le, če rod, ki je prijavil eno ali več ekip, kot kavcijo organizatorju dostavi eno dobro ohranjeno šotorsko krilo za vsako prijavljeno ekipo posebej. 6. Organizator si pridružuje pravico, da lahko šotor-sko krilo zavrne, v kolikor je mnenja, da je le-to poškodovano ali preobrabljeno. 7. Na šotorskem krilu mora biti pripet listek, na katerem je ime rodu in ime ter GSM številka kontaktne osebe. 8. Če se NOT-a 2007 udeleži toliko ekip iz posameznega rodu, kolikor jih je rod prijavil do 31. 1. 2007, se temu rodu vrne eno šotorsko krilo za vsako prijavljeno ekipo. V kolikor pa se tekmovanja ne udeleži katera od prijavljenih ekip, preide šotorsko krilo v last rodu Močvirski tulipani. 9. Prijave zbiramo ob torkih od 20.00 do 21.00 v prostorih rodu Močvirski tulipani na Tržaški 74 v Ljubljani ali na elektronskem naslovu: lea.kavalic@ guest.arnes.si. 10. Pravila za brezplačno udeležbo so objavljena http://not.rutka.net. 11. Darila sprejemamo na mestu tekmovanja, ne pošiljajte jih po pošti. Močvirci borniške pesmaric Čas, rojen za dva (Vlado Kreslin) a e G D V zahodih sonca, na koncu dni, a e G D v ogledalu mi čas zori a e G D e in prekriva pozabljene stvari. a e G D Fantovski nožek se še blešči, a e G D graničarska značka iz JNA, a e G D e karti za Queen v Hali Tivoli. C G D e To bil je čas, rojen za dva, C G D e na poti k zvezdam najdena, C G D e ko zoriš in cvetiš, se ti ne mrači, C G D e bog ve, kaj zdaj poslušaš ti! a e G D Danes je v pesmi še lepši zvok, a e G D v vzhodih sonca, vse naokrog, a e G D e v ogledalu mojih otrok. C G D e Zmeraj je čas, rojen za dva, C G D e na poti k zvezdam najdena, C G D e ko zoriš in cvetiš, se ti ne mrači, C G D e bog ve, kaj zdaj poslušaš ti! RAZVEDRILO 35 Klemen Kenda Jaka Bevk - Šeki Stric volk C G D e Ko zoriš in cvetiš, se ti ne mraci, C G D e bog ve, kaj zdaj poslušaš ti! (rap) Mi pravi zadnjic en model: "Gospod Kreslin, moja mat' vas obožuje, prav', da ste res fin in da sta sk'p na isti fax hodila, to je bil cas, ko mladina je vodila in da nikol' ni b'lo tolk' lepo, gospod Kreslin, kva prav'te na to?" "No ja, saj je b'lo fajn, ampak v bistvu kot zdaj, lepa in mlada pa b'la je tedaj, vse kar je blo, se nam lepše zdi cool pa je takrat, ko cool si ti!" C G D e Zmeraj je cas, rojen za dva ... Spet sem obrnil stran na mojem stoletnem koledarju in se ob letnici 2007 preselil v cas pred 100 leti. Takrat je družba odkrila adolescenco in s tem je začelo izginjati otroško delo. Mladi so se lahko v prostem času ukvarjali z dejavnostmi izven šole. Baden Powell je zaznal, da mladi potrebujejo organizacijo, ki jim bo pomagala pri prehodu od otroštva do odraslosti. Poleg tega je težnja po bolj zdravem življenju in razvoju mladih kar sama v ospredje postavljala Naravo - naravo kot prostor za življenje, kot učiteljico in kot vrednoto, ki jo je treba varovati. Tako se je začel razvoj gibanja, ki danes s pomočjo 28 milijonov mladih ljudi po vsem svetu z vsakod-nevnevnim delovanjem širi ideje o sodelovanju, ustvarjanju boljše prihodnosti, miru in skrbi za naš planet. Gesla, kot so 'Vsi drugačni, vsi enakopravni', 'Razmišljaj globalno, deluj lokalno' in 'Gradimo mir skupaj' so oblikovale številne generacije, ki danes aktivno sodelujejo v procesu oblikovanja sveta. In zakaj vam to pripovedujem? Ker imam občutek, da kljub dejstvu, da živimo v 21. stoletju, pozabljamo, kaj so naša vodila in vrednote. Ali je tisto, kar je skavtstvo odlikovalo v zadnjih 100 letih danes brez pomena? Ali otroci nimajo problemov pri prehodu v odraslost? Je narava tista, ki se mora pokoriti človeku? Zagotovo lahko številni primeri iz vsakdanjega življenja dokažejo nasprotno. Nastavimo torej kompas in se z BiPi-jevo idejo in novimi generacijami mladih podajmo svojemu poslanstvu naproti. Stric volk 36 januar Križanka sestavil fkalan najasfverna soseda priprava, KlVltfl zmikavt oliver dragojevlc imselje PRI komendi rumeno rjava barva ljubljansko letališče 3. in!. vokal kratica mamila ilovica (krajše) izdelovalec sifta Eokza sekanje dbv TOM avtomobila NAi kablhftor (V. K.