»Izhaja vsak četrtek in velja poštnino vred ali v Mariboru s pošiljanjem na dom 2» celo leto 32 Din, pol leta 18 Din, četrt leta 8 Din. Izven Jugoslavije 64 Din. Naročnina se pošlje na upravništvo »Slov. Gospodarja« v Mariboru, Koroška cesta št. 5. — List se dopošilja do odpovedi. Naročnina se plačuje v naprej. Tel. interurban 113.
64. številka.
LIST LJUDSTVU V POUK IN ZABAVO
Uredništvo je ▼ Maribora^ Koroška cesta št. 5. Rokopisi se ne vračajo. Upravništva sprejema naročnino, inserate
ia reklamacije. Cene inseratom po dogovoru^ Za večkratne oglase primeren popust. Nezaprte reklamacije so poštnine proste. Čekovni račun poštnega urada Ljubljana 10.603. T ' "
. Telefon inter^ urban 113.
Maribor, 25. avgusta 1927.
Slovensko ljudsko stranko hvali njen program in njeno delo. — Glasujte vsi za njo!
Voliti pomenja izbirati med dobrim in slabim, med raznimi vrstami dobrega to, kar je boljše in najboljše. Voliti pomen ja pritrditi načelom, ki jih je kdo spoznal za dobra, ter ta načela proglasiti kot svoja. Voliti pomenja potrditi delovanje tistega, ki mu stopiš ob stran kot njegov pristaš.
Kdor se zaveda velikega in dalekosežnega pomena volitev, ne bo niti za trenutek v dvomu, koga naj voli pri volitvah 11. septembra. Ne bo mu treba niti za hip premišljati ter se pomišljati, katero stranko naj izbere med tistimi številnimi strankami, ki se mu ponujajo, katerim načelom naj pritrdi, delovanje katere stranke naj potrdi.
Dobra je samo ena stranka.
Ni vsak človek dober, tako tudi ne vsaka stranka. Tudi med tistimi, ki so slabi, ni popolna enakost, eden je slab, drugi še slabši, tretji najslabši. Tako stopnjevanje slahega je tudi med strankami.
Kakovost stranke se spozna po njenih načelih in njenem delovanju. Dobro drevo rodi dober sad, slabo drevo prinaša slab sad. Takšen je red v naravi in to potrjuje poleg sv. pisma tudi človeško izkustvo.
Stranka s slabim programom predstavlja slabo drevo. Program, ki ni v skladu s krščanskimi načeli, mora odkloniti vsak kristjan. Programa, ki ni za ohranitev, ojačitev in napredek slovenstva, ne more sprejeti noben zaveden Slovenec. Programu, ki pospešuje kapitalistično izkoriščevanje ljudstva, ne more pritrditi noben socialno pravičen človek. Program, ki vsebuje socialistično zabavljanje in hujskanje delavskih množic, mora pobijati vsak, ki mu je pri srcu sloga in vzajemnost med poedinimi stanovi in ohranitev miru v človeški družbi.
Stranke s takšnimi programi so slabe stranke. Takšnih je tudi v Sloveniji. Izmed vseh strank, ki se vam ponujajo, da jim poklonite volilne kroglice, je samo ena dobra, in to je Slovenska ljudska stranka.
Našo stranko hvali njen program.
Program SLS ni nov, starejši je nego sedanja naša država. Izoblikoval se je z razvojem in napredkom slovenske in krščanske zavesti med našim ljudstvom. Ob njegovi zibelki so stali možje, ki jih naš narod slavi kot vzorne narodne učitelje, buditelje in organizatorje: od Slomšeka do Mahniča in Kreka. Duševno dete takšnih staršev ne more biti slabo.
Program SLS je program slovenskega ljudstva, kojemu je zajet iz duše. V duši slovenskega ljudstva živi in deluje troje: ljubezen, zvestoba, pravičnost. Ljubezen do katoliške vere in do slovenske domovine, zvestoba verskim idealom in narodnim zahtevam, pravica poedincu in vsem stanovom: to je ono prelepo trojstvo, ki tvori duševnost našega ljudstva. To troje tvori tudi podlago in obenem glavno vsebino programa SLS. Program naše stranke je krščanski, je slovenski, je socialen.
Smelo in upravičeno trdimo, da ima naša stranka izmed vseh strank, ki so v naši državi, najpopolnejši program zlasti v gospodarskem in socialnem oziru. Vse, kar so poslednje vlade dobrega spravile v javnost, vse to je vzeto in
posneto iz našega programa. Program SLS ima torej prvenstvo med programi vseh političnih strank.
Našo stranko hvali njeno delovanje.
Zgodovina naše stranke je najboljši slavospev njenega delovanja. Iz naroda za narod: to je vedno bilo geslo njenih voditeljev, ki so hkrati bili najboljši in najpožrtvovalnejši delavci za dobrobit slovenskega ljudstva.
Iz obširne zgodovine delovanja naše stranke samo majhen odlomek: njeno delovanje na vladi od 1. februarja t. 1. do Velike noči. Ker so vse druge stranke slovenskemu ljudstvu samo nalagale pomnožena davčna bremena, so poslanci SLS pri svojem vstopu v vlado najprej gledali, da se s fin. zakonom vsaj olajšajo davčna bremena. Eksistenčni minimum pri osebni dohodnini se je zvišal od 5000 na 6000 Din, vsled česar bo v Sloveniji oproščenih osebne dohodnine kakšnih 7500 davkoplačevalcev; odpravljen je 30% pribitek k dohodnini, s čimer bo Slovenija na leto prihranila 12 milijonov dinarjev.
Izbrišejo se taksne kazni, ki 1. aprila še niso bile plačane. Prenosne takse pri prevzemu posestev so se znižale pri nepremičninah od 6% do 4%, posestva pod 50.000 Din (200.000 kron) so prosta desetka. Lep in dragocen uspeh! Monopolske kazni in kazni po taksenem zakonu se znižajo. Davek na ročno delo, upeljan s sodelovanjem in po krivdi samostalnih demokratov in Radičeve stranke, je po zaslugi SLS za mnoge odpravljen, ker je eksistenčni minimum zvišan na 6000 Din. 20% boni , ki jih ima država plačati za odtegljaj pri zamenjavi denarja, se do 1000 kron sprejemajo pri plačevanju zaostalih davkov. Odpravljena je carina na modro galico, žveplo in čilski soliter, ukinjena trošarina na nadomestke kave, riž, sveče, karbid, za žarnice, ki jih rabijo občine za razsvetljavo ulic; cena soli je znižana za 2 kroni pri kilogramu. SLS se je tudi posrečilo rešiti kmete in vinogradnike nadležne in z velikimi kaznimi združene prijave lastnega vinskega pridelka. Naštevali bi še lahko dalje. To pa naj zadostuje v dokaz, kako vestno se je SLS trudila in koliko je za slovensko ljudstvo dosegla ona dva meseca, ko je letos bila na vladi.
Omeniti hočemo samo še zasluge poslancev SLS za oblastne skupščine, ki bi bile ostale čisto brez sredstev in brez prilike plodonosnega dela, se ne bi naša stranka v Beogradu neumorno trudila za nje. Vlada je vsled zahteve naših poslancev dovolila prvi kredit, ki je omogočil zasedanje oblastnih skupščin. Imovina bivše dežele Kranjske in Štajerske, ki so jo demokrati in samostojni kmetijci s svojim glasovanjem za ustavo in samoupravne zakone zapravili, je po zaslugi naših poslancev s finančnim zakonom prenesena na ljubljansko in mariborsko oblast. Ti dve oblasti sta edini dobili zakonito pravico izpreminjati stare deželne zakone, s čimer je storjen velik korak do uresničenja naše programne točke o zakonodajni avtonomiji Slovenije.
Stranka takšnega programa in takšnega delovanja je vredna našega popolnega zaupanja ter zasluži, da 11. septembra glasujejo za njo vsi zavedni in pošteni Slovenci.
Predznaki naše zmage 11. septembra 1927.
čim bližje je dan volitev, tem živahnejše postaja volilno gibanje. Dokler so pisarne raznih strank morale vršiti pripravljalno delo, predpisano po zakonu, je bilo zanimanje omejeno na ožji krog. Čim pa so kandidatne liste bile vložene ter so se kandidati začeli pojavljati pred volilci, se je zanimanje za volitve razširilo in povečalo.
Po uspehih, ki jih kandidatje dosegajo na volilnih shodih, se da presoditi in predvideti volilni uspeh poedinih strank. Ako kak kandidat nima poslušalcev na volilnih shodih, je težko pričakovati, da bi dobila skrinjica njegove stranke na dan volitve v večjem številu kroglice volilcev. Ako vzamemo obisk volilnih shodov kot merilo, po katerem naprej premerimo volilni uspeh raznih strank, smemo po pravici napovedati, da bodo sovražne nam stranke pri teh volitvah slabo odrezale.
Shodi kandidatov samostalne demokratske stranke in Radičevske stranke so navadno prav slabo obiskani. Na mnogih krajih se ti kandidatje niti ne upajo javno naznaniti svojih zborov, marveč obvestijo svoje najzvestejše oprode, s katerimi ostanejo nekaj časa v razgovoru. Tako so napram svoji stranki izvršili dolžnost volilnega zborovanja. Na drugem kraju se takšnemu kandidatu posreči, da naleti na prostoru pred kakšno gostilno ali na prostoru, kjer se vrši javno oznanjevanje, večje število ljudi, katerim začne govoriti. Nekateri ga poslušajo, drugi mu ugovarjajo, tretji se smejijo. Ko smatrajo, da je dovolj zabave, pa odidejo. Ponekod se nasprotni kandidati prihulijo in prištulijo na naše shode, ker dobro vedo, da je na teh shodih veliko poslušalcev. Naši pristaši pa jim po navadi ne dovolijo govoriti.
Ni veliko boljše niti s shodi socialistov, socialnih demokratov, komunistov in drugih struj, ki so se pojavile ter živijo v socialistični družbi. Le tamkaj, kjer je večje število industrijskega delavstva, je obisk večji, zato pa navadno tudi pride do prerekanja in prepiranja. Voditelji so nesložni med seboj glede načina, kako bi naj ljudstvo postalo deležno blagodati socialističnega evangelija. Nesloga voditeljev je razcepila in razdelila tudi delavske vrste. Ker so socialistični voditelji zapravili zaupanje delavcev in je vsled tega število socialističnih glasov primeroma majhno, bo vsled delitve na tri socialistične stranke končni uspeh še manjši.
Slovenska ljudska stranka zboruje po vseh krajih naše domovine, in to povsod z velikim uspehom. Naši shodi so prav dobro obiskani, in sicer ne samo shodi voditelja dr. Korošca, ki so pravcati ljudski tabori, marveč tudi shodi drugih kandidatov. Ti shodi so najboljši dokaz za to, kako globoko je med našim narodom usidrana SLS. Vsepovsodi se pojavlja in izraža popolno zaupanje naši stranki, njenim voditeljem in kandidatom. Niti sence kakšne nesloge ni opažati na nobenem kraju. Iz tega razveseljivega dejstva se da sklepati, da bo volilni uspeh 11. septembra za našo stranko zelo ugoden, še ugodnejši nego poprej. Činitelji okrajnega in krajevnega vodstva naših organizacij, naši vrli poverjen niki, zaupniki, agitatorji in sploh vsi naši vneti in zvesti pri-: staši naj v popolnem obsegu storijo svojo dolžnost, da bo 11. september za SLS dan sijajne zmage!
Dr. Guthi Loma:
Detektivski roman. — Iz madžarščine prevedel F. Kolenc.
Grbavca aretirajo.
V prostorni sobi velik nered; vse je zmetano križem-kražem. Na okrogli mizi različne knjige, steklenice z zdravili; na usnjatem stolu moške obleke, na zofi perilo; vse to sta polagala star gospod, dobrodušnega obraza in hišnik v dva velikanska potna kovčega iz usnja. V gugalnem stolu, ki je bil okrašen z ročnim delom, se je zibal droben človečič. Upadle, čudovito blesteče oči, izžet obraz, z bledo rdečico sušičavih ljudi, oglata glava, štrleče ustne kosti. Ozkoramni, sloki mladenič je imel izredno veliko glavo. Oči ima zapičene v strop, iz cigarete piha velikanske kroge dima in se niti ne zmeni za človeka, ki skladata njegove stvari v kovčege.
—	Elija, vrži proč to cigareto! ... ga prosi stari gospod. — Nočeš in nočeš držati zdravnikovega nasveta . . . Nikotin je smrtonosen strup. Uniči te . . .
Nagovorjeni mladi možicelj mesto odgovora močno puhne iz cigarete, potem pa pritisne robec k ustom in začne hripavo, dušeče kašljati.
>— Ali ti nisem povedal?
—	Resnično, gospod — je pripomnil skromno hišnik — bolj bi morali paziti na zdravje.
Na vratih se je slišalo trkanje.
__Prosto!	r \
Mihael Tuzar je vstopil, že na prvi pogled lahko spozna, da je orjak resnico govoril: grbavec se pripravlja na pot. Hišnik pozdravi detektiva kot starega znanca.
—	Dober večer, gospod Tuzar!	,
—	Ah! Vi ste? Kako pridete sem?
—	Naveličal sem se policijske službe. Veliko je tekanja, malo plače. Izplačali so me in potem sem prišel za hišnika k temu gospodu.
_Tri mesece . • • Verjemite mi, vesel sem, da sem se
reSil policije ,, , , .. ..A .... .Lir,Ji—
Obrnil se je proti starejšemu gospodu.
—	Ali ne poznate g. Tuzarja? . . . Čudim se! Velik mož je! Slaven mož! Me&l detektivi mu ni enakega.
—	Ah! Detektiv?
—	Da, gospod!
Trdo, osorno se ozre na grbavca. On pa njega niti ne pogleda, ravnodušno se ziba naprej . . . Vražji dečko . . .
—	S čim vam lahko postrežem?
—	Prišel sem k Eeliji Bergerju.
—	Kaj hočete z njim? . . . Pred menoj lahko odkrito govorite, stric in varuh sem mu.
—	Ničesar ne bom prikrival. Saj tako vse doznate. Imam nalog, da spremim g. Elijo Bergerja na policijo.
—	Mene? ... Na policijo? . . . Kaj hočete od mene?
—	To izveste od g. kapetana.
—	Grbavec vstane in brez najmanjšega znaka strahu pripomni:
—	Zelo mi je žal, gospod, toda ne morem iti z vami. Prej bi morali priti. Čez eno uro potujem.
—	Tako je. Odpotuje. Niti enodnevne zamude ne sme imeti. Vreme je postalo hladno in njegov zdravnik mi je zabičal, da ga čimprej odpeljem.
—	Tudi vi odpotujete?
—	Do Ankone ga spremim. Preskrbim primerno oskrbo in potem se vrnem. Ako hoče g. kapetan eno in drugo izvedeti od nas, mora par dni potrpežljivo čakati. Mogoče mu tudi jaz lahko dam pojasnila ... '
—	Ali smem vprašati: kedaj ste odločili, da danes potujete? |	;
—	Že v preteklem tednu. Za Elijo sem že tudi kupil vozni list za daljše potovanje, ker bo v Ankoni le tri tedne, od tam pa potuje v Rivijero in v Kairo.
—	Detektiv ni mogel prikrivati osupnjenosti. Najbrž je na napačni sledi. Vsi znaki kažejo, da ta človek ni oni grbavec, ki ga mora aretirati. Toda Tuzarja ni mogoče tako lahko stresti s sebe; prepričati se je hotel o stvari. Računil je s tem, da se je orjak zmotil v osebi; zato je skrbel, da pride cukrar. To je sicer nezakonito, ker presega njegov oblastni krog, da bi pred osumljenca postavil eno ali drugo pričo,
toda to nič ne stori. So slučaji, ko se treba oddaljiti od pred-: pisanih pravil.
—	Ni izključeno, da g. Berger še danes zvečer lahko odpotuje. Mogoče ga niti ne bom peljal na policijo. Da se o temi prepričam, mu moram staviti par vprašanj. Ali dovolite?
—	Prosim!
—	Kje ste bili včeraj zvečer od sedmih do desetih.
—	V operi.
—	Tako je! — se je oglasil hišnik. Jaz sem ga spremil do gledališča. Krog polenajste je pozvonil in jaz sam sem odprl vrata.
Tuzar ni dvomil o tem, da je govoril hišnik resnico. Mnogo let ga že pozna kot poštenega, zanesljivega človeka«
—	Kaj so igrali v operi?
—	Aido.
—	Ste bili pri celi predstavi?
—	Med četrtim dejanjem sem odšel.
—	Ali ste videli, kako je vaš gospodar vstopil na gle-: dalski prostor? — je vprašal hišnika.
—	Nisem videl. S fijakerjem sva se peljala do vhoda opere. Gospod je izstopil, jaz pa sem se vrnil domov.
—	Varuh grbavčev je posegel vmes:
—	Baš ob dvanajsti uri opoldan sem kupil za njega parn terno vstopnico; ako se prav spominjam za levo stran.
—	V četrti vrsti sem sedel.
Sedaj sledi najvažnejše vprašanje, od katerega pričakuje Tuzar velik vtis.
—	Ali poznate Nikolaja Berenyi?
—	Nikolaja Berčnyi? Ne poznam. Sploh slišal nisem o njem.
Odgovor je bil tako miren, tako odločen, da Tuzar ni mogel dvomiti o njegovi iskrenosti. In še vseeno ni izgubil upanja. Preostaja še zadnja kocka, ki odloči igro, prihod cukrarja. Ravno tem trenutku vstopi.
—	Ne zamerite mi, da sem dal g. Fischerja sem pri-i peljati. To se je zgodilo v vašem interesu. Izjava g. Fischerja bo odločila, ali bodete morali odložiti potovanje ali ne.
In obrnil se je proti trgovcu ter mu stavil vprašanje!
lVpm^lfil k^rtdiHa f n n licfa ! jateIjI 'judstva pa ne smejo in ne bodo dovolili, da bi ljudstvo mciljaikcl fVdliUlUdUld lis Id. na to pozabil j. Zlasti pa se ne more dovoliti, da bi se tiste
Slovence, ki so nekdaj kot prijatelji Nemcev služili nemški politiki in glasovali pri volitvah za njo, zopet hotelo vpreči v jarem nemške politike, da bi 11. septembra glasovali za nemško listo. Rojen Slovenec mora glasovati za slovensko kandidatno listo. Še manj dopustno bi bilo, ako bi nemški podjetniki in denarni mogotci hoteli na svoje slovenske delavce in nameščence vplivati, da bi glasovali za nemško listo.
Med kandidatnimi listami, ki so vložene v volilnem okrožju Maribor — Cel je, je tudi kandidatna lista nemške stranke. Da ima nemška stranka pravico do lastne kandidatne liste, to je nad vsakim dvomom. O tem ni treba, da bi se dalje razgovarjali. Zanimivejše je vprašanje, iz katerega nagiba so Nemci vložili svojo lastno kandidatno listo, s kakšnimi razlogi so jo podprli in kakšne cilje zasledujejo.
Ko je gospodarsko in politično društvo Nemcev sklenilo za septemberske volitve predložiti lastno listo, je svoje postopanje utemeljilo s tem, da morajo volitve zopet prinesti dokaz o nemški narodni manjšini, ki se bori za svoj obstanek. Ako je ta nagib bil za Nemce edino ali predvsem me-rodajen, zakaj pa so vložili svojo listo samo na Štajerskem, ne pa tudi na Kranjskem, kjer stanujejo tudi Nemci zlasti na Kočevskem? Ali kočevski Nemci ne spadajo k nemški manjšini, ki se mora boriti za svoj obstanek? Volitve vobče nimajo v prvi vrsti namena, da donesejo dokaz o obstoju naroda ali narodne manjšine. Uradne dokaze za to prinaša ljudsko štetje, ki se je v naši državi vršilo v popolni svobodi, dočim se koroški Slovenci v Avstriji ne morejo in ne smejo svobodno izjaviti za slovensko narodnost.
