SLOVENIAN MORNING DAILY NEWSPAPER AMERICAN IN SPIRIT FOREIGN IN LANGUAGE ONLY AMERICAN HOME LETO XXXIV —VOL. XXXIV CLEVELAND, OHIO, FRIDAY MORNING, MARCH 25TII, 1932 Mnoge so nadloge, ki tarejo svet. . . Trtjfc „ ' DOMOVINA NO. 71 Uganite kdo je "mrtvec na mostu"? Včeraj je "Ameriška Domovi- j na" pričela objavljati nov zani- i miv roman "Mrtvec na mostu" < v prevodu g. Marjana Urbanči- i Ta roman je poln napetih i dogodkov. Vrši se v povojnem i času na Angleškem. Prepričani ! smo, tla bodo čitatelji "Ameriške Domovine" prebirali ta roman z < zanimanjem, od začetka do konca. V zvezi s tem romanom je razpisalo uredništvo lista natečaj ali kontest, in sicer kot sledi: Londonska policija je našla 5. novembra, 192,. na waterloo-škem mostu mrtveca, ki je bil oblečen v kaj čudno spodnjo obleko. V tej smeri začne tudi policija zadevo raziskovati. V istem času pa so izginili iz benediktinskega samostana v Alderbo- rough štirje brati-laiki. Tamkaj-i šnjemu opatu je odlični detektiv Gilmartin pokazal fotografijo mrtveca, vendar pa trdi opat, da mrtvec ni sličen nobenemu izgi-nolih bratov. Kdo bi torej utegnil biti mrtvec na mostu? To uganko postavlja uredništvo svojim čitateljem. Kdor jo dober ugan-: kar bo lahko deležen ene izmed j sledečih treh nagrad: 1. nagrada: $5.00, pet dolarjev. 2. nagrada: $3.00, tri dolarje.. 3. nagrada: $2.00, dva dolarja. Pripomnimo naj še ,cla bodo nagrad deležni samo naročniki "Ameriške Domovine." Natančnejše pogoje pa objavimo jutri. Blagajnik Collister je začel \ čistiti svoj urad / Okrajni blagajnik Collister, ki je tožen od države na odškodni- s no $40,000.00, ker je posojeval r denar, ki ga je imel dobiti od t davkov, je zapovedal, da se mo- t vajo nemudoma vložiti v banko l vsi čeki, katere so doslej zadrže- t vali v njegovem uradu. Tega s denarja je nekako $96,000. Col- 1 lister se je ponovno izjavil, da mu ni; bilo nič znanega, da, se je < na enak način poslovalo v njego- 1 vem uradu, in če bi vedel, bi te- i mu naredil takoj konec. S tem si ; daje sam najslabše spričevalo, i kajti kot okrajni blagajnik je prvi gospodar vseh davkov in vsega sistema, pod katerim se davki plačujejo. Collister se bo moral zagovarjati na sodniji 15. aprila, Zakaj je dovoljeval davčni denar gotovim osebam. Kazen za vsak prestopek je $500.00. -u-- Nesreča rojaka r Rojak Valentin Valjavec, 1425 n Clearaire Road, čistilec obleke na 55. cesti, je šel včeraj zjutraj c v garažo, da gre na delo. Sedel ^ 3e v avto in pognal stroj, pa je 7-takoj padel v nezavest. Ker ga ' ni bilo na delo, so ga klicali, za- I kaj ne pride v čistilnico, kjer ga < čakajo ljudje. Ko je šla sopro- ' ga pogledat, ga je našla mrtvega v avtomobilu. Ranjki je bil star 43 let. Tu zapušča žalujočo ženo in hčer Ido ter več sorodnikov. , Ranjki je bil doma iz vasi Smo-kač pri Lescah na Gorenjskem, kjer zapušča očeta, eno sestro, in tri brate. Tu je bival 19 let. Bil .ie Član društva Maccabees, št. 1288 in društva Kranj. Pogreb se vrši v soboto pod vodstvom J os. žele & Sons. Prizadetim sorodnikom našle iskreno sožalje, ranjkemu pa bodi ohranjen blag spomin. ■ Mati in hči Mati in hči sta včeraj zaeno 11 Prišli v Common Pleas sodnijo z Prosit za razporoko. Je to Mrs. 1 Helen Teichman, 1815 E. 17th P St„ lastnica restavranta ,in nje- k na hči, Mrs. Lillian Pierce. Mrs. * Teichman trdi, da njen mož živi od leta 1926 v Nemčiji, in kljub temu, da mu je poslala denar za prevoz v Ameriko, se ni zmenil, da bi prišel sem. Hčerka ] Pa trdi, da jo njen mož zanemar-i a, poleg tega je pa velik pijanec • *n kvartopirc. Pozdrav iz domovine Mr. Anton Kline, ustanovitelji Prvega slovenskega časopisa v Clevelandu, pošilja iz Belgrada, kjer se piudi kot narodni poslanec v parlamentu, iskrene velikonočne pozdrave vsem naročnikom "Ameriške Domovine." Kongres je uničil neznosni prodajni davek Washington, 25. marca. Med silnim vpitjem in nemirom je poslanska zbornica sinoči zavrgla takozvani prodajni davek, od katerega je vlada namer a,vala dobiti $595,000,000 davkov na leto, daj pokrije svoj' deficit.' Vodstvo zbornice-je s tem zopet dobilo silen poraz. Poslanci so se s 223 glasovi proti 153 izjavili, da ne želijo prodajnega davka, kot ga je predlagal tozadevni odsek, in kakor ga je zahteval tudi predsednik Hoover. S tem je uničen ves program, ki ga je imelo j vodstvo kongresa, da uredi zmešane finance zvezne blagajne. Dočim so dan prej upeljali davke na bogatine in bogate zapuščine, je bil pa danes poražen prodajni davek, ki bi zadel zlasti manjše sloje. Zbornica je nemudoma začela delovati, da upelje sedaj nov davek, in sicer sledeče: poštnina na pisma se zviša od 2 | na 3 cente, kar bo prineslo letno $153,000,000, vpelje; se davek en cent od galone gasolina, kar bo vrglo $165,000,000, dva centa , znamka mora biti na vsakem če-t ku in denarni transkaciji, kar bo . prineslo $97,000,000, davek na t avtomobile prinese $100,000,000, . in na tobak $58,000,000. -u- Ali štejete? V duhu vidimo te dni stotine naših marljivih naročnikov, kako štejejo v potu obraza zajce, piščance in pirhe, katere so dobili v velikonočni številki "Ame- " riške Domovine." Je to dobra •šola za računarje, in menda celo leto toliko ne štejete, kot boste te dni, da postanete deležni J ene ali druge nagrade, ki jo je razpisala "Ameriška Domovi- I na." Le časa si dovolj vzemite. 1 Ne bo tisti dobil prvo nagrado, c ki prvi prinese, ampak oni, ki 1 najbolj pravilno pogodi število f 'zajcev,' piščancev in pirhov. čas * imate do 2. aprila do opoldne, 1 potem se po kontest zaključi. Do 1 ] kontesta so upravičeni vsi naročniki "Ameriške Domovine" [ brez razlike. , Usodna naročena pijača Zveznim prohibicijskim agen-j tom je prišlo na uho, da neka l Mrs. Dorothy Goldstein, 595 E. . 105th St. prodaja žganje od hi-c še dO hiše. Agenti so to izrabili in so telefoničnim potom naročili šest pintov žganja od, Doroteje, kar je slednja tudi pri-j i nesla v neko hišo na Euclid Ave. v in 40, cesti, kjer so jo pa čakali i, prohibicijski agenti, ki so jo i- aretirali, potem, ko jim je izro-i- čila pijačo in so ji plačali. Za-i- plenili so ji tudi avtomobil, v katerem je pripeljala pijačo. Governer namerava raz-! klicati obsedno stanje v premogarskih krajih Columbus, Ohio, -24. marca. Možnost, da governer razglasi i obsedno stanje v premogarskih i (krajih južne države Ohio, postaja dnevno večja. Včeraj se je generalni adjutant governerja, Henderson, odpeljal z zrakoplovom na "vojno pozorišče." Mesto Athens, ki je središče štraj-kovnega okraja, živi pod vtisom, da je prišel generalni adjutant, tla odredi vse potrebno za namestitev vojaštva. Dosedaj je v okolici vse mirno, toda pričakuje se pa burnih dogodkov, ko bodo kompanije skušale v pondeljek odpreti več premogovnikov za poslovanje. Mlado dekle je bilo odpe- "c Ijano iz šole Boston, ,24. marca, : letna Ma*y Di Battesti je .bila odpeljana danes iz svojega ; razreda po nekem mošku, ki je prišel k učiteljici in izjavil, da je ,mati dekleta zbolela in ga poslala, da pripelje dekle domov. Odpeljal se je z dekletom v avtomobilu, ki je imel licenco države New Jersey Dekleta, niti moškega , pozneje niso več videli. Kdaj se igra radio? Ako vaš sosed igra radio v poznih urah noči, tedaj se pritoži-- te sodniku Steuer od mestne sod-i nije. Dan Ganeo je bil obtožen, da je igral radio ob 3. uri zjutraj in s tem nadlegoval sosede. Policija ga je aretirala na podlagi neke postave iz leta 1916, ki pravi, da mora imeti vsakdo . permit, kdor hoče imeti godbo po 12. uri. Toda sodnik Steuer . je razsodil, da se ta postava ne > tiče radio aparatov. V letu 19i6 - ni imel še nihče radio aparata . v hiši, torej dotična postava se j ne more nanašati na radio aparate. Oprostil je obtoženca. Zanimive vesti iz življenja naših ljudi po naselbinah Amerike Premikajoče slike iz stare domovine, katere je posnel Mr. A. Grdina, se bodo kazale naslednje dni po sledečih naselbinah: 27. in 28. marca v Johnstwonu, Pa.. 29. in 30. marca v Steeltonu, Pa., in 1. aprila v Pittsburghu. V Pueblo, Colo., je umrl rojak Anton Russ, doma iz Ribnice. Pobrala ga je pljučnica v 44. letu starosti. Slovensko pevsko društvo "Domovina" v New Yorku bo na velikonočno nedeljo, 