} 1 l i i tvorba v panju sanje slikarka plestenjiak iodor ŽITO franz kafka slavni S-tevuik moško ime. tileij pisar (slabs.) aluminij izrastek na glavi rimski 80(3 ljubezni vzdevek janeza hočevarja instruments strunami IME pisateljice vašte omejen neumen Človek romulov brat dvojček i fpii n prebivalec največje celine manjša ptica pevka pripadnik tatarqv julij nardin mftfeja možna meja subjekt kot oseea bat, tolkac potigz he3lqm nevestino remožefue vinorodna rastlina PUBLICIST zlobec ŠOLANAfVIŠJE stopnje kmc pni otoka ime humoristke futbiu P? f9W V 9 spomladi sfjano žito 3,14 nekoanju smučarski s =:/.kai -c (miran) izredna lepota r * oblika imena ana (ljubk.) kantavtor smolar lofoi Cipot (ales.cipot@rutka.net) - slavni in odgovorni urednik, MIha Bejek (mlha.hejek@rutka.net) - pomočnik urednika, Blaž Verbic (hlaz.verhlc@rutka.net) - urednik fotosrafije, Meti Buh (meti@rutka.net) in Aleša Mrak (alesa.mrak@siol.net) - urednici sklopa Igra, Tomaž Sinigajda (sini@rutka.net) - urednik sklopa Dogodivščina. Predsednik izdajateljskega sveta: Igor Bizjak (hizi@rutka.net). Novinarji in sodelavci: Barbara Bačnik (harhara.hacnik@rutka.net), Jaka Bevk (jaka.hevk@tele-cahle.net), Aljoša Bizjak (aljosa.hizjak@rutka.net), Matevž Brataševec (matevzhratasevec@gmail.com), Borut Cerkvenič (horut.cerkvenic@guest.arnes.si), Andreja Gomhoc (andreja.gomhoc@pharmaswiss.si), Simon Hudolin (simon.hudolin.salchi@gmail.com), Darko Jenko (darko.jenko@siol.net), Klemen Kenda (huhi@rutka.net), Primož Kolman (primoz.kolman@yahoo.com), Brina Krašovec (hrina.krasovec@gmail.com), Nina Kušar (nina_rla@hotmail.com), Helena Ločniškar (helena.locniskar@email.si), Nina Medved (nina.medved@guest.arnes.si), Frane Merela (frane.merela@guest.arnes.si), Boris Mrak (horis.mrak@epn.ha), Tadej Pugelj (pugy@rutka.net), Lea Repič (lea.repic@siol.net), Aleš Skalič (amerikanec@rutka.net), Simona Strgulc Krajšek (simona.strgulc@hf.uni-lj.si), Maja Strnad (m.strn4d@gmail.com). Lektoriranje: Miha Bejek (miha.hejek@rutka.net). Ustanovitelj, izdajatelj in lastnik Zveza tahornikov Slovenije, Ljuhljana, Parmova 33. TABOR sofinancira Ministrstvo za šolstvo in šport Repuhlike Slovenije. Naslov uredni{tva: Revija Tahor, Parmova 33, 1 000 Ljuhljana. Telefon 01/30008-20, fax 01/4301-477, e-pošta: tahor@rutka.net, info@zts.org. HI: http://www.zts.org. Cena posameznega izvoda je 2,09 € (500 SIT), letna naročnina je 20,80 € (5000 SIT), za tujino pa letna naročnina s pripadajočo poštnino. Transakcijski račun: 02010-0014142372. Rokopisov in fotografij ne vračamo. Upoštevamo samo pisne odpovedi do 31. januarja za tekoče leto. Revija izhaja vsak drugi petek v mesecu. DDV je vračunan v ceno. Grafična priprava in tisk: Tridesign d.o.o., Ljuhljana. Števil-ka je hila tiskana v nakladi 0400 izvodov. Poštnina plačana pri pošti 1102 Ljuhljana. Revija Tahor je vpisana v razvid medijev, ki ga vodi Ministrstvo za kulturo RS, pod zaporedno številko 792. ISSN 0492-1127 Milan gre na žabjo svatbo Hiti protj ribniku, kjer ga nevesta že čaka TODA ! Hvala Mateja. Če ne bi bilo tebe v avtur ne bi nikoli več videl svoje neveste Konec Srečno novo leto 2007 vam želi uredništvo revije Tabor!