Dr. Miihleisen, nosilec nemške kandidatne liste, je v »Cillier Zeitung«, objavil poziv Nemcem, da glasujejo za nemško listo. V tem pozivu poudarja med drugim znane zahteve Nemcev po samoupravi na kulturnem polju, po samostojnem nemškem šolstvu, po nemškem učiteljišču, po nameščen ju nemških učiteljev na nemških šolah ter dostavlja, da doslej še ni izpolnjena nobena teh utemeljenih nemških zahtev. Poslednja trditev ne odgovarja dejanskemu stanju, ker imajo Nemci v naši državi toliko nemških šol, kolikor zahtevajo zakonski predpisi. Mi si dovoljujemo g. nosilcu nemške kandidatne liste vprašanje: Kakšna pa je usoda koroških Slovencev? Ali imajo Slovenci v Avstriji le samo eno slovensko šolo? O slovenskem učiteljišču niti nočemo govoriti. Ali niso na utrakvističnih šolah, ki so upeljane med koroškimi Slovenci, nameščeni samo učitelji nemškega po-kolenja in mišljenja, docim se tisti redki slovenski učitelji, ki so še ostali na Koroškem, preganjajo, zapostavljajo in prestavljajo v popolnoma nemške kraje?!
V proglasu nemške stranke, podpisanem od dr. Miihl-eisena, je izostala pohvala za delovanje dosedanjih nemških poslancev. Ali je to hotoma izpuščeno? Ali ni morda ravno v delovanju nemških poslancev razlog, «akaj je pri volitvah 1. 1925 propadla nemška kandidatna lista z nosilcem Schau-erjem, urednikom lista »Cillier Zeitung«?
Da si volilci napravijo nekako sliko o delovanju nemških poslancev v beograjski narodni skupščini, hočemo nakratko opozoriti na tiste zakone, za katere so nemški poslanci glasovali I. 1923. Po volitvah 1. 1923 je rajni Nikola Pašič sestavil vlado iz same radikalne stranke, ki pa ni imela večine. Ker nobena druga stranka ni hotela podpirati Pašičeve vlade, je g. Pašič pridobil za sebe turški džemiet (klub turških poslancev) in pa nemške poslance. In za kaj so nemški poslanci, ki so služili Pašičevi vladi, vse glasovali?
Nemški poslanci so meseca septembra 1. 1923 glasovali za dvanajstine za mesece oktober—december, katere so bile zgrajene na podlagi petkratnega povišanja zemljiškega davka in 30% pribitka k dohodninskemu davku. Takrat je bilo to ogromno davčno povišanje prvič vpeljano. Brez glasov nemških poslancev ne bi bilo sprejeto. Meseca oktobra 1923 so nemški poslanci glasovali za novi zakon o taksah (pristojbinah), ki še sedaj obstoji in pomenja strahovito breme za vse stanove, tudi za najrevnejše. Brez nemških glasov ta zakon ne bi bil sprejet. Istega meseca 1. 1923 so nemški poslanci glasovali za še sedaj obstoječi zakon o trošarini, ki je tudi vzbudil veliko nezadovoljstvo. Meseca julija 1. 1923 so nemški poslanci glasovali za sedanji vojaški zakon, ki vsebuje velike trdnote.
Nemški agitatorji bodo na ta značilna dejstva iz zgodovine delovanja nemških poslancev pozabili. Pravi pri-
Za zvezo z Nemčijo in Avstrijo.
Svet se obrača. Kdo bi mislil, da si bo naša država kedaj iskala prijateljev in zaveznikov pri Nemcih. In vendar je prišlo do tega. Dva razloga govorita za to. Če smo si dobri z Avstrijo in Nemčijo, imamo na eni strani hrbet zavarovan proti Italiji. Na drugi strani pa — in to je za nas posebno važno — bomo v slučaju, če smo si z Nemci dobri, lahko prodajali v Avstrijo in Nemčijo našo živino, sadje, vino in druge pridelke.
Naša Slovenska ljudska stranka zahteva, da se mora naša država popolnoma sprijazniti z Avstrijo in Nemčijo. Ko je bila naša stranka letos dva in pol meseca v vladi, je na vse načine pritisnila in zahtevala, da se sprijaznimo s severnimi sosedi.
Trud zastopnikov Slovenske ljudske stranke, posebno dr. Korošca, ni bil zaman. Med Jugoslavijo in Nemčijo se že sklepa gospodarska ali trgovska pogodba. Po tej pogodbi bomo lahko prodajali v Nemčijo kmetijske pridelke, a kupovali bomo po znižani carini iz Nemčije stroje, železje in druge fabriške izdelke. Tudi z Avstrijo se bo letos sklepala novo trgovinska pogodba.
Za Slovenijo, osobito za slovensko kmetijstvo je neizmerno velike važnosti, da bo vlada k pogajanjem za gospodarske zveze z Nemčijo in Avstrijo poslala tudi naše strokovnjake iz Slovenije. Ako bomo pri volitvah dali Slovenski ljudski stranki moč, da bo prišla v vlado, bo to lahko storila. Če pa bomo volili samostojne demokrate, kateri Nemce sovražijo, ali pa radičevce, ki naših razmer na meji ne poznajo, potem bo še naprej naša meja na severu gospodarsko zaprta.	^
Kmetski volilci, dobro upoštevajte to in volite Slovensko ljudsko stranko, ki je za gospodarsko zvezo Jugoslavije z Avstrijo, Nemčijo in drugimi sosednimi državami.
Volilci SLS
NAŠA SKRINJICA JE	«a	JE
! PRVA !
Vrste naših mož so vedno močiiejše.
Iz vseh okrajev dobivamo poročila, da pristopajo k naši Slovenski ljudski stranki možje, ki so bili dosedaj pri raznih drugih strankah. Sprevideli so svojo zmoto in so jo popravili. Nek poseben val gre po naših krajih. Ljudje pravijo: »Samo ene stranke se bomo letos držali! Z najmočnejšo bomo volili. Saj nima smisla, da bi vlekli na osem strani. Potem ni nikjer nič.«
In tako se je n. pr. samo v mariborskem okraju (levi breg) oglasilo celo več županov, kateri dosedaj niso držali z nami, da pojdejo z nami. Dva od teh sta bila dolga leta pristaša Samostojne kmetijske, a eden Samostojne demokratske stranke. Lahko bi priobčili pisma, v katerih opisujejo vzroke, zakaj so zapustili svoje dosedanje stranke.
Zanimivo je nadalje, da sta se izjavila za pristop k Slovenski ljudski stranki celo dva bivša kandidata-namestnika, ki sta kandidirala 23. januarja še na listi samostojnih demokratov.
... Imena teh mož, ki so še pravočasno sami spoznali, da so bih na krivi poti, ne bomo priobčevali. Ako pa samostojneži in demokrati želijo izvedeti imena teh mož, so jim ista v uredništvu na razpolago.
Značilna je izjava enega od teh mož. On pravi:
«Kdor ima vsaj malo pameti v glavi, mora danes spoznati, da je za Slovence na vsak način potrebno, da se vsi oklenemo samo ene stranke. Demokratska stranka je stranka sovraštva, samostojneži in radičevci niso napravili za kmeta in delavca niti toliko, kolikor je za nohtom črnega. Dopade pa se mi Slovenska ljudska stranka posebno radi tega, ker drži svojo besedo. To je res poštena stranka za kmeta in delavca. Jaz hočem pri letošnjih volitvah storiti vse, da bodo v moji občini vsi volilci šli volit in da bodo vsi dali kroglice Slovenski ljudski stranki.
Naš nekdanji somišljenik v Slovenskih goricah, ki je bil pri zadnjih volitvah zapeljan od gosposkih samostojnih demokratov, piše našemu somišljeniku:
» . . . Veseli me, da me moja stara, poštena stranka zopet sprejme nazaj v svoje vrste. Radujem se, da si imel angelski čut, ako se ena ovca izgubi, in če jo najdeš, jo zadeneš na svoje rame in se veseliš s svojimi prijatelji . . .«
Takih pisem dobivajo naši vodilni pristaši vsak dan.
Vse to znači, da je ljudstvo spoznalo, katere stranke se mora držati in da se Slovenci, če hočemo imeti moč, ne smemo cepiti in trgati na male stranke in strančice.
Zatorej vsi pošteni volilci: 11. septembra vsi na volišče samo za eno, najmočnejšo stranko, to je za Slovensko ljudsko stranko!
Vse kroglice v prvo skrinjico!
Radičevci in advokati.
Pismo pristašem Samostojne kmetijske stranke in radičevcem!
Ali se še spominjate, kako ste vedno hrulili in vpili proti advokatom, posebno če je Slovenska ljudska stranka kandidirala kakega krščansko mislečega jurista? In vaš »Kmetijski list«, kako strupeno je pisal proti »dohtarjem«!
Kaj pa vaša stranka letos počenja? Postavili ste celo vrsto advokatov za kandidate, in sicer: dr. Novačana, advokata dr. Odiča, advokata dr. Marušiča, advokata dr. Pernarja, advokata dr. Mačeka, advokata dr. Krajača in še celo vrsto samih advokatov! Tega tajiti ne morete!
In po Slovenskih goricah se pehajo tudi trije advokati za samostojneže in radičevce. To so gospodje doktorji: Ra-potec, Faninger in mladi Rosina in še dr. Kukovec na vrh. Ali boste morda tajili vse to?
Samostojneži in radičevci, samim sebe tolčete po zobeh. Pri prejšnjih volitvah ste farbali ljudi s svojo hrvatsko »republiko«. Znorili ste ž njo ljudi, a Radič je to »republiko«
—	Dobro poglejte tega gospoda . . . Zakaj gre, veste dobro; predno bodete pričali, vprašajte vest ... In sedaj odgovorite: ali ga poznate?
—	Poznam. Veren človek sem, pred sodiščem nisem nikdar stal, vendar pa sem pripravljen tudi s prisego potrditi, da je to tisti človek, ki je med sedmo in osmo uro bil v moji trgovini. S komaj slišnim, hripavim glasom je prosil cu-ker zoper kašelj.
—	Jaz?
—	Vi! . . . Dobro sem si vtisnil v spomin tudi vaš obraz. Videl vas je tudi moj pomočnik. Tudi on lahko priča.
—	No? Kaj odgovorite na to? . . .
Grbavec tudi sedaj ni postal nemiren. S smehom je pripomnil:
—	Gospod, in niti ne slutim, za kaj gre? . . . Sploh sanja se mi ne, česa me dolžite, izjaviti pa moram, da se ta gospod moti . . . Mogoče je, da priča s prepričanjem, misliti pa moram, da me s kom drugim zamenja.
—	Ne, ne, ne! . . . Vi ste bili! Prisegam pri spominu svoje žene in pri sreči svojih otrok! . . . Nikdar vas ne pozabim. Oči so vam tako čudno sijale ko dve ognjeni krogli. Spominjam se tudi, da ste plačali z desetgoldinarskim bankovcem in jaz sem vam vrnil razen drobiža en razdrapan pet-goldinarski bankovec.
—	Komično! V resnici komično! . . . Jaz pa z gotovostjo lahko trdim, da vas sedaj prvič vidim. V vaši trgovini nisem nikdar bil. Včeraj zvečer sploh nisem kupil cukra zoper kašelj. Kar pa se tiče strganega bankovca, moram pripomniti, da od včeraj zvečer naprej nisem ničesar kupil in ako bi vi imeli prav, bi moral bankovec še sedaj imeti. Tu imate denarnico! Iščite ga!
Tuzar se ni dal dolgo prositi. Naglo pograbi denarnico, jo odpre in v naslednjem trenutku izvleče strgani in z ozkim papirjem zalimani petgoldinarski bankovec.
Splošno osupnjenje.
—	No, kajne, da sem imel prav? — je zaklical zmagb-slavno pošteni trgovec.
Nobenega dvoma: v dobri veri, s pravim prepričanjem priča. Obtoženec začudeno pripomni:
—	Nerazumljivo! . . . Tega petgoldinarskega bankovca včeraj še nisem imel . . . Kako je prišel k meni? Misliti moram, da mi ga je kdo skrivaj vtaknil v denarnico.
—	Tako? ... Ali so vam morda tudi to skrivaj vtaknili
noter? — je hitro vprašal Tuzar. In pokaže pismo. Ko ga bolnik zagleda, se precej močno strese. Kri mu stopi v obraz in izven sebe zakriči:
—	Dajte nazaj! . . . Zahtevam! . . . Kdo vas je pooblastil, da ga lahko prečitate?
Toliko je gotovo, da ni bilo vsakdan je pismo in je lahko vzbudilo pozornost detektivovo, ki so ga bila sama ušesa in oči. Nagon mu je narekoval, da bo to pismo igralo veliko vlogo v prizadevanju, da se pojasni resnica. Kaj je bilo v njem? Tri kratke besede: »Pridi! Čakam te!« Na mesto podpisa s črnilom nerodno narisana mrtvaška glava.
Glej skrivnostno pismo:
Jeleny meg . . . Varlak!! . . .*
Kakor je bilo razvidno iz poštne štampiljke, je bilo pismo oddano v Budimpešti, dva dni pred umorom.
—	Ali smem vedeti, kaj pomenijo te tri besede in ta mrtvaška glava?
—	To je moja skrivnost. Vas nič ne brigal Dajte sem pismo.
—	Ne dam. Potrebujem ga ... Odgovor mi torej odrečete?
—	Da: odrečem . . . Sploh pa, s kako pravico me iz-prašujete? . . . Vedeti hočem namreč, za kaj gre? Zakaj me nadlegujete?
—	Tako je! Tudi moje potrpežljivosti je konec — je razdraženo pripomnil Koloman Berenyi, varuh grbavca. Tuzar pa z odmerjenim glasom mirno odgovori:
—	Gre za to, da je bil preteklo noč v hotelu »Beli krokar« umorjen Nikolaj Berenyi, posestnik. In vsi znaki kažejo na to, da ste umor vi izvršili, za kar vas v imenu zakona takoj aretiram.
Tuzarjeva izpoved je pretresla starega gospoda. V trenutku je postal smrtnobled, začel je loviti zrak, in hišnik ga je moral pograbiti, da se ni zgrudil. Grbavec je nasprotno zopet postal miren.
—	Striček, nič se ne boj! Saj sem nedolžen. O Nikolaju Berčnyi sem sedaj prvič slišal . . • Postal sem žrtev nekega groznega nerazumevanja . . . Gospod, ako vam je drago, lahko greval
—	Naprej 1 . . .
* Pridi, Čakam te!! . . .
V.
Tuzar dobi ukor.
Aretiranega mladeniča so na policiji v navzočnosti kraljevega pravnika šele zjutraj drugega dne zaslišali. Izpovedal je približno isto, kakor detektivu Tuzarju. Vse prizadevanje Bercijevo je bilo brezuspešno: Elija Berger niti za trenutek ni izgubil prisotnosti duha, nasprotno, tu in tam je celo protestiral zoper strašno obdolžitev. Zastonj so poklicali cu-krarja, on je ostal pri tem, da ni nikdar bil v Fischerjevi trgovini v Kerepeški ulici, ni bil v »Belem krokarju«, umorjenega Nikolaja Berčnyi pa sploh poznal ni. Glede skrivnostnega pisma ni hotel dati nobenega pojasnila, izjavil pa je, da ni v zvezi z umorom. Po pričan ju strica, je bil grbavec vzgled pridnosti in štedljivosti. Dopoldneve je prebil na univerzi in ves prosti čas je porabil za študij prava. Misel, da je njegov varovanec sodeloval pri umoru, je brez podlage.
Po zaslišanju so ostali Tuzar, kapetan in pravnik sami. Ko so Elija Bergerja odpeljali nazaj v celico, se je Berci obrnil naravnost k pravniku.
—	No, kakega mnenja ste vi?
Pravnik prižge cigaro, se udobno nasloni nazaj na zofi in s trdnim prepričanjem odgovori:
—	Grbavec je nedolžen . . . Res, so znaki, navidezni razlogi za tožbo, toda gotovo je, da Nikolaja Berenyi ni on umoril.
—	Drzna izjava! . . . Pokličite si v spomin podatke zasledovanja. Nimamo opravka le z navadnimi poročili in navideznimi razlogi, marveč z dokazi. Neoporekljiva in zanesljiva izpoved cukrarjeva; krvni sledovi pod posteljo in papirnati škrnicelj; petgoldinarski bankovec, ki so ga našli v denarnici obdolženca; skrivnostno pismo, ki je bilo oddano na pošto dva dni pred umorom in z ozirom na katero je Elija Berger kratko odrekel vsako pojasnilo: od prvega do zadnjega sami tehtni dokazi za krivdo grbavca. Izpoved cukrarjeva je zelo odločna in na vsak način obtežujoča. Ni v njegovem interesu, da bi krivo pričal. Raztrgani in zlimani bankovec in papirnati škrnicelj njegovo izpoved potrjujeta. In kaj naj bi bil vzrok, da Elija Berger noče ničesar povedati o izvoru skrivnostnega pisma? Zakaj prikriva, ako je nedolžen? . . .
(Dalje prihodnjič.)
kmalu po volitvah prodal Pašiču za pisker fižola. Šuntali ste pri volitvah proti našim kandidatom-juristom, a sedaj ste postavili sami celo šumo advokatov za kandidate. Kje je Vaša doslednost?
Iz tega se vidi, da ste se tudi voditelji samostojnežev v Sloveniji popolnoma navzeli duha Radičevega. Na Radičeve besede nihče nič več ne da. Kar on danes pravi, da je belo, proglasi drugi dan za črno. Danes povzdiguje koga v nebesa, drugi dan ga proklinja v pekel. Kar je včeraj blagoslavljal, danes proklinja.
S tako stranko pošteni volilci v Sloveniji nikdar ne bomo šli. če so Hrvati tako nerodni, naj bodo. Mi bomo pa vsi volili samo Slovensko ljudsko stranko; ki je ostala takšna, kakor je bila pred 20 leti.
Radičevci in samostojneži, pa spreminjate svoje nazore X in svojo barvo, kakor spreminja luna svojo obliko.
Da bomo nasprotnike poznali
žerjav pravi: »Mi ostajamo, kakor smo bili.«
Kakšni so bili do zdaj demokrati? Najhujši cenlralisti, hujši kot Srbi sami. Oni so hujskali Srbe zoper Slovence, oni so postavili najhujšega izterjavalca davkov v Slovenijo dr. Šavnika, ki ga je SLS zdaj spravila s tega mesta. Oni so nastopali zoper vse narodne in verske pravice katoliških Slovencev ter brezvestno zapravili samo Slovencem za 50 milijonov dinarjev vlog Slavenske banke. In zdaj pravi dr. Žerjav: »Mi ostajamo, kakor smo bili!« Torej od teh nima slovenski narod ničesar dobrega pričakovati! Zato ne bo tako zaslepljenega človeka, ki bi volil samostojne demokrate!
Kdo je nosilec centralizma?
To drzno vprašanje je postavil tisti Žerjav, ki je glasoval za centralizem, ki ga je Srbom navdihnil, ko je vpil, da so Slovenci — proti državi, ko so pisali njegovi listi, da so Slovenci — avstrijakanti. Kdo je torej nosilec centralizma? žerjav in njegova stranka! Pa hoče zdaj valiti krivdo na Srbe! Naj jo vali, kamor hoče, naše ljudstvo pozna njega in njegovo stranko, četudi bi rad zdaj zamorca do belega opral!
Zakaj bomo morali davke izjednačiti?
Zato, ker so jih vlade, v katerih so sedeli demokratje in ladičevci, nepravično razdelile. SLS bo vse popravila, a sramota za druge stranke, ki so bile leta in leta v vladi, pa so tako delale, da bo morala SLS vse popraviti! Dobro, da taki »fušarji« ne bodo imeli več prostora za naprej v vladi.
»Ljudje imajo dober nos.«
žerjav čuti, da imajo ljudje dober nos in je tako zapisal. Kakor Žida po česnu, tako spoznajo naši ljudje tudi naše nasprotnike po njihovem hujskanju. Kadar se najbolj jezno in divje zaletavajo v SLS in dr. Korošca, tedaj že dobro vedo, da se demokratom huda godi in to je za Slovenijo najboljše znamenje.
Čisto zlato — ponuja žerjav.
Dr. Tavčar pa je rekel, da se cekin v dr. Žerjavovi roki izpremeni v blato! Torej!
»Naprednjaki, bodimo pozorni na prižnice!«
Tako poziva »Domovina«. To je pa lepo, da pridejo enkrat naprednjaki tudi k pridigi! Bodo itak čuli, kar jim je za krščansko življenje potrebno! Naši duhovniki prižnic ne zlorabljajo, kar povedo, povedo dobro in blago besedo v pouk onim, ki ga potrebujejo. Med take pa spadajo demokrati v prvi vrsti. Zato le ubogajte svoj list in pridite lepo v cerkev k pridigi!
Kaj je storil Pucelj za kmeta?
V Krškem je na radičevskem prazniku govoril tudi Pucelj. Govoril je, kaj je delal kot kmetijski minister. Njegov list poroča, da je takole govoril: »Ko sem bil v vladi, sem dal 284 uradnikom v svojem ministrstvu oni položaj, ki jim je šel . . .« Drugega o svojem ministrovanju ni vedel povedati. To bi še lahko dodal, da verouk ukinil na vseh šo-