27. marca, pelo na WWRL radio postaji več velikonočnih pesmi. Naznanjen je čas od 5. do 5:30 popoldne. Isto društvo uprizori 17, aprila krasno Ganglovo drame "Sin." V Chicagi je umrl rojak John Kalina v starosti 59 let. Rojak j C dolgo bolehal; Zapušča žalujočo vdovo,; v. stari i domovini pa' dve sestri ia nekaj vnukov. V Aurora, Illinois, je pred kratkim umrl rojak. Jerry Ver-bič. Bil je dolgo časa bolan za vodenico. Bil je zelo ugleden pri rojakih. Zapušča soprogo, hčer in tri sinove. Bil je član raznih slovenskih podpornih društev.v - -o-- Mora in mora krasti Albert Hjort, 18 let star, je bil od sodnika Steur izročen veliki poroti, obtožen, da je ukradel avto. To je že deveti slučaj tatvine mladega Hjorta. Sodni- 1 ku je povedal, da kadar vidi ča- 5 kajoči avtomobil, da se kar ne ' more premagati in mora ukrasti avto. , Premalo denarja County auditor Zangerle naif znanja, da bodo okrajne oblasti 5 mogle poslovati letos le sedem i mesece in pol, ker bo zmanjkalo u davčnega denarja. Kaj bo po-- tem, to zna Bog, je rekel avdi-tor Zangerle. Akcija za dobitev dela j brezposelnim se dobro širi p po vseh državah Unije ] New York, 24. marca. Vojna ; 1 proti brezposelnosti, katero je Jr u peljala American Federation of v i Labor, American I.egion in sli-i1 jčne organizacije, se nahaja se- ix daj v petem tednu svojega ob-11 statika. Vsega skupaj je dobilo '' radi te akcije dosedaj 290,918 I brezposelnih delo. Pretečeni pondeljek in torek je bilo oddanih 15,226 del brezposelnim. Dr- j žava Alabama je bila včeraj pr- ( va z novimi deli. Tam je dobilo j 1869 brezposelnih delo. V drža- j'< vi Ohio je bilo oddanih 1357 no- j' vih del. Država Minnesota je še 1 vedno na prvem mestu med državami, ki so tekom kampanje od-i dale največ del brezposelnim. Vsega skupaj je tam dobilo delo doslej 30,124v Država New York je na drugem mestu z 27,-576 deti, in država Pennsylvania ' na tretjem inestii z 19,643 novimi deli. Missouri, Kansas & Texas železnica poroča, da je včeraj nastavila 1,000 svojih , bivših uslužbencev, in sicer 400 j i v Parsons, Texas, 200 v Waco, • Texas in 200 v Denison, Texas i iri v Sedalia, Missouri. Dosti ni . vse to, toda bolje je, kot nič. Računa se, da je nad 6,000,000 brezposelnih v Ameriki. Lepo voščilo 1 Naš madisonski farmar Mr. c Tone Debevc se je včeraj oglasil 1 v Clevelandu in pustil uredniku < skoro sedemkrat toliko pirhov, : kot jih je pa v velikonočni -številki naslikanih. Uganite, koliko jih, je prinesel? Prav iskrena hvala, Tone, in veselo Velikonoč Tebi in družini ! V, Prevzel trgovino Rojak Frank Rodica je prevzel trgovino z delikatesami, tobakom, grocer i j o, šolskimi potrebščinami, itd. na 18507 St. Clair Ave., kjer obrne St. Clair kara. Rojakom priporočamo Število prebivalstva v Slo-1 veni ji se je začelo precej zniževati Ljubljana. — Glasom uradnih podatkov o popisu prebivalstva, c ki se je vršil L aprila, 1931, so i našteli v dravski banovini, ki ob- i sega Slovenijo, 1,120,584 prebi- » f$l.cev, to je le za 82,746 več, kot ' pa v letu 1921, dočim bi moralo t biti skoro 170,000 oseb več, ko : bi prebivalstvo v Sloveniji v isti jI mori naraščalo kot v ostali dr- i žavi. Za vso Jugoslavijo je nam- i reč znašal prirastek dobrih 16, < odstotkov, za Slovenijo pa le pič- 1 lih osem odstotkov, torej je za i I več kot polovico manjši in sploh j: [najmanjši v vsej Jugoslaviji, ča- I sopisje razmotriva, da najde' vzrok temu nezadostnemu pri- : rastku. Brez dvoma gre precejšen del na račun izseljevanja , Slovencev v južne dele Jugoslavije, do zadnjega časa pa tudi v. inozemstvo. Zlasti v letih 1921, j 1922, 1923, ko naseljevanje; drugje še ni bilo omenjeno, se je j mnogo stotisoč ljudi izselilo. Ker j se v prvi vrsti izseljujejo moške meči, je razumljivo, da pride v Sloveniji.na 1,000 moških kar 1,074 žensk, dočim jih je v vsej Jugoslaviji povprečno le 1,020. Treba .ie pa. iskati vzrokov tudi drugod. Uradne številke povedo, da znaša povprečno v celi drža- i vi število rojstev 33 na tisoč pre- j bivalcev. Najvišji odstotek je v Srbiji, 41, najnižji pa v Sloveniji 28. Za primer: Frančiškanska župnija v Ljubljani je štela - leta 1931 15,000 prebivalcev, ro- jenih je bilo 128, to je 8.5 na 1,000 prebivalcev, umrlo jih je i pa. 84. Najbolj značilna je paj župnija Krško. Šteje približno; 1,500 duš. Umrlo jih je leta: 1929 6 oseb več kot jih je bilo i rojenih, leta 1930 pa je bilo šte-| vilo rojstev enako številu smrti J Približno enako je po ostali Slo-i v?niji, kar daje mnogim resno j misliti glede bodočnosti naroda, ki je začel nazadovati v številu ■ prebivalstva. __^ Naslov urada Zveze p Novi naslov urada Slovenske Dobrodelne Zveze je: 6403 St. j Clair Ave. Kot znano se nahaja p urad Zveze sedaj v S. N. Domu, 1 kjer stalno ostane. _ ] Sodnika ni za ugnati j1 Težke je ugnati mestnega sod- i' nika Steurja. Pred njega je bil;' pripeljan Frank Derrig, 27 let star, 10502 Elk Ave. stanujoč.!< Obtožen je bil, da je vozil v pijanem stanju. Sodnik Steur mu je naložil 30 dni zapora. Potem j so pa sodniku povedali, da mora Derrig dve družini podpirati, i nakar je sodnik zaporno kazen i odpustil in zapovedal Derrigu, da mu izroči licemčne številke od avtomobila, ker za prihodnjih 90 dni ne sme voziti. Der-i rig je nato povedal sodniku, da si je licenčne številke izposodil od prijatelja, a sodnik se ni dal ugnati,, in je zapovedal Derrigu, . da mu prinese karburetor od av-1 tomobila. Shranjen bo za 90 x dni na sodniji, nakar bo Derrig zopet lahko vozil. Nadzorniki mleka Direktor, javnega blagostanja, Mrs. Bernice Pylce, je odslovila 10 nadzornikov mleka v Clevelandu. Doslej jih je bilo 29, ostane jih torej še 19. Mrs. Pyke trdi, da je dovolj nadzornikov, da se vestno nadzira vse mleko, ki' prihaja v Cleveland, in da je bilo 10 nadzornikov odpuščenih iz ekonomskih vzrokov. Nad tri milijone glasov oddanih pri ljudskem glasovanju o prohibiciji New York, 24. marca. V 33 državah ameriške Unije imajo nasprotniki prohibicije večino 2 proti 1 napram suhim, kot kaže n a j n ovej še p o r o č i 1 o časop isa "Literary Digest," ki je upeljal to narodno poskusno glasovanje. 33 držav v tej skupini predstavlja skupno prebivalstvo preko 186,000,000. V osmih državah imajo nasprotniki prohibicije veščino 4 proti 1. Vsega skupaj je bilo oddanih doslej 3,040,036 glase v, in izmed teh jih je 763,175 | za obdržanje prohibicije in 2,-376,681 proti prohibiciji. Država Kansas, je še vedno edina država v ameriški Uniji, kjer je večina prebivalstva za prohibici-jo. V tej državi'je bilo 22,277 glasov oddanih za obdržanje 18. amendmenta in 19,481 proti. Blizu enako moč imajo suhači v državi North Carolina, kjer je bilo oddanih za prohibicijo 25,589 glasov, proti pa 26.082. Zato so | pa druge države toliko bolj močne nasprotnice prohibicije. V državi Ohio na primer je bilo do d'snes oddanih 85,106 glasov za prohibicijo in 222,012 proti, v državi New York 67,399 za pro-hibicijo in 388,641 proti, v drža- • |vi Pennsylvania 112,418 za in • j 340,298 proti in v državi Illinois • pa 38,446 za prohibicijo in 171, - 687 proti. Penna železnica je zniža' la delavcem pokojnino i i Philadelphia, Penna., 24. mar-ca. Pennsylvania železnica, je j bila prisiljena naznaniti svojim ; upokojencem, da se zadovoljijo z manjšo pokojnino kot so jo doslej dobivali. Vse pokojnine bo-Ido od 1. aprila naprej znižane za i 10 procentov. Le onim upokojencem se ne bodo znižale pokojnine, ki dobivajo manj kot $50 i na mesec. To je prvo znižanje | pokojnine, ki ga je uvedla želez-jnica, odkar je pokojnina v velja-I Vi; Ecldie v novi borbi 8. aprila se bo v Clevelandu vršila ena najbolj zanimivih ro-koborb, ko nastopi naš mladi Eddie Simončič-Simms v boju proti močnemu Meyer "K. O." Christner iz Akrona. Christner uživa velik sloves v rokoborskih krogih, in ako ga zgrabi Editova levica, tedaj se pomakne naš Ed-die daleč naprej do svetovne slave v rokoborstvu. Borba se bo vršila v Taylor Equestrium, in ; vlada za njo, nenavadno zanimanje. Slovenske slike V dvorani Cleveland College se bodo kazale v pondeljek, 11. aprila, slike iz Jugoslavije. Mr. Marian Mihaljevich in Mr. A. ; Grdina bosta imela pri tem zani-miv govor. Legan je oskrbnik Pri seji direktorija Slovenskega Doma na Holmes Ave., je bil v sredo večer izvoljen Mr. Frank Legan za oskrbnika Doma. Mrs. čermelj zbolela ! Zbolela je Mrs. Mary čermelj, ! 