POSiiIM phhat T pjl®iWL
Leto XII., štev. 80
Upr&vništvo: Ljubljana. Knafljeva ulica 5. — Telefon St 3122, 3123, 3124, 3125. 3126.
inseratni oddelek: Ljubljana, Selen* burgova uL 3. — Tel. 3492 ki2492.
Podružnica Maribor: Aleksandrova cesta St 13. — Telefon St 2455.
Podružnica Celje: Kocenova ulica i§t 2. - Telefon St 190.
Računi pri pošt ček. zavodih: Ljoo« ][ Jana št 11.842 Praha čislo 78 isn Wien št 105 241
Ljnbljana, sreda 8. aprila 1931
Cena t Din
Naročnina znaša mesečno 25.— Din, sa inozemstvo 40.— Din.
Uredništvo: Zfobtjan*: Knafljeva ulica 5. Telefon it 3122 3123 3124 3125 ki 3126. Maribor: Aleksandrova cesta 13. Te*
lefon St 2440 (ponoči 2582). Celje: Kocenova oL 8. Telet «t 190.
Rokopisi se ne vračajo. — Oglasi po tarifo
Vedno nove ovire v pomorskem sporazumevanja
Vznemirjenje v angleškem in ogorčenje v italijanskem tiska - Težavno delo na red akciji rimskega sporazuma
____. .	.	nn , nA	X_ _ -.»uJCi «.<1 aTiT3T1 »t
London, 7. aprila, p. Kriza, ki se je po« javila na konferenci strokovnjakov za do« ločitev končnega besedila pomorskega spo» razuma med Francijo, Italijo in Anglijo, je izzvala veliko vznemirjenje v angleškem tisku.
»Daily Telegraph« piše, da je bil pomor«
ski pakt, sklenjen na konferencah v R-imu in Parizu, sestavljen tako površno, da se še* se sedaj vidi, kako velika je bila nevarnost tega sporazuma za Anglijo.
Glasilo delavske vlade >DaiTy Herald« priznava, da so težkoče, ki so 6e pojavile n a konferenci strokovnjakov, zelo resne. Za« pleteno je zlasti vprašanje tonaže, ker za* hteva Francija za dobo od 1. 1934 do 1936 za zamenjavo starih ladij previsoko tpnažo. Če bi Anglija in Italija pristali na franco* ske zahteve, bi bila francoska mornarica za
80 do 90 tisoč ton v premoči nad italijansko
mornarico.	. . .. ... . .
Rim, 7. aprila, p. Celokupni rtahjanski tisk energično nastopa proti naknadni iz« premembi rimskega pomorskega sporazuma v smislu francoskih zahtev. Listi naglasa« jo, da hi postal ves sporazum brezpredme* ten, če bi se izvršile naknadne izpremembe. Obenem napada fašistični tisk Francijo, češ da hoče sporazum onemogočiti in doseči to« nažo, ki hi pomenila zapostavljanje m pre* ziranje Italije.
Pariz, 7. aprila. AA. Vesti o konferenc«, ki naj bi se vršila v Villefranchu o pomor, skem sporazumu v prisotnosti predsednika Doumerguea, ministra za zunanje zadeve in ministra mornarice, so neosnovane. Odbor za končno redakcijo besedila tega eporazu« ma bo nadaljeval svoje delo 14. t. m. v Lon» donu.
Konkordat med Avstrijo in Vatikanom
Fred pričetkom zaključnih pogajanj - Borba za civilni zakon in konfe s?ona!no šolo
Dunaj, 7. aprila, d. Avstrijsko poslaništvo pri Vatikanu je pred tednom dni sporočilo zveznemu kancelarju, da je Vatikan pristal na pričetek zaključnih pogajanj o zaključitvi konkordata z Avstrijo. Pobudo za posajanja je dal dr. Schober že meseca januarja 1930, ko je kot takratni zvezni kancelar potoval v Rim, da se pogaja z italijansko vlado o zaključitvi prijateljske po-podbe in ko je obenem posetil tudi Vatikan in opozoril papeža na izredne razmere avstrijskih katoličanov.
Po tem posetu so se med Vatikanom in avstrijsko vlado večkrat izmenjala po diplomatskih zastopnikih obojestranska mnenja. Vatikan je pristal na pobudo dunajske vlade, zahteval pa je, naj se v konkordat sprejmejo tudi določbe o šolstvu, kar bi pomenilo, da se mora avstrijska vlada obvezati za osnovanje konfesijonalne šole. Te želje Vatikana so bile za dunajsko vlado zelo neljube ne samo zato, ker se je bala nove agitacije socijalnih demokratov, temveč čudi zato, ker bi bilo nemogoče pridobiti svobodomiselne nemške nacijonalce za konfesijonalno šolo. Zato je skušala obrazložiti Vatikanu, da bi pretirane zahteve na šolskem polju ogražale zaključitev kon-
kordata in da bi Vatikan postopal samo v interesu avstrijskih katoličanov, če bi omejil svoje zahteve na to, kar je dosegljivo.
Izmenjava naziranj je vodila do nadaljnjih pogajanj in sedaj je Vatikan odgovoril na oficijelno noto avstrijske vlade, ki je bila odposlana v Rim pred dvema mesecema. Potek dosedanjih pogajanj med Rimom in Dunajem zbuja v vladnih krogih vtis, da bo Vatikan omogočil zaključitev konkordata z upoštevanjem posebnih političnih struj v Avstriji in da bo postavil samo take zahteve, ki jih bo mogla_ sedanja zvezna vlada sprejeti. Vlada bo že te dni razpravljala o noti Vatikana ter jo bo v najkrajšem času predložila glavnemu odboru, oziroma plenumu Narodnega sveta. Nato bo prišlo tudi do meritorične obravnave konkordata.
Dunaj, 7. aprila. 5. Papeški nuncij na Dunaju je prejel od Vatikana nova navodila za pogajanja o konkordatu med Vatikanom in avstrijsko republiko. Kakor zatrjujejo v dobro informiranih krogih, Je Vatikan popustljiv v vprašanju civilnega zakona, zahteva pa kot protikoncesije konfesijonalne šole. Ali bo na tej podlagi sporazum mogoč, je še dvomljivo.
Priprave na razorožitveno konferenco
Ženeva, 7. aprila. AA. Danes so ob j a« vili odgovor nemškega zunanjega ministra dr. Curtiusa generalnemu ta j niš t\-u Dru* štva narodov, ki je pozvalo države, povab« ljerie na svetovno razorožitveno konferen« co, naj objavijo podatke o svoji oborože« ni sili. Nota omenja, da je svet Društva narodov na januarskem zasedanju pozval generalnega tajnika Društva narodov Sira K ri ca Drummonda. naj prosi vse prizadete države za podrobne podatke o stanju nji« hovih bojnih sil. Nemčija stoji na stali« šču, da bi bila popolna objava stanja obo« rožitve možna edino tedaj, ako bi države tako odgovorile, da bi bilo možno primer« janje bojnih sil. Končno predlaga nemška nota. naj se na prihodnjem majskem za« sedanju Društva narodov da na dnevni red v vprašanje osnutka te vprašalne pole-
Razkol med hitlerjevci
Berlin, 7. aprila, č. Iz narodno sociali« stične stranke izključeni poveljnik Hitler« jevih udarnih čet kapetan Stennes objav« 1 ja v današnjih listih izjavo, da ho vložil zoper Hitlerja in njegove priganjače tožbo zaradi razžaljenja časti, ker so ga imeno« vali v svojem oklicu dezerterja in izdajal* ca. Ljudje, ki nimajo pojma o privatni lastnini, mu ne bodo ničesar očitali, za* ključuje Stennes svojo izjavo.
Volitve v Turčiji
Angora. 7. aprila AA. Volani odbor turške narodne stranke ie na svoii snočni seji odbil 1300 kandidatur vojaških funkcionarjev za prihodnje parlamentarne volitve. Odbor je nadalje sklenil zavrniti kandidature oseb. ki se sklicujejo na usluge, storjene novemu režimu. Pripušoene bodo te kandidature poljedelcev in delavcev, ki dejansko izvršujejo svoj poklic. Te svoje sklepe bo odbor predložil pristojnim činitelj em v stranki v potrdilo.
Vlak povozil avtomobil
Vlareggio, 7. aprila d. V sobotni noči je na nekem prelazu v bližini Montignosa zavozil brzovlak Rim—Turin v neki avtomobil ter ga. vlekel s seboj 500 m daleč. Vseh pet potnikov na avtomobilu, mladih delavcev, je bilo ubitih.
Dvoboj s sekirami
Zagreb, 7. aprila č. Precej tragično je končalo praznično veseljačenje dveh delavcev, Andrija štefančiča iz Celja in Ivana Hubiniča iz Pregrade. Ko sta bila že precej okajena, sta se sprla 'n nato priredila pravcati dvoboj s sekirami. Nihče se ni upal poseči vmes, ker bi jo bil lahko Izkupil. Odnehala sta šele potem, ko sta se oba zvalila vsa okrvavljena na tla. Prepeljali so ju v bolnico, kjer so ugotovili ze!o resne poškodbe.
Revolucija na Madeiri
London, 7. aprila, g. Po zadnjih vesteh iz Funchala, so vojaški uporniki gospodarji otoka Madeire in popolnoma obvladajo položaj. Prevrat je prišel docela nepričakovano. Vladne posle vodi general Diaz, ki je izvedel prevrat brez prelivanja krvi. Cilji vojaškega upora doslej še niso jasni.
Badajoza, 7. aprila, s. Po vesteh z meje bo danes odplulo več portugalskih vojnih ladij s četami in vojnim materijalom v Madeiro.
Atentat na ravnatelja jetnišnice v Brestlitovsku
Varšava, 7. aprila, g. Proti bivšemu po« veljniku vojaške jetnišnice v Brestlitovsku polkovniku Rihaneku je bil od neznanih etorilecv izvršen atentat. Polkovnik je bil od revolversikih strelov težko ranjen. Do« mnevajo, da gre za maščevanje.
Polet »Zeppelina« na Severni tečaj
Friedrichshafen, 7. aprila. AA. Pri po« vratku iz Zedtnjenih držav je dr. Ecke* ner izjavil, da bo »Zeppelin« sodeloval pri ekspediciji podmornice »Nautilus« na Se« verni tečaj. V Ameriki je imel dr. Ecke* ner o tej zadevi daljšo konferenco s si« ram Hubertom Wilkinsom. Podrobnosti o tem ni hotel povedati in je samo omenil, da bo zrakoplov »Zeppelin« po povratku iz Egipta startal za polet na Severni tečaj, kjer bo v stalni zvezi s podmornico »Nau* tiius«.
Otrok zgorel
čačak, 7. aprila, p. V rodbini ugledne« ga čačanskega meščana Gjorgja čanoviča se je pripetila danes dopoldne huda ne« sreča. Otroci so se brez nadzorstva igrali v kuhinji okrog ognjišča. Pri tem je padlo najmlajše dete 2 in pol letni Milan v ogenj. Na krik otrok je prihitela mati, toda bilo je že prepozno. Otrok je bil ves opečen in je v strašnih mukah izdihnil. Mati sama je pri reševanju dobila tako hude opekline, da so jo morali prepeljali v bolnico, kjer se bori s smrtjo.
Samomor slovenskega orožnika v Beogradu
Beograd, 7. aprila p. Na novem pokopališču je snoči izvršil samomor žandar-merijski kaplar Milan Obadič, rodom iz Slovenije. V pismu, ki ga je zapustil, pravi, da gre v smrt zaradi nesrečne ljubezni. Zaljubljen je bil v neko Slovenko v Beogradu, ki pa o njegovi ljubezni ni hotela nič slišati. Ustrelil se je v usta in je med prevozom v bolnico izdihnil.
Velikonočne jrustififcactje v Rusiji
Moskva, 7. aprila AA. V Rjazanu je bilo za katoliško Veliko noč ustreljenih 6 železniških uradnikov. Bili so obtoženi zaradi sabotaže In« obsojeni na smrt.
ANGUJA HOČE POSREDOVATI
Briand, Curtius in Bruning povabljeni v London - Briand odklonil,
Nemca prideta
London, 7. aprila, d. Londonska vlada je povabila nemškega državnega državnega kancelarja dr. BriLninga in nemškega zunanjega minstra dr. Curtiusa, naj prideta v aprilu v London na zaseben prijateljski poset. Nemška vlada je v načelu pristala na povabilo, vendar pa bosta dr. Bruning in dr. Curtius potovala v London šele meseca maja zaradi velike zaposlenosti v aprilu. Angleška vlada je izrazila upanje, da se bo sestanka udeležil tudi francoski minister Briand. Sestanek naj bi bH v Chequersu, kjer so se že svoječasno sestali nemški državniki z angleškimi.
Berlin, 7. aprila, s. Kakor se govori, se bo vršil sestanek angleških in nemških državnikov v Cherquersu od 2. do 4. maja.
Berlin, 7. aprila, s. Povabilo angleške vlade nemškemu državnemu kancelarju in zunanjemu ministru na sestanek v Chequersu predstavlja prvovrstni politični dogodek, Splošno se izraža mnenje, da je povod za to povabilo bila bližnja razorožitvena konferenca. Listi pozdravljajo korak angleške vlade kot izraz prijateljskih sosednih odnošajev med Anglijo in Nemčijo.
Berlin, 7. aprila, s. Angleški poslanik v Berlinu sir Horace Humbold je v velikonočnih praznikih obiskal Prago. V tem potovanju vidijo posredovalni poizkus angleške vlade v sporu zaradi nemško-avstrijske carinske unije. Danes se je govorilo, da je bil povabljen tudi dr. Beneš, naj se udeleži sestanka
angleške vlade z nemškim državnim kancelanem in nemškim zunanjim ministrom.
Pariz, 7. aprila. AA. Časopisje je zelo nezadovoljno z angl. povabilom Bruningu in Curtiusu, naj posetita Che-quers. Listi desnice pravijo, da hoče Macdonald vsiliti Anglijo svetu za razsodnika. Poročajo, da je bil povabljen tudi francoski zunanji minister Briand, ki pa je povabilo odklonil. Nekateri listi menijo, da hoče Anglija pridobiti Nemčijo za to, da bi postal predsednik svetovne razorožitvene konference Macdonald in da bi konferenca zborovala v Londonu. »Daily Herald« objavlja uvodnik, kjer to izrecno zahteva in tako potrjuje gornje mnenje.
»Le Matin« prinaša vest, da se je imel vršiti v Niči važen razgovor o ita-lijansko-francoskih pomorskih zadevah, ki bi se ga udeležili tudi angleški pomorski strokovnjaki, pozneje pa so ta načrt iz Taznih ozirov opustili. Razgovorov bi se med drugim udeležili Briand, Doumergue in italijanski zunanji minister Grandi.
Pariz, 7. aprila, s. »L'Oeuvre« javlja«, da je Briand zaradi zasedanja evropskega študijskega komiteja, ki se prične 15. maja, in zasedanja Društva narodov odklonil povabilo angleške vlade, naj bi skupno z Briiningom in Curtiusom prišel v začetku majja v London. List zatrjuje, da je Briand odklonil to povabilo samo zato, ker ne smatra sestanka z
nemškima ministroma tik pred ženevskim razgovorom o nemško-avstrijski carinski uniji za oportunega. Od angleške vlade ni bilo ravno zelo primerno, da je tako toplo in prisrčno povabila voditelje vlade, pri kateri so se šele nedavno morali izvršiti diplomatični koraki in ki je v Evropi povzročila izredno krizo zaupanja. Povabilo v London bo le še ojačilo odpor Francije proti Nemčiji glede na carinsko unijo.
Tudi »Journal« m »Echo de Pariš« izražata močne pomisleke zaradi poseta nemških ministrov v Londonu, od katerega pričakujejo Nemci omiljenje angleškega odpora proti carinski uniji.
»Echo de Piaris« doznava, da je zn-nanji minister Briand izrazil svoje obžalovanje, ker se ne more udeležiti londonskega sestanka Hendersona z nemškim kancelarjem ter zunanjim ministrom. »Journal« pravi, da je datum londonskega sestanka preblizu volitvi francoskega predsednika.
Milan, 7. aprila, s. Mussofinijev organ »Popok) d'Italia« objavlja danes člamek poslanca Polverellija o nemško-avstrijskem carinskem dogovoru. Pol-verelli izraža svoje zadovoljstvo o tem, da je s to carinsko unijo dobil načrt razširitve Male antante na Avstrijo, Madžarsko in Bolgarijo smrtni udarec. Italija je zahtevala pojasnila o značaju tega dogovora, kar opravičuje pomen trgovinskih ipogodb in trgovinskega pro meta Italije z Avstrijo in Nemčijo.
Pred volitvami na Bolgarskem
Možnost posebne volilne vlade — Konsuttacije pri kralju — Sobranje
bo razpuščeno 18. t. m.
Sofija, 7. aprila, d. V nedeljo opoldne
je kralj Boris posetil malo obolelega pred« sednika vlade Ljapčeva v njegovem stano« vanju in ostal pp: nj^m skoro dve Tiri. Ta« koj nato je Ljapčev pozval k sebi Canko« va, Burova in Molova ter predsednika So« branja, Najdenova. s katerimi je konfe« riral več ur. Lisrt »Sila« poroča, da je b;lo na tem sestanku sklenjeno, naj se zaseda, nje Sobranja podaljša do 18. aprila, da bi se mogel načrt novega volilnega zakona podrobno proučiti. V opozicijskih krogih trdijo, da je kralj Boris naročil predsed« miku vlade Ljapčevu, naj čimprej najde iz« hod iz težavnega političnega položaja, ker bi bilo nevarno izvaijati volitve v sedanjem političnem razpoloženju, ki je zelo napeto.
List »Sofija« pravi, da bo ministrski predsednik podal ostavko vlade še pred
razpustom So/branja, ker hoSe kroni da«
možnost izvršiti ustavne funkcij«. Posku* šala naj bi se sestaviti začasna vlada, ki bi izvedla neodvisne volitve. Govori ee, da bo ta naioga poverjena Malinovu.
Sofija, 7. aprila. A A. Na ▼fierajSnjl seji
Sobranja je posegel v debato o volilni re« formi sam predsednik vlade L^japSev, ki je imel pri tej priliki daljši govor o notranje* političnem položaju na Bolgarskem. Med drugim je dejal, da bodo imeli voditelji opozicijskih strank še pred volitvami pri* liko obrazložiti svoje stališče kroni.
Po odmoru je Sobranje razpravljalo » interpelaciji opozicijskih strank o volilnih nasiljih. Prvi je utemeljeval interpelacijo poljedelski poslanec Georgije Markov. Za* sedanje Sobranja bo trajalo do 18. aprila.
Rumunska vladna kriza
Po želji kralja Karola naj bi Titulescu sestavil velik® koncentracijsko
vlado
Bukarešta, 7. aprila d. Rumunski poslanik v Londonu Titulescu, ki je sprejel mandat za sestavo nove ruumunske vlade, bo dospel v Bukarešto jutri ter bo takoj pričel razgovore z voditelji posameznih strank za sestavo narodne koncentracijske vlade. Njegov uspeh bo predvsem odvisen od stališča bivšega ministrskega predsednika in voditelja narodne stranke Maniua. Ako ne bo došlo do sestave koncentracijske vlade, bo kržkone sestavljena koalicijska vlada brez narodne kmečke stranke, v katero bodo vstopile vplivne politične osebnosti V tem primeru je mogoče, da bosta dobila mandat za sestavo take vlade general Presan ali pa prof. Jorga.
Bukarešta. 7. aprila d. »Diminiata« poudarja, da ie Titulescu dobil mandat, preden so bili konzultirani dosedanji predsednik vlade, predsednika parlamenta in senata teT voditelji strank, s čimer se je prezrla stara parlamentarna in ustavna tradicija* Nekateri politični krogi vidijo v tem dejstvu težkoče za parlament, ki ne more sodelovati nri reševanju krize. Po pisanju listov politične stranke različno presojajo mandat Titulesca za sestavo nove vlade. Kakor trdijo, narodna kmečka stranka m složna rlede na vprašanje osnovanja koncentracijske vlade, tako sta Milialake m Mironescu pristaša koncentracije, dočim je Maniu proti niej. Liberalci so zopet, kakor trdijo listi, za strankarsko vlado, vendar pa so pripravljeni pogajati se tudi na podlagi koncentracije Averescu zahteva vlado zase. dočim manjše skupine, kakor n. pr. liberalni disidenti in pristaši dr. Lupa. pristajajo na koncentracijo in vlado uglednih osebnosti.	, „	,	,
Siplošno smatrajo, da bo Titulescu nale-letel na težkoče pri pogajanjih za sestavo koncentracijske vlade. Zato bo skušal sestaviti vlado političnih osebnosti, v katero bi vstopili posamezniki iz vseh političnih strank. To bi bržkone dovedlo do morebitnega razkola v strankah in do osnovanja fiove politične skupine, ki bi sama zase šla v volitve.	, . .
Berlin, 7. aprila č. Rumunski finančni nu. nister Ponoviči. ki se mudi v Berlinu, ie v razgovoru z novinarji izjavil, da bo Titulescu po njegovem mnenju brez težikoč sestavi vlado Široke narodne koncentracije. Talki koncentraciji se ne upira nobena stranka, ker si vse žele reda in konsolidacije.
Bukarešta. 7. aprila, g. Polagoma se vidi, da se liberalci kakor tudi narodni zaranisti
zbližujejo. Danes so se vršili rami privatni in poluradni razgovori. Splošno se pričakuje prihod Titulesca, ker se pred njegovim prihodom ne mor« razjasniti položaj. Ministr. dredsednik Mironescu je imel danes razgovor s kraljem, pri katerem sta razpravljala le o tehničnih podrobnostih vladne krize.