lah svojega ministrstva. To pa je konečno tudi vse, kar je storil. Zdaj pa naj še pove, česar ni storil kot minister, dasi bi mogel, saj je bil dolgo? Za kmeta ni — bilo časa, kaj. g. Pucelj?
Radičevo delo za Hrvatsko.
Pucelj ga je takole ocenil: »Vidimo pod vodstvom Ra-diča dobro organiziran hrvatski narod, ki je še bolj zapostavljen kot smo mi! Lani smo dobili Slovenci osem in pol milijona za ceste, Hrvatje, ki jih je štirikrat več, pa le 18 milijonov, vse drugo je šlo v Srbijo (Radičevci pa so bili v vladi!). Lani smo dobili Slovenci za zidavo šol pol milijona dinarjev, Hrvatom so nakazali 1,800.000, a še teh niso izplačali! (Pa je bil Radič minister za šole!)« — Ti pa res znajo delati! In če Radič tako za Hrvaško skrbi, kako bo šele potem za Slovenijo! —
Radičevi računi!
Radič bo dobil, tako namreč sam pravi, polovico vseh poslancev. Kako pa on računa, kaže dejstvo, da je za Črno-goro računal, da dobi osem poslancev. Ker pa cela Črna-gora voli le 7 poslancev, bo Radič dobil torej vseh 7 in ker je ravno »on«, bo dobil menda še enega za nameček!
Krvavi socialisti.
Nepoučeni ljudje nasedajo socialistom, češ, da so veliki siromaki, ker jih vse preganja, ker jih vse strelja. Pa navajajo kot dokaz Zaloško cesto v Ljubljani, kjer je bilo 13 ljudi od policije ustreljenih. Zakaj? Socialisti so ljudi na-hujskali, da naj napadejo vladino poslopje in druge hiše. Policija pa je prepovedala nadaljevanje demonstracij. Policije je bilo malo, ljudi na tisoče. Ker so jo nahujskani hoteli napasti, se je branila in je konečno, ko vse nič ni pomagalo, vstrelila v množico. Ustreljenih je bilo 13, a med temi nobeden hujskač in voditelj socialistov. Ti so bili ta čas že vsi — doma na varnem! Isto se je ponovilo na Dunaju pred kratkim. Tudi tu so napadli sodno palačo, jo zažgali, streljali vsevprek in se hoteli nasilnim potom kot boljševiki polastiti vlade. Vlada je seveda morala nastopiti zoper tako tolovajsko početje socialistov, katero so naši slovenski socialisti s posebnim telegramom pozdravili. Padlo je 83 mrtvih. In kdo je tega kriv? Socialisti s svojim divjim hujskanjem. — Pa so ti ljudje predrzni dovolj, da potem kažejo na druge. »Evo, ti so krivci!« Kakor bi požigalec, ki je zažgal, vpil tistim, ki gasijo, da so krivi! — Zanimivo je, da dejstvo, da socialisti niti ene pritožbe nimajo več zoper zločinski umor delavca Fakina v Trbovljah. Ali so socialisti zdaj v žlahti s tistimi ljudmi? — Noben pošten slovenski delavec ne more dati zaupanja socialistom! Ali naj pri nas tudi zavladajo razmere kot na Dunaju? Saj pri tem delavec največ trpi, le voditelji socialistov pridejo na topel zapeček, kar posebno slovenski soc. voditelji znajo, kakor Kristana in drugi taki.
Proračun in najetje posojila za mariborsko oblastno dovoljenje.
Mariborski oblastni odbor je dobil obvestilo, da je ministrstvo za finance odobrilo proračun mariborske oblastne skupščine za leto 1927.
Poleg proračuna je finančno ministrstvo odobrilo tudi najetje posojila v znesku deset milijonov dinarjev, pod istimi pogoji, kakor jih je sklenila oblastna skupščina, namreč, da se najame posojilo pri domačih denarnih zavodih, obrestna mera ne sme presegati deset odstotkov in odplača se v desetih letih.
Oblastni odbor je dobil že številne ponudbe domačih denarnih zavodov, ki nudijo posojilo pod zelo ugodnimi pogoji. Obrestna mera pri vseh dosedanjih ponudbah znaša 8—9 odstotkov. Posojilo je na ta način popolnoma za-sigurano.
Z odobritvijo proračuna in posojila pride delo v smislu oblastnega proračuna v tek. To pomeni, da se bo letos v mariborski oblasti investiralo 29,900.815.70 Din. S tem je po-
ložen temelj k nadaljnemu delu za gospodarsko povzdigo od države dosedaj tako zanemarjene Štajerske.
Kredit za regulacijo Mure nakazan.
Ministrstvo za poljedelstvo je nakazalo dne 19. avgusta t. 1. velikemu županu mariborske oblasti svoto dva milijona dinarjev za regulacijo Mure od Cmureka dalje do kraja naše oblasti.
Kredit za regulacijo Savinje nakazan.
Istočasno kot za regulacijo Mure je nakazalo ministrstvo za kmetijstvo in vode tudi dvesto tisoč dinarjev za najnujnejše regulacijsko delo v gornjem toku Savinje. V obeh označenih slučajih se zcpct kaže vpliv SLS in to je uspeh njene politike, kar bodo posebno označeni kraji z radostjo vzeli na znanje.
Kaj je novega?
Vsi cenjeni naročniki, ki še niste poravnali naročnine
niti deloma za drugo polovico leta, naj to čimprej storijo, da ne bo treba lista ustavljati!
Slovenska žena, kako boš sodelovala v sedanjem volilnem boju? S kroglico ne moreš še pripomoči do zmage možem, ki imajo v roki usodo slovenskega naroda. Pač pa lahko s svojim razumnim in vztrajnim delom onemogočiš vpliv nasprotnega tiska, ki razvija prav v tem času vso svojo moč, da prepreči izvolitev naših mož. Ako je Tvoj oče, mož, brat zaupnik v Tvojem domačem kraju, podpiraj ga pri njegovem težkem delu. Prevzemi njegovo domače delo, da se on lahko v zadnjih dneh nemoteno posveti delu kot zaupnik pri ve-levažnem udejstvovanju, od katerega je odvisna verska, narodna in gospodarska bodočnost slovenskega naroda.
Naša monopolna uprava in invalidi. V mali vasi Sv. Jurij na Pesnici s približno 200 prebivalci, je imel ubog invalid tobačno trafiko. Po napačnih informacijah, da invalid radi pomanjkanja stanovanja odide, je monopolna uprava podelila tobačno koncesijo bogatem trgovcu in posestniku D., brez odpovedi dosedanjemu tiafikantu — invalidu. S tem činom je invalidu, ki se je le skromno preživljal, odvzeta vsaka eksistenčna možnost. Vpraša se tedaj, je li tu pomota ali zlobnost. če je pomota, bi jo bila monopolna uprava na ugovor prizadetega lahko že sama popravila. Gre tedaj za drugo. Monopolna uprava se vpraša, če je v redu, da podeli konkurenčno trafiko bogatemu trgovcu in posestniku v tako malem kraju, ko niti ubogi invalid nima toliko zaslužka, da bi preživljal svojo družino. Če se ne napravi tu remedura. bo stvar poklicanih, da na merodajnein mestu posežejo vmes. Kako naj živi invalid z dnevnim zaslužkom 5 Din za to, ker mu vzame konkurent dve tretjini. Trafika naj se da temu ali onemu, za oba tu ni prostora.
Lenarški advokat in kandidat Samostojne demokratske stranke dr. Milan Gorišek se veseli, da bom jaz radi njega obsojen, ali da bi moral iti kašo pihat. Kaj je na tej stvari? Na shodu pri Sv. Lenartu sem javno povedal tole: Znana avtodružba je bila od carinskih oblasti obsojena na več sto-tisoč dinarjev denarne kazni, ker so na čuden način spravljali čez mejo bencin za avto, dasiravno imajo do takega bencina pravico samo obrtniki in kmetje za svoje stroje, a ne avtodružba. ki dela za dobiček. In glavni vodja te družbe je advokat dr. Gorišek, ki se sedaj ponuja za poslanca. Rekel sem, da se ta družba brani plačati carino in kazen od tistega bencina, a vsak ubogi delavec, viničar, obrtnik ali kmet pa mora takoj plačati kazen, če nese za potrebo svoje družine nekaj škatlic vžigalic, ali kako kilo soli in sladkorja čez mejo. Avtodružbi tisti bencin, od katerega ni plačala državi ne carine in drugih dajatev, ni uporabila za avto, ki prevaža ljudi in pošto, ampak je ta bencin naprej prodajala. Lenarčki avto ima namreč že več let pogon na oglje. Ker je g. dr. Gorišek Milan eden glavnih poslovodij avtodružbe se čutil užaljenega, ker sem opravičeno trdil, da so gg. demokrati skušali državno kaso oškodovati za težke stotisočake. Tožil me je in lenarčki demokrati so že naprej raztrobili, da
Poročila S. L. S.
Volit" Vfllillli tohnr Slovenske ljudske stranke za Tulil lUllllll lOUUl Mursko polje, Slovensko kra-mmmmmmmmmmmam jino, Medjimurje in Slov. gorice
se vrši
v nedeljo, dne 28. avgusta v Ljutomeru na Glavnem trgu
s sledečim sporedom:
1.	Ob prihodu jutranjih vlakov iz Gor. Radgone in Murske Sobote sprejem udeležencev in odhod k službi božji.
2.	Ob pol 9. uri volilni tabor na Glavnem trgu. Govori načelnik Slovenske ljudske stranke g. dr. Anion
Korošec.
Popoldne družabni sestanek v Katoliškem domu. Zavedajmo se velike važnosti častnega izida volitev v narodno skupščino za SLS.
Vsi na volilni tabor v Ljutomer!
izvora. Radičevci in demokrati trosijo denar kar s polnimi rokami.
Nastopil je tudi proti temu, da se gotovi ljudje, ki imajo politično moč, dajo izrabljati od tujih držav s tem, da dajejo svoje ime za podjetja, ki so v rokah tujega, celo italijanskega kapitala. To je izdajstvo našega naroda.
Posebno z radostjo so vzeli poslušalci na znanje obvestilo, kako slabo se godi pri nas Radiču, oziroma njegovemu pri-ganjaču Prepeluhu in pa samostojnim demokratom. Z navdušenjem so sprejeli tudi njegovo izjavo, da bo SLS v novem parlamentu na vladi in takrat bo nadaljevala svoje delo za dobrobit slovenskega ljudstva, katerega je pričela letos na pomlad, ko je bila v vladi par tednov, pa je več dosegla kot radičevci in demokrati, ki so bili cela leta na vladi.. Ko je dr. Korošec končal, se je razleglo po celi dvorani viharno odobravanje; za njim je govoril okrajni kandidat g. profesor Ve-senjak, ki je med svojimi volilci izredno priljubljen. Pozival je vse somišljenike, da izrečejo zaupnico dr. Korošcu in SLS. Zaupnica je bila sklenjena soglasno. Bil je to lep shod, kakor ga ni imela tu nobena stranka. Le SLS uživa danes zaupanje vsega ljudstva in zato bo tudi le ona zmagala.
Ormož. V nedeljo, dne 21. avgusta, ob 3. uri popoldne se je vršil pri nas prav lepo obiskan volilni shod SLS pod predsedstvom načelnika krajevne organizacije g. župana na Hu-mu Ivana Ivanuše, na katerem je poročal načelnik Slovenske ljudske stranke gospod dr. Anton Korošec. V velikem številu zbrani volilci so pazljivo in mirno poslušali njegov nad eno uro trajajoči govor in navdušeno pritrjevali njegovim izvajanjem. Tudi nasprotniki, ki so bili na shodu, so s spodobnim obnašanjem pokazali, da vpoštevajo veliko delo dr. Korošca v korist našega ljubega slovenskega naroda. Zalo so mu vsi zbrani izrekli z resolucijo, katero je prebral vrli odbornik krajevne organizacije g. Jožef Kožar iz Libanje, svoje popolno zaupanje in obl jubili, da bodo glasovali 11. septembra za SLS, ki ima prvo skrinjico. Tudi govora našega kandidata g. Andreja Bed janiča in g. ministra n. r. Vesenjaka sta bila sprejeta z velikim odobravanjem. Nato je predsednik g. Ivanuša zaključil lepo uspelo zborovanje.
Sv. Martin pri Vurbergu. Predsednik mariborske obl. skupščine in mariborski župan g. dr. Leskovar bo imel dne 8. septembra po službi božji na trgu pred cerkvijo volilni shod. Martinčani! Skrbimo, da bo udeležba obilna! Pokažimo,
kakor vedno doslej, da ostanemo zvesti naši SLS, ki je edina rešitev za naše ljudstvo.
V Ločah in pri Sv. Jerneju nad Ločami sta bila v nedeljo, 21. avgusta prav dobro obiskana shoda, ki sta izvrstno uspela. Na obeh shodih je govoril narodni poslanec g. dr. Hohnjec v Ločah je tudi govoril oblastni poslanec Matija Napotnik.
Dr. Hohnjec priredi prihodnje nedelje in praznike te-le shode: v nedeljo, 28. septembra, po rani sv. maši v Zrečah, potem po sv. maši pri Sv. Kunigundi na Pohorju; v nedeljo, 4. septembra, po ranem cerkvenem opravilu v žicah, potem po sv. maši v špitaliču! v četrtek, 8. septembra (praznik Marijinega rojstva), po rani sv. maši pri Sv. Juriju ob ščavnici.
Shod SLS se vrši v čadramu v nedeljo, 4. septembra po ranem sv. opravilu.
Shodi SLS v volilnem okra ju Maribor levi breg. Kandidat Žebot zboruje v nedeljo, 28. avgusta, po rani maši pri Sv. Petru niže Maribora, po pozni pri Spodnji Sv. Kungoti, popoldne ob lreh v Cirknici v gostilni gospe Katerine Mur-šec; v nedeljo, dne 4. septembra po rani službi božji pri Sv. Rupertu, po pozni pri Sv. Marjeti ob Pesnici, popoldne pa v Rošpohu in na Ranči; na praznik, dne 8. septembra po rani sv. maši pri Sv. Jakobu v Slovenskih goricah, po pozni pri Sv. Treh Kraljih, popoldne v Spodnjem Porčiču in Lormanju. Dr. Leskovar: dne 28. avgusta po rani sv. maši v Št. IIju, dne 4. septembra v Svečini, 8. septembra po rani maši pri Sv. Martinu pri Vurbergu. Dr. Veble: 28. avgusta po rani sv. maši v Jarenini, 4. septembra po rani sv. maši v Selnici ob Dravi, 8. septembra po sv. maši pri Gornji Sv. Kungoti. Na teh shodih še govorijo: obl. posl. Supanič, Poljanec in šerbinek, župnik Gomilšek in posestnika Rošker in Urbas.
Marija Snežna na Velki. Lep je naš kraj, prijazen je hribček, na paterem stoji naša romarska cerkev. Pošteni in dobri so naši ljudje. To je pokazala nedelja, 21. avgusta. Imeli smo volilno zborovanje naše Slovenske ljudske stranke. Prišla sta naša poslanca Žebot in Supanič ter namestnik poslanca kmet Rošker od Sv. Jakoba. Snežničani smo prosili govornike, naj zborujejo po rani in pozni sv. maši. Zjutraj smo zborovali pod milim nebom pri cerkvi, a po pozni maši pa pri g. Peklarju. Prvemu shodu je predsedoval g. Kodrič, a drugemu spoštovani domači župan g. Ploj. Govorili so vsi trije govorniki. Posebno z zanimanjem smo poslušali govor
Odbor okrajne organizacije SLS v Ljutomeru.
VELIČASTEN SHOD DR. KOROŠCA V PTUJU.
Minulo nedeljo se je vršil v Ptuju krasno uspeli shod našega voditelja dr. Korošca, na katerem se je zbralo iz Ptuja in okolice skoro 2000 ljudi. Shod je otvoril gospod Franc Zu-panič iz Slovenje vasi. Dal je takoj besedo dr. Korošcu, ki je govoril najprej o našem zunanjepolitičnem položaju. Omenil je, kako se je ravno SLS trudila že od začetka, da prepriča vse ostale stranke, da je najbolj potrebno za mirni razvoj naše države prijateljstvo s sosedi. Sedaj so vse stranke uvidele, da ima SLS prav, in danes se vodi zunanja politika tako, kakor smo zahtevali in želimo Slovenci. V drugem delu govora, v katerem je orisal naš notranjepolitični položaj, je zlasti ostro nastopil proti korupciji in to ne samo proti posameznim korupcijonistom, ampak tudi proti strankam, ki so korupcijo uganjale. Izjavil je, da bode pri sedanjih volitvah ljudstvo obračunalo z vsemi onimi, ki so se bogatili na nepošten način. Če te volitve ne bodo parlamenta popolnoma očistile od teh ljudi, pa bomo imeli še nove volitve. Pokazal je, kako danes razsipavajo razne stranke na milijone denarja, samo da si pribore zopet mandate. Ta denar ni poštenega
bom obsojen. Čudno je samo to, da so že več dni pred obravnavo raztrobili iz Sv. Lenarta, na kako kazen bom obsojen. Eden od teh, ki so te novice širili, je celo rekel, mi to že vemo, saj smo blizu tistega gospoda, ki bo Žebota zašil . . Opozarjam na to dejstvo predsedstvo okrožnega sodišča. G. Milanu pa povem tukaj javno, da se tega, kar sem storil prav nič ne sramujem. Ne bom prej miroval, dokler se zadeva radi bencina ne bo tako uredila, kakor je treba. Meni je vse eno, ali bo to Gorišeku ljubo ali ne. Kar revnemu človeku na meji ni dovoljeno, ne smi biti izjema za bogatince, četudi so demokrati. Sploh bo treba kontrolirati na meji, kako si bogata gospoda iz demokratskega tabora v Cmureku na škodo naše države polni avtomobile z avstrijskim bencinom. Izjavljam pa, da mirno čakam na »obsodbo«, o kateri moji nasprotniki toliko govorijo.	Franjo Žebot.
Strašna polomija Radiča v Prekmurju. Še do nedavno je bil Radič v Prekmurju velik gospod. Ljudstvo, kolikor ga ni bilo v vrstah SLS, mu je slepo verovalo. Toda zaslepljeni ljudje so danes svojo zmoto že sprevideli. V soboto, 20. avg. je Radič prišel v Mursko Soboto in Dolnjo Lendavo, da sam osebno pomaga svoji zavoženi stranki iz blata ter svoje nekdanje pristaše iznova pridobi zase. Pa je slabo naletel. Komaj so mu dali govoriti. V Murski Soboti je imel komaj nekaj desetin poslušalcev, pa še med temi nobenega pristaša. Iz Dolnje Lendave, kjer je imel še pred 3 leti velikanski shod s 3000 poslušalci, pa je moral naravnost pobegniti. Radič je pač revež, samo to je čudno, da še ni do danes uvidel, da ga Slovenci ne maramo.
Kako je bilo z Radičem v Subotici. Radič je že tak, da mora v vsako stvar svoj nos vtakniti. Po celi državi je hotel svojo stranko razširiti, zato je povsod propadel. Prišel je tudi v Ranat. Nedavno je hotel imeti v Subotici shod. Komaj pa je prišel na tribuno, so se vsipala po njem od vseh strani gnila jajca, tako da je bil v hipu ves umazan, kot da ga je kdo na-farbal. Še sedaj se vse v Banatu norčuje iz Radiča, ki je prišel doli zelen, nazaj pa se vrača žolt. Če pride pa v Slovenijo, ga bomo pa še drugače nafarbali, da bo izgledal kot nebeška mavrica.
Od Sv. Jakoba v Slov. goricah smo dobili od zanesljive strani poročilo, da se gospod Ignacij Ogner letos ne udeležuje agitacije za Radičevo stranko. Resnici na ljubo moramo tudi poročati, da se Ogner ni udeležil političnega ribjega lova pri šraju. Gospodu Ognerju je vse eno ali Gungl in Hazl vlovita kako suho ribico ali ne.