18608 Chapman Ave. Nahaja se na domu. Prijateljice so pro-[ šene, da jo obiščejo. Pod ključem Zvezna sodnija v Clevelandu je včeraj odredila, da se uradno ^ zapre 12 prostorov, kjer se je e prodajala opojna pijača. a * 10,000 družin je potrebnih ,- javne pomoči v Georgiji, kjer je divjal tornado. "AMERIŠKA DOMOVINA" (AMERICAN HOME) SLOVENIAN DAILY NEWSPAPER Published daily except Sundays and Holidays NAROČNINA: Za Ameriko in Kanado na leto $5.50 Za Cleveland, po pošti, celo leto >7.00 Za Ameriko in Kanado, pol leta $3.00 Za Cleveland, po pošti, pol leta $3.50 Za Cleveland po raznaSalcih: celo leto $5.50; pol leta $3.00; četrt leta $1.75 Za Evropo celo leto $7.00, pol leta $3.50. Posamezna številka 3 cente. Vsa pisma, dopise in denarne pošiljatve naslovite: Ameriška Domovina, 6117 St. Clair Ave., Cleveland, O. Tel. HEnderson 0628 JAMES DEBEVEC and LOUIS J. PERO, Editors and Publishers Entered as second class matter January 5th, 1909, at the Post Office at Cleveland, Ohio, under the Act of March 3rd, 1879. No. 71, Fri., March 25th, 1932 Poslovanje v kongresu Dne 14. marca, 1932, je poslanska zbornica kongresa Zedinjenih držav, prvič odkar je bila upeljana prohibicija, glasovala glede odprave 18. amendmenta k ustavi Zedinjenih držav, to je, prvič v 12. letih. Kongresmani, ki so nasprotni prohibiciji, so zadnje čase zbrali precej pristašev okoli sebe, in dasi so vedeli, da ne bodo prodrla, pa so hoteli vsaj dognati, kako velika je njih moč, da se znajo ravnati v bodoče. Obenem pa se je'moral ob tej priliki vsak kongres-man izjaviti, ali je za prohibicijo ali proti, tako da bo volivcem v jeseni znano, kako naj volijo. Malo komu čitateljev je znano, da kongres zboruje in posluje po natančno predpisanih parlamentarnih predpisih, catere ne more noben član kongresa prekršiti. Vsak predlog, ki je vložen v kongresu, mora iti najprvo pred tozadevni odsek, razven v slučaju, ako zbornica enoglasno odredi, da se o njem takoj razpravlja, kar se pa silno redko kdaj pripeti. Vsak pr.edlog gre torej v tozadevni odsek. Tisoče in tisoče predlogov je tekom zasedanja kongresa vloženih, in velika večina njih ne zagleda nikdar več belega dne, sploh rte pride na razpravo v zbornici, in doberšen del predlogov pa kongres sam pri glasovanju porazi. Ko je predlog enkrat v tozadevnem odseku, tedaj se ta odsek posvetuje o predlogu, in če večina odseka se izjavi za predlog, tedaj je slednji predložen skupni zbornici v debato. Ako se pa večina odseka ne izjavi za predlog, tedaj predlog enostavno zgine z zborničnega reda. Pride sicer v zbornico, toda odsek predlaga, da se ga zavrže, in v 90 slučajih izmed 100 je resnica, da če odsek glasuje proti predlogu, se ravno tako zgodi tudi v zbornici. Kadar tozadevni odsek predolgo zadržuje kak predlog, tedaj ima nadpolovična večina poslancev v zbornici pravico zahtevati, da se vzame predlog iz urada odseka in pride na glasovanje v zbornici. Tako se je delalo, ko so republikanci imeli večino v kongresu. Kakor hitro pa so decembra meseca, lanskega leta, prišli demokrati v večino, so to pravilo spremenili tako, da lahko zahteva ena tretina vseh poslancev, da se predlog vzame odseku in pride na glasovanje v zbornici. Ena tretina poslancev znese 145. Tako se jc zgodilo s predlogom kongresmana Linthicum, ki je predlagal, da se zvezna prohibicija odpravi in se prepusti državam uravnava prohibicijskfega vprašanja. Večina odseka, ki je imet ta predlog kongresmana Linthicum, je bila proti predlogu. Zato se je združilo 145 kon-gresmanov in zahtevalo, da se predlog vzame odseku in prinese v zbornico, da se o njem glasuje. V takem slučaju ima predlagatelj deset minut, da zagovarja svoj predlog, načelnik dotičnega odseka pa, ki je imel predlog, pa nadaljnih de s:et minut, in debata je v kraju, razven, ako vsa zbornica eno glasno ne podaljša časa. Dne 14. marca je torej prišel predlog kongresmana Linthicum iz Marylanda iz odseka pred zbornico, in prvič, odkar je bila upeljana prohibicija, se je o njej zopet glasovalo. Ker je debata za in proti jako zanimiva, je na mestu, ako v nekaj člankih prinesemo tozadevno debato v pouk našim čitateljem, da natančneje spoznajo, kako se vrši. poslovanje v kongresu. Predsednik zbornice, John Garner, je najprvo podelil besedo predlagatelju kongresmanu Linthicum, ki je bil opravičen govoriti deset minut. Mr. LINTHICUM: "Gospod predsednik, sam si bom vzel dve minuti časa. V tem kratkem času mi bo pač težavno mnogo povedati. Odločilni trenutek v zgodovini tega amendmenta je dospel. Danes, po dvanajsth letih, smo dobili priliko, da glasujemo, ali naj se izroči 18. amendment ljudstvu na glasovanje. Sveto pismo pravi, da oni, ki ni z nami, je zoper nas, in tu vam javno povem, da oni, ki glasuje zoper moj predlog, nasprotuje zahtevi, da pridejo ljudje do glasovanja." Mr. BACHMANN: "Gospod predsednik, ali mi govornik dovoli?" Mr. LINTHICUM: "Dovolim kratko vprašanje." Mr. BACHMANN: "Ako zbornica poslancev glasuje za ta predlog danes, ali bo govornik podpiral Tuckerjev predlog, ki prepoveduje povratek saloonov?" Mr. LINTHICUM :<"Ako bi bil jaz prepričan, da se vrne stari saloon, ako bo 18. amendment preklican, tedaj jaz ne bi volil za preklic. In če nam zbornica da priliko, da glasujemo o predlogu in se nam tudi amendment, glasom katerega se ne morejo več pojaviti salooni v tej deželi, tedaj bom podpiral tak amendment. "Moje prepričanje je, da suhi člani te zbornice lahko glasujejo za moj predlog, ne da bi sebi kaj škodovali, kajti moj predlog zahteva le, da se prepusti ljudstvu na glasovanje glede prohibicije. Tisoči in tisoči so se danes že izjavili proti obstoječim razmeram, in ti ljudje imajo pravico javno glasovati tozadevno. Vprašanje prohibicije se ne more nikdar rešiti, ako se ne bo rešilo pravilno, in pravilno ne bo nikdar rešeno, dokler narod ne izreče tozadevno zadnje besede. "Nihče ne more trditi danes, da ta "plemeniti eksperiment'' ni imel dolge in poštene preskušnje. Pretehtali smo ga na vse načine in ga pronašli prelahkim. Potem, ko smo skušali dvanajst let ta amendment spolnovati, smo zašli v največje neprilike. Od januarja, 1920, do julija, 1931, je bilo 700,000 ljudi aretiranih, in 500,000 jih je bilo spoznanih krivim, in naši zapori so danes prenapolnjeni z njimi. Vladni agenti so zaplenili 26^,000,000,000 galon "namočenega" ali pa žganja, pive in vina, sodnije so nabrale nad $80,000,000 Euclid, O.—Cital sem v "E" 12. njarca dopis, katerega je pisal John Gorjanc. Dopis je prav dober, se dopisniku prav lepo zahvalim zato, ker se mora tudi Slovencem tukaj v Euclidu dati priznanje. Zelo me veseli, da se Slovenci pri nas zanimajo za zadružno prodajalno. To ima tudi pomen, da se narod združi med seboj. Resnica je, da mi potrebujemo-kaj takega, ali ža-libog, težko je verjeti dandanes, da bo nepredek, ker gospodje lista, v katerem je bil dopis pri-občen, udrihajo čez kapitalista, če pa kak kapitalist položi prošnjo za kandidaturo, je pa Enakopravnost prva, da ga priporoča siromakom, da bi ga podpirali. Torej Slovenci, kako naj verjamemo takemu listu, ki je danes za siromaka, jutri pa za milijonarja. Ali je tak list za vas? Ne! jaz pravim, da-ne in ne! Kadar ga dobite v roke, ga vrzite proč, ker, se ne izplača pogledati ga. Vsak zaveden Slovenec bo priznal, da je tak list pravi izkoriščevalec, ki Slovence proda za vsako ceno in če ni drugače, pa še narod pokoplje, kot se je zgodilo pred nedolgim. Mnogo sramote nam je že napravila ta "pomota" (drugače jo ne morem imenovati). Vse Slovence iz Euclida, pa ne samo iz Euclida tudi po vsej Ameriki opozarjam, da stopite k svojemu sosedu in znancu, pokažite mu Ameriško Domovino in ga nagovorite, da si list naroči, ako ga še nima. Ta list je najbolj podučljiv danes za delavca v Ameriki. Tukajšni Jugoslovanski progresivni klub je s pomočjo Mr. A. Grdinata priredil'kazanje slik iz domovine 19. marca v prostorih Frank Štrumblja. Ves dobiček gre za naše brezposelne siromake v Euclidu. Tudi Ameriška Domovina, je darovala