Pariz, 7. aprila č. Sinoči ie prispel semkaj rumunski poslanik v Londonu Titulescu Na kolodvoru je imel kratek sestanek s šefom Briandovega kabineta, nakar je nadalieval z orijent-ekspresom potovanje v Bukarešto. V tukajšnjih krogih zatrjuje-io da ga v Miilanu pričakuje bivši rumunski trgovinski minister Madgearu. s katerim bo imel v zvezi s krizo med vožnjo važno konferenco.
Taksiranje pritožb v zavarovalnem postopanju
Beograd, 7. aprila AA Povodom vprašani, kako naj se taksirajo pritožbe proti sklepom prvostopnih sodišč o odobrenih sredstvih zavarovanja ter pritožbe na višja sodišča proti sklepom, napravljenim na osnovi zahtev na podlagi istega akta pri izvršitvi več vrst zavarovanj (prepoved, zaznamba), je oddelek za davke ministrstva financ na osnovi 61. 43 zakona o taksah izdal sledeče pojasnilo: Vse pritožbe proti sklepom v predmetih zavarovanj se morajo taksirati po predpisih T. št. 176 taksne tarife in na podlagi višine vsote zahtevanega zavarovanja. Ce gre za pravice, ki niso ocenjene kot pravice prepovedi odtujitve imetja, zavarovanja pravic služnosti in njim enakih pravic, se plača taksa po točki 2 T. št. 176 taksne tarife. Če je napravljena tožba proti sklepom, s katerimi je odobrenih več vrst zavarovanj se plača samo era taksa. Pred razglasitvijo tega pojasnila smejo sodišča preko člena 15. zakona o taksah zahtevati pJačilo samo rednih taks v primerih pritožb z manjšimi taksami, po razglasitvi tega pojasnila pa morajo rostopati v smislu čl. 15 zakona o taksah v primerih, kjer so bile plačane manjše takse.
Odlikovanje
Beograd, 7. aprila AA. Z ukazom Nj. Vel. kralja je odlikovan z redom sv. Save m. stopnje svetnik češkoslovaških državnih železnic Jan Fospišil.
Ljubljanske gimnazijke v Pragi
Praga, 7. aprila, h. V ponedeljek je prispelo r Prago pod vodstvom štirih profesorjev ln profesoric JI gojeni ljubljanske ženske reaflne gimnazije. Na kolodvoru so jih pozdravili zastopniki JCL, zastopnice u&mženja slovanskih žena in arbi turi jen-tinje pražke ženske gimnazije Kraenohor-aka. V ponedeljek hi danes so sa Ljubljančanke ogledale mesto, med njimi tudi Tyr-šev dom, iki ga jim je razkazal namestnik načelnika COS Vincenc Stepanek. Nocoj jim je n druženje slovanskih žen priredilo t vinohradskem Narodne m domu čajanko. —« (Glej tudi poročilo na 3. strani.)
Izvolitev prvega evangeljskega škofa
Beograd, 7. aprila. S. Danes se je sestala v ministrstvu pravde volilna komisija, ki je pregledala glasovnice evangeljskih cerkvenih občin in ugotovila rezultat volitev prve-Ta škofa nemške evangeljske cerkve v Jugoslaviji ter posvetnega predsednika evangeljskih cerkvenih občin. Soglasno je bil izvoljen za škofa dosedanji škofijski administrator v Zagrebu dr. Filip Popp. Za prosvetnega predsednika je prav tako soglasno izvoljen državni pravdnik v VeJ. Rt-kindi dr. Vilim Roth. Izvolitev škofa, ki se voli dosmrtno, mora potrditi kralj, prosvetnega predsednika pa potrdi za dobo 12 let minister pravde.
Enotna akcija gospodarskih zbornic glede socialnega zavarovanja
Beograd, 7. aprila. AA. Ministrstvo za socialno politiko in narodno zdravje je predložilo gopodarskim zbornicam finanč* no pojasnilo k novemu zakonu o social« nem zavarovanju. Opombe k temu pojas* nihi in k novemu socialnemu zakonu naj bi zbornice sestavile v najkrajšem času in jih izročile ministrstvu za socialno politi* ko in narodno zdravje do 15. t. m.
V zvezi s sklepom gospodarskih zbor« nic, da bodo v vprašanju revizije social* nc zakonodaje nastopile skupno, je bila ▼ obrtniški zbornici v Beogradu konferenca, na kateri je bilo sklenjeno: 1. da se se« stava referata oziroma opomb poveri za* stopniku zagrebške zbornice v Beogradu; 2. da se poročilo ozir. opombe sporoče pravočasno vsem zbornicam; 3. da bo 15. t. m. ob 10. dopoldne v dvorani obrtni« ške zbornice v Beogradu konferenca za* stopnikov gospodarskih zbornic zaradi skupnega koraka zbornic pri ministrstvu za socialno politiko in narodno zdravje; 4. naj gospodarske zbornice tudi pri drugih prilikah v tem vprašanju nastopajo skup*
no.
Prodaja domačega žganja podleži trošarini
Beograd, 7. aprila AA. Davčni oddelek finančnega ministrstva je poslal davčnim upravam okrožnico, v kateri naglaša, da se množe primeri, da pridelovalci žganja iz lastnih sirovin in na lastnih zemljiščih prodajajo žganje brez prijave, vsled česar se kupcem ne more predpisati državne trošarine. Ker tudi ti kupci ne prijavljajo žganja, ostane državna trošarina neporavnana. Da zavaruje državne interese, je ministrstvo financ odredilo, da morajo v takih primerih, ko pridelovalci žganja iz lastnih sirovin in na lastnih zemljiščih odtujijo žganje ln tega ne prijavijo ne prodajalec ne kupec, pridelovalci žganja plačati državno trošarino, toda brez kazni.
Gospodarstvo Slovenije
Zanimivi podatki iz najnovejše publikacije Zbornice za TOI — Davčna statistika dravske banovine
Pod naslovom »Gradivo za gospodarsko statistiko v Sloveniji« je Zbornica za TOI pravkar izdala svojo letošnjo gospodarsko publikacijo z bogatim statističnim gradivom, ki dopolnjuje statistike prej izdanih knjig. Kakor prejšnje publikacije, nas tudi ta najnovejša razveseli z zanimivo vsebino. Med drugim vsebuje številke, ki kažejo gibanje v stanju trgovine, obrta in industrije v razdobju od konca leta 1925 dn konca leta 1930. Pod zaglavjem »trgovina« je v alfabetnem redu objavljenih 39 poklicnih strok, ki se prištevajo trgovini. Pod zaglavjem >obrt< je izkazanih 253 proizvajalnih poklicnih strok. Stanje v industriji je za razdobje 1927 do 1930 razkazano za 119 industrijskih strok. Celokupno število trgovinskih obratov je znašalo po teh ukazih ob koncu leta 1925. v celoti 12.425. ob koncu leta 1930. pa znaša skupna številka za ▼s« trgovinske obrate, izkazane v tej statistiki, 12.923.
število vseh statistično zajetih obrtnih obratov je znašalo ob koncu 1. 1925. 26-653, dočim je stanje ob koncu 193«. leta 32.112. Stanje industrije, ki je razkazano za 119 industrijskih strok, pa je znašalo leta 1927. •>sega 507, lani pa 545 obratov.
V	publikaciji iz leta 1929. z naslovom »Gradivo za statistiko trgovine, obrta in industrije v Sloveniji« je bila razvidna razvrstitev trgovine, obrata in industrije po tedanjih davčnih okrajih. V letošnji publikaciji so izkazane številke z istimi poklicnimi in obratnimi nazivi v skupnih številkah, in sicer za trgovino in obrt za vsako posamezno leto od 19*25 do 1930, za industrijo pa za razdobje 1927 do 1930.
Davčna statistika za leto 1929, ki navaja neposredne in posredne davke in razne davščine, je zanimiva, ker je leto 1929 pri četek novega razdobja za direktne davke. Neposrednih davkov je bilo v kraljevini leta 1929 pobranih v celoti 2005.8 milijona dinarjev, v področju finančne direkcije v Beogradu 426.5 milj. Din, v Novem Sadu 429.6 milj. Din, v Zagrebu 261.5 milj. Din, v Ljubljani 212.2 milj. Din, v Osijeku 1689 milj. Din in v Sarajevu 100.4 milj. Din. Za dravsko banovino so izkazani posamezni davki po predpisih, odpisih in po čistem predpisu. Slede podrobni izkazi o zemlja-rini, zgradarini, o davku na poslovni promet, o pridobnini, o rentnini, o družbenem davku ter pregledna tabela o podlagi za odmero samoupravnih doklad.
Pregledna tabela izkazuje vpise, izpre-membe, izbrise, konkurze pri protokolira-nih firmah in zadrugah ter konkurze pri neprotokoliranih tvrdkah v letu 1930. v trgovinskem in zadružnem registru.
V	naslednjem objavljamo pregled za nekatere najvažnejše trgovinske in obrtne obrate in sicer navajamo za izkazane obrate skupno število ob koncu leta 1925 in ob koncu leta 1930
Trgovina
Avtomobili, avt potrebščine,
biciklji Branjarije
Čevlji in fevlj. potreb. Pelikatese _ in jestvine Deželni pridelki Elektrotehn. predmeti Galanterija Knjigarne
Kolonial. in spec. blago
Konfekcijsko blago Les
Manufaktura
Materialno blago (kemikalije,
barve) Mešano blago Mleko in mlečni izdelki Modno blago
Papir in pisalne potrebščine Perutnina
Sadje (domače in južno) Sejmarji Semena
Steklo in porcelan TTsnje Vino Špedicije
Obrt
Od obrtnih strok kažejo največji napredek naslednje (v oklepajih število obratov 1- 1925): avtotaksni obrati 497 (14), fotografi 123 (91), kamnolomi 32 (16), kinema-
1925	1930
25	80
652	661
76	70.
59	170
654	699
14	25
126	loO
BI	41
216	159
38	32
1567	1673
229	213
46	53
2716	3200
141	152
17	24
97	85
234	131
255	236
621	607
44	27
28	31
170	171
423	278
23	28
Novi program csl. narodnih socialistov
Senator Vaclav Klofač o sodelovanja slovanskih narodov in držav
H. — Praga. 5. aprila.
Za velikonočne praznike ie napovedala stranka čsl. narodnih socijalistov svoj občni zbor, ki je vzbudi! veliko pozornost javnosti, saj je narodno socialistična stranka ena izmed najmočnejših v republiki tako po svojih pristaših, kakor po vodilnih osebnostih, med katerimi sta usrledna osobito minister zunanjih zadev dT. Beneš in senator Vaolav KJofač. Od prevrata se ie stranka silno razvila in še vedno pridobiva med ljudstvom, zavoljo svoje krepke pozicije ima samoumevno tudi velik upliv na državne posle in na vodstvo državne politike.
Najaktivnejši vodja stranke in njen veliki ideolog je senator Vaclav KJofač, ki ga pozna ves slovanski svet Klofač je sedaj načeloval tudi ožjemu odboru strankinih voditeljev, ki je pripravil novo redakcijo strankinega programa in jo predložil strankinemu kongresu. Ob tej priliki je g. Klofač sprejel vašega dopisnika ter mu podal par pojasnil o novem strankinem programu.
»Program stranke spreminjamo«, je dejal senator Klofač, »aLi nje temeljna načela bodo ostala pri tem nedotaknjena. Naše stališče je, da nas naša država, za katero smo se toliko borili in zanjo doprinesli toliko žrtev, še vedno potrebuje in nas bo potrebovala vedno. Mi bomo še nadalie stranka malega človeka, stranka širokih čeških in slovaških ljudskih slojev, tedaj onega življa. ki je med vojno sam vstal in razvil prapor svobode, po vojni pa se je z vnemo lotil dela, da z nesebičnim delom okrepi državo in ji zagotovi samostojnost Tudi v bodoče bomo protimarksistična stranka. Marksizem je doživel poraz in mi smo socujalisti zato. ker smo ljudje, ne pa zato. ker se držimo marksističnega katekizma. Iz našega socijalizma nastaja zahteva no pojačenju kulturnega, sooijalnega ln moralnega stanja našega ljudstva. Za to
tograii 59 (16), krovci 95 (18), mehaniki 89
(46), izdelovalci pletenin 344 (65), prevozniki 510 (377), stavbeniki in stavbna podjetja 53 (38), tapetniki 70 (48) in tiskarne 25 (19), šivilje 2444 (1258).
V ostalem je omeniti še podatke sa naslednje stroke ( v oklepajih število obratov 1. 1925): brivci 307 (232), čevljarji 3933 (3300), dimnikarji 106 (93), elektrarne 88 (60), gostilne, restavracije, hoteli 5502 (5491), kamnoseki in kiparji 53 (46), kavarne 111 (88), kleparji 213 (178), ključavničarji 322 (276), kolarji 740 (620), kovači 1638 (1376), krojači 2032 (1710), mesarji 974 (802), mizarji 1943 (1605), mlini 2708 (2422), modistke 91 (74), opekarne 169 (157), izdelovalci perila 40 (32), pleskarji 89 (60), sedlarji 393 (352), sobni slikarji 160 (152), sodarji 266 (235), usnjarji 147 (149), tesarji 282 (270), urarji 129 (H6), zidarski mojstri 265 (250), zobotehniki 72 (4o) žage 1203 (1058).
★
Davčna statistika Slovenije
Iz tabelaričnih pregledov zbornične publikacije »Gradivo za gospodarsko statistiko v Sloveniji« posnemamo naslednje zanimive podatke o davčni statistiki, ki se nanaša na območje dravske banovine (podatki za leto 1925—1929 so posneti iz prejšnjih publikacij). V zadnjih letih je znašalo vplačilo državnih neposrednih davkov v vsej državi in v Sloveniji v milijonih Din:
Vsa država	Slovenija
1925	1899.5	292.6 16.4%
1926	1840.0	221.9 12.1%
1927	1713.0	228,9 13.4%
1928	1774.1	209.0 11.8%
1929	2005.8	212.2 10.5%
1930	2323.4
Kakor je i<z zgornje primerjave razvidno, je bilo leta 1929. (ki je prvo leto popolnega izvajanja novega davčnega zakona) plačanih v Sloveniji le za 3.2 milijona dinarjev več neposrednih davkov, dočim se je v ostalih pokrajinah donos v večji meri dvignil. Izenačenje davčne zakonodaje je torej prineslo tudi Izenačenje obremenitve. Sedanji odstotek deleža Slovenije na skupnem donosu neposrednih davkov odgovarja prilično davčni moči Slovenije in pravilnejši razdelitvi skupnih bremen.
Za leto 1929. je znašal čisti predpis davkov z zamudnimi obrestmi in stroški 256.4 milijona Din (leta 1928 254.8 milijona dinarjev) Od tega predpisa odpade na dolg iz prejšnjega leta 44.6 milijona Din, na zemljarino 39.2, na zgradaa-ino 17.0, na pridobnino 36.7, na rentnino 1.8, na družbeni davek 14.2 in na davek na posl. promet 48.7 in na uslužbenski davek 47.3 milijona dinarjev.
Samoupravne doklade
Samoupravnih doklad na neposredne davke (brez banovinske doklade) je bilo leta 1929. pobranih 46-4 milijona Din (nasproti 35.5 milijona Din v 1. 1928.); od tega odpade na občine 25.7 (23.8), na okrajne zastope 10.2 (2.8), na okrajne blagajne 2.7 (1.6), na zdravstvene okraje 0.85 (0.67) in na okrajne ceste 6.9 (6.5) milijona Din.
Število davkoplačevalcev, znaša za 1. 1929. za zemljarino 312.257 ln za zgradarino 60.388 (kosmata najemnina 134 milijonov Din). Davčno prostost je leta 1929 uživalo 557 hiš s kosmato najemnino 26.3 milijona Din, tako da znaša skupna kosmata najemnina vseh hiš 160.3 milijona Din. Za davek na poslovni promet po knjigi opravljenega prometa je bilo 7277 davkoplačevalcev, za odmerjeni davek na poslovni promet pa 35.797 davkoplačevalcev. Pridobnini je bilo zavezanih 43.074 davkoplačevalcev, rentnini 7400, družbenemu davku pa 286 družb.
Posredni davki
Od taks so najvažnejše takse na kupnine in prodaje, ki jih je bilo pobranih L 1929. nad 22 milijonov Din. Dopolnilna prenosna taksa je dala 2.3 milijona Din, točilna taksa 6 milijonov, državna veselična taksa 2.4 milijona Din, pavšalna taksa na ^gostilniške račune pa 1.5 milijona Din. Državnih trošarin pa je bilo pobranih 42.8 milijona Din.
pojačenje m dosego čim višjega nivoja bomo zastavili vse svoie sile in teh načel ne bomo spremenili. Dali jim bomo le drugo, primernejšo stilistično obliko ter njih besedilo prilagodili zahtevam novega časa.
Predvsem moramo izpremeniti akcijski program stranke. Evropa ni stoječa voda, dogodki se vrste drug za drugim in vsak je pomembnejši. V trinajstih letih naše samostojnosti smo doživeli razne spremembe, razočaranja in iznenadenja. Vsak program zastara, okori ter odreče ravno v položaju, ko bi bilo treba iz njega črpati nedvomne smernice za postopek. Zato se. moramo taktično prilagoditi izpremenjenim razmeram in si zgraditi nov načrt za akcijo prihodnjih štirih ali pet let.
Glavni namen velikonočne skupščine je tedaj ta, da bo ustvarila prvi akcijski program stranke na dosedanjih temeljnih načelih. Naše prireditve se bodo udeležili zastopniki glavnih slovanskih narodov. Posebno me veseli, da bomo lahko v svoji sredi pozdravili Slovence, naše davne bratske zaveznike. Razen Rusov različnih političnih pravcev, bodo zastopani tudi Poljaki, vabljeni pa so tudi francoski radikalni socinalisti. Veliko važnost polagamo na to, da bodo naši skupščini prisostvovali zastopniki slovan. narodov, ki imajo iste nazore in iste poglede na državno in ljudsko politiko. Mi narodni socLjaiisti smo že med svetovno vojno uvajali v prakso načela skupnega slovanskega delovanja. Zbli-žanie z Jugosloveni smo mi izvajali z vsemi močmi in bomo tudi dalje korakali v tem pravcu. Vedno bomo na strani onih, ki delujejo v tem smislu.
Kljub vsem navideznim zaprekam bomo neprestano delovali za zbližanje s Poljaki. 2e 1. 1917. in 1918. sem hodil to pot in sem uspel popolnoma, dasi je bil položaj skoro brezupen. Želim, da bi Cehoslovaki m Poljaki spoznali medsebojno zbližanje obojih in da se mora v to zvezo pritegniti tudi Jugoslavija. Udejstvitev take zveze služi miru vse Evrope, ki ga danes zopet ograža divji nacijonalizem. Taka zveza b! že v kali zadušila vsako nameravano krvavo ali vojno podjetje ter bi že s svojim obstojem samim vršila važno delo za evropski mir.«
Morilec Rudolf Mohorko Izročen sodišču
Pri zaslišanju Je cinično priznal grozni umor Dobajeve rodbine — Na vesti ima že sedem umorov — Včeraj so ga izročili okrožnemu sodišču v Mariboru
mobilu rešilne postaje z osmimi orožniki odpeljal
proti Slivnici.
Tudi predstojnik mestne policije nad-svetnik Keršovan se je z nadzornikom Sosičem in dvema stražnikoma odpeljal v isti smeri. Med tem časom, — bilo je okrog 8. zvečer — pa sta pa-truljirala po cesti iz Rač preko Orehove vasi v Slivnico tudi dva orožnika s postaje v Racah, Hirš in Ramšak. Zvedela sta, da je v Lobnikovi gostilni sumljiv tujec. Ko sta prišla tja, ga že ni bilo več in gostilničarka je izjavila, da je odšel po cesti proti Slivnici. Ko sta prišla do gostilne Falež v Slivnici Ln vstopila v gostilniške prostore, je pravkar hotel tujec oditi iz gostilne. Orožnika sta takoj
spoznala v njem zasledovanega morilca Rudolfa Mohorka,
ga zgrabSa in zvezala. V tem hipu se je tudi že pripeljal mimo orožni ški kape-tan Džemi-džič s svojimi orožniki iz Maribora, ga prevzel in
eskortiral v Maribor. Tam se je še ponoči začelo zasliševanje. Morilec je bil spočetka silno ciničen in
Maribor, 7. aprila.
Od leta 1925, ko sta 2lahtič in Cič na zverinski način umorila v Studencih čevljarja Milka, njegovo ženo in otroka ter plačala potem svoj zločin s smrtjo na vešalih, marib. kriminalni anali ne beležijo podobne tragedije, kakor se je pripetila v noči od velike sobote na veliko nedeljo v hiši marljivega in poštenega posestnika Alojzija Dobaja v Jelovcu, v mali hribovski naselbini na Kozjaku pri Kamnici. Vsa javnost je še vedno pod silnim vtisom neverjetne besitijalnosti, s katero je zločinec pobil s sekiro pet članov Dobajeve rodbine. Namestu vstajenja v življenje je našla nič hudega sluteča Dobajeva družina vstajenje v smrt, kar daje veliki tragediji še posebno obeležje.