Požar in vlom pri Sv. Marku niže Ptuja. Dne 11. avgusta je popoldne, nekoliko po pol enih, nenadoma začela goreti slama v kopi na dvorišču posestnice Marije Bezjak; od nje se je nekaj trenutkov pozneje vnel škedenj, ki je popolnoma pogorel. V naglici so mogli rešiti le stroje in nekaj voz. Dvojemu se imamo zahvaliti, da ni zgorelo polovico Markovec: takoj so bili pri roki ljudje in novoveška ter bukovska požarna bramba, ki sta marljivo branili sosedna poslopja, ter vetru, ki je rahlo pihal in gnal plamen od poslopij proč. — V noči od 18. na 19. avgusta je bilo vlomljeno v župnišče. Vlomilci so si dali opraviti na dvorišču, odkoder so vlomili najprej skozi stranišče v pritličje. Od tam je šel vlomilec v kuhinjo, kjer se je pokrepčal z litrom mleka, si naložil orodja in ključev, ki jih je našel, da bi odprl pisarno. Ker ni mogel odkleniti in je imel pomisleke vrata v pisarno vlomiti, je odšel na dvorišče potem ko si je odprla tja vodeča vrata. Šel je, da bi vlomil v pisarno skozi okno. Začel je pri oknu od ceste, a si je premislil in dovršil delo pri oknu z vrta. Najprej je odkital šipo, jo izvzel, odprl okno, s soho razgenil železne križe, da je mogel noter. V pisarni je vse prebrskal, pobral ves denar, nad tisoč dinarjev, dve srebrni žepni uri, petnajst desetdinarskih kolekov in še nekatere malenkosti. Skupna škoda vkradenih vrednosti in poškodovani okni se cenijo nad tri tisoč dinarjev.
Odvetnik Mir. Alojzij Remec r J*faju
ae Je preselil s svojo pisarno na JHinoritsfti trg 3, 1123	pritličje levo.
Liberalna kandidata Peter Mravljak in bivši republikanec Novačan sta dne 14. avgusta skušala zborovati v Rečici ob Savinji, a ker nista našla poslušalcev, sta jo mahnila naprej. Tudi v Solčavi nista mogla zborovati, ker ni hotel noben gostilničar dati prostora za zborovanje. Le na Ljubnem je nekaj bivših socialistov in republikancev poslušalo No-vačana, a še ti so mnenja, da bodeta kakor vedno do sedaj, tudi to pot propadla Novačan in Podpetschan. Gg. naj se zavedajo, da ljudstvo ne odobrava liberalne politike in se norčuje iz ljudi, ki so enkrat rdeči, enkrat zeleni, nekaj časa republikanci, potem pa navdušeni centralistični monarhisti.
Lep jubilej. Iz Ljubna ob Savinji poročajo: Na Gospoj-nico smo proslavili 40 letnico obstoja tuk. gasilnega društva. Na predvečr so priredili gasilci s šoštanjsko godbo »Zarja« obhod po trgu. Zjutraj je zdramila tržane iz spanja godba in pokanje topičev. Sv. maše so se udeležili gasilci v kroju in z zastavo. Popoldne je društvo sprejelo sosedna bratska društva, ki so došla v častnem številu. Na veseličnem prostoru je pozdravil goste g. načelnik Šerbela in kratko orisal ustanovitev in delovanje društva v tej dobi. V okusno prirejenem veseličnem prostoru se je na to razvila prisrčna zabava, ki bi gotovo trajala do jutra, da je ni zvečer na mah zaključil dež. Priznati se mora, da so to pot občani tekmovali med seboj deloma z darili, deloma s sodelovanjem, da je prireditev čim lepše uspela.
Iz delovanja gornjegrajskega okrajnega zastopa. Okrajni zastop, ozr. gerentski sosvet gornjegrajski je imel svojo sejo dne 20. t. m. in tokrat v Solčavi. Nudila se je s tem vsem članom sosveta prilika, da smo tudi oddaljeni videli nasledke strašne poplave od lanskega leta. Videli, kako pridno in skrbno se popravlja cesta in drugi objekti kljub zelo slabemu stanju s finančne strani. — Popravilo je že toliko napredovalo, da je sedaj v Solčavo in Logarjevo dolino dohod mogoč z vozmi in avtomobili; seveda je še pa mnogo, mnogo ne-dostakov, ki so še nujno potrebni, in se bodo po možnosti popravili, v kolikor bodo pripuščale okoliščine. — Gerentski sosvet je dal gerentu č. g. župniku Vogrincu absolutorij z zahvalo za trud in skrb, ki jo obrača na to zadevo in ga tudi v naprej pooblastil v tem smislu kot dosedaj delovati do polne poprave te cestne proge, ki nudi Solčavanom pogoj obstoja in tolikim tu in inozemskim planincem prelepo priliko za obisk Savinjskih alp. — Zaupanje in zahvalo je izrekel g. Pušenjaku, ki trka na kompetentna mesta, da po-morejo s podporami okraju, kar bi sam ne zmogel iz svojih sredstev. — Dolžni hvale smo pa posebno še g. sreskemu poglavarju Vovšeku.
Tat v župnišču. Dne 18. t. m., ob 4. uri popoldne je našel gospod župnik pri Sv. Lenartu nad Laškim, ko je prišel iz cerkve, zaklenjeno župnišče, v kleti ležati pod mizo nekega moškega. Isti se je neopaženo splazil v župnišče in se dal v župnišče zapreti, da bi kradel. Nek šum je gospoda župnika napotil v kelt. Kjer je našel nepovabljenega gosta. Gospod župnik je hitro tekel iz župnišča, isto za seboj zaklenil in klical ljudi na pomoč. Tat, mlad fant, rodom Hrvat je iskal v begu skozi okno svojo rešitev. Pa kmalu je bil prijet in oddan orožniški postaji v Jurkloštru. Našel se je pri njem ves denar, ki si ga je nabasal. Njegov tovariš, rodom Srb, ki je stal na straži v bližnji koruzi in je bil temno oblečen, je ušel v smeri proti Jurkloštru.
Novice iz Jurkloštra. V nedeljo, 14. t. m. se je zbralo k lovu na divje prešiče čez 40 lovcev, pa še prešičjega repa ni videl nihče. Bilo je premalo gonjačev. Poročil se je 14. t. m. na svoj dom Zorko Anton, ugledni kmečki samski posestnik iz Gučje vesi pd. Zamotajc z Aniko Pintarjevo, edino še doma ostalo hčerko iz premožne Pintarjeve hiše. Bog daj obilo sreče. — Na Velike maše dan je trčil Šmidov avto z Ravtar-jevim skupaj na potu od cerkve do Marofa pri srednjem mostu. Ob razbitem steklu sta si šmid Lado in Ravtar obrezala vsak nekoliko levo roko. Aba avta sta le malo poškodovana. Druge nesreče ni bilo. — Istega dne je imel tukaj dobro obiskani shod naš kandidat dr. Gosar. Volilci so z napeto pozornostjo poslušali dobrote, ki jih je pridobila SLS v deset lednih, ko je bila na vladi, pri kateri je z uspehom
sodeloval g. kandidat kot minister. Shod je izrazil navdušeno zaupnico SLS.
Smrtni slučaji. V Selnici ob Dravi je umrla obče spoštovana in priljubljena veleposestnica Julijana Grušovnik v komaj 54. letu. — V Laporju je umrla in bila pokopana v Čreš-njevcu posestnica Marija Novačan. Rajna je bila globoko-verna, dobra mati in je pokazal njeno občo priljubljenost veličasten pogreb. Sorodniki se zahvaljujejo vsem, ki so spremili blagopokojnico na njeni zadnji poti. — V Rogaški Slatini je preminul tamošnji g. župan Alojzij Hvaleč. Njegov pogreb je bila prava manifestacija njegovega spoštovanja in priljubljenosti.
Na deški meščanski šoli v Mariboru je v četrtek in petek, dne
1.	m 2. septembra, vselej od 8. do 12. ure vpisovanje novih in dosedanjih učencev. Novinci in dosedanji učenci se morajo izkazati z zadnjim izpričevalom. V soboto, dne 3. septembra je ob 9. uri maša v stolnici. Pred mašo naj se zberejo vsi učenci kot običajno , na šolskem dvorišču. V pondeljek, dne 5. septembra je pričetek pouka. Razredni in zasebni izpiti so v torek in sredo, dne 30. in 31. avgusta. — Ravnatelj.
Začetek šolskega leta v šk. dij. semenišču v Mariboru. Dijaški semeniščani, ki se morajo še vpisati na državno gimnazijo, naj se predstavijo semeniškemu ravnateljstvu 1. septembra popoldne ali
2.	septembra dopoldne. Vsi drugi semeniščani pa se naj predstavijo 2. septembra popoldne ali 3. septembra dopoldne. — Ravnateljstvo.
Vpisovanje učencev v I. razred deške meščanske šole v Ptuju
se vrši 30. in 31. avgusta in 1. in 2. septembra od 8. do 12. ure pred-poldne v pisarni ravnateljstva, Panonska ulica št. 5.
Drž. žensko učiteljišče v Mariboru. Sprejemni in ponavljalni izpiti se pričnejo v pondeljek, 29. avgusta, ob 8. uri. Vpisovanje v letnike in vse razrede vadnice bo v soboto, 3. septembra od 9 do 12. ure.
Drž. gimnazija v Mariboru. Začetek šolskega leta 1927/28. — Dne 26. avgusta ponavljalni izpiti iz matematike, dne 27. iz latinščine, dne 29. iz ostalih predmetov, vsak dan od 8. ure dalje, po razporedu, ki je razglašen v gimnaziji. Dne 30. in 31. avgusta naknadni izpiti. — Vpisovanje novincev v I. razredu dne 1. in 2. septembra; vpisuje se brez sprejemnega izpita. Lanski dijaki in re-petenti se vpišejo dne 3. septembra ob 10. uri; tega dne ob 11. uri se vse vpisovanje zaključi. Dne 5. septembra, ob 8. uri začetek pouka v vseh razredih.
Zobozdravnik dr. F. Kartin, specialist za ustne in zobne bolezni se je vrnil in zopet ordinira v Mariboru, Slovenska 9.
VOLILNE SKRINJICE.
I. (SLS).
Če kdo o politiki te kaj vpraša, na kratko odgovori, da je I. naša!
II.	(Radič).
Druga je hrvaška, Radičeva kišta, zaveden kmet tu notri ne da »ništa«!
III.	(SDS).
Tu notri Pivko je, S. demokrat, poslanec bil je — zadnjikrat!
IV.	(Nemci). Premalo Nemcev, da mandat dobijo — pa še pri drugih vso pomoč — zgubijo!
V.	(Radikali).
Zastonj se trudijo vsi radikali, da bi si kroglic za mandat nabrali.
VI. (»Čisti socialisti«). Čemu povdarjajo, da so res »čisti«, ne volimo jih, so le — socialisti.
VII.	(Komunisti).
So socialisti, vendar niso isti, še slabše vrste! To so — komunisti!
VIII.	(Zagorski). Potrudil se je, kroglice skup zbrati, kar pozabili so jih v prvo dati!
našega poslanca, ko je razlagal po domače, da moramo delati vsi na to, da si bomo dobri sosedi z Nemci, Madžari in Bolgari, potem ni nevarnosti za novo vojsko. S sosednimi državami si moramo biti dobri tudi radi tega, da bomo lahko tja prodajali živino, vino, sadje in druge pridelke. Snežničani smo obljubili govornikom, da bomo po veliki večini vsi šli volit našo stranko in bomo kroglice vrgli samo v našo prvo skrinjico. Radiča in demokrate pa mi že ne bomo volili, saj jih nikdar drugače ne vidimo, kakor tedaj, kadar bi radi imeli naše kroglice. Žebot pa je naš domačin in naše razmere najbolje pozna.
V	Selnici ob Muri so v nedeljo, 21. avgusta zborovali volilci naše stranke iz Ceršaka in Selnice. Udeležba je bila nepričakovano velika. Shodu je predsedoval vrli selniški župan g. Očkerl. Govorili so kandidat žebot, oblastni poslanec in odbornik Supanič in posestnik Rošker od Sv. Jakoba. S shodom smo bili zelo zadovoljni in smo slovesno obljubili, da bomo vsi delali na to, da nihče ne bo ostal doma, ampak, da bomo tudi zaspance in bivše nasprotnike spravili na volišče za našo prvo skrinjico. Volišče za Selnico in Ceršak je letos zopet v hiši Terezije Gornik v Selnici.
Shod v Zbigovcih! SLS priredi v nedeljo, 4. septembra popoldne ob dveh shod v Zbigovcih pri g. Puharju! Govorita oblastna poslanca Neudauer in Hrastelj.
Volilni shod pri Sv. Bolfenku pri Središču se vrši dne 28. t. m. po službi božji, na katerem poroča kandidat Andrej Bedjanič.
Velika Nedelja. V nedeljo, dne 4. septembra, po rani službi božji priredi tukaj narodni poslanec Andrej Bedjanič volilni shod, na katerem govorijo razen imenovanega tudi drugi.
Zelo lep shod SLS se je vršil zadnjo nedeljo pri Sv. Trojici v Halozah. Na zboru je poročal urednik iz Maribora g. Januš Goleč.
Volilni shodi v slovenjgraškem okraju: V nedeljo, dne 4. septembra, po sv. opravilu v Slovenjgradcu v dvorani g. Goli, ob 12. uri v Št. Janžu pri Dravogradu v gostilni gosp. Gnamuš, ob 3. uri popoldne v Pamečah v gostilni gospoda Vrhnjaka. Na shodih govori kandidat za narodno skupščino in domači oblastni poslanci.
V	okraju Gornjigrad je volilna agitacija v polnem teku. Prirejajo se sestanki po vaseh, agitacija se vrši od moža do
moža. Dne 18. in 19. avg. sta se vršila zvečer dva dobro obiskana sestanka v Lokah pri Mozirju in Dobletini, na katerih je poročal poslanec Pušenjak. Naš cilj je, doseči večjo udeležbo ko pri zadnjih volitvah in še sijajnejšo zmago za SLS ko doslej.
V	okraju Gornjigrad so se dne 14. in 15. avgusta vršili štirje dobro obiskani shodi SLS v Gornjemgradu, Sv. Frančišku, Lučah in Solčavi. Na vseh shodih je poročal poslanec Pušenjak o delu poslancev Jugoslovanskega kluba in o programu za bodočnost Zborovalci so pozorno sledili izvajanjem govornika in odobravali delo v prid ljudstva. Po shodih so se razpravljale razne krajevne zadeve, volilci so izražali svoje želje in zahteve. Jugoslovanskemu klubu se je izrazila zaupnica in zahvala za delo v prid ljudstva. V našem kraju bo, kakor pri vseh volitvah, dobila SLS tri četrtine vseh oddanih glasov. Socialdemokraški-republikanski radičevec Podpetschan bo lahko preštel svoje glasove.
V	nedeljo, dne 21. t. m. sta se vršila v okraju Slov. Gradec dva zelo dobro obiskana shoda, na katerih je poročal poslanec Pušenjak. Posebno dobro je uspel shod v Št. Ilju pod Turjakom, kateremu je predsedoval vrl pristaš SLS g. J. Jaš. Zborovalci so navdušeno odobravali izvajanja poslanca in se po shodu dalje časa razgovarjali s poslancem o svojih težnjah in željah, št. IIj je in ostane trdnjava SLS v Mis-linjski dolini. — Popoldne se je vršil shod v Turiški vasi v župniji šmartin, na katerem je razpravljal poslanec Pušenjak o političnem položaju in o delu Jugoslovanskega kluba. Po govoru se je razvil razgovor o najbolj perečih vprašanjih, kakor regulaciji Mislinje, šolskih odborih, šolskih kazni itd. Župnija Šmartin bo tudi to pot v ogromni večini za SLS!
V	nedeljo, dne 4. septembra, ob 9. uri predpoldne bo velik shod SLS v Slov. Gradcu za Slov. Gradec in okolico. Pričakuje se obilna udeležba iz župnij Šmartin, Staritrg, Sela, Pameče in Slov. Gradec. Nastopi več govornikov.
Shodi SLS v ccljsko-vranskem okraju. Številni, dobro obiskani shodi, katere je SLS priredila v celjsko-vranskem okraju, pričajo, da je Savinjska dolina trdno v taboru SLS. Niti nujno delo kakor obiranje hmelja, ki je v polnem teku, ne odvrača zavednih Savinjčanov od posečanja naših shodov. Shodi SLS so se vršili v zadnjih tednih v Braslovčah, na Vranskem, v Ločici nad Vranskem, pri Sv. Juriju ob Taboru, v Vrb ju, Gomilskem, Zg. Ponikvi, Galiciji, Mariji Reki,
Sv. Pavlu pri Preboldu, Svetini, Grižah, Zabukovci, Libojah, Vojniku in Šmartnem v Rožni dolini. Povsod so volilci sprejeli z odobravanjem poročilo poslanca dr. Hodžarja ter eno-dušno izrekli zaupnico načelniku stranke dr. Korošcu ter Jugoslovanskemu klubu. V nedeljo, 21. t. m. so se vršili v okraju trije javni shodi po jutranjem opravilu v Dobrni, Novi Cerkvi in Sv. Rupertu. Na Dobrni je poročal dr. Hodžar, v Novi Cerkvi oblastni poslanec Levstik, pri Sv. Rupertu pa sta govorila tajnik Peršuh in dr. Voršič iz Celja. Tudi ti shodi so bili sijajno obiskani ter se je povsod soglasno odobravalo politiko SLS. Isto nedeljo popoldne je bil sestanek pristašev SLS na Košnici pri Celju. Govorila sta Hodžar in Lasbacher. Razen omenjenih shodov je še v našem okraju priredil shod SLS dr. Ogrizek na Kalobju. Tudi Kalobčani bodo volili 11. septembra SLS. Nasprotniki morajo na svojih sestančičih uvideti, da v Savinjski dolini ni mesta za politične kravje kupčije.
Sladka gora. V nedeljo, dne 28. t. m. po rani službi božji priredi obl. odbornik g. Marko Kranjc volilni shod, na katerem nastopijo tudi drugi govorniki.
Šmarje pri Jelšah. Cenjeni čitatelji »Slov. Gospodarja«, spoštovani g. urednik! Zopet nam je bila čast, da smo dne 15. t. m. imeli priliko pozdraviti v naši sredi voditelja slovenskega naroda, našega dr. Korošca. SLS je sklicala na ta dan javno zborovanje v Katoliškem domu. Kakor vsikdar, je bila tudi zdaj nabita dvorana naših najboljših mož in fantov. Na ta shod je lahko ponosen dr. Korošec, ker navdušene množice so jasen dokaz, da stoji ves šmarski okraj za njim. Zborovanje je otvoril naš delavni, priljubljeni domači gosp. oblastni poslanec Turk. Po otvoritvi in živijo-klici na našega voditelja je podal besedo dr. Korošcu. Viharno pozdravljen je nastopil na odru Katoliškega doma. Najprej nam je naš voditelj podal jasno sliko o naši zunanji politiki. S stvarno in prepričevalno besedo nam je v jasni luči pokazal dogodke zadnjih dni. Kaj pa naša domača politika. Tudi o tej nam je marsikaj natančneje obrazložil, za kar se je občinstvo posebno zanimalo. Natančneje in obširneje o tem shodu bom poročal, ker kdo pozna zborovanja dr. Korošca, ta si itak lahko sam predstavlja podrobnejšo sliko. Ko je dr. Korošec končal, se mu je zopet otvoritelj shoda zahvalil za njegovo poročilo in njegov trud. Izrekla se je zaupnica dr. Korošcu in celemu Jugoslovanskemu klubu. Volilci šmarskega okraja,
Gospodarstvo.
Konjerejsko društvo za mariborsko oblast priredi letos ogledovanje in premovanje plemenskih konj kakor običajno, dne 3. septembra v Ljutomeru, 5. septembra v Šmarju pri Jelšah, 13. septembra v Ptuju, 14. septembra v Ormožu, 21. septembra pa v Konjicah.
županstvo Sv. Jurij ob Taboru naznanja, da bode tam od sedaj naprej 7. septembra vsakega leta živinski in kramarski sejem, ki je prestavljen od 25. aprila ter da se do preklica stojnina od živne ne bode pobirala.
Sv. Urban. Tukajšnja podružnica čebelarskega društva naznanja, da priredi v nedeljo, dne 28. avgusta po večernicah v šoli Ifodučno predavanje o čebelnih 'boleznih oz. o zatiranju gnitja če-l>elne zalege. — Ker se je ta bolezen zadnje čase jako razpasla in če je ne bomo zatirali z vso vnemo, grozi našemu čebelarstvu katastrofa, zato je dolžnost vsakega čebelarja, da se tega predavanja udeleži. Predavat pride čebelarski potovalni učitelj gosp. Jurančič ter bo predaval ob enem tudi o zimljenju, katero bo v čebelnjaku tudi praktično pokazal. Vabimo vse čebelarje, posebno pa zi okolice Sv. Urbana in Vurberga, da se tega predavanja, ki je zadnje v tem letu, polnoštevilno udeleže. Tajnik.