vse tiskovine in tikete, za kar naj ji bo izrečena iskrena zahvala, Torej še enkrat ta list toplo priporočam rojakom v naselbini, čeprav so slabi časi, pa vendar moramo gledati, da si ohranimo ta list. Pozdrav! Valentin Turk. TINCA FORTUNAT: Spomini vojnih grozot Na 23. maja, 1914, so odšli vsi možje in fantje, od 18. do 50. leta pod Orožje. Bila sem na postaji, ko so odhajali. Oh, kako je bilo to žalostno! Zdelo se mi je, "da. teh ljudi ne bom nikdar več videla ... Ko se je začel vlak premikati, je začelo vse na ves glas vpiti iij jokati: žene, očetje, matere in lju^e. Bilo je tako strašno, da ni za popisati. To je bil začetek; našega trpljenja in gorja. - * Komaj smo prišli domov; so nam že povedali, da je prišel br-zojav, da je vojna napovedana. Začelo je zopet vse jokati in tarnati, kaj bo z nami! kaj bo z nami! Vse je bilo zmedeno, kakor blazni smo hodili po vasi, eden k drugemu. Obstanka nismo imeli nikjer. Tisti večer nismo skoro nič spali, vsak se je bal zatisniti oči. Drugi dan so šli vojaki in orožniki, kar jih je bilo v Roči-nju, kar hitro onkraj Soče. Popoldne so'pa most, ki vodi do postaje razstrelili. Tako smo bili Ročinci kot miške v pasti. Prvi strel smo slišali 24; maja, potem je bilo pa par dni mirno. Dan Sv. Rešnjega Telesa pa ne pozabim nikdar, četudi živim tisoč let. Nad vasjo so švigale granate in šrapneli kot. toča. Mi smo se skrivali po kle-j teh in po luknjah, ker smo se ba- i li, da se hiše sesujejo na nas, j Tako je bilo neprestano več dni, j Na polje ni smel nihče, ker so 1 tudi naši streljali na vsakega, ki j se je prikazal, ker niso vedeli kdo je. Dreja Klenjakov pa ni poslušal svarila in je šel na polje. Dobil je dva strela v prsa in enega v roko. Privlekel se je domov z veliko težavo. Oh, koliko krvi je izgubil! - Ponoči je umrl . . . Ker pa živina ni mogla poginiti od lakote, smo morali hoditi po krmo na tako mesto, od koder se ni videlo onstran Soče. Vsakokrat je šel po en italijanski vojak z nami. Enkrat sem pa vseeno šla na njivo, misleč, da ne bo tako hudo. Pa, so začeli streljat in so mi krogle žvižgale okrog glave, da so mi v trenutku stali lasje pokonci. K sreči me niso krogle zadele in splazim se po trebuhu do mesta, od koder se ni videlo k Soči. Prišla sem napol živa domov. Na 11. junija smo morali pa oditi iz naše mirne vasice Roči-nja. Zvečer, ko smo šli spat, še nismo vedeli, da bomo morali oditi. Komaj sem zatisnila oči, ko že zaslišim glas županov, ki je klical, da naj hitro ustanemo in naj se zberemo na trgu. Rekel je, da ni treba obleke jemati seboj, ker bomo komaj za par dni odšli. Vseeno sem vzela seboj dve obleke,, mama tudi, otroci pa nič. Kar bosi in v lahki oblekci so odšli. Zbrali smo se vsi Ročinjci na trgu. Nekaj žensk je bilo med nami, ki so imele pri sebi komaj par dni stare otroke. Starčki so vzdihovali, otroci so jokali, ker so bili vse preplašeni in zaspani. Bilo je tako tarnanje in vzdihovanje, da ni za popisat, Napotili smo se gori v hrib proti Gnidovici. Pot je bila zelo težavna in pa še deževalo je, da smo bili kmalu^vsi premočeni do kože. Strašna noč. In da je bilo še strašnejše, so se razletavali nad nami šrapneli z groznim pokom, da smo se tresli kot vejice na vodi. Vendar smo prišli, dasi vsi utrujeni, na naš cilj. V neki hiši smo si skuhali malo kave, da. smo se nekoliko okrepčali. Tam.srao ostali par dni, potem so nas odgnali v Albano. Hodili, ali bolje rečeno, tekli smo kake štiri ure in kdor ni bil uren, jo je dobil s palico po plečih od italijanskega vojaka!. Ko smo prišli vsi upehani na mesto, so nas popisali, potem so pa dali vsakemu en hleb črnega kruha, nakar so nas zaprli: ženske na skedenj, moške pa v hlev. Pred vrati pa je stala straža. Prvi večer smo ležali na golih tleh, tisti hlebec kruha smo si deli pa pod glavo. Drugi dan so nam prinesli nekoliko slame za ležišče. Itali-janci so sel zelo bali, da se ne bi preobjedli, zato so nam dajali hrano samo enkrat na dan in sicer opoldne, ko so nam prinesli nekoliko čiste meneŠtre. Veri nas. niso pustili. Umivat smo se hodili v potok Idrijo in vsakokrat so šli z nami oboroženi vojaki. Imeli so nas za vohune, pa. kaj bomo, ko smo bili tako izmučeni in sestradani. Potem so nas premestili v Praprotno in zatem v Videm. Tam smo dobil toliko uši, da smo mislili, da nas žive pojedo. Preobleči se nismo imeli v kaj in valjali smo se vedno na eni in isti slami. Za zglavje nam je služil kamen, da sem imela zjutraj tako glavo, da nisem vedela, če je še moja ali ne. Potem so nas premestili še v par krajev in naz;adnje so nas odpeljali v Rim. Tukaj smo ostali eno noč in drugi dan smo se z vlakom odpeljali v Nolo. Oh, koliko hudega sem v tem času prestala! 'Za nobenega nisem vedela, ne za mamo, ne za sestre in brate. že takrat sem se bala trenutka, ko bom zopet videla svojo mirno vasico Ročinj, vso v raz-y | ig ' ; ... valinah, kjer smo izgubili vse, svojo obleko in vse premoženje. Toda vseeno se človek raje vrne na svojo ljubo rojstno grudo, čeprav v revščino, kot bi pa ostal pri tujcu, ki te sovraži . . . VESTI IZ DOMOVINE —Tukaj navedemo zgodbo o pravdi, ki je povzročila okoli 180,000 Din stroškov in mogoče celo še več, če vračunamo še razna pota in sitnosti, ki so jih imeli kmetje-pravdarji. Tam v mirnih in idiličnih Spodnjih Dar njah, občina Sorica pri Železnikih leži gozdna parcela, ki je v zemljiški knjigi zapisana pod vlož. št. 65 pare. št. 1 kat. obč. Danje. V zemljiški knjigi je bilo od leta 1883, ko se je knjiga urejevala, vpisanih za lastnike te parcele 36| kmetov iz Spodnje in Zgornje Sorice. Gozd pa. je vživalo dejansko 17 kmetov iz Spodnjih Dan j in sicer 9 kmetov, 1 polukmetica, 5 bajtarjev in 2 četrtinjkarja, vsak s primernim deležem. Leta 1922 so Danjci šele zapazili, da niso v zemljiški knjigi vpisani. Pozvali so Sorčane, naj jim izdajo primerno izjavo za prepis parcele na njih ime. Sorčani so se branili in, tako so Danjci 18. aprila 1923 vložili pri ljubljanskem deželnem sodišču zadevno tožbo. Vodila se je ogorčena pravda. Bilo je več komisij na licu mesta v gozdu in študirali so se stari spisi. Pri deželnem sodišču so pravdo dobili Danjci in so bili Sorčani obsojeni v povračilo stroškov nad 60,500 Din. Tudi pri drugi instanci so bili Danjci zmagovalci. Sedaj pa ie stol sedmorice v Zagrebu pod predsedstvom ka,s. sod. dr. Depola in kas. sodnikov dr. Kandiaša. Pernuša, Fabrisa in Nagodeta izrekel končno sodbo. Stol sedmorice je potrdil obe sodbi in so bili Sorčani1 obsojeni v plačilo stroškov revizijskega postopanja po 1500 Din. Stroški, ki jih morajo Sorčani plačati nasprotnikom, znašajo skupaj okoli 80,000. Plačati pa morajo tudi svoje odvetnike, ki bodo pač dobili okoli 100,000 Din. Stroški znašajo torej najmanj 180,-000 Din, a parcelo so tožniki cenili na 25,000 Din. Parcela meri okoli 150 oralov. —V Guštanju je umrl ugledni in obče spoštovani trgovec in gostilničar Rudolf Brundula st. —Po 16 letih z ženo in otroci iz sovjetske Rusije, Te dni se je vrnil v Sremsko Mitrovico po 16 letih iz Rusije krojač Milu-tin Novakovič, ki je leta 1915 prišel v rusko ujetništvo. Po raznih vojnih pustolovščinah je leta 1920 poročil neko Rusinjo. Ves čas je želel, da bi se vrnil domov. Toda. čakati je moral 10 let, da! je potom našega poslaništva v Varšavi dobil potni list. V razgovoru s časnikarji je Novakovič povedal, da je življenje v sovjetski Rusiji za večino delavcev zelo težko, posebno pa za ljudi, ki niso člani komunistične stranke. Ko je iskal dovoljenje za povratek domov, so mu sovjetske oblasti vedno grozile, da ga bodo pregnali v Sibirijo, toda mož ]e bili vztrajen. —Kraljica v Ljubljani. Nedavno se je pripeljala v Ljubljano z Bleda kraljica Marija v spremstvu svoje dvorne dame. Avto j£ kraljica šofirala sama. Kraljica se je ustavila pred Kri-sperjevo trgovino na Mestnem trgu, v katero je kraljica v spremstvu svoje dvorne dame vstopila. Kraljico je sprejel v trgovini g. Melicer, ki jo je tudi postregel in ji razkazal zalogo. Medtem se je pred trgovino nabralo mnogo občinstva in marsikdo je stopil še v trgovino kupit kaj malega, samo, da bi vi-nel kraljico od bližje. Vendar pa je občinstvo v trgovini strogo pazilo ,da ni oviralo kraljice