O velikonočni tragedij v mJrnem kmečkem domu posestnika Alojzija Dobaja v Jelovcu je obširneje poročalo že ponedeljsko »Jutro«. V noči od velikonočne sobote na velikonočno nedeljo je zločinec, ki je par dni prej iskal pri Dobajevih dela in se seznanil z razmerami v hiši,
s sekiro na bestijalen način umoril
64-letnega Alojzija Dobaja, njegovo sestro, ki mu je pomagala gospodinjiti, 70-letno Kunigundo, njegovi hčerki, 37-letno Alojzijo in 31-ietno Terezijo ter šestletnega rejenčka Rajmunda Gosaka. Zločin, ki je bil izvršen okrog 10. ponoči, je šele proti polnoči odkril sin Ivan, ki je spal v hlevu in je samo zaradi tega ušel gotovi smrti.
Vest o strašnem zločinu, ki se je kakor glušeč disakord zasekal v velikonočno praznično harmonijo, se je z bliskovito naglico razširila po vsej Dravski dolini in v Mariboru ter povsod
izzvala največje ogorčenje
nad zločinom m sočustvovanje z nesrečnimi žrtvami. Kar v trumah so romali ljudje na velikonočno nedeljo k Dobajevi domačiji in z gnusom zapuščali kraj strašnega zločina.
Oblasti so uvedle takoj energično zasledovanje morilca. Sum je že od vsega začetka padel na nekega Rudolfa Mohorko, znanega de-lomržneža, ki ga zasledujejo oblasti že zaradi raznih drugifr zločinov. Sin Ivan je v Mohorko vi sliki takoj spoznal neznanca, ki je par dni poprej
iskal pri njih dela
in tudi pomagal dva dni pri nakladanju jabolk. 2e v ponedeljek zvečeT je bil
morilec v rokah pravice. Aretirali so ga orožniki v Slivnici pri Mariboru. Odvedli so ga takoj v Maribor, kjer so ga še ponoči zaslišali na mariborski orožniški postaji. Prvo vest o aretaciji morilca je objavilo ponedeljsko »Jutro«, ki je bilo v Mariboru in okolici že v prvih dopoldanskih urah popolnoma razprodano. Hitra izsleditev in aretacija morilca je bila ljudem naravnost v zadoščenje in je zelo pomirjevalno vplivala na razburjeno javnost. Vse pa tudi hvali naše vrlo orožništvo, ki je tako vestno izpolnilo svojo težko nalogo.
Vse dopoldne so danes velike
množice ljudstva oblegale poslopje orožniške postaje
v Krekovi ulici v Mariboru, hoteč videti zverino v človeški podobi in tudi pred palačo okrožnega sodišča se je neprestano zbiralo ljudstvo, čakajoč nestrpno, kdaj se bodo za zločincem zaprla vrata jetnišnice. Na tisoče in tisoče ljudi iz vse dravske doline je v nedeljo in ponedeljek romalo na kraj strašnega zločina. Vsa široka okolica, ki je poznala rodbino Dobaja, sočustvuje s tragično usodo petih nedolžnih, pridnih in delovnih ljudi.
Nesrečne žrtve groznega zločina
so v ponedeljek prepeljali v mrtvašnico pokopališča v Kamnici. V štirih belih in eni črni krsti so ležala razmesarjena trupla, zastrta z mrtvaškim prtom in pokrita s cvetjem. Davi ob pol 10. so položili vseh pet žrtev ob veliki udeležbi naToda od blizu in daleč v Kamnici k večnemu počitku v skupni grob.	_
Aretacija vlomilca se Je izvršila v ponedeljek zvečer na precej dramatičen način. Mohorko je noč po umoru prebil v bližnjih gozdovih, po katerih se je potikal tudi še na velikonočno nedeljo, nato pa je krenil proti Mariboru. Varnostne oblasti, orožniki in policija, so že med tem zvedeli, da se je
po Pobrežju klatil somi J v neznanec
in krenil od tam proti jugu. O tem so bile obveščene takoj vse orožniške postaje na tej progi. Proti večeru se je orožniški kapetan Džemidžič na avto-
ni kazal ni d najmanjše deprenriranosti
ali kesanja. Na njegovem suknjiču in na hlačah so
se še poznali krvavi sledovi. Morilec ni imel prilike, da bi jih odstranil. Dasi spočetka ni hotel priznati niti svojega imena, pa je kmalu pod silo teže jasnih dokazov klonil in
končno priznal svoj strašni zločin. Zasliševanje je vodil ves čas orožniški kapetan g. Džemidžič, ki je znal zelo spretno zvabiti od morilca priznanje za priznanjem. Mohorko se je zagovarjal, da ni sam izvršil groznega dejanja, temveč je
Imel še sokrivca. Sam da je umoril le tri, njegov tovariš pa dva člana Dobajeve rodbine, kar pa je najbrže
vse Iz trte zvito in ima samo namen zavlačevati preiskavo. Mohorko je ukradel, kakor sam pravi, v 'Dobajevi hiši 4.400 Din v gotovini, pri njem pa so našli samo še 1500 Din. Ves ostali denar je potrošil na velikonočno nedeljo in ponedeljek po raznih gostilnah, kjer je plačeval tudi drugim. Pri Dobajevih je ukradel tudi dve srajci in tri pare čevljev, ki jih je potem nekomu kavalirsko poklonil. Noč po aretaciji je
prespal čisto mirno,
davi pa se je zasliševanje pričelo znova in je trajalo do 3. popoldne. V teku dopoldneva so ga peljali tudi na policijo, kjer so ga daktiloskopiraii.
Dosedanja preiskava je dognala, da ima Mohorko
na vesti že sedem človeških žrtev. Tako je sodeloval pri umoru kmeta Kanclerja na Sobru pri Kamnici, soudeležen pa je bil tudi pri svoiečasnem roparskem napadu pri Dev. Mariji v Puščavi ki je bil najbrže udeležen tudi pri umoru iinančnega organa Resnika.
Rudolf Mohorko je bil rojen 1. 1902 v Mariboru kot nezakonski sin, pristojen pa je v Hajdino pri Ptuju. Je srednje velik in krepak človek ter ne kaže nobenih znakov degeneriranosti. Oblastem je bil že več let znan kot velik delomrznež brez stalnega poklica. Drugače pa je vseskozi pameten mladenič, kar dokazuje najbolj dejstvo, da se je znal oeli dve leti spretno izogibati zasledovalcem. Mohorko je
tudi vojaški ubežnik.
Po Kanclerjevem umoru pred dvema letoma se je umaknil za nekaj časa v Avstrijo, prišel pa je kmalu zopet v Jugoslavijo, se pojavljal zdaj tu, zdaj tam in potem zopet izginil brez sledu. Orožniki so pač vedeli, da se skriva nekje ob državni meji, vendar ga pa kljub vestnemu poizvedovanju niso mogli izslediti. Kako
zverinsko brezčuten hi hladnokrven je, dokazuje pač najbolje dejstvo, da se
Filmska opereta.	Pride!
»Gospodična tajnica«
je najboljSa sodobna veseloigra; o tem se boste prepričali, ko se boste
nasmejali do solz Pride! ▼ ELITNEM KINU MATICI
je po strašnem pokolju Dobajeve družine vsedel k mizi, na kateri so bile naložene velikonočne potice, jih narezal, pojedel iz njih velik del meče, ostanek pa zmetal na svoje žrtve in se potem cinično odstranil.
Vse žrtve imajo po 4 do 8 smrtno
nevarnih, 4 do 5 cm globokih in precej širokih ran na glavi in vratu. Nekatere žrtve imajo glave tako razmesarjene, da jih je komaj mogoče spoznati.
Točno ob 3. popoldne so morilca privedli močno uklenjenega iz poslopja orožniške postaje v Krekovi ulici. Deset orožnikov z nasajenimi bajoneti ga je obstopilo. nakar so ga ob veliki pozornosti občinstva, ki je dajalo ponovno duška svojemu ogorčenju.
Izročili okrožnemu sodišča.
Ob 3.30 popoldne so se zaprla za morilcem vrata sodne jetnišnice, kjer bo prejel zasluženo kazen.
Na slabi poti
Ljubljanski trgovec nam piše:
Zaradi svojih poslov ne pridem mnogo v stike s svojimi stanovskimi tovariši. lz« jema je bila preko praznikov, ko sem se sešel z mansikJterim svojih znancev m pri« jateljev. Razgovarjali smo se predvsem p našem občinskem gospodarstvu m mogel sem ugotoviti, da smo se strinjali vsi v em sodbi: da je naše občinsko gospodarstvo smotreno in dobro in da smo z njim lahiK-P zadovoljni. Osobito smo poudarjali svojo radost nad tem, da se je posrečiic epravnti v tir regulacijo Ljubljanice m pridobiti iz k al dnninsk ega fonda za carinarnico _ m tlakpvamje cest nad 23 milijonov dinarjev. Pri tem smo bili tudi soglasnega mnemja, da je Zveza industrijcev oziroma tistuki nastopa v njenem imenu, na slabi poti. Njena trditev, da je proračun Mestne obone previsok, ker pride v njem do izraza omeaje« nih, Ljubljani tako rekoč podarjenih 23 mul* jonov, je proTačunana samo za slabo inior« mirane lioidi. Kdpr je količkaj zasledoval poročila o občinskem proračunu, se imi ta* ko postopanje gabi. Omenil bi lahko §e nekatere druge smešne očitke, vendar ni t* namen mojega dopisa.
Vzrok, zakaj sem se namestil napisati to vrste, je tale: Kot trgovec s«n seveda todi prizadet z občinsko trošarino. Vdal sem »e. kp je bila vpeljana, v božjo voljo, vedoč, da mora mestna uprava na ta ali oni način priti do denarja, ki se končno itak uporabi v našo skupno korist. Ker se mi je pa zd<* lo, da sem v razmerju z drugimi težje pri« zadet, sem se obrnil do ravnatelja dohoda r« stvenega urada in potem do g. župana oseb* no. Moram reči, da sem bil sprejet skrajno ljubeznivo rn da se mi je obljubilo iti na roko. V resnici je finančni odsek na županov predlog tozadevno postavko znižil, kakor je to storil tudi pri različnih drugih postavkah vsled raznih drugih utemeljenih intervencij.
Kakor »em sHSal znaSa to znižanje v ee» loti približno en četrt nuiftjona na mesec. Ta vs.ota bo direktno prihranjena nam tr« govcem. V našem interesu je tedaj, da bi bil obč5;»ski proračun potrjen čimprej in da bi s tem stopila v veljavo nova trošarin« ska tarifa.
Ce Zveza industrijcev s svojo akcijo pro« tfi občinskemu proračunu tudi ne bo uspela, pa bo vsaj v stanju z-avleči potrditev pro« računa. Mi trgovci bomo vsled tega vsak dan prikrajšani na svojem zaslužku. Vedeli bomo, da se bomo morali zahvaliti za ia dar tistemu, ki je lansko leto dosegel zvišanje doklad na direktne davke od 40 odst na 60 odst., ker je onemogočil akcijo občinske« ga sveta za diferencijacrijp doklad. Če mo« ramo sedaj plačevati 20 odst. več doklad, vemo natančno, da to ni krivda občinskega sveta, ampak nekoga drugega!
Gospodje od Zveze industriijcev si s ta« faim delom simpatij ne- bodo pridobili.
Trgovec,
Tramvajski vozovi za Ljubljano gotovi
Brod na Savi, 7. aprila, p. Tukajšnja tvornica vagonov je dogotovila 10 novih vozov za ljubljansko cestno električno železnico. Vozovi so izdelani zelo solidno in so najmoderneje opremljeni. Izkoristila so se pri zgradbi teh vozov vsa najnovej« ša izkustva. Vsa struktura vozov je iz že» leza in jekla, notranja ureditev pa je na« ravnost razkošna, tako da bo imela Ljubljana najlepši tramvaj v naši državi. No« ve vozove bodo v kratkem odpremiK v Ljubljano.
Nagla smrt v gostilni
Ljubljana, 7. aprila.
Miroslav Pajk, brezposelni knjigovez brez stalnega bivališča, je nocoj okrog 18. stopil v gostilno pri Bobenčku na Sv. Pe« tra cesti. Ko je okrogle pol ure sedel v gostilni, mu je nenadoma pozlilo in se je zgrudil. Rešitve zanj ni bilo več. Zadela ga je kap in je izdihnil, preden so ga uteg« nili prepeljati v bolnico. Truplo so odpra« vili v mrtvašnico. Pokojnik je bil star 45 let in že precej časa brez posla in zaslužka.
romska opereta.	Pride!
»Gospodična tajnica«
je najboljša sodobna veseloigra; o tem se boste prepričali, ko se boste
nasmejali do solz Pride! v ELITNEM KINU MATICI
Vremenska napoved
Zagrebška vremenska napoved sa danee:
Pretežno oblačno, zmerno toplo, nestalno vreme. —
Dunajska vremenska napoved ia sredo:
Precej jasno, najprej nekoliko hladno, kasneje se bo temperatura dvignila.
žrebanje drž. razr. loterije
Dne 4. aprila 1931 so bili izžrebani naslednji dobitki:
Din 6.000.— srečka it 86.980,
Din I.OOO.— srečke St. 58.166, 57-375, 67,587,
Din 500^- so zadele srečke »tev.: 1.871, 1.873, 9.748, 13.863, 16.058, 17.920, 17.943, 17 959 27.701, 29.248, 33.771, 36.654, 37.729, 37.735, 38.157, 38.159, 39.555, 46.628, 47440' 47.486, 48.329, 48.336, 48.369, 48.399, 57.311, 58.871, 59.547, 66.401, 66.409, 66.419,' 66.445, 67.540, 68.716, 68.739, 69.476, 73.994, 75.105, 75.169, 75.179, 76.649, 77.267, 78.070, 84.182, 87.291, 87.920, 89.125, 89.151, 96.612, 96.631, 98.145, 98.150, 98.166, 98.952.
75.179, 75.191, 96.809,
Zadružna hranilnica r. z. z o. z., Ljubljana, Sv. Petra c. 19
Naši kraji in ljudje
Sprememba v vodstvu ljubljanske policije
Ze v velikonočni Številki smo na kratko poročali o važnih, spremembah na vodilnih policijskih mestih v Sloveniji. Dosedanji upravnik ljubljanske policije g. dr. Al. Guštin je napredoval za banskega inšpektorja, na njegovo mesto pa je imenovan dosedanji predstojnik mariborske policije g. Vekoslav Kerševan; v Maribor pride za policijskega šefa g. Ivo Zetkovič, ki je služboval doslej pri policijski upravi v Zagrebu.
Dr. Alojzij Guštin
% g. dr. Guštinom zapušča »rdečo hSoc
tta Bleiweisovi cesti odličen uradnik ln ief, ki je dolga leta, in to v najbolj kritičnih časih, načeloval ljubljanski policiji. Njegovo naporno in odgovorno delo je bilo za širšo javnost mnogokrat neopaženo in ga zna oceniti in pravilno ceniti le, kdor podrobneje pozna prevažni in kočljivi delokrog policije in silno odgovornost, ki je z njim združena. In vendar si je sedanji banski inšpektor dr. Guštin znal kot upravnik ljubljanske policije pridobiti splošen ugled in velike simpatije med vsemi, ki ga poznajo. Zahvaliti za to se ima ne samo svoji odlični strokovni usposobljenosti ter svoji vsestranski korektnosti in objektivnosti, temveč tudi svoji osebni koncilijant-aosti in ljubeznivosti, ki sta ga tudi kot visokega uradnika vedno odlikovali v njegovem službenem ln privatnem občevanju.
Dr. Alojzij Guštin je bil rojen v Trstu i 1878. Gimnazijo je dovršil v Trstu, univerzo pa v Gradcu. Po doseženem doktoratu je bil nekaj časa v finančni službi, kmalu pa je prestopil k policiji in služboval najprej v Trstu, 1. 1911. pa je bil imenovan za policijskega direktorja v Zadru, kjer je ostal do prevrata. Ko so Zadar okupirali Italijani, je bil dr. Guštin poklican v Ljubljano in poverjen z vodstvom ljubljanske policije. V Trstu in Zadru, posebno med vojno, je dr. Guštin mnogo koristil naši narodni stvari ter preprečil mnogo nesreč in krivic, ki bi se bile zgo-
dile, ako bi na njegovem mestu sedel tuj ali narodno nezaveden funkcionar.
K napredovanju g. dr. Guštinu iskreno čestitamo in mu želimo tudi v njegovem novem položaju čim več uspeha.
Vekoslav Kerševan
G. Vekoslav Kerševan, novi ljubljanski policijski upravnik, je pred leti že služboval v Ljubljani. Rojen je bil 9. junija 1878 v Trstu, kjer je dovršil gimnazijo. Nato se je posvetil pravnim študijam in položil pravne izpite na univerzi v Gradcu. Takoj po končani univerzi je stopil v službo pri policiji v Trstu in si prav kmalu pridobil -sloves odličnega kriminalista z velikim darom opazovanja in z veliko smisla za kombinacijo. V Trstu je služboval do prevrata; ostal je vedno takten kot človek in ostal tudi vedno zaveden Jugosloven. Takoj po prevratu je prispel v Ljubljano, kjer se je stavil na razpolago Narodni vladi. Pred plebiscitom je služboval na Koroškem, potem pa je bil prideljen ljubljanski policijski direkciji, dokler ni odšel leta
1921. v Maribor kot vodja mariborske policije. Tudi tam si je s svojo vestnostjo in sposobnostjo v službi ter s svojim polnim umevanjem življenja in njegovih velikih in malih skrbi prav kmalu, pridobil velik ugled v vsej javnosti. Veliko pažnjo je posvečal zlasti organizaciji in izpopolnitvi kriminalnega dela policijskega poslovanja in dosegel v tem pogledu mnogo lepih uspehov. Kot veščaka v tem področju so ga često klicali tudi drugam in je kot eden najodličnejših kriminalistov mnogo sodeloval tudi pri sestavi naših novih zakonov.
Odličnemu uradniku želimo tudi na novem, odgovornem mestu policijskega uprav nika v Ljubljani kar največ uspehov in prisrčno dobrodošlico.
Huda avtomobilska nesreča v Kozarjah
Nesrečen po vrat ek slovaškega znanstvenika iz Italije — Poškodbe njegove hčerke in šoferja — Prevoz v ljubljansko bolnico
Ljubljana, 7. aprila
Popoldne se je pripetila na Tržaški cesti v Kozarjah v bližini železniške čuvajnice 646 huda avtomobilska nesreča. Okrog 13.40 se je vračal po Tržaški cesti iz Italije, kamor je bil napravil izlet, univerzitetni profesor dr. Stanko Kostliva iz Bratislave na češkoslovaškem v družbi svoje 25-letne hčerke L u d m i 1 e in šoferja Vaclava T e s a r e. šofer je vozil s precejšnjo brzino in se je v Kozarjah ognil nekemu otroku. Pri tem pa je hotela nesreča, da je avto zavozil tik ob cestni kamen in mu je istočasno počila pneumatika. Voz se je v diru sunkoma zaokrenil in že naslednji hip treščil v bližnje drevo.
Strahoviti sunek je vrgel šoferja Tesani naprej, da se je zaletel z glavo v šipo in dobil hude ureznine. Ludmila Kostlivo-va je padla na levo roko in si nalomila kost. A profesor sam, ki je sedel poleg hčerke, se je pravočasno prijel za steno karoserije in se obdržal na sedežu ter tako ostal nepoškodovan.
Ljudje iz bližnjih hiš, ki so opazili nesrečo, so takoj prihiteli na pomoč in spravili gospodično in ranjenega šoferja na noge. Nekdo je odšel takoj tudi na železniško čuvajnico, odkoder so telefonirali preko glavnega kolodvora po reševalni avto, ki je prepeljal obe žrtvi nesreče v splošno bolnico. Tu je poleg domačih zdravnikov prevzel negovanje poškodovancev tudi dr.
Kostliva sam, ki je zdravnik. Poškodbe obeh ponesrečencev so precej hude in bo potrebno daljše zdravljenje.
Kulturna prireditev škofjeloške garnizije
Škofja Loka, 7. aprila.
Podčastniki škofjeloškega 52. pp. so se predstavili v ponedeljek zvečer z jako le« po uspelo in posrečeno kulturno priredit« vijo, ki ostane vsem posetnikom v pri« jetnem spominu. Prireditev, prva te vrste v mestu, je vzbudila razumljivo zanimanje in kmalu po 20. uri so se pričeli polniti prostori Sokolskega doma z odličnimi predstavniki domačega javnega in društve* nega življenja. Poleg vodje sreske izpo« stave g. Franja Levičnika, škofjeloškega župana Josipa Hafnerja, starešine Sokola br. Franja Dolenca je bil navzoč ves ofi* cirski zbor s komandantom polkovnikom Djordjem Buličem in polkovnikom Vil je« mom Luličem. V poset so prispeli tudi oficirji in podoficirji ljubljanskega babi« ljona. Poseben poudarek je dal prireditvi prihod prvega podstarešine SKJ br. En» gelberta Gangla, ki ga je članstvo ob zvo» kih sokolsike himne živahno aklamiralo.
Uvodno dobrodošlico je izpregovoril naš podstarešina br. Vinko Zahrastnik, nakar
Ekskurzija licejk na češkoslovaško
Ljubljana, 7. aprila.