Mariborski trg, dne 20. avgusta 1927. To pot je bil trg izvan-redno dobro obiskan in založen in se je moral razširiti tudi po Strossmajerjevi ulici. Na trgu je bilo namreč 22 s svinjino, 36 s krompirjem, zelenjavo, čebulo, kumaricami in drugimi živili in 10 s sadjem naloženih vozov. Cene mesu in mesnim izdelkom so ostale neizpremenjene, pač pa so cene padle pri perutnini, zelenjavi in tudi pri sadju. Perutnine in drugih domačih živali je bilo okoli 1000 komadov. Cene so bile piščancem 7.50 do 20, kokošem 25 do 50, raacm, gosem in puranom pa 35 do 100, domačim zajcem 7 do 25, angora zajcem 50, grlicam 35 Din komad. Krompir zelenjava, druga živila, sadje, cvetlice. Cene so bile krompirju 1 do 2, čebuli 1.50 do 3, česnu 8 do 12, paradižnikom 2.50 do 4, za buče 1 do 3 Din kg, za kumarce 0.20 do 3 Din komad, kumarce za vlaganje 7.50 do 10 Din 100 komadov, za fižol v stročju 4 do 5 Din kg, za mleko 2 do 2.50, za smetano 10 do 14, za bučno olje 15 do 20 Din liter, za maslo 38 do 42, zakuhano 44 do 46, za čajno 50 do 60 Din kg, jajca 1 do 1.50 Din komad. Za sadje: jabolka in hruške 3 do 6, grozdje 14 do 16, breskve 18, marelice 16 Din kg, melone 10 do 15, pomaranče 1 do 3, limone 0.50 do 1 Din komad. Za cvetlice 0.25 do 6, z lonci vred 15 do 50 Din komad. — Lončena in lesena roba 1 do 100 Din komad, brezove metle 2 do 5, lesene grablje 6 do 8, lesene vile 8 do 10, cepci 10, držala za sekirice 6, držala za kose 20 Din komad. — Seno in slama na mariborskem trgu. V sredo, 17. avgusta so kmetje pripeljali 11 vozov sena, 5 vozov slame, v soboto 20. avgusta pa 16 sena, 3 slame na trg. Cene so bile za seno 75 do 92.50, za slamo pa 45 do 50 Din za 100 kg.
Naša društva.
Dekliški in fantovski ciril-metodijski tabor pri Sv. Avguštinu v Halozah se vrši 28. t. m. Na sporedu je cerkveno sv. opravilo na čast Cirilu in Metodu in zunaj cerkve tabor deklet in fantov. Po pozdravu pred ovenčano sliko Cirila in Metoda bomo zapeli pesem Cirila in Metoda. Za pesmijo bodo štiri kratka predavanja: a) Ciril in Metod — vzora mladini — govori predsednica Dekliških zvez gdč. M. Stupica, b) Delovanje sv. Cirila in Metoda med Slovani, c) Trpljenje in smrt sv. Cirila in Metoda (oporoka), d) Kako je Slomšek izpolnjeval in širil oporoko sv. Cirila in Metoda? Kot 4. točka je na sporedu Slomškova pesem Sv. Križ in na to 5. Slomškove deklamacije o sv. Križu in zaključna beseda. Dekleta in fantje nastopijo kot zastopniki posameznih far s kratkimi pozdravnimi govori. Mladina zavrčke dekanije in sosednih dekanij, 28. t. m. vsi k Sv. Avguštinu. S svojo številno udeležbo hočemo pokazati, da smo vredni potomci Cirila in Metoda.
Romarski izlet društev iz župnije Matere milosti. — Vsa
prosvetna društva in župnije Matere milosti priredijo skupno s Cirilovo slavnostjo v nedeljo, dne 28. avgusta običajni vsakoletni romarski izlet na Ptujsko goro po navadnem sporedu. Odhod zjutraj s prvim vlakom. Zaprošena je tudi polovična vožnja. Legitimacije za polovično vožnjo se dobijo v petek in soboto od 8. do 10. ure dopoldne v vratarnici frančiškanskega samostana.
11. septembra na volišče, da pripomoremo tudi mi k veličastni zmagi naše SLS. Naj ne ostane nihče doma v veselje naših nasprotnikov, ki si žele abstinence volilcev. Nasprotnikom g. demokratom v album: 11. september bo za vas dan sodbe, takrat boste spoznali, da vas ljudstvo ne mara, da vas je zavrglo med staro šaro in da ne pridete nikdar več na površje, vi zakleti sovražniki slovenskega naroda. Za našim dr. Korošcem korakajo legije naših najboljših mož in fantov, ki kličejo danes živel naš voditelj, živela prva skrinjica in z njo SLS!
Poročilo volilnih shodov v srezu Šmarje. Preteklo nedeljo se je vršil pri Sv. Štefanu pri žusmu veličasten shod, na katerem je predsedoval g. Mihael Žaberl. Shod se je vršil povsem mirno, niti najmanjšega nasprotstva ni bilo. Volilci so javno izrekli, da gredo 11. septembra vsi na volišče in glasujejo za SLS.
Na Veliko Gospojnico se je vršil po pozni sv. maši shod SLS v Kostrivnici, kateremu je predsedoval veleč. g. župnik Slavič; na shodu sta govorila obilni množici volilcev, kandidat Vrečko in oblastni poslanec dr. Ogrizek. Volilci so večkrat prekinili govornika z mogočnimi živijo-klici. Obljubili so, da se hočejo polnoštevilno udeležiti volitev na dan 11. septembra in glasovati vsi za SLS.
Laški okraj. SLS je priredila že v sedanjem volilnem boju več zelo lepih volilnih shodov. Najlepši in najveličastnejši je bil gotovo v nedeljo, 21. avgusta, zjutraj pred cerkvijo v Laškem. Velika množica zavednih mož in fantov je pazno poslušala govore naših govornikov dr. Gosarja in dr. Godniča. Vsakdo je dobil vtis, da bo zastava SLS izšla iz volilnega boja ovenčana z vencem zmage, bolj kot kedaj poprej. Medklice sta hotela delati na shodu Mišjekov Jože, ki ima sicer dober gias, ampak mora pripoznati, da njegova stranka ne zastopa demokratizma, ampak revmatizein, kakor mu je zasolil neki kmet. Za^ospoda Goloba je bil to tudi zelo težek dan, gotovo mu šumi po ušesih.
Shod SLS se bo vršil v nedeljo, dne 28. avgusta v Raz-boru pri Zidanem mostu ob 11. uri dopoldne. V nedeljo, dne 4. septembra, ob 8. uri zjulraj pa bo shod pri Sv. Miklavžu nad Laškim. Na obeh shodih govori poslanec Deželak.
Dva shoda v Pišecah pri Brežicah. Dne 28. avgusta bo imel g. dr. Gosar volilni shod po rani maši v verandi gospoda Kostevc v Pavli vasi. Dne 4. septembra bo imel g. Tratnik volilni shod ob 3. uri popoldne v verandi g. Kostevc v Pišecah, ob 5. uri popoldne pa pri g. Ogorevcu, Globoko-Malivrh 3.
Sv. Martin pri Vurbergu. Kot razveseljivo vest moramo sporočiti, da naše organizatorično delo vendar še ni docela zaspalo. 17. julija dan je pokazal, da še bivajo v naših vrstah čvrste, mla-deniške sile. Težko izpeljiva drama »Skrivnost sv. maše«, kakor tudi ostali dramatski in pevski nastop je izpadel v vsakem oziru nad vse častno. Obisk od strani občinstva je to pot brezdvomno dosegel rekord. Pa tudi igralci so svoje vloge brez izjeme rešili častno, tako, da je bila splošna želja, naj se igra ponovi, kar se pa žal ni zgodilo. Želimo in pričakujemo pa, da tej prireditvi ne sledi predolg odmor, ampak da fantje kmalu zopet pokažejo, da so res fantje od fare.
Gornja Radgona. Prleški študenti vabijo cenjeno občinstvo 28. avgusta na prireditev »Revček Andreje ek« v posojilniški dvorani. Igra vas bo v posameznih prizorih prijetno zabavala, v celoti vam ostala v spominu kot verna slika življenja. Ker bo z denarjem plačan spomenik rajnega brata študenta pri Vel. Nedelji, se bo občinstvo gotovo polnoštevilno odzvalo in se žrtvovalo v dober namen.
15 letnica Orla v Ljutomeru. Dne 14. in 15. avgusta t. 1. se je
odigrala zgodovinska proslava, 15 letnica ljutomerskega Orla. Ta dneva je orlovska organizacija v Ljutomeru na zelo sijajen način manifestirala za katoliške vzore in načela. 2e na predvečer, to je 14. avgusta je to pokazala z nad vse veličastno bakljado po mestu, serenado pred župniščem na čast častnim članom ljutomerskega Orla, ter pohodom na pokopališče, kjer se je orlovska mladina poklonila rajnim članom, katerim je položila venec na gomilo. — Drugi dan, to je 15. avgusta, ob pol 6. uri zjutraj pa je ljutomerske meščane zdramila iz sna godba Katoliške omladine iz Maribora, ki je izvabila mnogo glav k odprtim oknom. Po prisrčnem sprejemu in pozdravu došlfli gostov in članov ob 8. uri na kolodvoru, je krenil lep sprevod skozi mesto v Katoliški dom, od koder je bil pohod k sv. maši k župni cerkvi. Služba božja je bila v kapeli sv. Florjana pred cerkvijo, katera je bila zelo okusno okrašena z zelenjem in cvetjem, ravno tako pa oder za cerkvenega govornika, raz katerega je izročil Orlom v spomin navdušene besede, častni član veleč. g. profesor Živortnik iz Maribora. Cerkveni trg je bil obkoljen z nad 3000 ljudi broječo množico, katera je ob veličastnem obhodu po mestu tvorila gost špalir na obeh straneh ulic. Mesto je bilo praznično ozaljšano z zastavami in iz mnogih oken se je sipalo cvetje na mimoidočo orlovsko četo, ki jo je tvorilo približno 420 članov orl. družine; vse to je dokazovalo, kako velik ugled uživa Orel tudi v našem mestu Ljutomeru. Popoldanske telovadbe se je udeležila ogromna množica, blizu 2000 ljudi, ki so strme občudovali veliko delo Orla tudi v telovadnem oziru. Prosta zabava po telovadnem nastopu je pa potekla tako neprisiljeno, da ga ni bilo človeka, ki se ne bi pomlajen in poživljen vrnil s te lepe in pomenljive orlovske slavnosti. Vsakdo je moral priznati, da orlovska misel in zavest zmagujeta. Zato pa po tej poti naprej po začrtani poti, gor k solncu, k svetlobi. Bog živi!
Črensovci v Prekmurju. Prekmurska orlovska srenja, to je orlovski odsek v Žilkih in Bogojini, bo naredila na Marijin praznik, dne 8. septembra izlet v Dolnjo Lendavo. Člani in članice gredo na okrašenih vozovih in sicer tako, da bo ob pol 10. uri pohod ¿kozi mesto, od kolodvora do cerkve, kjer se udeležimo sv. maše. Popoldne po večernicah, to je ob 3. uri bo telovadni nastop na vrtu č. šolskih sester.
Prosvetno društvo v Ljutomeru ponovi v nedeljo, dne 28. t. m. krasno igro Finžgarjevo »Naša kri» ob pol 4. uri popoldne. Z vlaki je lepa zveza. Ob prvem nastopu je žela predstava izboren uspeh, zato pričakujemo drugič še več cenj. občinstva. Na veselo svidenje!
Orlovska srenja Sv. Križ pri Ljutomeru priredi v nedeljo, dne 18. septembra 1927 svoj prvi zlet v Veržej. Prireditev bo celodnevna, predpoldne sprejem odsekov in služba božja popoldne javna telovadba na Glavnem trgu v Veržeju. Opozarjamo, da se ustanovi ta dan v Veržeju nova orlovska družina, zato vabimo vse prijatelje orlovstva, da se udeležijo v velikem številu te prireditve. Sodelovala bo ljutomerska godba. Za udeležence, ki pridejo z vlaki, je zaprošena polovična vožnja.
Sv. Urban nad Ptujem. V nedeljo, dne 28. avgusta priredi orlovski odsek Sv. Lovrenc v Slov. gor. pri Sv. Urbanu nad Ptujem telovadni nastop s prav zanimivim sporedom.
Orlovski tabor v Št. Vidu pri Planini. Na angelsko nedeljo, dne 4. septembra priredi šmarsko-rogaško orlovsko okrožje svoj zlet in javno prireditev, in sicer s sledečim sporedom: V soboto zvečer zažiganje kresov in godba pri Sv. Križu. V nedeljo, ob pol 9. uri sprejem gostov na Planini in sprevod z godbo na čelu k Sv. Križu, kjer se vrši sv. maša in pridiga. Po sv. maši tabor. Po taboru kosilo. Ob 2. uri javni nastop članov, članic naraščaja in orodna telovadba; nato večernice, po večernicah prosta zabava.
Pišece. 14. t. m. je tukajšnje prosvetno društvo uprizorilo s pomčjo dijakov in Orlov igro »Scapinove zvijače«. Igrali so jo prav dobro, zlasti Scapin je rešil izvrstno svojo težko vlogo. Občinstvo se je prireditve udeležilo v velikem številu ter se ob koncu zadovljno vrnilo domov.
Pri žrebanju orlovske loterije v Solčavi so bile izžrebane te številke: glavna dobitka: 995 3296. Dobitki druge vrste: 4239 2893 155 1770 3945 4627 2258 3275 4611 4769 2726 619 2083 4469 3534 1074 1792 4840 433 26 1984 1544 4135 1955. Dobitki tretje vrste: 489 2132 2051 684 4216 2036 3410 120 4220 91 4363 2138 3690 4942 3664 1788 983 4222 2043 570 1293 1040 1436 81 4813 617 633 4512 706 4728 4339 4144 335 4807 605 3990 4025 2913 4544 4481 4017 3043 4028 2609 2954 3575 4885 1552 1248 1670 1025 4678 2598 1626 2608 3930 3409 149 2470 3266 966 140 54 4150 460 682 2046 4839 2476 234 878 73 2761 51 3540 2575 2411 1162 2345 1789 4086 134 3539 182 1213 3455 2780 3374 11 2785 276 1992 3751 65 1307 4106 2800 4352 1937.
Pisma iz domačih krajev.
Brezule. Blagoslovijenje kapelice na žitnem polju v Bre-zulah se je vršilo dne 15. t. m. ob veliki udeležbi vaščanov ter ljudstva od blizu in daleč. Blagoslovil jo je preč. gospod župnik slivniški. Pred vsem gre za dejstvo: čast vsem onim, kateri so poklonili: kinč ter kipe v kapelico ter pomagali s prispevki, pa tudi z dejanjem. Zahvaliti se tudi moramo našim dekletom, ki so okinčala naš nepozabljeni dan z venci na slavolokih, da je bila slavnost tem veličastnejša. Izrecno se pa imamo zahvaliti vaškemu županu kot ustanovitelju te kapelice ter njegovemu sotrudniku Faležu za njune skrbi in trud.
Sv. Lovrenc na Pohorju. Na dan 4. septembra slavi tukajšnje gasilno društvo 50 letnico svojega obstanka z izletom mariborske gasilske župe. Gasilci v kroju so vstopnine prosti. Vozovi pri jutranjih vlakih na razpolago.
Pernice. Visoko gor nad Dravo, v strmih a imenovanih »lepih« Pernicah je pri posestniku Alešu Palko, pd. Krajncu, domači provizor blagoslovil poljski križ, ki ga je lično izdelal domačin Jakob Pole. Duhovniku sta stregla pri tem sv. opravilu dva župana (Gortina in Pernice, zadnji v zastopstvu), prisostvovali so pa tuji cerkveni ključarji (Muta, Sv. Trije Kralji, Pernice) in dobri sosedi v obilnem številu. Rosi s tega križa, ki gleda daleč tje dol po Dravski dolini in nasproti tje po zelenem Pohorju, na molitev Cerkve in prošnje ljudstva gospodarju, na čegar zemlji stoji, in vsej okolici obilni božji blagoslov.	j
JPrlmarli *1i\ Čemič
specialist sa kirurgija 1140	sope t ordiniral
Ptujska gora Pri nas smo pokopali fantiča iz drugegE razreda ljudske šole na Ptujski gori. Težka nesreča ga je zadela. Doma, zadaj za hišo, in sicer v jami za gramoz, se j< velika plast peska usula na njega, bil je dva metra globoke podsut. Komaj so ga izkopali ven, in sicer ubogega Naceks mrtvega. Sladko spavaj Nacek.
Sv. Ana v Slov. goricah. Naše samostojne demokrate silno skrbe bližajoče se volitve. V »Domovini« nekdo — anovski demokratje — veže otrobe, da se mu lahko vsak treznomisleči Anovčan smeje. Ker pa SDSarjem žilica ne da miru, prosimc eno vprašanje: Kmetijska podružnica za župnijo Sv. Ane jc naročila najmodernejši trijer (stroj za čiščenje žita). Takratni minister za poljedelstvo g. dr. Kulovec je izposloval 2500 Din državne podpore. Ker pravite, da samo vaša stranka stori toliko dobrega, vas vprašamo: ali je g. dr. Kulovec demokrat? Trijerja se lahko poslužuje cela župnija, čeravno se imamo zahvaliti zanj samo ministru naše stranke, ne pa kakemu Seifriedu ali dr. Gorišeku. Nadalje trobite o cesti. Prosimo, kje je tista cesta, ki jo je prišel gradit sam general demokratov, dr. Grušek in g. Vračič. Takrat ste že popolnoma določili, kje se bo gradila, a kje pa je zdaj? Seveda, takrat ste lovili kroglice za oblastne volitve, pa vam je iz-podletelo. Ne bomo pozabili, kako ste se takrat s tistim sestankom norčevali iz cele fare. Zato dobite 11. septembra v vašo skrinjico lepo figo. — Poročevalec.
Nova Cerkev pri Ptuju. Gospod urednik, ne mislite, da smo mi Haložani strahopetni, da bi se ne smeli v javnosti pokazati. Res, živimo pri nas miroljubno, pa nas po vrh temu različne nezgode obiščejo. Spomladi nam je slana poljske pridelke in vinograde po nizkih legah deloma uničila, a sedaj pa suša. Imamo pa še druge nadloge pri nas. Pojavile so se v občini nevarne pijavke. Se vijejo med ljudstvom z vsemi intrigami, da bi katero osebo za svojo stranko pridobile. A ves trud je brez uspeha, da bi se naše občinstvo pustilo od dema-goških gospodov za nos voditi. Ljudstvo izjavlja, da vztraja pri SLS, ker edino ona je za dobrobit kmeta in delavca.
Mala Nedelja. Na angelsko nedeljo, dne 4. septembra popoldne se vrši velika tombola Društvenega doma ob vsakem vremenu. Glavni dobitki: ena prvovrstna krava, klaftra drv, ženske in moške obleke, perilo, bicikl za otroke, dežnik ter še nad 300 krasnih dobitkov, ki bodo pred tombolo celi dan na ogled. Tombolske karte stanejo samo 3 Din ter si iste pre-skrbite v predprodaji. Društveni dom je vsem društvom nujno potreben, zato vsi od blizu in daleč na tombolo!
Križovljani. Radičeva politika je tudi pri nas omamila kmete, dobre katoličane, od katerih je sedaj že dosti izpre-videlo, kam nas tista pelja in kam nas je že zapeljala, pa se torej sedaj začelo živo gibanje za Hrvatsko pučko (ljudsko) stranko. Nosilec naše kandidatne liste za naš okraj, dr. Janko Šimrak je naznanil shod na dan 15. t. m. (praznik Vnebovzetja Marije). Radičevi hujskači so sklenili ta shod preprečiti in so takoj po ranem svetem opravilu ostali v skupini pri cerkvi in ko so bili poklicani na shod, v ograjo našega zaupnika-kmeta, se je začelo hudo zmerjanje in divje kričanje. Seveda so dobili tudi od naših pristašev lepe odgovore. Brez strahu so nastopili govorniki svoja mesta. Prvi, kmet iz našega Srema, je v svojem govoru orisal politiko Sti-pice Radiča. Vsemu gorje, v katerem se danes nahajamo, je krivo to, ker vodijo politiko in državo ljudje brez vere in krščanskih načel. Radičevi hujskači so kar podivjali in mislili z raznimi frazami zmatiti govornika, toda govornik kakor tudi poslušalci so ostali popolnoma mirni. Ko so uvideli, da s svojim kričanjem ne dosežejo nobenega uspeha, ampak sami sebe blamirajo, so se lotili kamenja in naenkrat se je vsipalo v ograjo kamenja kakor toče. Med ljudstvom je nastala velika panika, par poslušalcev je bilo zadetih in lahko ranjenih. Sedaj so mislili radičevci, da so dosegli svoj namen in so se razšli z zavestjo, da so izvršili geslo svoje stranke: Vera u Boga i seljačka sloga. Dosti poslušalcev je tudi ostalo in govorniki so znovič nastopili in se je končal shod z velikim odobravanjem. S tem so pokazali radičevci in ljudje tudi vidijo, kak teror izvajajo za svojo politiko. Sposodili so si geslo od slovenskih radičevcev: Kmet kmeta, a ne s kruhom in ne z volilnimi kroglicami, nego s kamenjem!
