Stari in mladi Slovenec. Strahn. S. Hazuu slralni jc rabila vani tudi straha timiditas, st raši v u - hlivu - šilivii, s traši vica - šilivica lioniu timidns , i strašlnikii; slraliosti lerror, slialiali - .ša - cši liorrcrc, slraliovati sg tinioie. Striikiiiiti. 0. Striikriii - ncši pnngere, slriikii ucslrus, kar .sirrku: s t r e k a stinmlus, strčkalo, strčkali - cati - ajij. i - čij, pungerc , stiuiularc. $. Strčati nsl. emincre; čcs. slfečck ocs(rus, polj. slark stiniulus. Tudi iinatc stroka ccntruni, linca, niumcntuiu tem— poris, češ, da iz struk pungerc, sfroka crgo vcre est punctuni cf. sroka. Strtiniu. 0. Strfuninu declivis , praeruptus, -me-mo per praecipitia , strumoglavi - vo deorsum capite, slrumina - niinina locus praeruptus. /S. Pa pišete (udi strumi - e - ica firmiter, proprie; striiraiti sg impetum capere, affiruiare; nsl. stermeti stupere, sterra inontosus, sterni pot, stcrniost, sterniec, stcrnien itd. Strvj. 0. Stryj ka , str\ jci, strvja palruus, kar nsl. srric, strynja ili stryna, strjja amita. (S. Stryjčišti filius patrui; nsl. slričič pairuclis, slrinič, strniči; slričična consobrina. ¦Strelitka. S. Strela sagitla, strrliika pa je slsl. (ulnicn p. groiuna strclka; strulištc stadium, signiim , slrclinica kar nsl. s(relišče locus ad tela c.vplodenda, lirov. strolarna - ica; strelija kar streljaj spatiuni quod sagitta pcrvolal, slreluba ars sagitlandi. Studit. 0. Studii a/m. pudor, studii b/ m. i sludl I'., shideni f. frigus. <S". Ta pomena ima bcsi-da stud, ki sta ločiti toraj vednn na pr. studinii-enii frigidus i lurpis, studcnosli - denistvo-dosll frigus, sludeiiici puteus, fons, nsl. sludenrc, zdpnec; sludenča, zdenca voda fontana (cf. nsl. Studeno Kaltenfeld, Slndencc KallinbriinnJ; studiti irfrigcrare; sludovali pudorc allicore,vitii - viiiii turpis, - distvo pudor, studoslovici qui turpia lofjnilur; še navadniše stsl. stydu pudor, stjdiiku turpis, slvdifivu qui facile erubcscit, stydcti erubesccre; nsl. pristudili komu koga verhasst maclicn. 8f ijrda - steg'ii. 0. Stigda, sligna, slijrni f. platca, sliza-ica si-mita , sllgno fcmur. 8. I nsl. slegna, stagno, lirov. stagna (rieb\veg; slpza in slezda ncin. stpg; slcgno co.va, lcmur; plužno slcgno buris; dostpgnjača tibialia. Ziiainciiilo ini je stsl. slogii, stežikit ve.villum; slogovii - vinikii, slčgonoša sigiiifcr; rum. slčgii vevilliim, scepfruni, slegar alid. slangp, and. stong. f., ker mislini ua svoje šlengar - štangarje.