V nedeljo opoldne so se odpeljale matu« rarutke ženske realne gimnazije na ekskur« rijo po Češkoslovaški. Obiskale bodo Plzen, Prago, Brno, Bratislavo in bodo na povTat* ku en dan tudi na Dunaju, da vidiiio, odkod jjc; svoje čase *regixal kajzer«. i\a jgotovaaj*
ostanejo 8 dni, od teh tri dni v Pragi. Ma« turamtke vodita profesorja dr. Pavel Karlin in dr. Ivan Lah. Vseh skupaj je 34. Na sliki so maturantke pred odhodom brzovlaka. K slovesu jih je prišel pozdravit tudi naš pra« ški poslanik minister dr. Albert Kramer (X)
je br. Gongi v vmeSenetn, pesnižko obl»
kovanem govoru podčrtal silo sokolsko ideje, duh sokolskega bratstva ki enako«
stL
Koncertna točka orkestra Dravske <fiv4»
zije je otvorila spored, nakar je redov NV-kola Trtica občuteno io samozavestno prednašal pesnitev »Moja otadžbinac. Sa« Ijivi igrokaz »Iz ljubavi v smrt« so vojaki podali sila dobro in se je publika prav od srca nasmejala tragikomičnemu zaključku enodcjanke. Deklamacijo Vojislava Biča ml. »Kako umire Dalmatinac« je podal do« bro naštudirano Vujanovič Arsenije. Vi« šek večera pa je biLa živa slika s petjem, po zasnovi kapetan a Save Petroviča. Vsa tegoba Srbje z njenimi zavratnimi sovraž« niki svetovne vojne je bila simbolično pri« kazana do uedinjenja v mogočni Jugosla« viji z zmago naše trobojnice. Pevski zbor vojakov je pel glasno in domorodno, igral« ci so bili povsem na mestu in je slika »Raztrgane verige« upravičeno dosegla najlepši uspeh. Vso pohvalo in priznanje na lepi izvedbi sporeda zasluži podporoč« nik br. Gvozden Bralovič, ki je dan za dnem vztrajno, skrbno in požrtvovalno vežbal fante za izredno prireditev.
Ob zvokih godbe, ki je tudi sicer sode« lovala s koncertnimi točkami, se je razvila v domu prijateljska domačnost. Zaplesali so oficirji z vojaki kolo, med nje so se zvrstili ostali bratje kn sestre kakor ena družina.
Slovo od mladega junaka
Črna, 7. aprila.
V Zagrebu sta pred par dnevi odšla v večnost dva vrla junaka naše vojske, le« talca poručnik Aleksander Rajevič, doma iz Kragujevca, m podnarednik Josip Štru-kelj, rojak iz Črne pri Prevaljah. Truplo poročnika so prepeljali dne 3. t m. na dom njegovih staršev, enako pa je bilo prepeljano na željo matere tudi truplo Jo« sipa Štruklja, 241etnega idealnega mladega viteza zračnih višav, na dom v Črno. Kr« sto je spremljal pokojnikov tovariš Savo Zupančič do Maribora in dalje do Prevafj. kamor je prispel z mrtvim tovarišem v nedeljo zjutraj. Krsta je bila i z vagona odpeljaia z rudniškim vozom in jo je v črni pričakovala ogromna množica doma« činov, ki so Josipa Štruklja vsi imeli radi.
Vedno, kadar se je Jožko mudil na do« pustu, je z navdušenjem pripovedoval zgodbe iz vojaškega življenja m se pomen« koval z rojaki tudi o drobnem življenju in nadlogah, ki teže naše rudarje. Tudi sam je bil sin rudarskih staršev, zato je poznal vse jade domačega prebivalstva.
Okrog Jožkovega groba so se tužoi 7gr» nili domačini, mnogo jih je prišlo tudi iz okolice. V slovo mu je ganljivo spregovo« ril tovariš Savo Zupančič, ki je Jožka ori« s al kot vrlega vojaka in plemenitega mla» deniča. Naj bo Jožku lahak počitek v rod* ni grudi, v katero je moral leči mnoge prezgodaj.
Samo Se danes ob 4. popoldne
(večerne predstave odpadejo zaradi koncerta)
Vam poje naš slavni tenorist
Tino Pattiera
v prekrasni filmski operi
Fra Diavolo
Poleg tega krasen dopolnilni spored, obstoječ iz zvočnega tednika in »Micky« miške-šaloigre!
»Elitni kino Matica"
Telefon 2124.
Smrtna žrtev zimskega športa
Jesenice, 7. aprila Pred tremi tedni se je pri smučanju poškodoval na nogi 12-letni Karel Mikula, sin železničarja na Hrušici. Prizadel si je lahko rano na kolenu, kateri pa ni posvečal dosti pažnje in je še naprej pohajal v šolo. Toda neznatna rana se mu je začela gnojiti, nastopilo je zastrupljenje krvi in je deček po hudem trpljenju na veliki petek umrl.
Na njegovi zadnji poti na velikonočno nedeljo sta ga spremila tudi šolska mladina in sokolska deca, katere marljivi član je bil. Hudo prizadetim staršem iskreno sožalje!
Pri lenivosti črevesja, bolezni jeter in žolča, odebelelosti in protinu, katarju želodca in črevesja, obolenjih danke odpravi naravna »Franz Josefova« grenčica zastajanje v trebušnih organih hitro in brez bolečin. Dolgoletne izkušnje po bolnišnicah uče, da uravna »Franz Josefova« voda izborno delovanje črevesa. »Franz Josefova« grenčica se dobi v vseh lekarnah, drogerijah in špecerijskih trgovinah.
Repertoarji
LJUBLJANSKA DRAMA
Začetek ob 20.
Sreda, 8.: Dom osamljenih žena. Red C. Četrtek, 9.: Življenje je lepo. Red A. Petek, 10.: Zaprto.
LJUBLJANSKA OPERA
Začetek ob 20
Sreda, 8.: Svanda dudak. Red B. Četrtek, 9.: Luiza. Red C. Petek, 10.: Zaprto.
MARIBORSKO GLEDALIŠČE. Začetek ob 20. Sreda, 8.: Učlovečenje. Ab. A. Kuponi. — Zadnjič.
Četrtek. Cirkuška ptefiept AKB*. ~
Grozno prizorišče poboja v Jelovcu
Morilec 25-letni Rudolf Mohorko
SHfee • poboja Dobajere družine v Jelovcu nad Kamilico vzbujajo grozo. Se strafeejSi pa je seveda bil prizor, ko so nesrečne žrtve ie ležale tam, kjer jih je dohitela brezmejna podivjanost morilca Mohorka. Ce se že more stopnjevati tragika te družine, je velika slika najbolj ža-
lostna; predočuje nam 87-letno Dobajevo hčerko Alojzijo, za njo pa leži 6-letnl rejenec Rajmnnd Gosak, a njegovo glavo zakriva okrvavljeni zglavnik. Mala slika pa nam kaže krvavo sekiro, ki so* jo nagli na oknu D oba je ve spalnice. Izčrpno poročilo glej na Z. strani!
Žrtev razdraženega finančnega stražnika
Železniki, 7. aprila.
V	Železnikih se je na velikonočni pone-deljek pripetil pod vplivom alkohola krvav dogodek. V Bogatajevi gostilni se je zbra« la večja družba gozdnih delavcev. Kmalu je prišel v družbo finančni stražnik Anton Kortiš iz Železnikov. Fantje so hoteli iskati dobre volje v virni, začeli pa so se tudi obregati ob finančnega stražnika in ga dražiti. Vsa družba se je zasedela v gostilni pozno v noč in se pomenkovala o dogodkih v teku praznikov. Razgovor je postajal čedalje živahnejši, zlasti pa se je razvnel, ko so načeli vprašanje strelja« nja na velikonočno nedeljo pri procesiji.
V	gostilno je prišel tudi domači orož« nik, ki je pomirjevalno vplival, zlasti te« daj, ko je zaradi streljanja padlo med fi« nancarjem in fanti nekaj ostrih besed. Ma« lo po polnoči se je družba razšla in je de« lavec Čemažar na poti nekoliko zaostal. Naenkrat so fantje začuli oster vzklik, par trenutkov nato pa je Čemažar pritekel za njimi in jim dejal: »Zaklan sem!...« Že naslednji hip se je Čemažar že zgrudil in
Tragičen dogodek v Železnikih
mogel le še izpovedali, da da je napadel
finančni stražnik Anton Kortiš. Vsega okrvavljenega so prenesli tovariši takoj k zdravniku dr. Strnaidu, ki je ugotovil, da ima Čemažar nad 10 cm globoko rano v hrbtu. Zdravnik mu jc rano takoj izpral in obvezal, nakar je nezavestnega prepeljal okrog 2. ponoči s svojim avtom v Ljub« Ijano v bolnico g. Kržišnik.
Zadeva je bila takoj javi Jena orožnikom. ki so že ponoči zaslišali napadalca. Kortiš je zločin sprva tajiL Toda orož« niki so našli pri njem krvav nož im spričo tega dokaza se je moral Kortiš udati. Iz« govarjal se je pa, da je storil to v silo« branu, toda Čemažarjevi prijatelji m do« mačini izpovedujejo drugače. Stražnika Antona Kortiša so orožniki danes ponov« no zasliševali in ga pustili, dokler se tra« gični dogodek popoinoma ne razčisti še v službi.
Čemažarjevo stanje v bolnici je zelo kritično i<n je, ker so menda ranjene tudi ledvice, le malo upanja, da bo okreval
Smrten padec v vodnjak
Zagonetna nesreča pri starinskem vodnjaku na vedro
Ljutomer, 7. aprila.
Na severnem koncu Noršincev so te dni otvorili v hiši Jožka Vavpotiča vinotoč pod vejo, katerega je posetil tudi mizar« ski mojster Janez Bot, ki se je okoli 7. ure zvečer odpravil domov. Na Vavpotičevem dvorišču je star, obzidan studenec še na vedro, kakršni so pri nas že skoro popol« noma izginili Nekateri pravijo, da je bil studenec ob tistem času kakor navadno pokrit, drugi pa trdijo, da je bil odprt in da je vedro viselo vanj. Dejstvo je, da je gospodinja, domača hči, zaslišala pljusk v vodo. Pohitela je k studencu in opazila, da leži Bot z glavo navzdol v studencu. Poklicala je na pomoč goste, ki so ponesrečenca za noge potegnili iz precej plitve« ga studenca. Pri tem jim je močni in tež«
ki ponesrečenec ponovno zdrkni? v globino.
Rešitev pa je prišla itak prepoano, ker je bil Bot že mrtev. Pri padcu se je ne« s rečni k po obrazu močno potolkel in kri mu je tekla iz nosa in ust Kako 9e je nesreča zgodila, bo menda vedno ostalo nejasno. Najbrže se je Botu po vinu za« hotelo vode, katere si je hotel zajeti z vedrom. Sodi se, da je pri tem omahnil v studenec ter padel na vedro s tako silo, da je omedlel in se zalH.
Bot je bil dober mizar in posebno spreten v izdelovanju intarzij. Njegov oče je prišel v naše kraje kot opekamiiški dela« vec in je bil italijanski državljan. Prav tako njegov sin ponesrečenec, ki si je po prevratu pridobil naše državljanstvo.
Iskra iz možnarja uničila dve kmetiji
Katastrofalna posledica
Celje, 7. aprila.
Na velikonočno nedeljo ob 2. popoldne je nastal v vasi Čreškovi pri Novi cerkvi požar, ki je popolnoma uničil dve stanos vanjski hiši in dve gospodarski poslopji, last posestnikov Franca Smrečnika in Ju* rija Gorečana. Rešila se je samo živina, orodje pa je zgorelo.
Na pogorišče so pni prihiteli gasilci iz Nove cerkve pod vodstvom načelnika Tanjška in gasilno društvo iz Gaberja pri Celju. Tudi gasilci iz Celja so hitro do«
velikonočnega streljanja
šli z gasilskim orodjem na pogorišče. Da š& požar ni dalje razširil, so preprečili no« vocerkevski gasilci, ker so prvi na pogori« šču marljivo delovali in požar lokaJizirali.
Oba posestnika sta grozno prizadeta, saj znaša škoda več stotisoč dinarjev, zavaro« vama sta pa samo za 20.000 Dim. Požar je baje nastal zato, ker so tam v bližini iz možnarjev streljal in je iskra švignila v slamnato sreho, ki se je takoj vnela in je katastrofa bila neizbežna.
Velika žaga pri Bledu zgorela
Sumi se, da je zopet na zločinskem
Bled, 7. aprila.
Posestnik g. Valant iz Zasip« je imel četrt ure od Bleda veliko leseno žago na električni pogon. Zaradi lesne krize je de« lo na žagi že več tednov počivalo in so šele pred kratkim zopet začeli obratova« nje. Te dni pa se je okrog 3. ure zjutraj iz neznanega vzroka nenadno pojavil v ža» gi ogenj. Hipno so švigali visoko proti nebu ognjeni jeziki in v teku četrt ure je bila vsa lesena žaga v ognju.
Prestrašeni ljudje, kii so prihiteli od raznih strani na pomoč, so hoteli ogenj pogasiti, toda vse prizadevanje je bilo brez uspeha. Ognjeni element ni prenehal delovati prej, dokler ni žaga zgorela do tal. Ker je žaga k sreči stala na samem, ni bilo nevarnosti, da bi se požar razširil.
Skoda, k znaša okrog 100.000 Din, je le
Spominjajte jse slepih!
poslu zagonetni blejski požigalec
delno krita z zavarovalnino, kar je za go« spoda Valanta hud udarec, posebno še se« daj, ko je pričel gradnjo hotela.
Vzrok požara je še nepojasnjen, sumi se pa, da je pričel zagonetni blejski poži« galec zopet svoje zločinske posle.
r/5
Ob 4n pol 8. in 9. uri
HAROLD LLOYD
v sijajni veseloigri, pri kateri se boste izvrstno zabavali
Junak nad junaki
Premiera!
KINO IDEAL
TRADICIONALNA
DOMAČA VESELICA
(HAUSBALL)
S. K. ILIRIJE se vrši v soboto 11. t. m. ob y2 9. uri zvečer v areni Narodnega doma.
lliMiinč© vesti
♦	Novi šef mariborske policije. Na izpraznjeno mesto upravnika mestne policije v Mariboru je imenovan Ivo Z e t k o v i č, doslej uradnik policijske direkcije v Zagrebu.
♦	Vojaška vest. Absolvent nižje šole in-tendantske akademije Janko Mazi je imenovan za intendantskega podporočnika in prideljen na službovanje upravniku skladi-dišča komande vojne mornarice.
♦	Spremembe v odvetniškem poklicu. Advokatska zbornica v Ljubljani razglaša, tla je bil dr. Ivo Schneditz vpisan v imenik advokatske zbornice s sedežem v Ptuiu. Advokat dr. Josip Sedmak pa se s svojo pisarno iz Murske Sobote preseli v
Skoplje.	. .	, ,
♦	Razpis službe banovinskega cestarja.
Uprava dravske banovine razpisuje službeno mesto banovinskega cestarja na ba-novinski cesti Ormož - Kamenščak - Gor-nja Radgona - Cmurek za progo od km 5.00 do km 11.834. Prosilci za to mesto mora i o izpolni avatj pogoje uredbe o službenih razmerjih državnih cestarjev m ne smejo biti mlajši od 23 in ne stareisi od 30 let. Lastnoročno pisane in s kolkom za 5 Din kolkovane prošnje, opremljene s pravilnimi in zadostno kolkovanimi prilogami (rojstni in krstni list, domovinski last. zadnie šolsko izpričevalo, dokazilo o odslu ženiu kadrovskega roka, zdravniško jz-pričevalo. nravstveno izpričevalo, potrdilo pristoinega oblastva, da niso bili obsojeni zbog kaznivih dejani iz koristoljubja. eventualna dokazila o strokovni usposobljenosti) ie vložiti najkasneje do 25. t m. pn sreskem cestnem odboru v Ptuju.
♦	Uradniški zakon. V začetku prihodnjega-tedna izide v založbi Tiskovna Zadruge v Ljubljani novi uradniški zakon v slovenščini.
♦	50 let dr. Marka Stajnka. Iz Ljutomera nam pišejo: Naš Marko se je na velikonočni ponedeliek srečal z Abrahamom. — Dr. Marko Stajnko se ie rodil dne 6. aprila 1881 v kmečki hiši v Vogrinčevih, v tisti občini ki io pisarniška slovenščina naziva Branoslovci, sicer pa ie v ljudski govorici ohranila starinsko ime Pranožlavci. Študiral je gimnaziio v Mariboru, pravne nauke pa je dovršil v Gradcu. Ko je še odslužil vojake, je deloval najprej v Mariboru, kjer se je poročil z go. Tončko iz ugledne narodne rodbine Jagodičeve. Kot rojak zavednega Murskega polja se je že zgodaj lotil narodnega dela; bil je med prvimi člani maribor. Sokola, medtem ko je bila niegova soproga duša marsikatere narodne prireditve. Se pred vojno ie otvoril v Ljutomeru odvetniško pisarno in se tako vrnil tia v gorice, kamor ga je vedno vleklo pravo prleško srce. S tem je ojačil vrste liutomerskih rodoljubov in posebej Sokola. V prvih letih naše države je bo strani pokojnega prijatelja Jos. Rajha starostoval Sokolu, bil sam njegov starosta in zdaj go vodi liubljen od vseh, že zopet tretje leto. Nai še dolgo vrsto let starostuje naši
sokolsiki družini! .	■ T
♦	Ceneno potovanje na Poljsko. Na-
prošnjo Zavoda za pospeševanje vnanje trgovine je ministrstvo za promet dovolilo polovično vozno ceno na naših državnih železnicah za udeležence pri priredbah Poljsko - jugoslovenskega društva v Poznanju, ki se bodo vršile v času od 25. tm. do 3. maja. Znižana vozna cena je veljavna od 18. t. m. do 10. maja za vse razrede in vlake razen ekspresa. Potniki naj na podlagi legitimacije priredbenega odbora kupijo celo karto do državne meje. Ta karta bo veljavna tudi za povratek. Prijave sprejema »Putnik« do 10. t. m. Prijatelji poljsko - jugoslovenskega zbližanja imajo ugodno priliko, da razmeroma poceni spoznajo Poljsko (75 odstotni popust na poljskih železnicah) in si ogledajo Poznanj, Krakov, Varšavo in Gdinjo.
♦	Kmetijsko filmsko predavanje v škofji Loki bo v tukajšnjem Sokolskem domu v nedeljo 12. t. m. ob 11. dopoldne. Priredi ga kmetijski referent iz Kranja. Film je domač in prav zanimiv. Interesenti, zlasti okoliški kmetovalci, vabljeni. Vstopnina prosta.
♦	Novi grobovi. V Stari Loki je umrl pretekli petek v visoki starosti 82 let župnik v pokoju duhovni svetnik z. Vaientm Jamnik. Pokojnik je župnikoval v igrici celil 25 let in je med tamkajšnjim z Nemci pomešanim ljudstvom mnogo storil za razvoj slovenske misli. Danes je Sorica povsem slovenska pokrajina. Domoljubnemu pokoinilku bodi ohranjen časten spomini _ V Črnomlju je nenadoma umrl učiteli g. Franjo Zaje, najstarejši sin brzojavnega mojstra v Šiški. Na velikonočni ponedeljek po kosilu ie legel, čuteč hude bolečine v glavi. Že ob 16. je izdihnil. Dasi je le kratek čas bival v Črnomlju, si je osvojil vse simpatije. — V Ljubljani je včeraj zjutraj po kratkem trpljenju umrla soproga uglednega trgovca in posestnika, ga Fran j a Jerančičeva. Pogreb blage žene in matere bo jutri ob 16. s Kar-lovške ceste 8. — V ljubljanski bolnici je umrl priljubljeni sotrudnik Krisperjeve tvrdke g. Jakob M o 1 a n. K večnemu počitku ga bodo spremili danes ob 16. — Na Reslievi cesti 24. v Ljubljani je včeraj umrla ga. Emilija L e s j a k o v a. vdova po ravnatelju poštnega urada. Pogreb bo jutri ob i7. ___ Pogreb g. 2arka Boltauzer-j a o čigar smrti smo včeraj poročali, bo danes ob 16. iz Ipavčeve ulio 4 (za arti-liertjsko vojašnico) k Sv.. Križu. — Na Klancu pri Kranju je v starosti 73 let umrl posestnik g. Franc Pavlič, oče znanec liublianskega profesorja. Pokopali ga bodo jutri ob 10. na pokopališču v Kranju. — V Rogatcu je umrl g. Franc Trafenik, ki ie dosegel lepo starost 82 let. Pogreb bo danes ob 16. — V Drami j ah je umrla v starosti 24 let posestnica ga. Lenkica K roti i če v a. V celjski bolnici je preminila 56 letna prevžitkarica ga. Marija Bu-kovškova s Kalobja. — Pokojnim blag spomin, žalujočim naše iskreno soiMi*!
♦	Za dom učiteljic sta darovali 50 Din Anka Celnarjeva m Gabrijela Draščkova namesto venca umrlemu očetu tovarišice Franje Lavričeve.
♦	Sto letnik v Novem Vhiodoltu V šefu Goričani na hrvatskem Primorju živi- starec Andrej Sučič, ki je te dni dosegel starost 100 let. Andrej ie duševiio še svež. le
vid in sluh sta mu v zadnjem času oslabela. Starec upa. da bo dočakal še lepo šte-
Nova tvornica podpetnikov. Iz Radeč nam pišejo: Bivšo tovarno usnja je kupila družba »Peta«, ki bo celo poslopje preuredila v tvornico podpetnikov. To bo tretja tvornica te vrste v naše državi. V podjetju bo samo domači kapital Domači družbi želimo obilo uspeha!