Ljutomer. Uglednemu posestniku na Zg. Krapju g. Mat. Babiču je umrl edini sin, Nandek, absolv. učenec cvenske šole. Vzrok prerane smrti je bilo zastrupljenje, katero je povzročila majhna rana na nogi. Kljub hitri zdravniški pomoči je revež podlegel po mukapolni, kratki bolezni. Nesrečnim starišem, ki so zgubili svojega pridnega, nadepolnega sina naše iskreno sožalje, pokojnemu pa večni mir!
Škofja vas. G. dr. Novačan je mnogim poslal pisma, v katerih prosi, da bi mu ne škodovali pri kandidaturi v svojem okraju, če mu že koristiti nočejo. Mi vsi g. Novačana sicer ne poznamo, kakšen bi bil, če pride do oblasti, pač pa poznamo naše krajevne voditelje radičevizma, zato bomo 11. septembra v ogromni večini volili tako, da lastnosti teh ljudi ne bodo vplivale na g. dr. Novačana kot poslanca.
Šmarje pri Jelšah. Vsem častilcem sv. Roka, posebno onim iz Savinjske doline se naznanja, da se bo letos obhajal praznik Imena Marijinega pri Sv. Roku teden pozneje to je 18. septembra, da lahko možje in mladeniči spolnite 11. septembra volilno dolžnost. Župni uradi naj to blagohotno oznanijo.
Sladka gora. Lansko leto je čriček počival. Še le proti pozni jeseni si slišal tu in tam njegov glas, ki pa je bil žalosten. čeričkov glas je kakor zvona glas. če poje mrliču, je žalosten, če poje h kaki slovesnosti, pa se sliši vesel. Letos že pojejo ti čerički od božjega telesa sem. Ne obetajo nam sicer obilne trgatve, malo bo, pa to bo dobro.
Marija Gradec pri Laškem. Gospod Ulaga Karol, dijak visoke telovadne šole v Berlinu, naš rojak in sin železničar-skega čuvaja v Rimskih Toplicah, je pred kratkem na mednarodni tekmi krščanskih telovadcev v Kolinu na Nemškem pri telovadni tekmi odnesel s tovarišem Gomernegen priznanje, ki je častno ne samo za njega, ampak za cel naš narod prav posebno pa za našo občino. Družina Ulage je bila leta 1925 vsled satanske hudobije samostojnih demokratov pregnana iz Rimskih Toplic v Grobelno. Odlikovancu kakor tudi gospodu bratu, kaplanu pri Sv. Križu tik Slatine in celi družini iskrene čestitke.
Makole. Zdelo se je, da se v tej volilni borbi naši nasprotniki ne bodo nič pokazali, ker so pri zadnjih oblastnih volitvah tako slavno pogoreli. Tako se prvi oglaša zopet Juršič. V svoji navdušenosti za Hrvata Radiča ne ve, kaj bi počel, ter na vso moč prigovarja za Radiča in prerokuje velikansko njegovo zmago v Makolah. Da bi mu zmaga bila res sijajna, mu bode pomagal štatenberški upravitelj Glaser, kateri bode celo čuvar Radičeve skrinjice na volišču Štatenberg. Radovedni smo, koliko bode Glaserjeva osebnost pri Radičevi skrinjici vlekla. Tudi demokrati kažejo za Makole korajžo, a le od daleč. Vsem nasprotnikom povemo: Ako mislite pri volitvah najti za sebe kaj sreče, v Makolah in okolici je ne boste našli, kajti predobro vas poznamo. Poskusite lahko in dobili boste pošteno po svojih grbah kakor ste še vsikdar dobili.
Kapela pri Radencih. V pondeljek, dne 15. t. m. na Velike maše dan sta imeli kar dve nasprotni stranki napovedan shod v Horvatovi gostilni pri Kapeli. Ko se je zbrala »ogromna« množica strankinih pripadnikov v imenovani gostilni, je bil gostilničar v veliki zadregi radi pomanjkanja prostora. Stranka združene gospodarske liste, 8 mož po številu, je bila zbrana na vrtu s svojim kandidatom oziroma namestnikom Jakobom Zemljičem, posestnikom in županom v Radencih. Druga skupina obnemogle Samostojne, 6 mož po številu, s kandidatom Ivanjšičem, nadučiteljem pri Sv. Juriju ob Šč.
in njegovim ministrantom Nemcem in Dragotincem se je zbrala v gostilniški sobi. Precejšnje število je bilo pa pristašev SLS, ki so čakali nekateri še zunaj pred gostilno, ker so mislili, da notri že ni prostora. Nekatere je zmotilo zopet novo ime Samostojne, ki si je nadela ime Slov. kmečka stranka, drugi smo pa šli, da bi slišali, kaj nam bodo zopet za kroglice obljubili. Ob otvoritvi so prišli vsi na vrt. Ker pa tem našim domačinom že nič več ne verjamemo, so si pa najeli Špindler-ja iz Maribora, kateri je začel udrihati najprej po Radiču, čeravno so bili njegovi agenti navzoči, katerim so začele precej oči v tla lezti. Oddahnili so si še le, ko je prišla vrsta na našega voditelja dr. Korošca. Vsega je bil kriv, kar se je sploh v Beogradu naredilo slabega. Govornik je imel v svojem potniškem zapisniku vse njegove podpise za slabe zakone, ki so v Beogradu izšli. Kajti revček je imel vse svoje stavke govora zabeležene, da je bral kakor evangelij raz prižnice, ker se je drugače bal, da bi udaril sam sebe po zobeh, kar bi se mu lahko hitro zgodilo ako bi govoril kakor govore drugi govorniki. Ta sloveči govornik tudi ni vedel povedati, za katero stranko je pravzaprav prišel agitirat, v katero skrinjico naj volilci mečejo kroglice, česar pa našim ljudem ni treba praviti, ker se zavedamo, katera je prva. Ko je že po dvakrat naštel izmišljene Koroščeve grehe, se je vrnil nazaj na Radiča. Ko je videl, da je užalil gospoda samostojnega kandidata Ivanjšiča, je začel barvo spreminjati ter rekel, da je že
prišel malo k pameti, ter da se bodo po volitvah zedinili. G.. Ivanjšič pa, ki je med tem časom popolnoma zgubil pogum do zborovanja, ni vedel nič drugega povedat, ko predgovor-niku zanikati, da bi se radičevci zvezali s samostojnimi demokrati, v strahu, da bi mu še teh par samostojnežev obrnilo lirbet. Sicer pa lahko častitamo tem, pri nas čisto skrahira-ranim strankam na njihovem uspehu. Gospod Nemec je tudi sam izjavil, da imajo v stranki še dosti gnoja, to so menda nezanesljivi volilci, in da hočejo to izeistiti. »Častitamo«, potem pa stranka lahko noč. Za slovo pa sta izjavila oba govornika, da naj vsak kroglico odda tisti stranki, kateri najbolj zaupa. Kar mi delamo že celo vrsto let in tudi pri prihodnjih volitvah se bomo ravnali po tem pravcu ter oddali vsi kroglice v prvo skrinjico, do katere imamo tokrat največje zaupanje.
Bakterije so vsikdar neprijatelji našega zdravja, to je obče znano. Med tem je neznano, da so muke hemorrhoidalnih obolenj povzročene po črevesnih bakterijah. To dejstvo je rezultat najnovejših bakteoroloških poizkusov. Na podlagi teh rezultatov znanstvenih poizkusov, je danes lahko odstraniti in preprečili hemorrhoide in njih začetek, ako se uporabi iz črevesnih bakteri.i dobljeni in specifično delujoči »Posterisan«. — Posterisan se do biva v vseh lekarnah. Natančna razlaga se nahaja v posebni znan stveni razpravi, katero na zahtevo razpošilja brezplačno »Isis« d. d. Zagreb.
JETIKA! Med. un. dr. Pečnik,
15	let zdravnik Specialist za pljučne bolezni (jetiko) v internacionalnem zimskem zdravilišču Kairo v Egiptu, ordinira vsaki čas: Janina, žel. postaja Rogaška Slatina.	1094
Pljnčai Zdravniški zavod (Anstalt) dr. Pečnik-a za pljučne bolezni, na gori Janina, Sečovo, pošta Rogaška Slatina, Štajersko. Prospekt 3 Din. Pridite na pregled!	1019
Gonilni jermeni, najboljše kakovosti, že strojno pretegnjeni, za mline, žage, mlatilnice, tovarne itd., kakor tudi šivalni in vezalni jermeni v zalogi pri Ivanu Kravos, Aleksandrova cesta 13. Zahtevajte ponudbe.
1136
Šolske torbice, nahrbtnike, jermene za knjige itd. na debelo in drobno pri Ivanu Kravos, Aleksandrova cesta 13. 1137
Kupujem zlatnike, srebrnjakc, zlomljeno zlato in srebro. Ign. Jan, Maribor, Grajski trg št. 4. _1155
Nagrobne slike, prvovrstno če-üko delo, po zmerni ceni naroča »Marstan«, Maribor, Koroška _<esta 10.	1145
Izdelovalnica štampiljk Alojz Jug, Maribor, Dravska ulica 10
se priporoča za nove predpisane štampiljke krajevnih šol. odborov po predpisih velikega žup. mariborske oblasti; Naročila sprejema tudi Cirilova tiskarna.	1150
Nagrobni spomeniki iz mar-neija in trni, se dobijo pii Jakobu Golobič v Ljitomeru. Zni-tane cene.	964
Nogavice in druge pletenine izdeluje po najnižjih cenah ter daje pouk v pletenja Strojno pletarstvo N. Groeger, Ormož ob Dravi	801
Sadjarji, pozor! Kupim vsako množino izbranega namiznega sadja ranih in poznih 60rt, po najvišji dnevni ceni. Cenene ponudbe prejema pismeno ali ustmeno: Ivan Gavez, trgovec e sadjem, pošta Sv. Marjeta p. Moškanjcih.	970
Našel se je denar z listnico, potem raztrošen denar. Zgubilec se naj oglasi v trgovini Andra-schitz, Maribor,	1156
Dva dijaka se sprejmeta v celo oskrbo. Cvetlična ulica 34. 1138 Sprejme se mali dijak na celo oskrbo. Naslov v upravi. 1149
Dijak (dijakinja) se sprejme. — Vzamejo se tudi živila v račun. Naslov v upravi.	1148
Dijak se sprejme na hrano in stanovanje. Vpraša se pri gostilni Pšunder, Gor. Radvanje. _1134
Učiteljska družina sprejme 1 ali 2 dijaka nižjih razredov v dobro oskrbo. Strogo nadzorstvo, pouk pri učenju in event. glasovir na razpolago.Naslov v upravništvu.1081
Dijakinja se sprejme na hrano in stanovanje v Mariboru. Dr. Zakrajšek, zdravnik, Aleksandrova cesta 45.	1128
Sprejmejo se trije dijaki ali tri dijakinje na hrano in stanovanje pri Lovro Potočnik, krojač, Slov. Gradec.	1130
16	letna deklica bi se rada naučila šivanja ali v trgovini, kjer bi imela tudi celo oskrbo v hiši. Naslov v upravi. 1151
Na stanovanje se sprejmeta 2 dijakinji. Naslov v upravi. 1157
Sprejmeta se dva dijaka na hrano in stanovanje. — Kje pove «prava.	1161
Sprejmem viničarja, kateri razume delo pri amerikanskeni trsu, z eno ali dvema delavnima osebama, poštenega zadržanja. Lahko redi svojo živino, zemlje in drv dovolj. Blaž Urbas, Slemen Selnica ob Dr. _ 1146
Učenca, krepkega, pridnega in poštenega, sprejme takoj Fr. Cvetko, trg. z meš. blagom, Sv. Trojica v Slov. gor. ' 1053
Učenka, pridna in poštena, se sprejme takoj v trgovino z meš. blagom. Naslov v upravi. 1022
Sprejme sc učenec v trgovino z mešanim blagom. Hrana in stanovanje v hiši. Naslov v upravi. _1141
Vajenca za pečarsko in lončarsko obrt sprejme Rajšp Anton, Rače.	1133
Sprejme sc oseba z gotovo vsoto denarja k dobrim ljudem, kjer bi uživala mir in ' imela dobro oskrbo. Poizve se Gos-
rina ulica 9 na dvorišču, vrata A. M._1139
čevljarskega vajenca sprejme takoj J. Zorman, čevijar, Ruše. ___1125
Priden krojaški učenec se sprej me pri Josipu Tomažič, Celje, Na okopih št. 5.	1120
Priden viničar s 4 do 5 delavskimi močmi z večletnimi spričevali, se sprejme. Naslov pod »Dobra viničarija« na upravo. _1119
Kositev otave se proda na tri orale velikem sadonosniku pri Sv. Marjeti na Pesnici. Vpraša se pri špediciji A. Reisman, Vo-jašniška ul. 6, Maribor. 1100
Kupil bi hišico z vrtom, blizu Radgone, Ptuja; najraje pa blizu Maribora. Ponudbe z navedbo cene tekom 14 dni na naslov: Marica Horvat, Zagreb, Brego-vita ulica 9, prizemno. 1160
Kupim vsako množino smrekovih drogov od 6 do 10 m dolžine in od 7 do 10 cm prsne mere. Cenjene ponudbe je poslati na Josip Jelovšek, Murska Sobota, Prekmurje.	1082
Imam jako lepo posestvo na prodaj. Leži v Lancovi vasi, t uro od mesta Ptuj, pol ure od postaje Hajdina. Posestvo obstoji iz lepih njiv, travnikov in gozda, vse v bližini doma. Tudi jako lepo gospodarsko poslopje vse v dobrem stanu. Prodam radi preselitve.	1110
Iščem v najem gostilno blizu trga ali blizu farne cerkve, najraje v Mislinjski ali Dravski dolini. Naslov pove upravništ-vo.	1152
Prodam cnonadstropno hišo z
vrtom, primerna za vsako obrt v Gor. Radgoni, Sp. Gfis št- 18. Več pove Kari Rantasa, Hrast-je—Mota št. 2.	1153
Lepo posestvo pri glavni cesli Podplat—Poljčane, okoli dvajset oralov, 7 minut od kolodvora Podplat, 20 minut od cerkve se ardi domačih razmer ugodno proda. Vpraša se pri Kobula, Podplat.	1151
V najem vzamem ali kupim hišo za manjšo trgovino (gostilno). Ponudbe na upravo. 1061
Kupci pozor! Prodam lepo zidano poslopje s 5 orali dobre zemlje, Zg. Ilajdin 64 pri Ptuju. Njiverce. Cena 65.000 Din.
1147
Ugodno na prodaj: mlin s posestvom, donroidoče gostilne, več hiš, posestev, idealna posest, bližina Maribora. Naslovi: »Marstan«, Maribor, Koroška cesta 10.	1141
Velik ogled tirolskih plemenskih živin s priložnostjo nakupa
3. septembra: Kitzbuhel, Zveza severnotirolskih pinegau-
erskih živinorejskih zadrug. 19. septembra: Matrei v Osttirol, Zveza vzhodnotirolskili pinc-
gauerskih živinorejskih zadrug. 23. septembra: Kematen pri Innsbrucku, Oberinntaler živ.
zadružna zveza za sivo-rjavo tirolsko gorsko živino. 28. septembra: Lienz, Zveza vzhodno-tirolskih pincgauer-
skili živinorejskih zadrug. 9. oktobra: Reutte, Zveza lechtalskih živinorejskih zadrug. 13. oktobra: Rotholz pri Jenbachu, Zveza unterinntalskih lisasto-živinorcjskih zadrug (Bernertyp).
17.	oktobra: Fiigen, Zillertal, tuxer-zillertalerska živinorejska
zadruga.
18.	oktobra: Wattens, Unterinntal, tuxer-zillertalerska živinorejska zadruga.
Prigon pri posameznih ogledih 300—600 komadov: krav, teličk, mladih in starih bikov. Živina je večinoma krita z rodovniki in pride neposredno s planin. Prikl jučno na ta ogled so važni živinski sejmi. — Natančnejša pojasnila daje posredovalnica za živino dež. kulturnega sveta. — Poslevodeči podpredsednik: Reitmair 1. r.	1129
^BBaaaBSBaaBaBBBflaaBBBBBaBBBaaaak
B	S5
g Obleke in perilo kupujte i
S 083	samo pri
S I. TRPINU v Mariboru l
m mmm^^a^^mmmmm^mmmmmmmmmmmm^mmmmmmmm fi
S ker tam je res poceni in dobro! ■
a	«
^BBKasaeaasHSBBBsaBaBBBBBBaBBaBar
Obiščite
graški sejm
(Grazer Messe)
3. -11. septembra 1927
Vinogradno posestvo, pol orala z lepo hišo, 1 minuto od cerkve v bližini Maribora, se proda. Naslov v upravi.	1132
Prodani vsled preselitve 29 ora
lov dobičkanosnega posestva, polovico njiv in travnikov, polovico gozda za posekati; les je vseh vrst; poslopja vsa v naj boljšem stanju. Več se izve pri lastniku Antonu Črepinšeku, Novake, Nova cerkev, p. Voj-nik pri Celju.	1132
Posojilnica v Mariboru, Narodni dom, proda ali da v najem posestvo v Bohovi, obstoječe iz novozidane hiše in približno tri orale zemljišča. Pojasnila v posojilnični pisarni v Narodnem domu.	1117
Gostilno vzamem v najem v o-
kolici Maribora, Dravograda ali Slov. Gradca, kot najhitreje. Naslov pove uprava. 1126
Kupi sc posestvo od 5 do 10 oralov zemlje s poslopji, o dobrem stanju. Ponudbe na Lovro čremožnika, posredovalnica Celje, Kralja Petra c. 28. 1122
Izjava, s katero podpisana izjavljam, da so stvari, ki sem jih govorila o g. J. Bratuša v Ljutomeru neresnične in neutemeljene ter se mu ob enem zahvaljujem tem potom, da je odstopil od sodne tožbe. Rado-merje, dne 9. 8. 1927. Ana Pu-šenjak.	1121
Vsled elektrifikacije, povečanja in modernizacije mlinskega podjetja, dovoljujem si opozoriti p. n. občinstvo na svoj
nntetnf mliii
■■^■■■■■BaBBBMBH^HHHB
odnosno na svoje kvalitativno prvovrstne izdelke iz vseh vrst
žita po konkurenčnih cenah in pogojih. Zlasti se priporočam cenjenim trgovcem in pekom za dobavo mlevskih izdelkov, nadalje tudi kmetskemu prebivalstvu glede zamenjave moke za vse vrste ižta pod najugodnejšimi pogoji. Cenike in vzorce pošilja na zahtevo
Parni in umetni mlin ms J. Zadravec, Središče ob Dr,
Častna izjava.
Podpisana Franc Pignar in Anton Hrga, oba posestnika v Hvaletincih, obžalujeva nastop proti g. Konradu Brus, zas. v Ptuju, o priliki političnega shoda pri Sv. Andražu v Slov. goricah dne 15. avgusta 1927 ter preklicujeva žaljivko. Zahvaljujeva se mu za odstop od kazenskega preganjanja. Ptu j, dne 18. avgusta 1927.
Pfgnar Franc s. r, ust	Hrga Anton s. r.
800 hI sodov iz novega sklanega lesa, od 1 do 18 hI proda Fr. Zoreč, sodarija, Breg pri Ptuju.	1135
Posestvo, njive, travnikov za 5 glav živine, sadonosnik, hiša, hlevi se za 70.000 Dih proda. — Naslov v upravi.	1164
Zahvala,
Povodom prebridke izgube našega nepozabnega, edinega sina, oziroma brata
NANDEKA BABICA
učenca,
izrekamo najsrčnejšo zahvalo vsem, ki so rajnega večkrat obiskali od času mukepolne bolezni in ga tolažili, posebno č. g. mestnemu župniku A. Lovrecu, č. g. župniku Perovšeku v Veržeju, č. g. katehetu J. Presniku, g. nadučitelju Mat. Vundrl-u za v srce segajoči nagrobni govor ter njegovim tovarišem, sorodnikom, prijateljem in znancem za obilno spremstvo, lepe vence, šopke in tolažilne besede. VSem Bog plačaj!
Zg. Krapje, 21. avgusta 1927. 1143	Žalujoči starši in sestrici.
a Znižali Vam hočemo stro-■ ške za šolske potrebščine! ""
Največja skrb starišev, ki pošiljajo svoje otroke v šole, je posebno ta, da šolske potrebščine toliko stanejo. — Sklenili smo zato prodaja-i l.tos šolske potrebščine kar najceneje kot Jih ne ttobite r nobeni drugi trgovini ali knjigarni. Poleg tega pa smo vpeljali posebna potrdi'a za vplačane zneske, na katera bomo tekom memeca junija	i*t»iačati v gotovini 3% «'* rpisanega *ne»ka. Dijaštvu bomo na ta način omogočili da prejmejo za po-________ čitniške izdatke nekaj gotovine. Torej kupujte te vsi _._
r> Tiskarni Cirila r Mariboru,
Koroška cesta štev. S ali v njeni podružnici
AMeUsanih*ora cesta štev. e.a
Tu dobite vse knjige za ljudsko in meščansko šolo, za gimnazijo, realko, učiteljišča, trg. akademijo, dalje šolske potrebščine, vseh vrst zvezke, papir, črnila, rdečila, barve, peresa, peresnike, svinčnike, radirke, šestila, risala, ravnila, priložna ravnila, risalne deske, trikote itd. Kdor hoče kupiti najbolje in najceneje, pa da dobi še 3% v gotovini povrnjenih, ta bo kupoval letos celo šolsko leto vse šolske potrebščine le
v Tiskarni sv. Cirila v Mariboru, Koroška c. £ ali v njeni podružnici Aleksandrova cesta O.