Z velikim veseljem sem vzel naznanilo slavne Ameriške Domovine na znanje, namreč glede nagrad za štetje zajčkov, piščancev (in polovic, nog, kljunov in krempljev). Videl sem zapisano, da imajo pravico do nagrad samo naročniki Ameriške Domovine, do štetja pa tudi drugi. Za naročnika se tudi jaz štejem, dasi naročnine radi slabih delavskih razmer ne morem plačati, zato list kar vzamem in pravim, da ga bo plačal oni, ki pride za menoj. Nagrade! Aha, tukaj se bo pa dalo nekaj zlahka zaslužiti! S finančnim ministrom sva že dlje časa v jezi (rivec kuha on ne jaz), zato bi mi ena teh nagrad prav prišla. Obljubljenih $90, 000 od župana Rajkota še danes nisem prejel, rnašine tudi še ne. (Ponujal mi je zadnjič, ko je bil v našem oficu en star fajer- pri nakupovanju in izbiranju blaga. Kraljica je v trgovini nakupila razne galanterije, por celana, modnega blaga in igrač za, kraljeviče. Izbrano blago je kraljica takoj vzela z avtom s seboj. trgovini se je kraljica mudila eno uro. Ko je kraljica, odhajala, ji je občinstvo pred trgovino prirejalo prisrčne ova-cije. —Na Muljavi je umrla po kratki bolezni v 82. letu starosti Ana Jurčič, po domače Paj-žbarjeva mati, žena 86 letnega Antona Jurčiča in svakinja pokojnega pisatelja Josipa Jurčiča. Prijazna mamica jo povsem mirno in brez bolečin zaspala v Gospodu. Pokopana je bila na Krki. —Zlata poroka. Franc in Agata Koželj, Polančeva dva, sta praznovala zlato poroko na Vr-heh pri Sv. Duhu. Kar dvanajst otrok se je rodilo iz tega zakona, pa so se vsi razkropili po svetu, tako da sta na stara leta oče in mati ostala na svojemu domu — sama. Vendar pa otroci lepo skrbijo za svoje starine. Sin, Lojze in njegova žena Ana, menda iz Ribnice, sta vse sama preskrbela za zlato poroko. Sosed Skuca je prebral lepo pismo iz Amerike inj izročil očetu in materi dva lepa ameriška cekina od sina in sinahe iz Amerike. Najmlajši sin, David, je prijel očeta, ki ne more sam iz zapečka in ga ponesel ven iz hiše pred slikarsko "škatljo." KROKODIL JE POŽRL OTROKA Strašna žaloigra se je te dni odigrala na bregu reke Seymur-ja v Severnem Queenslandu. štiriletna Betty Dohertyjeva se je igrala na bregu pod varušt-vom svojega dvanajstletnega bratca. Naenkrat-se je iz vode dvignil krokodil in še preden je mogel deček malo sestrico potegniti proč, jo je zver že zgrabila in izginila z njo pod vodo. Prigodilo-se je že večkrat, da so bili ljudje, ki so se kopali, napadeni od krokodilov, toda doslej sta znana samo dva primera, da bi bil krokodil napadel človeka zunaj vode. Po navedbah priro-doslovca Wilsona živita v imenovani deželi dve vrsti krokodilov. Eni so bolj majhni, največ do tri-metre dolgi, druge vrste krokodilov so velike pošasti, do sedem metrov dolge, ki strašijo po doljnih tokih rek. Ti orjaški krokodili so zelo nevarni roparji, ki( se lotijo celo goved, kadar se te pasejo ob rekah. Tak krokodil potegne tudi vola na dno vode, kjer ga shrani, kadar ni lačen, za poznejšo pojedino. Te zveri so se v teh krajih zelo pomnožile, odkar črnci več ne jedo krokodilovih jajc. -o——— * V Havana, Kuba, je bil razglašen generalni štrajk delavcev, j lešerski truk, pa sem ga milostno odklonil). Pri marjašu se tudi ne zasluži več toliko, kot se je njega dni, ker danes že vsak samo na "gvišno" igra, zato ni čuda, da nisem že videl božjega v žepu, kar sem Johani skrivej vzel en copak, ki si ga je bila namenila, da si da pri Grdino-vih dekletih lase skraužljat. Mislim, da to ni bit greh, ker1 mož in žena sta eno in kar ima ona — jaz nimam, zato me tudi vest ne peče, samo Johanca se mi smili, ker že 14 dni tisti dolar išče. misleč, da ga je kam založila. Torej se mi je videlo, da bom zlahka prišel do cesarskih podobic, če bom začel šteti zajce in piščance in pirhe, ker sem v raj-tanju dober. Sicer sem vedel, da bo to zamudno in dolgočasno delo, zato sem se pa tudi temu primerno založil in preskrbel. V tiskarni sem ukradel nekaj funtov papirja in pet svinčnikov. Doma lepo razgrnem list po mizi, pripravim papir in svinčnike in ker sem hotel delati toliko časa, da bom vse seštel, sem postavil poleg na mizo tudi tisto steklenico hruškovca, ki mi ga je prinesla prijateljica Tončka za pirhe. Pa začnem šteti, štel sem na prste in ko sem prišel do deset in mi je prstov zrpanjkalo, sem zapisal 10. In da še ne bi zmotil, sem vselej, kadar sem jih naštel 100, spil "enega." Tako sem takoj vedel, koliko sem jih spil in tudi kolikokrat po 100 sem jih že naštel. Šlo je še precej časa orajt, ampak ko sem jih naštel desetkrat po sto (torej spil deset kozarčkov), so mi začeli zajčki nagajat. Tam, kjer bi moral sedet eden, so bili že trije, če sem naglo pogledal, piščancev pa toliko, kot bi jih sto kokelj naenkrat izvalilo. Mislil sem, da je temu kriva zaspanost in utrujenost, pa sem sistem premen j al in sem enega spil na vsakih 50 zajčkov. Ampak s tem sem ga pa prav salaminsko polomil. Zajčki, ki so. do sedaj lepo mirno čepeli okrog oglasov, so naenkrat oživeli in začeli uhajati iz vrste. Pa ne samo to, ampak začeli so se pred mojimi očmi prekopicevati in uganjati vsakojake burke. Jaz sem jih skušal deti zopet nazaj v vrsto ,pa vse zastonj. In da me prav poplonoma zmešajo, so se zajčki in piške sprijeli v krog in se šli po mizi "ringa-ringa-raja." O, mamka, kaj takega pa še ne! Kako naj štejem sedaj vso to stvar, ki skače in pleše pred menoj? Potegnem se za nos, da bi se prepričal, če bdim ali sa-' njam, toda nos je bil na mestu, torej je vse živa resnica. "Johana!" zakličem v kuhinjo. "Kaj pa je, Japček?" "Sem pojdi." "Kaj bS pa rad? Ali ne znaš šteti?" me vpraša, ko pride v sobo. "Johana, dobro poglej na mizo in mi povej, kaj vidiš." "Kaj naj vidim? Ameriško Domovino vidim, pet svinčkov, papir in pa skoro prazno steklenico "šipage." "Pa nič drugega?" se grozno začudim. "Popolnoma nič drugega," mi zatrdi žena. To je pa čudno. Na mizi skače najmanj 100,000 zajcev in piščancev, žena pa nobenega ne vidi. Tukaj je nekaj narobe. Ali naj povem Johani, ali ne? Boljše bo, če stvar zase obdržim, da bi se mi ne smejala. Bil sem gotov, da ima tukaj neka nevidna sila svoje umazane prste vmes in mi nagaja samo zato, da ne bi nagrade dobil. Še enkrat pogledam po mizi, če se grejo zajčki še ringelšpil in ko vidim, da postaja rajanje čim-dalje hujše, vržem v to druhal tisti papir in list, spijem še kar je bilo v steklenici in tipljem proti spalnici. In rečem vam, da take noči še nisem imel, kar sem dobil ta drugi papir. Vso noč so mi nagajali in dražili zajčki, mi kazali osle: šlek, šlek in sem bil prav vesel, ko sem se zjutraj zbudil. Tako sem gotovo ob nagrado, ker sklenil sem, da zajcev in piščancev ne bom'štel več. TRINERJEV0 GRENKO VINO proti zaprtju, slabemu apetitu, glavobolu, izgubi spanja. V vseh lekarnah. Če verjamete al' pa ne. >83 v kaznih, in posestva, vredna $231,000,000 so bila zaplenjena. V davkih smo zgubili $10,984,000,000, pa so kljub temu ljudje v letih prohibicije zapili $28,000,000,000, ne da bi1 dežela dobila od tega kaj davka. DOPISI PRIPOROČILO rojakom za praznike! Ako želite prve vrste domače fino suho meso za praznike, tedaj se oglasine pri nas! Poglejte te cene! Želodci, funt.....17c-18c Šunke, funt......18c-20c Cottage ham, funt.... 15c Klobase, funt.......18c Suha pečenka,funt... 15c Suha plečeta, funt....l2c Dobi se tudi vsakovrstno sveže meso. Se priporočam slovenskim in hrvatskim gospodinjam. RUDY BUKOVEC 15813 Waterloo Rd. 4506 Superior Ave. Kozel naprodaj star 30 mesecev, jako čeden, brihten kozel! Vprašajte na 881 Babbitt Rd., telefon KEnmore 2294-J. Delo išče ženska za hišna opravila, pri vdovcu z otrokom. Vprašajte na 1376 E. 49th St. (71) Naprodaj je 12 peči, šest kuhinjskih, šest za gretje, vse na plin. Po $1.50 ena. Vprašajte na 7215 Myron Ave. FLorida 4878-W (71) Čedna soba se odda za poštenega moškega ali žensko. Vse udobnosti. Vprašajte na 1208 E. 61st St. (71) VESELOVELIKONOČ Vesele velikonočne praznike želimo vsem našim cenjenim odjemalcem. Zahvalimo se vam za dosedanjo naklonjenost in priporočamo se vam za nakup za praznike. Pri na,s dobite vedno najboljše meso po najnižji ceni, z dobro postrežbo. - Polna zaloga šunk, želodcev in klobas, kakor tudi perutnine. MATT