*	Prepoved zahajanja v krčme. Okrajno sodišče v Mariboru je prepovedalo zahajati v krčme za dobo 1 leta viničarju Serpu Ferdinandu, bivajočemu v občini Košakih, srez Maribor levi breg.
*	Kolonizacija otrok iz Vardarske banovine. Na velikonočni ponedeljek je z zagrebškim vlakom prispel v Belovar predsednik Narodne zaščite dr. šilovič in pri-vedel s seboj 38 otrok iz 3 vasi Vardarske banovine, ki so po potresu največ trpele. Otroci so naseljeni v vaseh Severinu, Kapeli in Novih Pavijanih.
+ Predor na Ivanj - planini bo otvorjen prometu 9. t. m Dolžina je 3223 m in je izdelan za normalni tir. Gradba je trajala od maja 1936 do avgusta lani. Stroški iznašajo okroglih 52 milijonov Din.
*	Velikonočni izletniki na Primoiin. Poset turistov na našem Primorju je bil v velikonočnih praznikih izredno velik. Prihiteli so na solnčni Jadran izletniki ne samo iz raznih krajev naše države, marveč tudi lepo število iz inozemstva, ki so posetili naša letovišča od Sušaka do Raba. Prispelo je nta Primorje tudi večje število dijakov in skavtov. Obeta se velik razvoj sezone.	_
Sredstev za čiščenje je mnogo
sigurno, blago, normalno izpraznjenje omogočajo Artin-dražeje
Zavoj za 8 Din krat.
zadostuje za 4—6 132
*	Dve nesreči. Iz Dolenjskih Toplic nam pišejo. Ponesrečil se je na veliki petek v gozdu nad Podturnom pri Toplicah posestnik Fink iz Podturna. V gozdu so nakladali hlode na voz. Pri tem je posestniku spodrsnilo, da je padel. Nanj pa se je prevalil hlod in mu večkrat prelomil nogo. Ponesrečenca so takoj prepeljali v Toplice in odtod z avtomobilom v bolnico usmiljenih bratov v Kandiji. — V bolnici se zdravi tudi ponesrečeni sinko posestnika Pez-dirca iz Dolenjih Sušic Karel Pezdirc, učenec ponavljalne šole v Toplicah, ki je padel z voza tako nesrečno, da si je zlomil roko.
*	Pogreša se od 31. marca Kresnik Jožef, po domače Križan, star 46 let in srednje postave, doma iz okolice Vojnika. Možu se je omračil um. Odšel je v smeri Gornje Slemene — Konjice. Kdor bi kaj vedel o nesrečniku, naj sporoči občinskemu uradu v škofji vasi, pošta Celje.
*	Madžarski letaki po prekmurskih obmejnih občinah. Iz Dolnje Lendave nam pišejo: Na drugi dan ljudskega štetja so se pojavili v prekmurskih občinah letaki, ki so bili vtihotapljeni iz sosednje države in ki so pozivali ljudi, naj se zapišejo za Madžare. Zavedni prekmurski Slovenci odklanjajo take pozive!
*	Nevarnost večjega požara. Iz Višnje gore nam pišejo: V sredo zjutraj bi skoro nastal v sredini Višnje gore opasen požar v hiši pri Zavodniku Antonu. Gospodinja je grela v kotlu za svinjsko krmo vodo, ko se je nenadno pričelo močno kaditi izza dimniških vratic pod stropom, vmes pa se je pokazal plamen. Le hitri in takojšnji akciji domačih se je zahvaliti, da se je odvrnila velika nevarnost. Vnele so se menda saje.
*	Samomor zdravnice na Veliko noC. V
palači Srbske banke v Velikem Bečkerelku ie stanovala zobna zdravnica Dragica Šakalova. Njen mož Branko je uradnik v Beogradu, kjer ostane ves teden, v soboto pa prihaja v Bečkerek. odkoder se v ponedeljek vrne v službo. Tudi na Veliko soboto ie prišel v Bečkerek. Oikolo nolnooi ga je prebudi1} strel. Ko je pogledal na posteljo, soproge ni bilo v sobi: v drugi sobi jo je našel mrtvo. Policijska in zdravniška komisija ie ugotovila, da ;<* krogla zdravnici prebila srce. Pri zaslišanju je Bakalov izjavili, da se je zvečer nekoliko sporekel z ženo. Gospa je bila stara 30 let in bila v Beckereku zelo priljubljena. Polioija vodi preiskavo, da se dožene vzrok tragične smrti.
*	Beg zločinca iz bolnice. Vlomilec Milan Gjorič ki je pred leti vodil v Parizu večjo družbo vlomilcev, je nedavno na povsem nepojasnjen način izginil iz bolnice v Clermontu. kjer je bil na opazovanju. Pariške no vine obširno p!šeJo o tem begu in domnevajo, da je v Parizu zopet pričel s svojo staro profesiijo: Vlomi in tatvinami.
*	Ob!ede!e obleke barva v različnih bar vah in plisira tovarna Jos. Reich.
Iz Ljubljane
o— šentjakobska knjižnica v Ljubljani
(Stari trg 11) je izposodila v marcu 4406 strankam 16.323 knjig, v prvem četrtletju letos pa 13.208 strankam 50.135 knjig. Šentjakobska knjižnica v Ljubljani izposoja vsak delavnik od 4. popoldne do 8. zve. čer najlepše knjige v desetih jezikih in modne liste vsakomur, kdor se zadostno legitimira. Knjige se pošiljajo tudi po pošti na deželo: izposojeni rok tri tedne, za znanstvene knjige štiri tedne za Savsko in Dravsko banovino, v druge banovine po en teden več. Na razpolago popolni tiskani imeniki, ki jih kupi, da si napišeš številke kniig doma!
u— Dva lepa koncerta. Drevi ob 20. bo konoert ge. Pavle Lovšetove in njene hčerke gdč. Majde v dvorani FHharmo-nične družbe. Spremljevanje oskrbirta kon-servatorista M. Lipovšek (klavir) in Pfei-fer (violina). Koncerta ne moremo dovoli
ASPIRIN
TABLETE
!Q pristne le z Bayer-je-vim križem.
priporočati, saj je ga. Pavla znana kot najodličnejša slovenska pevka, hči Majda pa se je s prvim javnim nastopom na koncertu izredno srečno uveljavila. — V petek 10. t. m. bo nastopila prvič v Ljubljani koncertna pianistka gdč. Lilian Dobri-Hristova. Mlada umetnica je labsolvirala klavirske študije v Leipzigu — Dresdenu in v Parizu. Na javnih koncertih nastopa že 8 let. Kritika hvali njeno tehnično spretnost dn globoko občuteno klavirsko igro. Pravi, da se njeni mehki duši najbolj prilega Chopin, deloma tudi Lszt. Oba imenovana avtorja izvaja s posebno liubeznijo. Za Ljubljano si ie izbrala bogat program, zaigrala nam bo Bacha, De-bussija Brahmsa, V-ladigerova in Skrja-bina Posebno narodno ženstvo opozarjamo na oba koncerta. Vstopnice so v Matični knjigarni.	,.
u— Iz gledališča. Drama pripravlja veličastni misterij »Slehernik« (Jederman), ki ga je priredil za slovenski oder pesnik Oton Župančič. To ogromno delo se bo uprizorilo izjemoma v operi, ker potrebuje velik zbor in orkester. Premijera bo v dru. gi polovici t. m. Tretja repriza poljske dra* me »Dom osamelih žena« bo drevi za red C. Jutri se ponovi izvrstna Achardova ko« mediia »Življenje je lepo« v režiji pr/>f Se» sta. Premijera je bila lani dana z najlepšim uspehom. Član beograjske drame, eden nje» nih prvakov, g. Rasa Plaovič, bo gostoval v soboto v Krleževi drami »Gospoda Glem« bajevi«, v vlogi Leona Glembaja, ki io j» vri nas z lepim uspehom kreiral g. Kralj. V korist Udruženja gledaliških igralcev se ponovi v nedeljo zvečer komedija »Pri be* lem konjičku«. — V operi se drevi ponovi za red B. \Veinbergerjev »Švanda dudak« z g. Jankom v naslovni vlogi, jutri pa za red C »Luiza« z go Zlato Gjungjenčevo. V soboto se ppnovi ljubka opereta »Dijak pro6jak« v običajni zasedbi za red E.
n— Pevski zbor »MoknanJac« te Skoplja
bo v ponedeljek 13. t. m. koncerfiral v Ljubljani. Je te dni na turneji no domovini s koncerti v Zagrebu. Ljubljani. Karlovcu. Vukovaru, Osijeku. Somboru. Subotici in Beogradu, šteje 40 članov mešaneir-a zt>o-ra in ie pod vodstvom dirigenta šiiačke-ga. V Skoplju uživa velik sloves. Predpro-daja vstopnic bo od jutri dalje v Matrični knjigarni.
o— Za zdravnlflce in sanitetno osoble se
bo predvajal danes ob 18. v kinu »Ljubljanski dvor« najnovejši film o raku. last »Jugoslovenskega društva za proučavanje in zatiranje raka«. Zdravniki, sanitetno uradništvo im strežništvo so vljudno vabljeni. Vstop samo zamje brezplačen.
n— Društvo učiteljic v Ljubljani bo zborovalo jutri, v četrtek ob pol 10. v I. mestni dekliški osnovni šoli (šentjakobska šola). Na dnevnem redu je tudi predavanje učiteljice Cučkove: »O vzgotji ženske mladine v šolski dobi*. K obilni udeležbi so vabljene vse tovairišice, tudi nečlanice.
n— Družabni večer Trgovskega društva »Merkurc v Ljubljani bo v četrteik 9. t. m. ob pol 21. v restavracijskih prostoirih »Zvezde«. Na vrsto pride predavanje neposredne praktične važnosti za vsakogar, ki ima kupoijske posle. Predavanje bo o naslednjem predmetu: »Kako sklepamo in izpolnjujemo pogodbe v navadnem kupčij-skem poslovanju?« O tem zanimivem predmetu bo izpregovoril g. dr. Josip Ha-cin. odvetnik v Ljubljani. G predavate! slovi za odličnega pravnika ter bo ko' vajen govornik in vešč praktik nedvomno v vsakem pogledu utnel zadovoljiti poslušalce. Vstop je brezplačen. Gostije so dobrodošli.
n— Ciril - Metodova ženska podružnica v Ljubljani priredi dan bonbončkov v soboto. 11. aprila popoldne, in v nedeljo 12. aprila dopoldne.
a_ n. tradicijonalnl valčkov večer društva »Soče« se bo vršil pod pokroviteljstvom ge. Jožice dr. Novakove v soboto ob 21. v vseh prostorih Kazine. Plese bo vodil tov. Ivančič. Toaleta promenadna. Vstopnina 10 Din. Cisti, dobiček je namenjen v dobrodelne namene. Pridite!
u— Akademski klub gradbenikov priredi 9 t m ekskurzijo na Sušak. Odhod iz Ljub Ijane ob 1620. Vsi, ki so se prijaviJi, se naj zberejo 20 minut pred odhodom na glavnem kolodvoru. Denar za vožnjo se bo pobiral na kolodvoru. — Odbor AKO.
Pijančevanje
Od te grozne strasti zamorete zanesljivo odvrniti pijanca z AVINALOM, preparatom berlinskega lekarnarja Franka. AVINAL lahko daste pijancu, ne da bi on o tem kaj vedel. Jamčimo, da je sredstvo neškodljivo. S pomočjo AVINALA so rešili v naši državi že par stotin oseb, 1 zavojček zadostuje za uspeh. Cena Din 237 s poštnino.	4617
Glavni depo: Lekarna Mr. R02MANA, Beograd, Terazije 5
OBLEKE POVRŠNIKE
NAJUGODNEJE PRI
JOS. R0JINA, Ljubljana
d— Opozarjamo članice slovenskih ženskih društev na oba koncerta, ki se vršita ta teden. Dolžnost nas vseh je, da se jih udeležimo ter tako dejansko dokažemo.
kako visoko cenimo žene umetnice. — Jugoslovenski ženski savez.
u— Hranilni in posojilni konzorcij v Ljubljani odda za 1. avgust L L v svoji
stavoi v Gajevi ulici v Ljubljani, 12 fcrooo-nih rodbinskih stanovanj z vsemi ur> tiklinami in 10 samskih sob z vsemi ori-tiklinami. Reflektanti naj vloze ponudbe plačilazmožnosti. višine najemnine pri raz-oisovalcu, Aleksandrova c. 5-1. do 15. t. m.
u— DrugI velikonočni izlet ameriških rojakov. Z večernim brzovlakom je prispelo v soboto preko Francoske linije New-york — Havre 59 ameriških izletnikov, od katerih jih je 26 izstopilo v Ljubljani, da prežive velikonočne praznike med svojci v Sloveniji. Na glavnem kolodvoru ]ih je spreiel tukajšnji zastopnik Francoske linije g. Ivan Kraker. da jim pomore pn ocarinjenju prtljage. Izletniki so prenočili v Liubliani ter so se v nedeljo z jutranjimi vlaki razšli po raznih krajih Slovenije. Zelo pohvalno so se izrazili v vožnji m postrežbi na najlepšem in naihitrejšem brzoparniku Francoske linije »Ile de France«. ki jih je prepeljal preko morja.
u_ Nezgode. V splošno bolnico so pripeljali Magdaleno Huttcrjevo. 61-letno po: sestnico iz Sp. Loga pri Kočevju. Včeraj je stopala po lestvi pa ji je spodrsnilo, oadla ie na tla in si zlomila desno nogo. — V neki gostilni v bližini Pjave Gorice so se na velikonočni ponedeljek steph fantie in ie dobil 23-1 etni Alojzij Dušcak več sunkov z nožem v hrbet. V bolnioo sta morala tudi 9-letni Janko Dobrfla m 9-letni Avgust Jereb, ki sta se poškodovala na obrazu	A . __
u_ Srebrna (tula) cigaretna doza z mo-nogramom F. I. je bila na veMd petek izgubljena od Vegove ulice do Rimske ceste Ker je drag spomin, se naproša ]»ste-ni najditelj, da jo proti nagradi odda v oglasnem oddelku »Jutra«
n- Ukraden ie bil 1. t ttL ▼ mesto klavnici oko?i 3 mesece star iirekl ovčar dolge, železnosive barve. Pojasnia nai se sporoče Klubu ljubiteljev .športnih psov v Ljubljani (pisarna dr. Cepudra).
TUDI VAS ŽEJA
po užitku. Užitek si lahko pripravite, ako dodaste vodi za pranje in kopanje ISLA EAU DE COLOGNE opalno sol, ISLA CHYPRE kopalno sol in ISLA KONIFE-REN kopalno sol, proizvode kopališča Tscbl. Te soli Vas bodo osvežile in okrepi".-? in Vam podale mladeniško svežost in izgled Zahtevajte izrecno ISLA kopalne noli'
Bourjois daruje
Pri svojem liferantu dobite stekleničico parfuma »SOIR DE PARIŠ« v mičnem emajlnem etuiju ZASTONJ, ako kupite škatljico pudra »SOIR DE PARIŠ« za ceno 33 Din.	157
Samo od L do 80. aprila!
Iz Celja
Himen. Na VeKko nedeljo sU se poročila v celjski župni cerkvi g. Ejdo Kw-mamšr.č, fotograf iz Kranja m gdč. Tita Pa. tadiževa, uradnica celjske dr ogenj« »Sam-
tas«. Bilo srečno!	n
e— Korošci v Celju in okoBei bodo tartB svoj prvi letošnji sestanek v soboto ob 20.
v restavraciji »Evrope«.	_
e— Mestni kino bo predvajal dwi ta jutri zvečer, obakrat ob pol 21. veliko nem* Sko zvočno dramo »Avjjatiki«. Kot doda« tek zvpčna predigra.
e— Opozorilo prodajalcem alkoholnih jač. Na podlagi paragrafa 54. obrtnega re« da prepoveduje celjsko sresko načelstvo vsem gostilničarjem, kavarnarjem, točilcem in trgovcem točenje ali prodajo vina, piva, žiganja ali špirita vsem rekrutom in njilv* vkn spremljevalcem v č su od 15. aprila opoldne do 19. aprila opoldne.
e_ Nesreča v cinkarni. Včeraj opoldne
Okrog pol 12. je bil poklican telefonično v cinkarn-o reševalni avtomobil, ker se je po* nesrečil neki cinkarniški nameščenec. Pp» nesrečenega 30 letnega monterja Ivana Biz« jaka rz Gaberja je avtomobil nemudoma prepeljal v bolnico. Bizjak je bil zaposlen na visokem odru v cinkarniški kotlarni, ko mu je naenkrat zdrsnilo in je padel v glo« bočino na trda tla. Zlomil si jc desnico in je dobil tudi nekaj drugih manjših ppškodb.
e— Težke posledice velikonočnega strelja« nja. V cetj6ko bolnico s-ta bila pripeljana predvčerajšnjim dva kmečka fanta, ki sta dobila pri tradicionalnem velikonočnem streljanju precej nevarne poškodbe. V Stra« ži pri Rogatcu je streljal v nedeljo s pištolo 17 letni steklar Avgust Stančič, d*>ma s Huma na Sotli in si prestrelil dlam in kosti na levici. Istega dne je skušal zažgati 21« letni sin malega posestnika, Franc Pušnik iz Jelke, občina Dofoje pri Planini, dina« mitno vžigalno pitrono, ki mu je pa pred« časno eksplodirala in mu razmesarila levo roko.
e— Vsekal se je. Pred dnevi se je vsekal
pri cepljenju drv v kazalec leve roke 21« letni posestnikov sin Antp>n Kovač rz Loč pri Konjicah. Fant rani ni posvetil potrebne pazljivosti in jo je zanemaril. Rana pa s« je inficirala in je zastrupijenje doseglo pred. včerašnjim tako nevaren obseg, da je moral poiskati Kovač nujno pomoč v celjski bol«
mcu
Iz Maribora
vabijo, da pošljejo svoje sastopnOc« k sestanku, ki se bo vršil drevi ob 20. v prostorih GlaSbene Matice. Razpravljalo se bo o pravilih zveze.
a_ Leteči gostilnlčarskl In tujsko-
prometni propagandni tečaji. Zveza g o-stdlničarskih zadrug v Mariboru priredi v krajih, kjer Je razvit tujski promet, odnosno v krajih, ki kažejo zanimanje za to gospodarsko panogo, leteče gostilniške in tujsko - prometne propagandne enodnevne tečaje, ki bi se vršili samo ob nedeljah in praznikih. Tečaji bi trajali od 8 do 12. in od 14. do 18. in bi se predavalo dopoldne o glavnih pojmih tujskega prometa, o hi-gijeni telesa in stanovanja, o morali, popoldanski pouk pa bi bil posvečen samo serviranju in lepemu obnašanju. Seveda bodo pristopni vsemu prebivalstvu in se bodo vršili pod okriljem podeželskih kulturnih društev. Opozarjamo, da se bodo tečaji prirejali po vrstnem redu prigla-šencev. Vsa pojasnila daje rade volje Zveza gostilničar skih zadrug v Mariboru.
a— Iz bioskopov. Grajski kino: samo še dva dni: veliki govoreči in zvočni film v nemškem jeziku: »Grock« Liane Haid, Grock. Harrv Hardt. Prihodnji film: »Veličanstvo ljubav«. — Union: samo do vključno četrtka: govoreči in zvočni vele-film v nemškem jeziku »Polkovnik Redi«: Theodor Loos. Lil Dagover. — Anolo: v soboto in nedelio dvojni spored: Nei! Ha-milton in Hoot Gbson.
a— S hleva ie padel. Pri posestniku in gostilničarju Kirbišu v Slov. Goricah je prosil 37-letni potujoči ključavničarski pomočnik Avgust Pečenik o praznikih za prenočišče. Gospodar mu je odkazal podstrešje hleva. Pečenik ie na velikonočni ponedeliek po nesrečnem naključju padel skozi neopaženo odprtino 6 metrov globoko ter si zlomifl levo roko ter nekoliko reber na desni strani.
a— Napad z nožem. Ko se Je 24-letai posestnikov sin Slavko Slanič a Ročice ▼ Spodnjem jakobskem dolu v ponedeljek zvečer vračal domov, ga je iz zasede napadlo več moških s koli in noži. Poškodovali so ga po vsem telesu, zlomili so mu tudi levo roko. vrh tega je pa dobil na hrbtu globoko rano z nožem Zaradi ranjenih pljuč je nastalo opasno krvavljenje. Domači so ga prepeljali v splošno bolnico v Maribor. Orožnik! zasledujejo napadalce. _ _ _
Z Jesenic
a— Predavanje. V sredo 8. t. m. ob 29. bo predaval v Sokolskem doni« brat dr. Maks Obersnel o sokolskih načelih- Vab« ljenil	__
a— Ga. Pavla Lovšetova in hčerka Majda bosta koncertirali 10. t m v kazaiski
dvorani v Mariboru. .	,
a— lz gledališča. Dreni se bo uprizoril
misterij Radivoja Reharja »Učlovečenjec zadnjič v sezoni. Kdor 6i še ni ogledal te vsebinsko in inscenacijsko zanimive uprizoritve, naj ne opusti predstave. Jutri se bo ponovila Kalmanova velika opereta »Cirkuška princesa«, ki so jo že dvakrat »uprizorili pred nabito .polno hišo ter je dosegla največji uspeh v letošnji operetni sezoni. V drami se pripravlja zanimiva družinska komedija francoskega pisatelja Antoinea »Leseni konji«, ki Jo režira Jože Kovič. — Baletni večer plastičnih in 6a-rakternih plesov bo 15. t m. Nastopila bo priznana ruska plesalka Ksenija Gruntova, ki je na plesni turneji po Jugoslaviji Ab-solvirala bo zelo zanimiv spored.
a_ Izprememba posesti. Hiša bivšega
gostilničarja g. Hinka Kosiča v Vetrinjski ulici 24 je bila včeraj dopoldne prodana na dražbi. Kupil jo je za 370.000 Din posestnik Josip Cerin iz Gruškovja pri Ptuiu.
a— Sedmi večer zgodovinarjev, ki se
bo vršil drevi ob 20. v restavraciji Narodnega doma, bo posvečen proslavi tega velikega podravskega rojaka in častnega člana Zgodovinskega društva g. dr. Matije Murka, čegar 70-letaiico je pred mesecem dni praznoval ves znanstveni slavistični svet Slavnostno predavanje o življenju, delu in duhu velikega slavista bo imel prof dr Janko Kotnik. Vabimo ves kulturni svet Maribora, da počasti velikega predstavitelja našega duha in se udeleži današnif-ea večera z<r<>dovinar?ev
a— Enodnevni tečaj o pomladnem cepljenju vinske trte in najvažnejše o trs-ničarstvu se bo vršil v ponedeljek 13. t m. na banovlnski vinarski ln sadjarski šoli ▼ Mariboru. Pouk, teoretičen in praktičen, bo trajal od 8. do 12. in od 14. do 18.
a— Jugoslovanska pevska zveza. Vsa pevska društva v Mariboru in okolici se
Šport
K aferi LPP
G. tel. Blenveis Fedor nas je naprosA. da objavimo naslednje njegovo pismo, ki ga je poslal upravnemu odboru JPS.
Jugoslovenski Plivački Savez
Zagreb.