B!
Dvajsetletnica posojilnice v St. Ilju pri Velenju.
Dne 4. avgusta 1907 je bil njen skromen začetek, ravno v času živahnega zadružnega gibanja. Vzklila je iz kmetskih gospodarskih potreb, umne kmetske glave so uvidele korist denarne zadruge in kakor nalašč je prišel ob istem času sedanji narodni poslanec gospod VI. Pušenjak iz zadružnih šol v Nemčiji, da je s svojim znanjem v št. Ilju lahko pomagal pri ustanovitvi. Prvo leto je bila zadruga članica Zadružne zveze v Celju, že dne 12. januarja 1908 pa se je v skupni seji načelstva in nadzorstva sprejel sklep, da pristopi k Zadružni zvezi v Ljubljani.
Prvi njen načelnik je bil takratni tukajšnji veleposestnik g. Ivan Kranjc, za njim od 1911 do 1921 takratni župan in posestnik g. Martin Koren, od 1921 do danes gospod župnik Franc Schreiner. Blagajniški posel so izvrševali člani načelstva menjaje, več let je pa stalno bil za blagajnika sedanji namestnik načelnika g. Valentin Dolinšek. Od članov prvega načelstva še živijo 3, od prvega nadzorstva pa 4. Posebne zasluge imata rajni član načelstva gospod Pavel Dolinšek, ki je več časa vodil, dasiravno kmet tudi tajniške in knjigovodske posle ter rajni član nadzorstva gospod Franc Polh iz Velenja, ki je z vnemo in ljubeznijo sodeloval in veliko storil za ugled in razmah zadruge. V zadružnem oziru je brez dvoma zanimivo, da je Št. IIj dal svoječasno načelnika tudi šaleški posojilnici v Velenju, nasprotno pa je dalo Velenje člana nadzorstva tukajšnji zadrugi in šentiljska je daleč prekosila velenjsko. Vzroki so različni, nekaj jih je tudi v razliki med Raiffeisenovko in SchultzeDelitschevo zadrugo. Tukajšnja je svojemu imenu in Raiffeisenovim zadružnim mislim ostala vedno zvesta, zato si je širilo z nepremagljivo silo svoj ugled in delokrog, tako da je iz majhnih začetkov in v majhnem krajevnem obsegu ter navezana na samo kmetsko prebivalstvo, dosegla leta 1926 promet blizu 12 milijonov kron. Vojna leta je premagala z lahkoto, ne da bi se le enkrat poslužila moratorija. Vedno je imela lastnih denarnih sredstev dovolj tako za vlagatelje kakor za posojilojemalce. In v največjem divjanju po visokih obrestih, je komaj eno leto šla do 8)4% za posojila. »To je zastonj«, so ji rekali prosilci. In čez vojna posojila je stopala z varno nogo, ne da bi se bila le enkrat spodtaknila. Imela jih je nekaj tisoč kron, a mirno jih je prebavila in brez vsake škode. Bila je že prej previdna. Cesarsko namestništvo v Gradcu ni bilo nikdar pozabilo, ampak je dosledno vprašalo pri vsakem na novo razpisanem posojilu: koliko bo podpisala zadruga? In ravno tako dosledno se je glasil odgovor: nič, lastnega denarja nima, do tujega pa nima pravice! Odlikovanj sicer ni dobila, a zadovoljna je bila in je z odlikovanjem od strani prebivalstva, ki ji je zaupalo in ji zaupa še vedno. V začetku je bila nastanjena kot gost v tuji hiši, sčasoma si je kupila sicer skromno, a za takratne čase dovolj veliko hišico, ki ji pa sedaj vsak dan postaja premajhna in vpije po razširjenju. Če Bog da, se ji bo tudi to posrečilo. Če bi hoteli preceniti koristi njenega dvajsetletnega dela za ljudstvo, bi morali izračuniti vrednost vseh vsot, ki so jih prihranili vlagatelji in dolžniki; vrednost vseh potov in stroškov, ki so si jih prihranili, a vse to je nemogoče. Še manj je pa mogoče preceniti vrednost moralnega in vzgojnega dela, ki ga je vršila zadruga med ljudstvom. Videla in slišala je v teku dvajset let o polomih raznih ustanov blizu in daleč in imela je priložnost premišljevati o vzrokih in posledicah vsega tega. In vsakokratni uspeh tega premišljevanja je bilo prepri-
čanje: poštenost, previdnost, varčnost, nesebična ljubezen do bližnjega še ni nikdar doživela poloma in ga tudi po lastni krivdi ne bo. — S ponosom in samozavestno gleda lahko zadruga na svoj 20 letni obstoj nazaj in ne najde ničesar, kar bi ji kalilo veselje pri njenem tihem in blagonosnem delu. Ena sama trpka misel se ji vsiljuje včasi, če se spomni tistih, katerim je bila v času »suhih let« priskočila na pomoč, kateri pa je v času rodovitnih let ne poznajo, ampak se zatekajo v ledenomrzlo naročje bank. Zadruga jim želi vso zemeljsko srečo, a — lepo to ni. Pa tudi preko teh gre mirno svojo pot naprej v prepričanju, da ji vsi njeni prijatelji želijo še mnogo uspehov v prid in blagor ljudstva. Raiffeise-nova posojilnica v Ilju pri Velenju naj živi!
NasnanUo !
Slavnemu občinstvu sporočamo, da se je tvrdka
MVJAK 4r GUSTIX£B£
razd/ užila ter se cenj. odjemalcem zahvaljujeva za počastitev, za kar se tudi v bodoče najtopleje pripcrolava.
1124	Z odličnim spoštovanjem
MHVJiii # GUSTMJVČIČ.
CIRILO V A KNJIŽNICA
OBSEGA SEDAJ SLEDEČE ZVEZKE:
1.	Dr. Kari Capuder: Naša država (razprodano).
2.	Dr. Leopold Lenard: Jugoslovanski Piemont, Din 7.—.
3.	Dr. Leopold Lenard: Slovenska žena v dobi narodnega
preporoda, Din 10.—.
4.	Moj stric in moj župnik, Din 4.—.
5.	G. J. Whyte Meloille: Gladiatorji, I. del, Din 8.—.
6.	— II. del, Din 10.—.
7.	H. G. Wells: Zgodba o nevidnem človeku, Din 7.—.
8.	B. Orczy: Dušica, I. del, Din 16.—.
-	II. del, Din 25.—.
9.	A. Conan Doyle: V libijski puščavi, Din 12.—.
10.	Arnold Bennett: Živ pokopan, Din 8.—.
11.	Illamo Camelli: Izpovedi socialista, Din 16.—.
12.	E. B. Burroughs: Džungla, I. del, Din 18.—.
—	II. del, Din 14.—.
13.	Elza Lešnik: »Šumi, šumi Drava . . .«, Din 5.—.
14.	Matija Ljubša: Slovenske gorice, (razprodano).
15.	Erckmann—Chatrian: Zgodbe napoleonskega vojaka,
Din. 12.—. ^
16.	Antonio Fogazzaro: Mali svet naših očetov, Din 28.—.
17.	Anton Kosi: Iz otroških ust, Din 8.—.
18.	Dr. J. Jeraj: Kadar rože cveto, Din 8.50.
19.	J. F. Cooper: Zadnji Mohikanec, Din 11.—.
20.	Pavel Keller: Dom (v tisku).
21.	Gabriel Majcen: Kratka zgodovina Maribora, Din 20.—.
Volilci SLS 11. sept. vsi volit!
Kilni pasovi (Bruchbänder)
tudi za najhujše kile, gumi nogavice za krčne žile, bergle, trebušne obveze proti različnim boleznim, umetne roke in noge, različne aparate proti telesnim poškodbam, suspenzo-rije, podlage za ploske noge itd. izdeluje od navadne do najfinejše vrste strogo solidno in trpežno, po najnižjih cenah
IVAN FRIC, bandažist in rokavicar,
975 Celje, Slomškov trg 4 (za farno cerkvijo).
Naznanilo 2
Cen], odjemalcem vljudno naznanjam, da Je dospela večja množina lepega volnenega lukna, ts lenske in moške obleke.
V zalogi v»e ▼ manufakturo »padajoče potreb i čine ter velika zaloga gotovih moških in deških oblek, gumi plaščev, športnih jopičev in uinjatih ■ukenj.
Za obilen obisk «e priporoča
IVAN MASTNAK
785	Celje, Kralja Petra c. 15.
g	
B	ce
S	-O
S ¿5	
	