KRIŽMAN 6220 St. Clair Ave. 1132 E. 71st St. Res je sicer, da se druga cesta, ki jo je pravkar omenil Mihael Strogov, ogne malega ovinka čez Perm in drži iz Kazana tudi v Išim. Speljana je čez Jelabugo, Menzelinsk, B i r s k, Zlatoust, kjer zapušča Evropo, Čeljabinsk, šadrinsk in Kurgan. Morda je celo nekoliko krajša kakor prva, toda meriti sei z njo ne more radi tega, ker ob njej ni poštnih postaj, ker je zanemarjena in drži le do malo vasi. Mihael Strogov si je brez dvoma izbral pravo pot. Ako so se cigani odpravili iž Kazana v Išim po drugi cesti, je bilo skoro gotovo, da jih prehiti. (Dalje prihodnjič) Težko je bilo presoditi, kakšna postava se skriva pod to revno obleko. Poleg njega je stala ponosno ciganka Sangara, ženska tridesetih let, rjave polti, velike postave, krasnih oči in zlatorume-nih las. Med mladimi plesavkami so bile nekatere izredno lepe, vse pa so kazale znake svojega rodu. Ciganke so splošno zelo mikavne in mnogi ruski velikaši, ki se radi kosajo z Angleži v prenapetosti, so si izbrali svoje žene izmed cigank. Ena izmed njih je pela pesmico z nenavadnim ritmom. Prva kitica se glasi takole: Korala blesti mi na vratu rjavem, igla zlata v temnih laseh! Za srečo, kjerkoli me vabi, grem v dežel . . . Vesela punčara je gotovo nadaljevala sVojo pesem, toda Mihael Strogov je ni poslušal. Jasno je bilo, da ga ciganka Sangara motri izredno pozorno. Človek bi bil dejal, da si hoče njegove poteze neizbrisno vklesati. v spomin. Nekaj trnutkov pozneje je stopila zadnja na suhq Sangara, ko je bil starec s svojo tolpo že zapustil "Kavkaz." "To je nesramna ciganka," si je mislil Mihael Strogov. "Ali je spoznala, da sem tisti, ki ga je v Nižnjem Novgorodu imela za. vohuna? Ti prokleti cigani imajo mačje oči. Celo ponoči vidijo jasno in ona bi utegnila vedeti ... " EUCLID RIFLE and HUNTING CLUB. J. D. POSLOVENIL DR. A. R.: CARSKI SEL Težko pričakovana bitka na "daljnem vzhodu" se je vršila zadnji torek, ko sta se udarila strelska kluba: Rainbow Hunting klub in Euclid Rifle klub, na strelišču v Slovenskem domu na Holmes Ave. Newburški fantje so prišli z velikim upanjem v si'cu, naši pa tudi. Od strani naših fantov je bila bolj pičla ude-•ežba, to pa menda vsled tega, k«r sedaj večinoma delajo pono-ci in; se niso mogli udeležiti. V začetku tekme je kazalo, da bomo mi tepeni in se je Hoche-var že malo pobahal, da so New-burčani naprej. Jaz sem mu samo rekel: "Lojze, počakaj!" Pa smo porinili mi par najboljših strelcev na fronto, naskočili smo sovražno postojanko z vso silo in sovražna vrsta se je zamajala in zavzeli smo mi njih prve okope. Pet minut do devetih smo bili že mi precej naprej. Hoteli smo že zaključiti tekmo, ko nam Newburčani naznanijo, da Pričakujejo še dva bojevnika, eden teh je Andreje Žagar, na katera stavijo vse svoje upanje. Ta novica je bila kakor mrzel curek na vročo glavo, ker smo mislili, da je zmaga že naša. Vendar se nismo hoteli pokazati, da se jih kaj "bojema," pa smo Počakali. In res prideta še dva Newbur-čana: Rudy Novak in B. Strainer. Takrat se je pa pričelo barantanje, kakor ob volitvah za glasove. Mi smo ju hoteli podkupiti, njih tovariši so jima pa žugali, ako se ne bosta dobro obnesla. Rudy je rekel, da je že Žagarju doma povedal, da je pravega izbral, ko ga je poslal kot namestnika in je klel Andrejca, ki ga je postavil v tak mučen položaj, da je sedaj odvisna od njega vsa zmaga newburškega kluba. Jaz sem sam govoril z No-yakom in mu zatrjeval moje iskreno in dosmrtno prijateljstvo, če bo meril v planko, mesto v tarčo. Ampak Rudy je ostal trd, neizprosen mož jeklen in je rekel, da on ni tak, da bi svojo vest pojedel. Potem sem ga pustil pri miru in mu obljubil, da toll bo to še prav hodilo enkrat. Izkazalo se pa je, da je bila naša bojazen brez podlage, ker je bil končni izid vseeno za nas ugoden, ker zmagali smo za celih 13 pik ameriške valute. Tako Snio pa streljali : Rainbow Hunting klub: Mertel J................. 80 Gliha L................. 80 Fortuna J............. 80 Rus J..................... 78 ' Novak A................. 79 Hočevar! L.........t..... 73 Miller J................. 48 Glavič F................. 93 Rus A.............:....... 74 Glavič J................. 81 Jazbec Sr............... 84 Plute J................... 72 Strainer B............. 35 Novak R................. 75 1032 Euclid Rifle klub: Mandel .................... 90 Dolenc S................. 90 Maren...................... 87 Debevec .................. 77 Sepic........................ 74 Baraga .................... 81 Ogrin ...................... 80 Gole ........................ 81 Mlakar .................... 83 Močilnikar .............. 52 Jazbec .................... 79 Dolenc J................. 77 ' Satkovič .................. 70 Hoffart .................. 24 1045 MALI OGLASI ŠE NIKDAR tako poceni kot sedaj je prilika, da kupite svilnate obleke samo za $2.95 Te obleke so izdelane po najnovejši modi, v vseh barvah. Žene in dekleta, pridite in si izberite lepo obleko. V zalogi imamo tudi raznovrstno blago, ki se potrebuje pri družini. Imamo slamnike za žene in dekleta, otroke. Obleke za 25c, 50c in boljše! Nikomur ni treba hoditi v mesto, ker dobi doma boljše blago po nižji ceni. Imamo tudi vse potrebščine za prvoobha-jance in obhajanke, tančice, vence, obleke in drugo. Gotovo boste dobili pri nas ceneje. Se priporočam za obilen obisk. ANTON ANŽLOVAR 6202 St. Clair Ave. Dobra prilika da vložite svoj denar na prvo vknjižbo na novi hiši. Hiša ima sedem sob, dvoje toiletov. Rabi se $2500.00, za šest mesecev po 10% obresti. Pokličite KEnmore 2508, in vprašajte za Math Intihar. (73) Ko smo si segli v roke, da ni nobene zamere, smo se lotili uničevanja svinjskih in poljskih pridelkov: kranjskih klobas in kislega zelja. Ohajčan je pa tem stvarem gladil pot doli po grlu. Jaz sem imel to smolo, da sem se vsedel nasproti Ruditu Novaku, ki mi je preštel vsak košček klobase in je izjavil, da sem ješč. Povedal mi je, da je napravil za Velikonoč pet tonov klobas in če jih ne bo vseh prodal, me je povabil po Veliki noči na klobase. Dasi mu privoščim, da bi jih vse prodal, pa bi vendar želel, da bi še kakšna zame ostala, ker Rudy pa že take klobase napravi, da se. človeku kar fletno zdi, kadar jih uživa. Komaj smo bili s klobasami gotovi, smo že eno rekli. Ker je bila miza dolga in niso mogli vsi glasovi priti do prave veljave, smo peli v dveh kempah in vsak zbor svojo, kar je bilo jako prijetno za ušesa in za oči. Predsednik newburškega kluba, Lojze Gliha, je hotel napraviti govor, pa ni mogel do besede. Končno se mu je pa vseeno posrečilo, da je ustavil pevska zbora in se je Lojze v lepih besedah zahvalil za poraz, obenem nas je pa povabil na tekmo v Newburg in sicer v torek 5. aprila, kar smo takoj sprejeli. Potem je nastopilo še pa drugih govornikov, pa jim je Rudy Novak pokvaril vse veselje, ko je sredi lepega govora zakričal: "Zdaj bomo pa še eno zapeli!" Ko je potem odhajal newbur-ški vlak, ga je Rudy zamudil in je meni prigovarjal ,naj ga peljem domov, "če se boš z menoj vozil, ne boš nikdar več videl Newburga," sem mu rekel in se zmazal domov. V zahvalo za to prijaznost mi je pa Rudy posla) drugi dan eno tono suhih klobas, tako da mi je sedaj res žal, da ga nisem peljal, ker bi mi jih morda dal dve toili. Torej se opozarja naše fante, da se v torek 5. aprila udeležijo streljanja v Newburgu, v S. N. Domu na 80. cesti. Začetek oh osmih zvečer. Ker je to prvi torek v mesecu in bi se morala vršiti naša redna seja, se je sejo prestavilo na 29. marca, v torek. Vzemite to na znanje in se udeležite seje v torek 29. marca, tekme v New-zurgu pa 5. aprila. NAZNANILO Cenjenemu, občinstvu naznanjam, da sem prodal grocerijo in mesnico Mr. Anton Tankotu. Prav vljudno se zahvaljujem mojim odjemalcem in prijateljem, ki so me podpirali zadnjih oseni let. Priporočam vsem mojim starim odjemalcem, da tudi v nadalje podpirate podjetje, katerega lastnik je sedaj Mr. Anton Tanko. N. VUKUŠIC V moji trgovini boste zlasti dobili vedno najboljše sveže in doma prekajeno meso. Za velikonočne praznike nudimo sledeče zelo znižane cene: Prekajena šunka, funt.....14^ Žive kokoši, funt...................21^ Se priporočam ANTON TANKO 6024 St. Clair Ave. Peterka ................ 