V služben9i objavah J^S čitam. da so se disciplinirali gg .inž. Mihitin Debelak. Pavel Marc in Savo Sancin, ker niso ho« teli prisvojiti stališča v pogledu izročitve podsavezne imovine ilegalni upravi LPP. Podpisani sem kot dolgoleten član LFP in kot član LSK imel priliko opazovati korektno delovanje te uprave. Zato sem se solidarizirail z vsemi ukrepi legalno uprave LP<P, posebej v pogledu zadeve s poslednjega občnega zbora. Apeliram na doslednost upravnega odbora JPS ter prosim uljudno za uvedbo disciplinarnega po« stopka proti moji osebi, ker ne želim, da bi se proti moji osebi drugače postopa« io, kakor z mojimi dolgoletnimi športnimi
tovariši.	,
Ob tej priliki si dovoljujem najmliudne« je opozoriti upravni odbor na pravila JPS, ki so v duhu v današnjem življenju veljavnih norm, da se dovoljuje vsakemu obtožencu vsaj milost zaslišanja.
Dovoljujem si tudi ob tej priliki bele« »iti z izrazi globokega športnega spošto*
vanja.	„ ,
Inž. Bletvveis Fedor s. r,
Ljubljana, dne 4. aprila 1931.
Visolcoalpsfca smuška tetona s Triglava
Smučarski klub Dovje-Mojstrana priredS s sodelovanjem turistovskega kluba Skala, podružnica Jesenice, na belo nedeljo dne 12. t. m. visokoalpsko smučarsko tekmo s sedla nad Staničevo kočo (z Rii) v doJi« no Krma. Start med 9. in 11. uro. Natanč« neje se določi po vremenskih prilikah na dan tekme zjutraj. Cilj bo na koncu doli« ne Krme blizu debele buke.
Prijavnina za tekmovalca 10 Dan, paija* ve s prijavnicami in prijavnina se spreje« majo do 10. t. m. na naslov Smučarski klub Dovje»Mojst.rana. Tekma se vrši sa* mo v primeru zadostne udeležbe. Tekmovalcu, ki se prijavi, pa ne starta, zapade prijavnina. V primeru zelo slabega vreme« na se tekma preloži na 26. L m. pod istimi pogoju Preložitev se bo po možnosti pra« vočasno javila tekmovalcem potom ni i« hovih klubov.
Na tekmi bodo najbrfe sodelovali tudi inozemski tekmovalci, ki tekmujejo vkoo« kurencu
Tekmuje se po pravilniku JZSS. Vsak tekmuje na svojo odgovornost Prvi in drugi prejmeta krasna darila, tretji in če» trti umetniške diplome in peti kolajno.
Za prenočišča je dobro preskrbljeno na Staničevi koči ter na Kredarici. Posebna obvestila ie vabila se klubom ne bodo po« Šilj&lfl*
Okrepčevalnica bo pri kr. lovski koči v Krmi. Vabimo vse tekmovalce k udeležbi, saj bo to najzanimivejša tekma te sezo* ne. Nadejamo se, da poseti to velezanimi« vo prireditev tudi čim večje število gledal* cev, saj je v Krmi še mnogo snega in pri« like za smučanje. Zveze vlakov so ugodne. Za prenočišča v Mojstrani bo dobro pre« skrbi j eno.
Amater : Dobrna 3 : 0 (2 : 0). Prvenstvena tekma v Trbovljah, ki ni nudila posebnega užitka. Amater je bil v stalni premoči. Tekmo je dobro sodil g. Marin.
Službeno lz LNP Danes v sredo ob 19. seja p. a, ob 20. seja u. o. v prostorih Delavske zbornice Tajnik I. in II.
SK Ilirija (hazenska sekcija). Danes ob 18. trening za vse članice na igrišču. Ob slabem vremenu se vrši trening na ve« lesejmu.
SK Svoboda Vič. Drevi ob 30. sesta« nek vseh sekcij. Prinesite vsi opremo s seboj. Udeležba strogo obvezna zaradi prve trening tekme.
GOSPODARSTVO
Imenovanje davčnega reklamacijskega odbora
V smislu razpisa finančnega ministrstva Je bil za območje dravske finančne direkcije imenovan naslednji reklamacijski odbor (čigar polovico članov so delegirale zbornice.
1. člani:
1. Gorjanc Franc, trgovec v Kranju; 2.
Koprivnik Emil, mizarski mojster in posestnik v Litiji; 3. Bajič Fran, pomočnik finančnega direktorja v Ljubljani; 4 Mesek Ivan, davčni kontrolor v Ljubljani; o. Uaj-ner Srečko, višji železniški uradnik v Kaj-henburgu; 6. Koblar Ernest, višji davcm upravitelj v Ribnici; 7. Rojina Anton, industrijalec v Ljubljani; S. Verlič Anton, vele-tmivec v Ljubljani; 9. dr. Tominsek l-ran, odvetnik * Ljubljani; 10. Hudovernik Aleksander, l^tar v Ljubljani; 11. dr. Kus Mavricij, zdravnik v Ljubljani; 1-5. ing. Šuklje Milan, pooblaščeni inženjer v Ljubljani.
II. namestniki: 1. Leskovic Fran, posestnik v Ljubljani, Fiorjanska ulica; 2. Zupančič Leopold, gostilničar v Ljubljani; S. Ditz Ivan, finančni svetnik v Ljubljani; 4. \plcic Ivan, finančni svetnik v Ljubljani; 5 Sternad Rudolf višji davčni upravitelj v Ljubljani; 6. Del Cott i^astav, okrajni glavar v pok v Ljubljani; 7. Verbič Anton, trgovec v Ljubljani, k Rozman Ivan, čevljarski mojster v L ub-liani- 9. dr. Lovrenčič Ivan, advokat v Ljub-an 10 dr. Kuhar Andrej, notar v Ljub-l aS - 11 dr. Dereani Ernest, zdravnik v lijuMjaS'; 12. ing. škof Rudolf, pooblaščeni inženjer v Ljubljani - N ie.
= K znižanju	vojnice. Kakor smo že
©oročali je bila	s finančnim zakonom za
Sc inančno	leto znižana vojmca j>o člAiu 228. zakona o ustrojstvu vojske m . . kakor ie določena mornarice od yJ Vi n|a.
v zakonu, na 20	odst. Vojmca. ki jo pla>
čuielo državljani, stalno ali začasno ne« sposobni za službo v vojski n mornaric, od do 50 leta starosti, je bila ze v prej« šnjem Skonu o ustrojstvu vojske m mor, nance določena v višini 50 odsU vendar ra se je ta ostra izmera s finančnim zako-flom za leto 1924. do 1928 znižala na eno četrtino, to je 12.5 odst docim.»J> fiežek odpisal. Navzlic temu pa je v no« vem zakonu o ustrojstvu vojske n m orna. rke Sd 6. septembra 1926 ostal«« « vojnice neizpremen ena. Ker J' me<i.tero hdi Stopil v veljavo zakon o neposrednih davk;h je postala vojnica v izmen 50 od» stokov za ^»bvezance še bolj ostra Davc-ne stopnje po novem ^konu so tako u e <ene da s samoupravnimi dokladaml iz« črpajo plačilno moč davkoplačevalce^ Za one obvezance, ki imajo poleg neposred« ne»a davka plačati še vojnico. bi bU ta davek v izmeri 50 odst. osnovnega. davka Jotovo preobčutno breme in bi trajno ne b? vzdržen. Zato je poleg drugih korpora ci tudi Zbornica za TOI v Ljubljani toh
mačila finančnemu ministrs^ nujno po
trebo znižanja tega davka. Ta akcija je v nolni meri uspela, kakor je razvidno iz določb™ finančnega zakona, želeti bi le bj Jo da bi to znižanje veljalo tudi za leti
1929. in 1930.	. , v., .
= 1 referenčne carine in rimska žitna kon«
ferenca. Na žitni konferenci v R-mu, ki se
ie vršila pred Veliko nočjo, je igra.o vpra*
žari je preferenenih carin važno vlogo. V tem
pogledu je prišlo do ostro nasprotujočih *
izjav predstavnikov vzhodno « evropskih
agrarnih držav na eni strani ter Argentine
in Rusije na drugi strani. Do odločitve ni
rršlo in se bo o tem problemu ponovno
r opravljalo na posebni konferenci v Lon*
donu, ki sc bo vršila v maju. kakor zatrju.
jejo v informiranih krogih, je razprava ze
na žitni konferenci v Rimu dala vtis, da bo
pod gotovimi poaotf vendar mogoča m do«
pustna evropska žitna preferenca, m sicer
morda ne na podlagi kakega sklepa konfe*
renče temveč na podlagi diplomatskih po=
gajanj. Zastopnik Argentine Perez je na
rimski konferenci izjavil, da Argentina ne
more pristati na tako preferenco, docim so
predstavniki vzhodno * evropskih agrarnih
držav vztrajali pri svoji zahtevi in označili
evropsko žitno preferenco kot najvažnejše
vprašanje za omiljenje evropske agTarne
krize. Anglija se na konferenci še ni hotela
definitivno izjaviti, Španija se je priključila
stališču Argentine, nemški minister Hermes
pa je pristal na preferenco, ki bi bila ča«
sovno omejena. Za preferenčni sistem se je
zavzemal tudi avstrijski kmetijski minister
dr. Dollfus, ki je izjavil, da obstojajo že
sedaj v raznih državah posebni dogovori,
ki se izvzemajo od klavzule o največjih
ugodnostih in torej ne gre za nikak nov pro«
blem. Vzhodne agrarne države so priprav«
Ijene omejiti to preferenco na gotove carin«
ske kontingente, ki bi odgovarjali današnjim
izvoznim količinam, tako da ne bi bil
bistveno tangiran prekomorski uvoz žita v
Evropo. Posvetovanja je otežkočilo dejstvo,
da. zastopniki prekomorski h držav, ki izva«
žajo žito, niso imeli potrebnih podatkov, na podlagi katerih bi mogli presoditi koristi in škodo tega novega sistema.
= Dveletni pregled meril. Trgovinski minister je izdal odlok glede razporeda za dvoletni predgled meril Ln priprav za merjenje, ki je objavljen v >Službenih Kovinah« od 2. t m. Ta pregled se bo vršil na sedežu oddelkov kontrol za mere kakor tudi v posameznih krajih, ki so navedeni v gornjem razporedu. Na teritoriju oddelka kontrole mer v Celju se bo vršil občasni pregled meril vsako neparno leto v posameznih določenih krajih srezov Celje, Gornji grad in Slovenjgradec in vsako parno leto v srezih Brežice, Krško, Laško in Šmarje; na teritoriju oddelka kontrole mer v Ljubljani vsako neparno leto v srezih Kamnik, Kranj Ljubljana, Radovljica tn vsako parno leto v srezih Cabar, Kočevje, Litija, Logatec, Novo mesto; na teritoriju kontrole mer v Mariboru vsako neparno leto v srezih Dolnja Lendava, Murska Sobota, Ptuj in vsako parno leto v srezih Dravograd, Maribor desni in Maribor levi breg.
BORZE
7. aprila
Na ljubljanski boži je bil danes devizni promet prav velik, zlasti v devizah Curih in Ne\vyork. Tečaji deviz so deloma nekoliko popustili.	. .
Na zagrebškem efektnem tržišču je Vojna škoda obdržala tečaje iz prejšnjega tedna. Promet je bil slab in je prišlo do zaključka le za maj po 424 in za december po 424. Tudi v ostalih državnih papirjih ni bilo prometa, tečaji pa so ostali v glavnem neizpremenjeni. Na tržišču bančnih vrednot so bili zaključki v Unionbanki po 174 (ex eoupon 16 Din) in v Praštedioni po 920 do 922.50, od industrijskih vrednot pa je imela promet le Trboveljskr, ki se je za malenkost okrepila in se je trgovala po 310 do 313.
Devife.
Ljubljana. Amsterdam 22.835, Berlin 13.545—13.575 (13.56), Bruselj 7.9197, Budimpešta 9.9277, Curih 1094.1—1097.1 (1095.9), Dunaj 799.16—802.16 (800.66), London 276.67, Newyork 56.73—56.93 (56.83), Pariz 221.76—223.76 (222.76), Praga 168.22—169.02 (168.62). Trst 298.
Zagreb. Amsterdam 22.7950-22.8550, Dunaj 799.16 do 802.16, Berlin 13.5450—13.5750 Bruselj 789.79-793.79, Budimpešta 991.27 do 994.27, London 276.27 do 277-07, Milan <>971050 do 299.1050, Newyork kabel 56.84 do 57.04, Newyork ček 56.73 do 56.93, Pariz 22176 do 223.76, Praga 168.22 do 169.02, Curih 1094.10 do 1097.10.
Curih. Zagreb 9.1290, Panz 20.3325, London 2525125, Newyork 519.6750, Bruselj 72 °5 Milan 27-2150, Madrid 57.25, Amsterdam ' 208.35. Berlin 123.73, Dunaj 73.0850, Sofija 3.7650. Praga 15.3925, Budimpešta 90.0150, Bukarešta 3.0925.
Efekti.
Ljubljana. 8% Blair 93.5 bi., 7% Blair 8325 bi., Celjska 150 den., Ljubljan. kreditna 120 den., Praštediona 9l0 den., Kreditni zavod 160 - 170, Vevče 128 den., Ruše 220
den., šešir 95 bi.	,
Zagreb. Državne vrednote: Vojna *koda arar.žina 424 — 425, kasa 424 den., za maj 4'74 - 425-25, za junij 423.5 — 424.7o, za december 424 _ 425.25, investicijsko 88.7o do 89.5, agrarne 51.25 - 52.8, 8% Blair 93 den., 7% Blair 82.5 - 82.75, 7% Drž. bipot. banka 83 — 83.5; bančne vrednote: Praštediona 920 - 922, Jugo 74 - 76, Union 119 _ 123. Ljubljanska kreditna 120 den.. Srpska 183 den., Zemaljska 140 den.; industrijske vrednote: Narodna šumska 125 do 128. Slaveks 40 den.. Slavonija 200 den.. Drava 245 den., Šečerana 285 — 295. Lje-vaoniea Osijek 212.5, Brod vagon 62—65, Vevče 128 den., Isis 43 — 46. Dubrovačka 370 _ 385, Trbovlje 310 — 313.
Beograd. Vojna škoda 423-75 den., investicijsko 88 — 89, agrarne 51 — 52, 7% Blair 83 zaklj., l7c Drž. hipotek, banka 82.875 — 83.25, Narodna 7870 — 7920.
Blagovna tržišča
ŽITO
4- Ljubljanska borza (7. t. m.). Tendenca za žito staina .Zaključkov ni bilo. Nudi se (fco. si. post., po mlev tarifi, plačljivo v 30 dneh) pšenica: baška, potiska 80-81 kg po 212 5 — 215, baška, srbobran., 79-80 kg po 210 — 212.5, gornjebaški, 79-80 kg po 205 do 207, baška, okolica Sombor, 73 kg in ba-ranjska, 79-80 kg po 192.5 - 195; koruza: baška, stara po 147.5 — 150. nova, času primerno suha po 137.5 do 140; oves: baranj-ski, navadna voznina 192.5 — 195; moka: banaška >0< po 335 do 340.
-f Budimpeštanska terminska boria (7. t m.). Tendenca prijazna; promet miren. Pšenica: za maj 15.95 do 15.96 (16-00), za junij — (16.00); rž: za maj 12.39-12.40 (12 30); koruza: za maj 12.45-12.57 (12.50) za julij 12.84—12.87 (12.80). tranzitna za maj _ (9.80), za julij - (10.00). _
POZOR!
Iznašel sem nov način kemičnega pranja ln
barvanja vseh vrst oblek in primerno preuredil pralnico in barvalnico v svoji lastni hiši, zato sem v stanu izvrševati pranje in barvanje po najnižjih cenah.
ANTON BO C, Ljubljana
Seienburgova ulica 4.	166
držav. rair. loterij®.
Državna razredna loterija razpisuje na osnovi zakona o dr-
favnem računovodstvu ofertalno licitacijo
na dan 23. aprila tega leta
v svojem poslopju, Vasina ul. br. 20,
ob 11. uri predpoldne
za izdelavo 5,840.000 komadov srečk, 12.800 velikih in 400.000 malih načrtov za 23. in 24. kolo srečk.
Oferte, taksirane s 100 Din, se sprejemajo do 11. ure dopoldne gori navedenega dne
Kavcijo je treba položiti na dan 23. aprila 1931. 1. pri blagajni Drž. razredne loterije do 10. dopoldne m to za srečke 150 000 Din v gotovini in 150.000 Din v sigurnih vrednostnih papirjih, a za načrte 30.000 Din v gotovini in 30.000 Dm v sigurnih vrednostnih papirjih.
Pogoji se lahko ogledajo vsakega delovnega dne od 8. do 12. ure predpoldne v administrativnem oddelku Drz. razredne loterije.
Razprodajamo 11 t r » t n a
bela vina
po Din 3.50 in Din 4
ia liter na debel«, rslefl opustitve veletrgovine, do kier traja taloga. »Vinea. veietrg. « Tinom. Rudnik pri Ljubljani.	9432 6

ORIGINALNA BENCINSKA SPAJALNA SVETILJKA IX SPAJALK1K
fc
xk S3 as
N m
n fc
H
o
tO
©t o
H >
n
»
«« >
Mnogo milijonov po svetu v rabi IN POVSOD KOT NAJBOLJŠI pripoznani in kupljeni.
Prodajajo jih vse dobro sortiran« trgovine z železnino
Aktie-Bolaget
MAX SIEVERT
STOCKHOLM (SVEDSKA).
Zahvala
Ob prerani Izgubi mojega nepozabnega moža, gospoda
Emila Eisenstadterja
vsem sorodnikom, prijateljem !n znancem za Izraze sočutja to spremstvo na zadnji njegovi poti izrekam prisrčno zahvalo.
V dolžnost si štejem, Ae posebej se zahvaliti rabinu g. dr. Rothu, rodbini Bohmerwald, rodbini Fi-scher, gg. Lorantu, Bolaffiu ta Kremsirju kakor tudi vsem ostalim funkcionarjem izraelitske občine, ki so mi stali v teh težkih dneh s svojim svetom in dobrohotno pomočjo ob strani.
Vsem, tudi gg. stanovskim tovarišem, Se enkrat Iskrena hvala!
Ljubljana, dne 7. aprila 1931.
ZDENKA EISENSTADTEB
Zahvala
Ob priliki izgube našega nepozabnega sina, brata, strica in svaka, gospoda
Josipa Štrulda
podnarednika, diplomiranega pilota
izrekamo tem potom najprisrčnej-
šo zahvalo naredniku pilotu g. Sa-vu Zupančiču za spremstvo pokojnika iz Zagreba v Črno, za njegov ganljivi govor ob grobu in tolažbo. Naredniku pilotu g. Boži Miloševiču pa za izkazano pomoč kot predsednik podoficirake čitalnice.
Za Izkazano poslednjo čast gg.
komandantu IV armije, komandantu Savske divizije, zastopniku bana Savske banovine, oficirjem zagrebške garnizije, komandantu 4. zrakoplovnega polka s svojimi oficirji, podoficirji in častnemu vodu na kolodvoru v Zagrebu. Komandi mesta Maribora za častno stražo, sreskemu poglavarstvu v Prevaljah, upravi rudnika in rudniški godbi v Mežici, orožniStvu mežiške doline. Sokolu Črna, gasilcem v Črni, pevcem za na grobu zapete žalostinke in vsem darovalcem prekrasnega cvetja ta vencev.
Iskrena zahvala S. g. voj. kura tu v Zagrebu ta č. g. kaplanu Adamecu kakor tudi županu občine Črna in vsem ostalim, ki so pokojnika spremljali na njegovi zadnji poti.
Črna pri Prevaljah, 7. apr. 1931.
Žalujoči ostali.
fA-A.)