■	
B	es
B	
B	OO
B	OÍ
U iS	J*: .a a
S	tz>
%	!s
n	o
nmm	
	li
er> n	a
ta ce	■
s	B
EN] !T	■
i»	B
OB	B
	■
Q. 3	B
so	■
■o 9	B
OD ~J CB EM.	B B
CT- a=	«$
—	B
	m
Sprejmejo se tri učenke na stanovanje in dobro hrano, z vso oskrbo v Aškerčevi ulici št. 5 v Celju.	1079
Pošteno kmečko dekle želi službe pri družini, kjer bi se privadila boljši izobrazbi. Vpraša se v upravi.	1091
Pekovski vajenec se sprejme. Aleksandrova cesta 81, Maribor^_1105
Nakupovalce, zanesljive in poštene, za vse vrste trdi les, posebno pa orehov, sprejme proti proviziji Rudolf Dergan, Laško.
1107
zajamčeno pristen, izborne kakovosti, izdelan samo iz pravih gorskih malin, prodaja v vsaki množini po zmernih cenah tvornica

1096
A L KO"
družba z o. z
lijiifiljana, Kolizej

it I
H $
£
I I
I
SEZNAM
izžrebanih številk loterije „Katoliškega prosvetnega društva v Sv, Petru pod Sv. gorami", izžrebanih dne 14. avgusta 1927.
5304 64592
»Srečka, ki je zadela se mora do vštetega 21 dne po žrebanju nepcškcdoveno vir.iii kteiijskenu (dbciu, ki bede debitke takoj rabaM-l. Zra\en vinjene srečke je treba poslati potrdilo, da je srečka plačana (odrezek poštne položnice), oziroma je treba navesti od koga se je srečka kupila, da se bo ugotovilo, je li srečka plačana. Za pismeni odgovor je priložiti znamko za 1 Din. Dobitki se be do izdajali od 5. do 15 septembra 1927. Kdor se do 4. septemra 1927 ne javi
z srečko, ki je zadeb, izgubi pravico do dobitka«.
Glavni dobitki :
1. 0031 2. 44377 3. 33418 4. 9271
5. 7686 6. 43834 7. 36807 8. 37830
12 dobitkov v vrednosti po 200 Din.
63454 5042 29288 9557 66773 36639 24681 42261 6525 42804 82821 43967
10 dobitkov v vrednosti po 100 Din.
8611 18684 42456 55595 50079 7170 37490 60345 71124 40821
10 dobitkov v vrednosti po 50 Din.
> 2751 54319 52412 63413 61096 12838 20469 3080 38415 29544
10 dobitkov v vrednosti po 30 Din.
11013 46082 16874 47862 32847 43089 38400 22292 64602 52983
1100 dobitkov v vrednosti po 10 Din.
73367 35124 71571 7316 47360 3366 26454 39802 14322 16350 23020 57847 9993 16589 20462 15467 34441 30557 71827 59537 72315 32346 30660 53732 49510 11823 26850 76142 75050 6946 32777 61985 61849 54696 54690 65017 5440 54435 28407 29425 29424 56/58 16001 64944 64987 57170 1831 68119 8605 58804 58805 58806 58347 11955 51353 30190 40770 78018 35815 42968 35597 46623 60998 3/358 65550 43594 37654 8158 64242 23127 42818 14824 20013 53030 40568 58346 5584 14675 74807 74988 44176 74009 82201 18816 44437 19339 83241 77031 60048 34691 76823 47948 20473 51522 7167 31368 32767 38135 25876 43144 39689 75739 53848 9924 75688 39880 70266 38623 28398 48953 61228 36627 57387 71498 55054 81609 44743 75233 46914 10864 62735 67383 74547 25702 50490 12225 55701 25543 14742 21880 35426 8598
56803 44651 68850 4707 55055 18255 51698 65825 30811 70223 74400 38377 8253 3118 67766 17973 10418 76517 29663 31144 44556 16349 47490 47130 82844 70514 13837 8890 12071 38203 0196 70794 52913 13386 70584 82019 51369 49805 14269 64631 5476 82323 66112 62853 66395 74603 28787 33954 26846 11917 51072 49527 18996 2510 53531 4656 51294 72718 8063 44056 55310 37622 10437 68503 41333 10811 71594 79229 54667 15617 51631 67739 70515 64688 29583 37781 72717 55122 13551 3382 70687 14641 71719 15499 36504 49427 12753 40699 31920 53473 21109 51871 57642 75634 50440 51488 57615 14850 53205 78382 11542 46412 24960 65924 38584 6442 16301 33409 29509 9809 78417 71931 63659 67720 64210 74727 74726 80208 74725 24559 64785 79083 57325 81792 81503 28698 51840 76827 69779 51575 51579 70640 12291 57470 68464 34938 45577 47585 71603 0633 28657 55458 12810 75072 75147 38080 38453 60399 74950 74951 38268 32954 56137 58469 4144 77997 67476 80700 9035 7346 5479 33331 48059 27041 33453 29427 60335 51028 55208 4705 7118 74189 78692 40860 11222 59670 39171 53725 79589 44235 76035 18259 46138 13009 33661 44182 11363 79129 26525 51628 51717 24586 65951 78577 38170 74714 62379 4496 38169 59458 61545 14615 68980 14501 68174 32736 76993 45222 61439 5763 49570 36599 76341 58875 21121 2402 26449 81776 35634 69591 11316 25410 78313 30955 9551 8041 20973 66352 73759 33183 71538 68820 18552 23530 32870 14956 72940 56122 51540 31297 31298 43456 31280 48179 79130 58902 3479 41591 78739 5186 54384 30834 78765 60144 0671 77152 27049 81891 34821 58538 38255 63362 45931 47174 45787 12665 15476 66871 74677 47709 16982 82946 46378 79535 14285 37045 30221 65538 12927 27088 3344 82386 3036 78340 5879 76192 40212 47030 18095 16674 37950 49186 73822 39&S8 74540 35516 12382 24328 49818 16281 63513 55918 53480 27276 79616 16228 24305 68973
27175 77282 15643 34891 66789 24425 18421 21191 2071 84531 84224 39735 47859 1804 60005 71612 8104 36098 15697 15896 54081 48358 46678 61946 50452 64604 57942 75463 2853 12523 79913 79455 79192 59177 75517 83693 13137 54427 76977 72735 19588 66973 10967 39073 66647 60627 66060 23529 7406 74809 30863 31354 72540 53080 77290 67913 28489 47010 76978 46231 37092 15365 53342 41746 27037 35312 23300 40297 54082 75769 78024 39175 18487 74542 17965 30275 14182 34271 14825 77489 80171 61037 26765 50417 20544 80121 52162 73536 67108 74130 20768 50791 2513 19066 62236 61712 25413 71729 4277 45668 56162 17688 8658 58270 6012 73470 14414 74518 5518 18307 44023 22294
31315	54272 58861 72120 2885 64898 55719 48763 78436 43567 27919 8194 72665 65117 42235 50507 45487 68275 66806 69193 34337
4184 55221 6351 27883 73171 46859 50843 84440 75244 81194 47864 61858 66977 52735 61705 25773 43812 73398 77257 61404 8273
31316	26989 74534 82580 73414 72837 72838 55359 64448 1115 47794 28422 76882 30632 41755 73138 2160 77420 55518 37302 5910 73197 32064 36708 42336 0262 12127 42710 14177 74590 14242 64158 58215 15470 53892 38289 35480 78451 2074 32052 24231 11606 25736 7350 64666 48863 13559 46774 18735 76215 81101 83629 12533 20929 61796 79272 78620 27000 66840 47990 81903 14836 12414 78477 76480 6312 38465 42395 83843 79273 83638 81102 1799 67291 71998 52142 20669 20846 69395 40892 52533 29327 0688 8311 41608 66299 4208 66199 63913 52800 439S9 79575 65513 42148 63289 19110 51024 1805
7821 2913 1861 44335 60411 29472 2514 65237 15757 80856 2535 6990 61672 36071 16877 65601 55405 46964 56549 43431 6375 41613 39579 32797 39597 54747 65163 59014 37779 48996 47375 29030 32453 41796 15172 47965 15740 3235 24898 3f>&44 21550 73423 17942 17557 60691 69140 40302 47073 81546 21500 45124 51797 69138 61137 65716 77911
51060 47601 75593 72402 2340 81269 50756 36537 27827 70198 34391 65958 17931 22330 20221 64791 68668 80840 73737 50519 68046 41394 79819 46643 18085 19168 34642 37241 18781 76535 60394 27824 27610 27748 71968 41053 28776 51675 25006 26446 77969 27063 42380 52013 33720 75592 83493 23028 80011 0698 18472 17197 1919 45544 49949 48529 18094 71762 46249 48156 50441 3422 68594 71350 62330 10473 41958 2497 33695 57676 14841 14093 63272 72172 33515 60072 34785 73743 32009 340-17 23707
28868	29438 52356 69196 45019 25996
28869	11232 35192 30657 39856 39070 30400 79402 80536 40178 52749 63848 10812 9441 37165 58895 34191 71797 39918 71736 62769 34906 45143 9137 67644 38866 82238 45823 21409 15330 26160 65035 40858 84639 47444 9029 29605 68287 38450 69937 4659 51386
41200 42229 7314 52968 50781 68531 29658 43874 27574 37513 41374 12961 48239 2610 10478 70282 78703 56383 46685 72875 21125 0603 27630 40651 46273 32074 49068 13801 60754 14741 47832 36751 0299 21000 76963 55064 64097 69173 24297 3757 39852 51514 46008 47835 24217 31334 32016 19492 14395 51824 30536 41997 62243 72737 12152 8386 41535 53225 56624 65768 76125 23369 0897 84261 1546 3100 33812 65547 73957 53476 36429 77347 22794 63794 80801 25643 46866 46215 69314 80571 81471 0381 25961 29348 51113 51117 77799 67394 18625 19911 19532 55172 13640 68383 64028 65123 59005 2663 19472 81787 24458 42899 57289 12954 18872 43713 78268 56830 60243 81502 11231 78887 73073 51738 17861 36515 67819 22219 35643 19333 27700 65726 71714 14915 65276 68606 20908 66317 18540 65367 84194 18721 34540 9270 84S40 80974 64801 58262 7617 53226 15509 81010 20231 35230 62668 47494 43929 20484 73196 2794 27573 75484 79561 43952 66563 56261 65449 45533 20133 195.« 51448 45067 62118 77353 40528 0180 69758 50625
43662 80541

31=] G
-][=]G
SÜ
Dt=JG
Prihrankom rojakov v Ameriki, denarju nedo-ietnih, ki ga vlagajo sodišča, ter naložbam cerkvenega in obß. denarja, posveča posebno pažnjo.

Najvarneje in najugodneje se nalaga denar pri pupilarnem zavodu, ki obstoji že 64 let
Celjska mestna hranilnica
t Celju, Krekov trg iMToVoS^
Za hranilne vloge jamči v	. <	z vsem premoženjem
poleg premoženja hranilnice «M BMS ^ « 'J1' in vso davčno močjo
Hranilnica daje posojila na zemljišča, po najnižji obrestni meri. Vse proS-nje rešuje brezplačno.
786

31=1 G
3 BE

3D

I •" -'	-.
NA NOVOI

NA NOVO1
JVa novo o tvor j ena trgovina pletenin
v	-Mmt '^->«^¿£«>¡«««¡41«Babe**®»»**
Z EN KO HRIBAR
CELJE, Slomškov trg 1 (pri farni cerkvi)
priporoča cenj. občinstvu svojo veliko tovarniško zalogo pletenih izdelkov, kot: nogavice, rohavice, pleteno perilo, športne telovnike vseh vrst i. t. d. i. t. d. po dnevni konkurenčni ceni.
POSTREŽBA PRVOVRSTNA!
NA DEBELO
NA DROBNO

Svojo veliko izbiro
damskih klobukov
priporoča po najnižji ceni
Mary Smolnikar
modi8tlnja Celje, Palača Prve hrvatske 1024 štedionice.
Cunje,
staro železo, baker, medenino, svinec, cink, papir, glaževino, kosti in krojaške odpadke kupim in plačam najboljše.
A. Arbeiter, Maribor, Sijlts*
Iščem stalne nabiralce 1025	in nakupovalce.
Ostro!Diceal]riln!cepl8óul9naiSO,i'p,írav8ka
industrija sadnih izdelkov ™v Mariboru, Koroška c.!.
Vsi ljudje
veliki in majhni
govore o prodaji pri tvrdkl
FRANC KOLERIČ, Apače
radi prezidave, ker dobo tamkaj po zeio nizkih cenah najboljše biago.	728
üh
.....immmimimu
Wova
f
reg. zadr. z neomej. zav. Meljaka cesta lO *
Pristni in pravi
KAVČSČEV
RASTLINSKI ŽELODČNI LIKER
znan in preizkušen kot zanesljivo domače zdravilo že nad 20 let izdeluje in dobavlja
EP IN OLE
Rastlinska destilacija „FL0RIAN*
(Izdelovalec Edmund Kavčič) družba i o. z. v Ljubljani dosposvetska cesta štev. 13 (Kolizej)
Vsaka pristna steklenica je opremljena s originalnim podpisom:
Za pristnost jamči
Varujte se ponaredb, ki se prodajajo namesto pristnega
Kavčičevega „Floriana"!
«prejema vlegr p« najugodnejših obrestih, rezane vloge ebrestuje p« dogovoru, posojila daje proti sigurnem« dvakratnemu oseb. poroštvu in na vknjižbo. Somišlje triki, oaiagajmo «veje prihranke le t svojih hranilnicah, ki nam audije najboljša varnost	77»
Iß

s)X®yi)y®? ®X®j
DENAR NALOŽITE
Osrednja Štajerska vinarska zadr. v Mariboru
- (Meljska cesta 10) ™'"""lt—
bo nakupila v jeseni večjo množino
vinskega mosta
in sicer le boljše kakovosti, izključuje pa šma-rnico in njej sorodne vrste. Vinogradniki naj pismeno ali ustmeno ponudijo svoje blago na gornji naslov. V slučaju dogovora 1086	damo že zdaj naplačilo.
i I
m
V"
i m
8 M M M
i
iM -
g Stolna ulica 6 «-. z. z o. z.
ii M Obrestuje hranilne vloge n« CO/
!1	brez odpovedi JIU U /0
3 na trimesečno odpoved «rj nO/
1 mmmmmmmmm jJu O/o
najboljše in najvarnejše
pri
Spodnješiajerski ljudski posojilnici = ¥ Mariboru
Naložile dena»!e pri
Ljudski posojilnici v Celju
registrirani zadrugi z neomejeno zavezti
Cankarjeva ulica štev. 4
poleg davkarije (poprej pri „Be lem volu"), kjer je najbolj varno naložen in najugodneje obrestuje
Rentni in invalidni davek plačuje posojilnica sama
Posojila po najnižji obrestni meri



OGLAS V „SLOV. GOSPODARJU" IMA NAJVEČJI USPEH!
»3(1
S Zadružna gospodarska banka d. d. :
i =========== Podružnica Maribor.	, o
i ■
V lastni novozgrajeni palači, Rleksandrova cesta 6, pred franfišhansho cerkvijo.
! Izvršuje vse bančne posle najkulantneje. — K a j višje obrestovani! vlog na knjižice in v tekočem računu. a i Pooblaščeni prodajalec srečk državne razredne loterije. a
SMaaaBaaBaaaaMaaaaBaaBBBaaaaBBaBaaBBBBaaBaaBBaaaBa«

Za kvašenje pšenice T\
uporabljajte suho sredstvo ^
Če uporabljate PORZOL točno po navodilu, dosežete enolično, hitro kaljivost ter zdravo, bogato žetev brez snetjavosti.
^	sikjmm
Za kvašenje rži, ječmena
in ovsa uporabljajte mokro sredstvo za kvašenje
PORZOL In HIGOZAN sta po francoskih, nizozemskih, danskih, avstrijskih, rumunskih, čeških In drugih javnih zavodih preizkušeni In priznani sredstvi I
vV	Zahtevajte cenike In navodila od tgffi	1008
„KASTEL" tvomice kemijskih in phanmeutsi izdelkorti, KARLOVAC

Tiskar: Tiskarna sv. Cirila v Mariboru, predstavnik AlbinHrovatin, poslovodja v Mariboru, — Urednik: Januš Goleč,novinar v Mariboru__Izdajatelj: Konzorcij »Slovenskega'
Gospodarja«, predstavnik: Januš Goleč, novinar, Maribor.
d i*
4 S»
A
I
Vam priporoča svojo bogato zalogo steklene in porcelahaste posode, sve-liljk, ogledal, raznovrstnih šip, lepih okvirov itd. — Prevzema vsakoršna
steklarska dela. — Najsolidnejše cene in točna postrežba. Na drobno in na debelo.	Na drobno in na debelo.