161 Novak A............... 147 Urankar A........... 142 Malovašič.............. 150 Pirnat.................... 152 Glažar.................L 151 Papesh .................. 138 Turšič .................. 161 PRVI SLOVENSKI PLUMBER J. MOHAR THE OLD HOME TOWN Stanley Registered U. S. Patent Office GOSH - - • S HOWD * KNOW \ You D STARTED ON YouR. semi-annual fornaVure MoV/N£J RAMPACSE'.' ") -« !.M, <§*».! J G531 ST. CLAIR AVE. Če hočete delo poceni In pošteno, polcličite mene. KAndolph 5188 (Thn. r I St. Clair Rifle and Hunting Club Piše A. G. k sosednjim farmerjem, da iste poprosijo dovoljenja. Uspeh je bil popolen, kajti brez obotav Ijahja so se vsi podpisali, da nas ne bodo nadlegovali pri našem veselju. To je dokaz, da je naš klub precej dobro zapisan pri far-merjih. Seve, ako bi naši fantje v lovski sezoni streljali krave mesto zajcev, bi bilo vse druga-Iče. Izid streljanja 17. marca. Podpadec .............. 152 Dolenc .................. 146 Pen osa V.....L..... 139 Čermelak ................ 146 Fiiipič.................... 104 Urankar J. ...1........ 149 Oesen A.................. 159 S Novak J...........154 Že dolga vrsta let je, odkar sem začel izdelovati obleke >0 za Slovence v širnem Clevelandu, in še vedno sem med 'C vami, kar je d o k a z, da sem vam vselej v vašo 'tj zadovoljnost postregel. 13 Pri meni lahko izberete blago po svoji volji in jaz vam jC^ umerim in naredim obleko, ki bo kot vlita, in s katero 'C se boste lahko povsod postavili. 16 Se priporočam za obila naročila in želim vsem rojakom vesele velikonočne praznike! DOC P)i-l_S3DRY SNEAKED THE: HOUSE" L.AST NIQHT vJlTUoOT UGMT, NOT K NO\A/JN da se gotovo udeleže mesečne ] seJc 7. aprila, ker imamo več 1 faznega za ukreniti, kot: zaklju« 1 ei'i bomo zimsko sezono in do- i Govoriti se moramo glede strelja- ' nJo vojaški, čim je." kij 'stopil yj (iprejemnico bene-dikti^jcega MaJmOštana v -Aider- ZA VESELO VELIKO NOČ posetite igro "DESETI BRAT" katero uprizarjajo igralci slov. dram. dr. Ivan Cankar V NEDELJO 27. MARCA V S. N. DOMU NA ST. CLAIRJU popoldne in zvečer 2:15 7:30 Vsi sedeži 50c V predprodaji v slaščičarni Mrs. Kushlan v S. N. Domu Po igri ples! Vabijo igralci Ml smo že dolgo let pošiljali po pošli elastične notravice, trebušne pasove in pasove za kilo. Pišite nam. MANDEL DRUG CO 15702 Waterloo ltd. CLEVELAND. O. Pozor! Mi vam lahko preskrbimo z importi-ranimi pijavkami. Se jih razpošilja povsod. Kraška kamnoseška obrt 15307 Waterloo Itd. (V ozadju trgovine Grdina & Sons) Edina slovenska izdelovalnica nagrobnih spomenikov (f) I Michael Casserman I f 18700 Shawnee Ave. | I PLUMBING & HEATING | | KEnmore 3877 | B. F. PRIHODA knjigoveznica se priporoča za vezavo raznih knjig in brošur ter programov. Delo jako lično in poceni. Unijska knjigoveznica. LED IN PREMOG TOČNA ROSTBKtCA JOSEPH KERN SI.OVKNSICI RAZVAZAT.EO I.rcnu IN PREMOGA 1194 E. IG"111 St. Pokličite! KEnniorn 4381 ŽELI VSEM SLOVENCEM IN HRVATOM VESELE VELIKONOČNE PRAZNIKE 1714 Woodland Ave TREH KOSOV SETI ZA SPRE JEMNO SOBO RASTAVNI VZORCI PREVLEČENI Z NAJBOLJŠIM JACQUARD VALORJEM $39.75 Vprašajte za Mr. Peruška The Stern Furniture Co. 15428 Waterloo Rd. CHerry 5289 PAIN-EXPELLER ohrani mnogo služb Vaše delo vam je samo toliko M m \ A K / >il časa zajamčeno, dokler zamore- / M te delati. Izguba moči in zdravja ^BKK f/ žlMMfc^m. J . Jt je znamenje nezadostne uspešno- ^r ^VfflHlgjto*^Sgfc/ sti — in sto mož je pripravlje- ' nih, da z veseljem prevzame va-še mesto. Varstvena PA I N " EX P E L L E R ^ Reg. U. S. Tat. Off. Vzdržuje mišice zdrave in močne. Odpravi uneta mesta, povzročena vsled trdega dela in prenapetosti takoj. Najslavnejši splošni družinski liniment, lcar jih je znanih. V rabi nad CO let. Vdrgnite si ga! 35c in 70c......Naprodaj vsepovsod * Pristni ima SIDRO varstveno znamko. MY FlUOWciTiZtNSJ iT IS OUR PATRIOTIC DUTY TO DO ALL WE CAN TO END THIS DEPRESSION- NAZNANILO Cenjenim rojakom naznanjamo, da smo PREVZELI DELIKATESNO TRGOVINO in "LIGHT LUNCH." Naprodaj imamo tudi vse vrste mehke pijače, slaščice, vsakovrstni tobak, cigare in cigarete, dobro zalogo grocerije, vse šolske potrebščine in magazine. Rojakom se vljudno priporočata JOS. IN FRANK R0DICA 18507 St. Clair Ave., kjer obrne St. Clair Ave. kara FRANK G. GORNIK SLOVENSKI ODVETNIK V mestu (čez dan) Podružnica na 15335 Waterloo Rd. 1259 Union Trust Bldg. Suite 2, v Slov. Del. Domu e. in Euclid Ave. Zvečer od 0:30 do 8:00 Telefon Main 7200. Telefon: KEnmore 1244 o SAT-ETY j TlKSTi ZA DOBRO IN TOČNO POPRAVILO VAŠE URE IN ZLATNINE JE NATIONAL WATCH and JEWELRY REPAIRING JOS. C. BUKOVEC 6410 St. Clair Ave., v Slov. Nar. Domu, soba 10 • CENE ZMERNE—DELO GARANTIRANO • Telefon: HEnderson 1713 Mrtvec na mostu i Za "Ameriško Domovino" priredil M. U. DRUGO POGLAVJE z Izginol-i samostanski, bratje d Osem dni je minulo od umora n na vvaterlooškem mostu. Gil- n martin je prvo jutro uporabil u večinoma s preiskavo umorjen- 1; čevega telesa in revne obleke. Posebno ga je zanimala spodnja k obleka, čije kakovost mu je do- p kazovala na prvi pogled, da si n jo je umorjenec sam ukrojil in n zašil, ker je bil najbrže prere- p ven, da bi si kupil običajno spod- v nje perilo. Tudi krojač, ki ga j je Gilmartin pritegnil v posvet, r mu je zatrdil, da je obleka delo r! moških rok. V nasprotju s tem 1-dejstvom p£ je bilo telo — če- k ravno nekoliko mršavo — dobro rej eno. Zobje so bili skrbno ne- č govani — poznalo se jim je, da č so bili v dobri oskrbi zobozdrav- c nika. Prsti in celo nohti so bili — čeravno ne z žensko natanč- i nostjo — pa vendar skrbno ne- 1 govani. S povečevalnim steklom ( je Gilmartin skrbno preiskal ob- ( leko. Podplati črnih nogavic, i katerim je najprej posvetil svo- 1 jo pozornost, so bili čisti, skoro c da. brez praška. Dokaz, da se i niso dotaknili tal. Dozdevalo se je skoraj, da nogavice niso ni- 1 kdar bile v čevljih ali kakem ; drugem obuvalu. Naenkrat je i Gilmartin obstal ter izvlekel iz- I med volne, malo, zelo majhno ščino. Ob zapestju je zopet našel slično ščino, a v hlačah ob pasu večjo, približno tako veliko kakor šivanka. V vojaški odeji, ki so jo našli poleg mrtveca, je zopet našel tri zaluske. Gilmartin je vse spravil skrbno v svoj žepni zapisnik, a nato začel preiskovati telo samo. Sicer ni imel pri tem nikakega posebnega namena, a držal se je pač pravila dobrega detektiva: "človek nikdar ne ve, kaj lahko najde." Naenkrat je obstal in vzkliknil: "Kaj pa to?" Z vžigalico je dregnil v gubo desnega uhlja mrtvečevega. Na konici vžigalice se je poznala neka mastna, rdečkasta tvarina. Kasneje se je Gilmartin podal k ana-listu Scotland Yard a ter mu izročil v preiskavo sicer skromne predmete, ki jih je našel. Ta je ugotovil, da je mastna tvarina vazelina, namešana z eritrozi-nom. ščine, ki jih je Gilmartin našel v obleki, pa so bile— čeravno jako malo — napojene z oleomargarinom. "Ne razumem tega!" je raz- 1 mišljeval Gilmartin, čim je iz- s vedel za izid kemične preiskave i predmetov. "Morebiti so ga pri- ] nesli na most v kakem zaboju. < Vendar je to izključeno! Zaboj ( bi vendar kdo opazil. Poleg te- ; ga pa se mi tudi dozdeva, da i margarino ne spravljajo v ta- i ko velike zaboje. Vsaj mislim. ] da ne. Moral bom poizvedeti." i Preiskava klopi na mostu je i bila brezuspešna. Na steni po- i leg klopi je Gilmartin sicer na- ; šel kakih šest palcev dolgo pra- i sko, vendar je bila ta morebiti tam še p red no so prinesli mrt- : veča tjakaj ali pa jo je tudi kdo ; slučajno napravil kasneje. Med tem je časopisje na zahtevo Scotland Yarda vsak dan objavljalo slike mrtveca, perila itd., vključivši seveda tudi natančen popis prilik, v katerih je bil isti najden — a brez uspeha. Konec tedna pa se je moral Gilmartin zglasiti pri svojem predstojniku, podkomisarju Roche-ju, da mu poroča o uspehih. In tako najdemo ta dan Gilmarti-na v pogovoru s slednjim. "Prvič da čujem vas, Gilmartin, izjaviti, da niste s svojo preiskavo prišli nikamor. Priznavam pa seveda, da je zadeva zelo, zelo brezupna." Tako je tolažil Roche inšpektorja Gilmar-tina. "Ne morem priti do nikakega zaključka. Navadno pride