Iz pisarne Drž. razredne loterije
K L Br. 3887 od 3. aprila t L, v Beogradu.
5492
Naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem to znancem pretužno vest, da je naš ljubljeni soprog, oče to stari oče, gospod
FRANC TRAFENIK
včeraj po dolgi, mukepolni bolezni, v 82. letu starosti, mirno v Gospodu zaspal.
Pogreb nepozabnega pokojnika se bo vršil v sredo, 8. aprila, ob 16. v Rogatcu na domače pokopališče.
Sveta maša zadušnica se bo brala v četrtek, 9. aprila, v farni cerkvi v Rogatcu.
Rogatec, Maribor, Kraplna, Celje ta Zagreb, dne 6. aprila 1931.
Marija Trafenik roj. Cesar, soproga — Franžek Tra-fenik, restavrater in kavarnar v Mariboru, ter Karel Trafenik, sinova — Antonija, Marica in Nežika por. Jesih, hčerke — Hinko Jesih, zet, vnuki in vnukinje.
Radio
Izvleček iz programov
Sreda, 8. aprila
LJUBLJANA: Opoldanski program odna-de. — 18: Koncert radio-orkestra — 19: Enotna zakonodaja. — 19.30: Ruščina — 20: Prenos koncerta Češke filharmonije iz prage. — 22: Napoved časa Ln poročila
BEOGRAD 1130: Plošče. — 12.45: Koncert radio-orkestra — 16: Plošče. — 17: Narodne melodije. — 17.30: Ruski večer. — 20: Glasbene uganke. — 20.30: Koncert ruske komorne glasbe. — 21.50: Jugoslovenske pesmi. — 22.30: Poročila. — 22.40: Koncert radio-orkestra. — PRAGA 19.05: Koncert orkestra mandolin in kitar. — 20: Prenos simfoničnega koncerta. — BRNO 19: Prenos koncerta iz Prage. — Sluho-
igra. — 20: Prenos simfoničnega koncerta iz Prage. — VARŠAVA 17.45: Poljuden večerni koncert — 20.10: Prenos koncerta s konservatorija — 21: Zabaven program. — 21.30: Poljuden koncert. — 23: Koncert lahke in plesne glasbe. — DUNAJ 11: Koncert orkestra — 13.10: Plošče. — 15.50: Koncertna akademija — 20: Večer pesmi in balad. — 21-25: Večerni koncert orkestra. — BERLIN 18.50: Koncert lahke glasbe. — 20: Prenos orkestralnega koncerta iz glasbene akademije. — 21.15: Sluhoigra. — Godba za ples. — KoNIGSBERG 16.15: Popoldanski koncert — 19.30: Pev-sld večer. — 20.10: Val6ki Johanna Straua-sa. — 21.15: Prenos sluhoigre. — 22.30: Plesna godba iz Berlina. — MuHLACKčR 16.30: Popoldanski koncert — 19.45: Koncert operetne glasbe. — 21: Veseloigra. — 21.30: Studijski koncert — 23.10: Iz novih zvočnih filmov in plesov.
Zahoa/a.
Za mnogoštevilne dokaze iskrenega sočutja, ki smo jih prejeli povodom smrti naše srčno ljubljene mame, gospe
£}udntS1e Zobec
rej. f/el
se tem potom vsem najprisrčneje zahvaljujemo.
Posebno zahvalo smo dolžni g. dr. P. Krajcu za njegov trud, lajšati naši dragi pokojnici njeno trpljenje, čč. sestram usmiljenkam Leonišča, vsem darovalcem vencev in cvetja ter vsem onim, ki so drago nam mamo spremili v tako velikem številu na njeni zadnji poti ter tako počastili njen spomin.
Končno srčna hvala tudi vsem njenim znankam, ki so jo za časa njene bolezni tako pogostokrat obiskovale.
Maša zadušnica se bo brala v četrtek dne 9. t m. ob 7. uri zjutraj v cerkvi Marijinega oznanjenja
T lorde, 7. aprila, Je po dalJSem bolehanju umrl v 73. letu starosti naš ljubljeni soprog, oče, stari oče, brat, stric, tast, gospod
FRANC PAVLIC
posestnik na Klancu pri Kranju
Pogreb dragega pokojnika bo v četrtek ob 10. uri dopoldne lz hiše žalosti na pokopališče v Kranju.
Klanec pri Kranja, dne 7. aprila 1931.
Žalujoča rodbina Pavličeva in ostalo sorodstvo
Oeobje tvrdke ANT. KRISPER, Mestni trg 26, naznanja pre-žalostno vest, da nas je naš tovariš, gospod
JAKOB MOLAN
dne 5. aprila t L po dolgem trpljenju zapustil in se preselil v boljše življenje .
Pogreb nepozabnega se bo vršil dne 8. aprila 11. izpred veže mrtvašnice splošne bolnice ob 16. uri na pokopališče k Sv. Križu.
Blagega tovariša ohranimo v častnem spominu.
LJnblJana, dne 7. aprila 193L
5495
Občina t}nWJa.n«	|
Kastni pogrebni xavod
Potrt! neizmerne žalosti naznanjamo, da ]e naš nad vse ljubljeni soprog, oče, sin in brat, gospod
Franc Zaje
uradnik Mestne hranilnice v Črnomlju
dne 4. t m. po kratkem trpljenju mirno v Gospodu zaspal.
Truplo blagopokojnega prepeljemo iz Črnomlja v četrtek, dne 9. aprila 1931, v Zgornjo Šiško št. 105, odkoder se bo vršil pogreb istega dne ob 4. uri popoldne na farno pokopališče v Dravlje.
Zg. Šiška-Crnomelj, dne 7. aprila 1931.
ŽALUJOČI OSTALI
Iz življenja in sveta
Gnallno (zgoraj) in njegov pariški zagovornik Flach
Pogajanja so se vršila že dalj Časa, končno se je italijanska vlada vdala, toda pod prav zanimivimi okolnostmi. Gualino bi moral kot italijanski državljan sam pristati na to, da ga izročijo v roke inozemskega preiskovalnega sodnika. Gualino je tudi dejansko pristal. Po drugi strani pa se je morala francoska vlada zavezati, da ga bo pariška justica za njegove grehe nad francoskim narodom sodila samo »in contumaciam«, čeprav ga bo imela med sodbo v svojih rokah.
Tako prispe Gualino te dni v spremstvu italijanskih orožnikov do francoske meje, tam ga vzamejo v varstvo francoske oblasti in ga prepeljejo v Pariz, kjer pa se bo kretal popolnoma svobodno, stanoval in Jedel bo, kjer bo hotel, samo od daleč bo nanj pazilo oko francoske postave. Pod nobenim pogojem pa ga Francozi ne bodo mogli aretirati in zapreti, čeprav bi se zdelo to preiskovalnemu sodniku potrebno in čeprav ga bo še med njegovim bivanjem v Parizu obsodil francoski sodnik. Takoj po sodbi ga bodo spremili na mejo in ga tam izročili italijanskim oblastim, da ga odpravijo spet na Lipare.
Samomor v luninem mrku
Iz Brna. poročajo: Na veliki četrtek zvečer malo pred 8. uro, ko so bile vse ceste polne ljudi, ki so opazovali lunin mrk, je izvršil bivši ravnatelj Moravske tvornice za pohištvo samomor v zelo razburljivih okoliščinah. Skočil je v sami srajci iz četrtega nadstropja na trg in padel, ker je bil prostor ob tistem času močno obljuden, na dva visokošolca. Silovitost padca je bila tolikšna, da si je ravnatelj razbil lobanjo in dobil težke notranje poškodbe. Med prevozom v bolnišnico je izdihnil.
Nesrečna dijaka, na katera je priletel samomorilec, sta oba slušatelja brnske tehnike. Prvega je samomorilec pri padcu hudo ranil na glavi. Drugi pa je bil samo rahlo poškodovan na roki. Ravnatelj je oči-vidno izvršil samomor, ker se mu je omra-čil um.
Opica v jedilnici
V Parizu je te dni ob času krmljenja pobegnil iz živalskega vrta mlad orangutan in jo ubral naravnost v jedilnico bližnjega hotela. V jedilnici je bilo zbranih mnogo gostov, ki so se zelo prestrašili nenavadnega obiska. Lastnik je poklical najprej policijo. Toda stražniki niso imeli sreče. Moral jim je priskočiti na pomoč še oddelek gasilcev z brigado za pline. Toda tudi to ni zaleglo. Končno je prišel iz zoološkega vrta paznik, ki je kratko-malo ustrelil svobode željno opico.
Grozote v Nicaragui
Pretresljive podrobnosti — 200 kaznjencev zgorelo živih ! — Ogromno število žrtev — Obsedno stanje v porušeni prestolnici
Najnovejše vesti iz Nicarague izpopolnjujejo strašno sliko potresne katastrofe, število človeških žrtev presega že 5000.
Aeropiloti, ki so iz Zedinjenih držav odleteli na pomoč ponesrečencem ter jim nesli zdravila in živež, slikajo opustošeno ozemlje kot pravcato peklo ognja in dima. Ljudstvo tava kakor blazno med razvalinami. Vsepovsod se šc vedno rušijo zidovi in pokopavajo pod seboj nove žrtve. Vročina, ki nastaja zaradi eksplozij in oblaki
Moncado, predsednik republike Nicarague
dima, ki sukljajo iz razvalin, onemogočajo širokopotezno reševanje.
V kaznilnici je zgorelo živih 200 kaznen-cev, ker ni bilo časa, da bi Ječarji odprli
celice in izpustili jetnike na prosto. Ogenj se je širil z nepopisno brzino in pomožne akcije so bile skoro izključene.
Ceste in ulice so polne mrličev in umirajočih. Najbolj je poškodovano središče Manague, kjer sta stali prej predsedniška in vladna palača Ameriški mornariški oddelki si še vedno prizadevajo, da bi nesrečne brezdomce spravili v šotore, ki so jih postavili na periferiji uničenega mesta. Največje težave so zaradi vode, ki jo morajo dovažati iz oddaljenih vodnjakov. Ker je tudi elektrarna postala žrtev potresa, so zvečer razsvetljevale mrtvo mesto le baklje. Vlaki, poslani ponesrečencem na pomoč, so se morali ustavljati že 20 do 30 km pred potresnim ozemljem. Zedinjene države so poslale v Nicaraguo vse razpoložljive sile svojega Rdečega križa.
Leigh Stevenson, ki se je vrnil z letalom iz potresnega ozemlja v Panamo, poroča podrobnosti o grozotah razdejanja. Prebivalstvo trpi največje pomanjkanje vode. Živil je le še za nekaj dni, kvečjemu za en teden. Pod razvalinami so še vedno mrliči, ki jih je toliko, da jih ne morejo pokopati sproti. Zunaj mesta so zmetali v jarek 150 trupel, ki jih ni mogel nihče spoznati. Ceste so polne beguncev. Ljudje bežijo z voz-mi in peš ter skušajo rešiti vsaj tisto, česar ni požrla zemlja in uničil ogenj. Po eni strani beže ljudje proti Chinadegi, po drugi strani proti Granadi.
V razdejanem mestu so se pojavili tudi zločinski plenilci. Vojaštvo postopa z vso strogostjo in doslej so ustrelili že 19 plenilcev. Ustreljen je vsakdo, ki se ne pokori oblasti. Od kraja streljajo vse mačke in pse, da ne bi širili kužnih bolezni. Nad žalostnimi razvalinami še pred tednom dni cvetoče prestolnice, krožijo jate lačnih jastrebov, ki vohajo mrliče ...
Palača predsednika republike, ki jo je potres do tal umen.
Slika kaže gibraltarsko luko, kjer se je zbrala angleška atlantska in sredozemska vojna mornarica k skupnim pomladanskim vežbam.
„Siamslri dvojčici" obtoženi prešuštva
Senzacionalna tožba za ločitev zatona
Katastrofa pred
Gibraltarjem
Kcko se je zgodila nesreča — Med žrtvami so tudi
trije Jugosloveni
Kakor smo že poročali med brzojavkami, sta trčili 60 milj vzhodno od Gibraltarja angleška matična ladja za letala »Glorio-us« in francoski potniški parnik »Florida«. Ladji, ki sta vozili s polno paro, sta se hipoma znašli druga pred drugo in ni-
je sunek vrgel v morje. Na preluknjani »Floridi« je nastala velika zmeda. Sunek je zmečkal v medkrovju 32 ljudi, revne izseljence, ki so se vračali v domovino. Med njimi je bilo 17 Italijanov, 4 Poljaki, 6 Si-rijcev, 2 Španca in tudi 3 Jugosloveni.
Živali, ki simulirajo smrt
Gosenica, ki zavoha sovražnika v bližini, obstane hipoma vsa otrdela in nepremična. To je njena najboljša obramba, kajti sovražnik jo v takšnem položaju naj-češče spregleda. Premnoge druge živali skušajo na sličen način ohraniti življenje v nevarnosti. Kunec obsedi, če zasliši sumljiv glas, čisto mirno z dvignjenimi uhlji.
So pa živali, ki simulirajo v podobnem položaju naravnost smrt. Takšna je n. pr. »virginska kača«, ki je povsem nedolžna žival, a če ji preti nevarnost, piha na vso moč in se napihuje, da bi se je sovražnik prestrašil. Ce to ne zaleže, postavi vse na zadnjo karto: hipoma se začne divje, krčevito zvijati in obstane nato kakor mrtva. Vzameš jo lahko v roko in še precej nemilo, pa se ne bo zganila.
Podobno se vede evropska ognjena krastača, ki obleži nepremično na hrbtu, tako da obrača svoj krvavo rdeči spodnji del proti napadalcu. Enako tudi strupena južnoameriška krastača. Poseben umetnik v pretvarjanju je oposum, ki je nad vse živahna žival, pa se ne zgane, niti če ga psi ugriznejo, čim se pa ti oddaljijo, meneč, da je mrtev, jo še ranjen odkuri, kar se da.
Angleška matičc
rta imeli niti časa za varnostni signal, ker je ležala nad morjem izredno gosta megla. Brez možnosti, da bi se pravočasno umaknila, je angleška vojna ladja zavozila z vso silo v francoski parnik in ga razklala.
V trenutku katastrofe je manevriralo nad angleško matično ladjo 17 letal, ki so iskala priložnosti, da bi na njej pristala. To je paniko še bolj povečalo. Mornarja, ki je na »Gloriousu« opravljal stražno službo, je zmečkalo, njegovega tovariša pa
ladja »Glorious«
Ker je pretila nevarnost, da se »Florida« pogrezne, je angleška ladja zaukazala letalom, naj skušajo pristati v Malagi, kar se je z dovoljenjem španskih oblasti zgodilo, »Glorious« pa je prevzel potnike »Floride« in vlekel ladjo na plitvino. V Malagi so se izkrcali zdravi potniki, dočim so bolnike odpeljali v gibraltarsko bolnišnico. Angleška vlada je po svojem poslaniku v Parizu izrazila francoski vladi sožalje zaradi nesreče.
Finančnik Gualino »obišče« Pariz
Francoska in italijanska vlada sta postregli svetu z justično senzacijo, kakršnih ni dosti v analih zgodovine. Gre za primer bivšega predsednika propadle italijanske družbe »Snia Viscosa« Gualina, ki je bil dolgo časa eksponent in finančni podpornik fašističnega režima, kateremu se je pa naposled zameril s svojimi »posli«, za kar je romal v petletno konfina-cijo na Lipare. Gualino pa je bil tudi družabnik Francoza Oustrica in kot takšen zapleten v njegov finančni škandal. Francoska justica bi se rada z njim »pomenila« in prav tako pariška parlamentarna komisija, ki raziskuje Oustricovo zadevo. Zato se je francoska vlada obrnila na italijansko s prošnjo, naj bi Gualina predala francoskim oblastim.
Francoski parnik »Florida«
Rim - Berlin v desetih urah
Sodišče v Kansas City bo razpravljalo o nenavadni zahtevi za ločitev zakona. Zrasli dvojčici, sestri Daisy in Vloleta Hil-ton iz San Antonia v Teksasu, po poklicu varietetski zvezdi, ki sta nastopali že tudi v evropskih mestih, sta obtoženi, da sta zapeljali svojega propagandnega načelnika. Tožila ju je njegova žena Mildred Oli-ver.
Tožiteljica pravi, da Je bil njen mož zaposlen kot propagandni načelnik za mnoge znane varietetske točke. Nedavno je prevzel zastopstvo sester Hilton. Od tistega časa se je neverjetno spremenil. Iz njegovega donosnega delovanja se je razvila tudi ljubezen. Sestri Hilton sta se zaljubili vanj in Oliver se je res dal pregovoriti, da je postal njun ljubimec. Posa-
Žid - papežev knjižničar
Listi so te dni poročali, da je bil židovski učenjak Naftali Fried pozvan v Vatikan za knjižničarja. O tem poročajo zdaj še naslednje podrobnosti:
Pred kakšnimi osmimi meseci so v Vatikanu sklenili reorganizacijo in izpopolnitev hebrejskega dela tamošnje svetovno znane knjižnice. Knjižničar, ki bi prevzel to delo, bi bil obenem nastavljen kot učitelj hebrejščine za mlade teologe. Mož bi moral biti seveda popoln strokovnjak v svoji stroki, poleg tega tudi Žid starega kova in konservativnega mišljenja. Vatikan se je obrnil v tej zadevi na staroslav-no konservativno rabinsko šolo v Frank-furtu ob Meni in nje vodja dr. Emanuel Friedmann je priporočil kot pravega človeka Naftalija Frieda, ki slovi v židovskih krogih kot velik učenjak in raziskovalec.
Naftali Fried Je tudi drugače zammiv mož Pred vojno bi bil rad študiral na ra-binski šoli v Frankfurtu ob Meni, a ker ni imel lastnih sredstev in mu je bila podpora odbita se je moral svoji želji odpovedati. Poročil se je z ubožnim židovskim dekletom iz Cernovic, kjer je tudi on sam doma, pa je otvoril majhno trgovino s sla-niki, ki je bolj skopo redila nJef™> J™' žino. V prostih urah Je študiral talmud in druge hebrejske spise ter je rezultate svojih raziskovanj često pošiljal dr. Fned-mannu, ki ga je vzpodbujal m ga tolažil z boljšo bodočnostjo. Zdaj se ga je ta bodočnost spomnila.
Toda Fried je toliko navdušen konservativen star Zid, da ni sprejel vatikanske ponudbe kar tako brez pogojev. Ti pogoji so naslednji: delopust ob sobotah, Židu primerno hrano, preselitev njegove družine v Vatikan, poleg tega še naselitev devetih drugih Židov za osnovanje posebne verske občine _ vse na vatikanske stroške. Papežu so ti pogoji ugajali, pa jih Je sprejel s pismom v bebrejščini, ki ga Je poslal Friedu.
Ali ste že naročnik slovenske ilustrovane tedenske revije »življenje in svet"?
meznosti te afer« so seveda tajne. 00 ver priznava brez pridržka svoj prestopek. Hiltonovi nista svojega propagandnega načelnika le sijf-jno plačali, poklanjali sta mu tudi darove in sta mu kupili avtomobil.
Obtoženec priznava, da se Je nekako t* sočutja zaljubil v sestri. Izjavil je tudi svojo pripravljenost, da ju poroči, seveda pogojno in le v primeru, če mu oblasti dovolijo izjemo. Oblasti pa tej želji ne morejo ugoditi. Sestri Hilton sta pripravljeni plačati Oliverjevi ženi vse, kar zahteva, seveda pogojno, če jma žena prepusti svojega moža. Na podlagi te ponudbe hoče žena zahtevati baje veliko odškodnino od islamskih dvojčic«.
Nov svetovni rekord v vztrajnostnem poletu
Znani francoski letalec Paillard je postava s svojim spremljevalcem Mermozom nov svetovni rekord. Letalca sta bila 54 ur v zraku in sta preletela 9000 km.
Vsak dan ena
»Igrajva se očeta in mater!« »Ampak... ali ne veš, da je mama prepovedala prepirati se!«
Nove zračne proge ▼ Evropi — Zračna zveza med Berlinom In
Nanfcfngom
Prvega aprila popoldne je pristal v Ri-prvikrat trimotorni avion nemške iAifthanse, ki je s tem otvorila novo zračno zvezo med Berlinom in Rimom. Proga obsega etape Berlin-Monakovo-Milan-Rim. S prvim avionom se je pripeljal v Rim nemški prometni minister Guerard, generalni ravnatelj nemških zračnih prometnih zvez Brandenburg in ravnatelj Lufthanse \Vronsky. Takoj za prvim aeroplanom, iz katerega so stopili imenovani gospodje, je pristal še drugi aeroplan, v katerem so bili zastopniki tiska, odposlanci Wolffo-vega biroja in Telegrafske unije.
Kmalu potem, ko je v Rimu pristalo nemško letalo, se je spustil v Berlinu na tla italijanski aeroplan, ki je letel iz Rima čez Milan in Monakovo v nemško prestolnico. Dolžina zračne črte med Berlinom in Rimom znaša 1450 km, polet pa traja 10 ur. Italija bo tem potom dobila zvezo tudi z vzhodno Evropo, ker bodo letniki v Berlinu lahko presedali na letala, ki vozijo v skandinavske dežele, na Dansko in Nizozemsko ter v Rusijo. Doslej je imela Italija zračne zveze s Tunisom in Egiptom, z Grško, Turčijo, Albanijo, Nemčijo in Avstrijo.
Istočasno kakor linija Berlin-Rim se Je odprl tudi zračni promet med Milanom in Innsbruckom.