na desetorice ljudi, da identificira mrtveca, a v tem slučaju nismo mogli najti žive duše, ki bi umorjenca vsaj zdaleka poznala." "Bojim se," izjavi nato podkomisar, "da bomo morali stvar pač tako pustiti. Seveda nekomu moramo zadevo poveriti, da nadaljuje s preiskavo, a nikakor pa ne moremo za to uporabljati višjega detektivskega inšpektorja, ki ima pomembnejše stvari na redu. Najbolje bo—Oh, da! Trenutek prosim! Saj ste rimo-katoličan, gospod Gilmartin. kajne?" "Da, gospod," je odvrnil začudeno Gilmartin — svojega začudenja ni mogel- prikriti, "precej vsakdo ve, da sem katoličan.' "Nilcakor nočem biti imperti-nenten, prijatelj," se je smehljaje opravičil Roche. "Saj vem, da ste katoličan in zatrdim vam, da me vaše versko prepričanje ne zanima osebno, četudi bi bili budist." Medtem, ko se je Roche opravičeval, je iskal med listinami na mizi. "Ah, tu je! Vzrok, da sem vas vprašal po tem, je to pismo, ki mi ga je pisal sošolec." Gilmartin je radovedno pogleda. "Tu — preberite ga. Pisec istega je župnik župnije, ki je naznačena v naslovu." "Anglikanska cerkev?" je vprašal Gilmartin, radoveden, kak stik bi imelo pismo z njegovim verskim prepričanjem. "Da," pojasnjuje podkomisar. "župnik pa je jako vrl dečko. Nikak bigot!" Gilmartin je glasno z vedno večjim zanimanjem bral sledeče: župni urad v Alderborough, Hants 12. novembra 192- Dragi prijatelj! Obračam se do Tebe glede nekega svojega prijatelja. Poznaš moje zanimanje za zgodnjo kristijansko arheologijo. V svojih raziskovanjih sem si pridobil znanje največje avtoritete v tem in si-cei1 očeta Bruna Chavasse, opata benediktinskega samostana v Alderborough, ki se nahaja ka-t kor ti je znano, v moji župniji. Priznati moram, da nisem še nikdar občeval s tako širokopo-glednim, učenim in vljudnim predstavnikom katoliške cerkve. Večkrat sem na kosilu v samostanu in ugotovil sem, da se počuti človek med njimi res gost. Ravnokar prihajam od tam. Po obedu pa mi je pripovedoval opat jako Čudno zgodbo. Zapazil sem namreč, da sedi za mizo, manj bratov kakor navadno« Omenil sem to — seveda nekako mimogrede— opatu. Nisem, mogel drugače ,a opazil sem, da sta. se ob teh mojih besedah opat in gvardijan v zadregi spogledala. Vsekakor sem nato o tem molčal. Po obedu pa je opat na • ■ peljal sam pogovor na to ter mi zaupal, da je nekaj bratov-lai-> kov v zadnjem času iz samostana izginilo. Neki brat ni prišel dne 7. novembra k jutranjim i molitvam. Don Chavasse, ki ra-i zume človeške slabosti, je bil - prepričan, da je brat zaspal, 1 kljub mogočnemu zvonu, ki jih . kliče vsako jutro ob štirih (pri- - znavam, da je to nečloveška ura) - k jutranjici. Tudi kasneje ni - brat prišel v molilnico, niti na i delo, niti k zajtrku. Sub-prior, - ki je izvežban zdravnik, se je v prepričanju, da je brat bolan, - podal v njegovo celico. Na svo- - je presenečenje pa je moral ugo- - toviti, da je bila postelja nedo- - taknjena. Sporočil je zadevo - nato opatu,/ki je tekom takoj š- - nje preiskave ugotovil, da ni bil brat Pavel navzočen niti pri ve- 11černih molitvah prejšnjega "dne. Prišli so do zaključka, da je brat Pavel na skrivnem, akorav-no mu ne bi bil nihče branil tega storiti, zapustil samostan, ker se je naveličal. Izgleda pa, da samostanska oblast ni zapazila, ali pa vsaj, da se jim ni zdelo čudno tedaj, da je brat Pavel zapustil samostan v re-dovniški obleki, mesto v svoji civilni, katero je imel v samostanu shranjeno. šele naslednjega dne, ko je izginil zopet drugi brat, v istih okoliščinah, so se začudili, ker tudi ta je odšel v kuti — ali, kakor jo oni nalivajo — tuniki in Akapulirji. Vendar pa — kakor mi zatrjuje opat — se je že dogodilo prej, da so bratje-laiki drug drugega nagovorili, da zapuste samostan — kar je tudi umevno, ker so tile navadili delavci in tudi večinoma brez izobrazbe. fi Sedaj pa'postaja zadev?i bolj resna. t Preteklo noč kta namreč izganiLvzopet^dya )>r;ita-lair ka in opat pd#ri ejsr^i; vmes. Sicer se tolaži z ihožflošt-jo, da so bratje odšli kam —. da uporabim besede tvojega sinu Jimma — "na hruško." Zopet pa se opat. ne upa — vsaj kolikor se meni dozdeva — raziskovati zadeve v tem oziru, ker bi -gotovo nastale neumestne in tu- i di imenu reda jako škodljive j govorice. Vsekakor pa je opat pristal, na moj nasvet seveda. \ da se obrnemo neuradno do Te- 1 be za nasvet. Osebno jako spo- c štujem starčka in bi ti bil zelo hvaležen, če bi mu priskočil na pomoč. Na kak način, seveda, ' ne vem svetovati — vendar mi- i slim, da bi bilo koristno, ko bi Ti poslal kakega svojih zaupnih i ' uradnikov, da se z opatom oseb- < no pogovori — in če imaš med njimi kakega katoličana, me- 1 : nim, da bi bil ta še najbolj pri- ( • praven. Opatija sicer ni bogve < kako bogata, a gotovo so pri- ; pravljeni stroške poravnati, ako ' ne bi bili preveliki. Za vsak • slučaj, pa da'bij imelo biti to zapreka — saj veš sam da imam ) tudi jaz precej denarja. Pričakujem tvoj ega čimprejšnjega . odgovora. Prisrčne pozdrave soprogi in tvojemu sinu ki mi je še dolžan obisk. Tvoj, » J. Brinsley-Seale." i "Nu," je dejal Roche, čim je j Gilmartin končal, "kako bi vam , ugajala ta zadeva?" "Hm," je nekako glasno pre-mišljeval Gilmartin, "zadeva je, jako smešna!" "Menim, da bi bilo pač naj-' 1 bolje, da obiščete opata," je hi-! tel Roche, -"še posebno ker' ste -katoličan. Prepričan sem, da vsaj ta zadevn *ne bo končala zopet. poreko!" V Scotland Yardu so bili namreč prepričani — vsaj tako je skoro vedno bilo v preteklosti, da se vsaka zadeva, ki jo Irec Gilmartin dobi v roke, konča s poroko. Vsled tega so tudi imenovali Gilmartina "Dobrotljivi boterček." Gilmartin Se je dovtipu nasmejal. "Dobro, tedaj?" je nadaljeval Roche. "Kdaj pa lahko odidete?" "Jutri." "Urejeno! Slučaj z waterloo-škega mostu kar izročite — izročite,-— ga že imam: svojemu prijatelju Petersu, Izročite mu vse, kar imate, pa naj' nadaljuje od tam." : ' i, \ f \ . "Nikakor bi n^ biL presenečen, ako se njei^uPposrečf^Rif^j razrešiti," jo hildu čliljnartin jhi-govarjati -s-vo^ega |)rijateljja. 'fPrepričan sem, fda ga podcenjujete." [ "Hm," je zagodrnjal Roche. "Dobro je, da imamo tu dovolj prostora. — če sd vam zdi umestno, obrnite še za pomoč do krajevne policije v • Alderborough — seveda, ako se vam zdi tako neobhodno potrebno. Morebiti je že vsa zadeva rešena." Gilmartin je nato prikimal in vstal, že skoro je prijel za kljuko pri vratih, ko mu roka naenkrat zastane, i "Kaj pa je?" se začudi; Roche. "Pri moji veri!" vzklikne Irec, , "sedaj pa že vem! Spodnje pe-- rilo!" i "O čem pa pravzaprav govo-i rite?" vpraša podkomisar začu-■ deti. Gilmartin se vrne k mizi: "Do tega trenutka se nisem mogel domisliti, kje bi bil videl že prej spodnje perilo, kakršno je imel mrtvec z waterlooškega mostu." "Nu, in .sedaj ste,se domisli-: li?" "Da- V nekem samostanu — in, sicer trapistovskem samostanu," odvrne Gilmartin. "In naj ne bom Irec, ako ni bil umorje-nec kak menih,in sicer kak izmed izginolih .bratov-laikov!" TRETJE POGLAVJE Opat in gvardian Opat Brunoi Chavasse nikakor ni bil tip cerkvenega moža, ka-, koršne si predstavlja moderni i svet v benediktinskih samo^ta-i nih. Vsled svoje rasti — bil je i okoli šest čevljev, — svoje krepke postave, jasnih modrih oči in j velikih obrvi, kratkih sivih las, ! orlovskega nosu in izrazitega borough. Don Chavasse pa je le dvignil svojo roko ter krepko rtisnil Gilmartinovo. Inšpektor se je šele kasneje'spomnil, da bi moral kot) dober katoličan opatu | roko poljubiti. Oba možaka sta si trenutek gledala v oči. Gilmartin se je že po obleki opata prepričal, da nima opraviti z angleškim Benediktincem, čim sta sedla, pa je spregovoril opat z izborili angleščini: "Vidim, da ima moj prijatelj, gospod Brin-j sley-Seale v Scotland Yardu ve-1 lik vpliv, ker so tako prompt.no poslali višjega inšpektorja." Pi' tem je pogledal na »prejemnico, ki j a je držal v rokah. "Gospod župnik je bil p.oSolec mojega predstojnika," je hitel pojasnjevati Gilmartin. "Vsekakor pa, menim, da ne bi,bilo umestno, ko bi poslali kakega nižjega uradnika do vas, prevzvišeni." "Sprejemam poklon," seje nasmehnil opat." Tedaj mislite, da i je slučaj naših bratov, ki so iz* i »rinili, precej resen?"