Isti dan se je otvorila še tretja važna zračna proga — med Evropo in Azijo. Junkersovo letalo je odletelo iz Nankinga proti Berlinu. Ta vožnja bo predvidoma trajala štiri dni in letala, ki bodo vzdrževala ta promet, se bodo ustavljala v Pekingu, Mukdenu, Manhuliju, Irkutsku in Moskvi. Nemška družba namerava zgraditi na Kitajskem tvornico za aeroplane, ki naj bi proizvajala letno 60 letal na ra-
čun kitajske vlade, ki Je baje pripravljena kupiti jih, da uredi zračni promet tudi nad svojim ozemljem.
Bavarska letalska skupina pozdravlja italijansko letalo.
Največja vojna mornarica na svetu
E. Ebenstdnt
13
Dva zakona
Roman
ZamiSIjeno si je prižgal smotko. »Hm, prvič — da ti odkrito povem — me moti misel, da naju obdajajo stvari, ki so bile pred nama že last tujih, morda skrajno zoprnih ljudi —«
»To je otročje! Ljudje, ki si kupujejo takšno pohištvo v novem s+anju, so vsi iz najboljših krogov. Ako ne veš drugega očitka —«
»Stanovanje je tudi preveliko in za najine prilike odločno predrago. Saj veš, da sva določila zanj največ tisoč štiri sto kron.«
»Saj več tudi plačevati ne bo treba! Stanovanje ima namreč nekaj neprijetnih strani — tako na primer ni poselske sobe, kuhinja je navadna luknja in spalni kabinet je temen — a zato stane samo tisoč šest sto kron. Dve sto nama jih bo prispevala mama. Namestu mene je vzela zdaj še dva dijaka, tako da tudi nje ne bo nič stalo.«
»A jaz ne izprevidim, čemu potrebujeva tako velikega stanovanja! Dva salona! Posebno sobo za gospoda!«
Erika ga je debelo pogledala. »Cemu? Nu, kaj pa, kadar bova imela družabne večere?«
Heinz je široko odprl oči. »A, tako — družabne večere misliš prirejati? S čim neki? Zdi se mi, da se zelo motiš o mojih dohodkih, ljubo dete.«
»Nikakor ne. Vse sem že premislila; kar meni prepusti to reč, prav dobro bova izhajala. Zakaj sem se pa učila gospodinjstva, če niti tega ne bi znala? Ti kot samec seveda nimaš pojma, kje in kako je moči prihrainiti.«
Žvečil je svojo smotko. Na družabne večere dosled res ni mislil. Zmerom je mislil samo na majhno, udobno gnezdeče in na ženico, ki bi vesela m zadovoljna gospodinjila v njem — zanj, samo zanj.
Od minute do minute mu je bilo bolj klavrno pri duši. Ali zaradi vsega tega neprijetnega razkošja, ali zato, ker se mu je upirala misel na hrupno življenje, ki se bo šopirilo po njegovem domu — tega sam na vedel. Vse se mu je zdelo tuje.
Najbolj tuja pa mu je bila Erika sama. Bilo mu je, kakor da sedi zraven njega žena, ki jo danes prvikTat vidi. Razlika med njegovo predstavo o tem prvem večeru v svojem domu in med tem, kar je zdaj res doživljal, mu je z mučno ostroto prehajala v zavest.
A v tem ga je zdajci obšla druga misel. Napeto je pogledal okoli sebe, se skozi odprta vrata ozrl v sobo za gospoda in prestrašen vzkliknil: »Ali — kam pa naj postavim svojo knjižnico? Njene štiri omare zavzemajo vendar vso steno, vidve mi pa niste pustili niti pedi prostora!«
Erika ga je osuplo pogledala. »Knjige? Oh, nanje pa res nisva pomislili.« A že se je nasmehnila. Našla je bila izhod. »V predsobju je še prostora. Ena stena je itak čisto gola. Seveda bo potem še bolj tesno, a če moraš omare za vsako ceno imeti...«
Heinz je ogorčeno vstal. »V predsobje hočeš spraviti moje knjige? Ali se ti meša? Knjige morajo biti brezpogojno v moji sobi.«
»Ali, to vendar ni mogoče!«
»Mora biti! Ce ne, pomečem toliko te navlake ven, da dobim prostor zanje.«
Beseda mu je bila nehote planila iz ust. V naslednjem trenutku se je že kesal, zakaj Eriko so oblile solze. Ne da bi kaj rekla, je izginila v spalnico.
Najprej je hotel iti za njo, a nato se Je premislil. V njegovi duši
je bila zmeda, ravnotežje je bilo zapustilo — vse to se Je moralo preg urediti in pomiriti.
In tako si je prižgal drugo smotko, šel v sobo za gospoda in legel na otomano, ki je vabljivo stala zraven indijske kadilne mizice iz ebenovine in biserne matice.
A dve minuti še nista bili minili, ko je nervozno vstal in se vrgel v pleteni naslanjač ob pisalni mizi — edini kos pohištva v tej sobi, ki je bil vzet iz njegovih samskih reči. Morda je bilo samo domišljija —a vendar bi se bil zaklel, da je osladno puhtel iz podglavne blazine parfum vsiljive pomade za lase.
Tako je sedel na enem koncu stanovanja v svojem pletenem naslanjaču in kadil in premišljeval, med tem ko se je njegova mlada žena na drugem koncu kujala in jokala.
Časih se je grenko zasmejal. To je bil zdaj tisti lastni dom, po katerem je tolikanj hrepenel!
Stanovanje je imelo res mnogo neprijetnih strami. Kuhinja in spalnica sta gledali na mračno dvorišče, tako da ju je bilo treba podnevi skoro vedno umetno razsvetljevati. Vodovod je bil zunaj na hodniku in je služil, kakor tudi drugi stranski prostori, dvema strankama obenem- Erika je seveda trdila, da to nič ne de, ko imajo pa štiri sobe tako lep razgled na cesto. A Heinzu so te neprilike omr-zile vse stanovanje.
Že drugo jutro je dal prenesti otomano, Igralno mizico in še nekaj drugih reči v budoarček; ostalo pohištvo je stisnil in šel nato v prejšnje stanovanje, da preseli zaboje s knjigami in knjižne omare.
Med tem, ko je on urejal knjige, je prišla gospa Bramdova pogledat, kako se imata.
€. PICKEL, Maribor
Koroščeva ulica 39
Tovarna umetnega kamna in cementnih izdelkov. Asfaltno podjetje. Trgovina z apnom in cementom. Skladišče bituminozne in katranizirane strešne lepenke, aresita, izolacijske asfaltne zmesi. Prevzame dobavo in polaganje terazo-tlaka, cementnih in Klinker plošč.	4498
Prostovolj. javna dražba posestva
v nedeljo 12. aprila ob 13. uri PRODAM na prostovoljni javni dražbi POSESTVO na BEVKAH št. 19 pri VRHNIKI, in sicer: hišo z gospodarskim poslopjem, hlev za 20 glav živine, velik zelenjadni in sadni vrt, njive in travnike v obsegu 30 ha. Prodam po parcelah, tudi enemu kupcu vse skupaj. Ugodni plačilni pogoji. — Informacije pri posestniku ANTONU TRCEK-u, gostilničarju, Drenov grič, nošta Vrhnika.	5493
"S"
Vsem sorodnikom, prijateljem tn znancem naznanjamo žalostno vest, da je naš dobri soprog, oče, brat itd., gospod
FRANC ZAJC
tajnik Mestne hranilnice v Črnomlju
dne 6. aprila nenadoma preminul.
Pogreb bo v Črnomlju v sredo 8. t. m. popoldne.
Črnomelj, dne 7. aprila 1931.
ANICA ZAJC, soproga — FEDORA, hči, bi ostalo
sorodstvo.	5487
¥
m	i^^^fflHin HB		
			
			
B	• kMiSi	mSSBSS	
f
MESTNA HRANILNICA V ČRNOMLJU
naznanja tužno vest, da je njen tajnik, gospod
Franc Zaje
dne 6. aprila 1931 nenadoma preminul.
Pogreb se bo vršil v sredo dne 8. aprila 1931 ob 14. uri popoldne.
Tvrdka ANT. KRISPER, Mestni trg 26, naznanja tužno vest, da je njen nad 40 let delujoči poslovodja in neutrudljivi sodelavec, gospod
Jernej ŠerlnR
hišni posestnik in častni meščan
po kratkem trpljenju dne 6. aprila t. L izdihnil svojo blago dušo.
Pogreb nepozabnega se bo vršil lz hiše ia* losti, Florijanska ulica U, ▼ četrtek ob pol 18. uri na pokopališče k Sv. Križu.
Tvrdka mu ohrani trajen in časten spomin.
0495
LJubljana, dne 7. aprila 193L
Črnomelj, dne 7. aprfla 193L
5491
Jufrovi mali oglasi
imajo siguren uspeh!
(Ijaeenje gvozdenih konstrukcija n starom koloseku na pruzi Vlnkovci-JBrod.
Direkcija Državnih Željeznica u Subotici na osnovu rešenja Gospoda General« nog Direktora u aktu Generalne Direkcije G. D. Br. 111.476/30 od 13. januara 1931. godine i odredaba Zakona o Državnom Računovodstvu deo II. čl. 86 do 98 razpisuje na dan 17. aprila 1931. g. treču ofertalnu javnu licitaciju sa skračenim rokom za ojačanje mo« stova sa dostavom sveg potrebnog materijala, sa izradom svih potrebnih skela i naknad« nim farbanjem i to na pruzi Vinkovci*Brod na klm. 179 7/», 203s/« i 204 7* mostova od 5 metara otvora na klm 177 7, i 183 8/® mostove od 7 m otvora i na klm 2197» mosta od 12.0 metara otvora.
Kaucija od 5 % ponudjene sume za naše odnosno 10 % za strane državljane po« laže se na blagajni Direkcije Državnih Željeznica u Subotici ili na blagajnama ostalih Oblasnih Direkcija Državnih Željeznica prema čl. 88 Zakona o Državnom računovod* stvu a najdalje do 10 časova pre podne na dan licitacije.
Propisno taksirane ponude u voskom zapečačenom zavoju sa oznakom spolja »Ponuda za ojačenje gvozdenih konstrukcija u starom koloseku na pruzi Vinkovci^Brod od ponudjača N. N.« preda ju se najkasnije do 11 časova Gradjevinskom Odelenju Di* rekcije (Trg Vojvode Putnika br. 9, II. sprat, vrata br. 9).
Pravo na licitaciju ima i- samo ona lica i tehnička preduzeča koji podnesu ko* misiji za licitaciju dokaze svoje preduzimačke sposobnosti, revers o položenoj kauciji, uverenje da su svoju radnju za porez prijavili i da su na istu platili sav porez sa pripa« dajučim prirezima za sve istekle zakonske rokove kao i za sve odobrene obroke po spe« cijalnim res en j ima.
Zastupnici ponudjača moraju imati sa sobom pismenu punovažno punomočije, da jih mogu na ovoj licitaciji zastupati.
Planovi, obrazac ponude, specialni, opšti i tehnički uslovi mogu se viditi i po ceni od 410 dinara nabaviti svakog radnog dana za vrijeme zvaničnih časova u Gradje* vinskom Odelenju Direkcije Državnih Željeznica Subotica. Oni ponudjaci, koji su naba« vili planove prilikom prve licitacije mogu nabaviti ponovo samo specijalni uslovi, opšti i tehnički uslovi i obrazac ponude a po ceni od 145 Din.
Naknadne ili telegrafskim putem podnete ponude neče se primiti.
Iz Direkcije Državnih Željeznica
u Subotici br. 13.018/1931.
Kurja
očesa
Najboljše sredstvo prot) kurjim oSefom »Claven« je mast
1
Dobit« t lekarnah, droge rijab ali m ravno« t ti tvor niče lo glavnega skladiSfa Čuvajte se ponaredbl 261
M. Hrnjak
lekarnar -— Sisak
IZVANREDNA MULKAt 2clezna »latinska patcnl postelja zložljiva, • ta* pcciraflom madracom, zelo praktična ta vsako hiio, hotel«, noin« aiuž-be in potujute * oiobe stane samo Dim 39®.—■ Razpošiljam po poitne-oodi povzetju.
TAKO UGLEDA SL02EN
OTVOBEN
Lesena pat*»t *©st«IJa.
zloiljiva. e Upeciranim madracom. telo praktična. stane samo D 2B0.
Letalfca ca aaatan!« —
(Licgestuhl) najnovije Trsti. stane samo Dia IS*.
Madrad ponjeni t »ol-fiom stanejo samo D '»• L. BROZOVie. ZAGREB
aicA a
(Vse Ga* potrebujete
pri olepSanju svoje hiše, stanovanja in pohištva, kupite najugodneje pri tvrdki
(drage fraii«
spec. trgovina s barvami LJUBLJANA. Stari trg 24. 4363
šmarješke Toplice
pri Novem mestu
učinkujejo proti vsem kroničnim boleznim. 14dnevna cela oskrba v predsezrji do 30. junija 560 Din. Prospekti zastonj!
Avtomehanična in kovinsko - strugarska delavnica
izdeluje cilindre ln ročična vratna z amert-fc-nnglrim Stormlzingcstrojem. Precizna izdelava, za katero Jamčim. Cena za sve-drlno Din 100. Franjo GredelJ, Zagreb, De-želičeva nI. 6, telefon 22-07.	4517
Najlepši roman zadnjega časa:
»Dom in svete. (R. Tagore — VI. Levstik). Izdala »Tiskovna zadruga«.
Osobje tvrdke ANT. KRISPER, Mestni trg 26, naznanja pre-
žalostno vest, da nas je naš dolgoletni poslovodja in tovariš, gospod
JERNEJ ŠERJAK
hišni posestnik in častni meščan
dne 6. aprila t. L po kratkem trpljenju zapustil in se preselil v boljše življenje.
Pogreb nepozabnega se bo vršil iz hiše žalosti, Florijanska ulica 11, dne 9. aprila t. L ob pol 18. uri na pokopališče k Sv. Križu.
Blagega tovariša ohranimo v častnem spominu.
Ljubljana, dne 7. aprila 1931.	549S
4
ObOaa L j nb! Jana Mostni pogrebni zavod
Tvrdka ANT. KRISPER v Ljubljani naznanja, da je njen dolgoletni, zvesti sotrudnik, gospod
JAKOB MOLAN
dne 5. t m. po dolgem, mukepolnem trpljenju, previden s tolažili sv. vere, mirno preminul.
Pogreb bo v sredo, dne 8. aprila 1931 ob 4. uri popoldne izpred mrtvašnice splošne bolnice na pokopališče k Sv. Križu.
V Ljubljani, dne 7. aprila 193L
ObMna LjnNjaoa
Mastni pogrebni ar«4
Umrla je naša nad vse ljubljena soproga, mati, sestra, teta in svakinja, gospa
Franja Jerančič
soproga trgovca in posestnika
po kratkem, težkem trpljenju, pre videna s tolažili svete vere.
Pogreb predrage pokojnice bo v četrtek, dne 9. aprila 1931 ob 4. uri popoldne od doma žalosti, Karlovška cesta št 8, na pokopališče k Sv. Križu.
V Ljubljani, dne 7. aprfla 193L
Alojzij Jerančič, Lojze, Stanko, Vilko,
soprog.	Binovi.
in ostalo sorodstvo.	6489
€e#>« malim oglasom t
Ženitve, dopisovanja, naznanita ter oglasi trgovskeg^ r^lmrmega
ali posredovalnega značaja: vsaka beseda 1.— Dtn. Pristojbina za šifro 5.— Din. Najmanjši znesek 10.— Din Ostali oglasi: vs*** beseda 50 para. Pristojbina za šifro 3.— Din. Če naj P^t/^JT? Oglasni oddelek »Jutra*, je plačati še pristojbino 2.— Dtn. Pr*> stojbine je vposlati obenem z naročilom. Čekovni račun pri Poštni hranilnici v Ljubljani 11.842. — Telefon številka 2492. 3492
		
Za odgovor 2	t Div	i . .»o^fioJb
iVas/cre malih oglasov
dobite takoj po izida Usta » podružnicah 9 Jutra* 9 •Mon'lwra, m Cel;m, * Afoccm me«tw» 9 'Erbovljah tn mi	ki sprejemajo
tndi naročila na male oglase in inserate.

Vajenke
«ri<in« tn poštene »prejme t 4 t o j Ana Zakostolnv, ttrojno* pletenje, Ljubljana, Smartin-ska cesta štev. 8.
12933-1
Orodne strugarje in orod. ključavničarje
prvovrstne potrebujejo aieroplanske delavnice Brege v Kraljevu. — Ponudbe s navedbo prejšnjega službovanja, pogo;ev in narodnosti na gori navedeni oas:OT.	lZLM'J-i
Pek. vajenca
m oskrbo v hiši sprejmi takoj Filip A m b r o ž i c, Koi I- V ponudbi je navesti tndi starost. Ir291i-1
Pek. pomočnika
c* Skupino delo sprejme ta-kon T. Proprotn-ik, Jesenice 12953-1
Elektro - varilca
tr enega dobro izurjenega ootrebnie Jasemica a. d , Palčka Smed. 12940-1
Postrežnico
■prejroeim. Naslov v oglas-oddelku »Jutra«. 12989-1
Šoferia
neoženjenega, zanesljivega
ln tr ran ega, popolnoma ve-Sčega vseh popravil sprej-rieono takoj. Ponudbe na poštni predal štev. 153-
12961-1
Vrtnarja
»eoženjenega, treznega 1® zanesljivega, veščega po-mravil v svoji stroki, sprejmemo takoj. Ponudbe na mostni prodal štev. 153. } "	12900-1
Plačil, natakarja
dobro izvežbanega in poštenega, veščega slovenskega ln nemškega jezita sprejme hotel-restav-raclla Kalbwidl v Mariboru.	12818-1
Vrtnarju
oddamo v najem velik vrt 9 toplimi gredami, oziroma iščemo
hlšnika-vrtnarfa
Oenta na Rožnik štev. 19.
12763-1
Mlado hišno
pridno. ki zna dobro 5ivati ki delati ročna de'a, Siprej: mem. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«. 12970-1
Elefctromonterja
fapraSanega, neomenjenega, tremega in zanesljivega, veščega vseh elektrotehničnih del, kakor tudi popravil« vseh strojev v lesni industriji, sprejmemo takoj Ponudbe na postni predal 8t. 153.	12962-1
Kroj. pomočnika
dobro izvežbane.ga v velikih k«sih »prejme takoj Kad Kramer. Celje, Ljubljanska cesta 19. 1200-1
Prodajalko
nprejm" parna pekarna. — Ponudbe z zahtevo plače, poleg hrane in stanovanja v hi5i, na podružnico Jutra v Celju pod šifro »Vestna ioi poštena c.	12984-1
Dobrih oglarjev
vej partij sprejme« t
stalno delo za več let. — Prednost imajo oni, ki tudi sami prevzamejo napravo drv za oglje. Položaj lep, les prvovrsten, dober zaslužek. Istotako sprejmem tudi drvarja. Takojšnje ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Oglarji in drvarji«.
15480-1
Dekle k otrokom
zdravo, z znanjem nemškega jezika, z dobrimi priporočili, »e išče za nameščenje v Karlovcu s 15. aprilom. Ponudbe, napisane v nemškem jeziku, naj se pošljejo na oglasni oddelek »Jutra« pod številko »878«.
12878-1
Postrežnico
za dopoldan iščem. Naslon v oglasnem oddelku Jutra 12915-1
Mladega brivskega pomočnika
dn*>rega delavca, za stalno službo išče Franjo Zabjek, Ljubljana, Cerkvena nI. 1 12912-1
Vzgojiteljico
z inanjem nemščine in klavirja, sprejmem k dvema otrokoma. Ponudbe na ogl. oddelek »Jutra« pod šifro »Vzgojiteljica«. 12895-1
Dekle
res poiteno in zdraro, vrnjeno snažnega gospodinjstva ter dobre kuhe, sprejmem k družini 6 oseb. — Imeti mora večletna spričevala iz dobrih družinskih hiš io veselje zvesto služiti pri mestni družini. Starost 20—35 let. NasJov v oglasnem oddelku Jutra 12906-1
Zobotehnik
t večletno prakso, sedaj v neodporvedani službi, želi preuneniti mesto. Cenjene ponudbe na ogla«, oddelek »Jutrac pod »Zobotehnik«.
12520-2
Natakar, vajenca
sprejme takoj kolodvorska restavracija v Maribor«
12834-1
Hotelsko kuharico
prvovrstno ia perfektno, z dobrimi i referencami sprejmem od 15. maja do 15. septembra. Ponudbe z_ navedbo plače na oglasni oddelek »Jutra« pod značko »Perfektna kuharica«.
12845-1
Oglarje
za Izdelavo oglja hr pripravljenih drv išče za takoj Anton Milavec, Cerknica.	12847-1
Pisarniško moč
dobro iz vež barvo ln samostojno sprejmem za knjigovodstvo ter perfektno nemško in srbohrv. korespondenco. Biti mora prvovrstna, vestna in zanesljiva. Nastop takoj. Pismene ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Samostojna moč«. 12-176-1
Potnika-zastopnika
agilnega in dobro izurjenega v stroki, za Slovenijo sprejme to<varna čokolade. Ponndbe na oglas, oddelek »Jutrac pod »Tovarna«.
12919-5
Zastopnike
za Gorenjsko išče svetovna tvTdka. Ponudbe pod šifro »Pismena garancija« na oglasni oddelek Jntra.
12688-3
Poštno pomočnico
z izpitom, sprejmem takoj za večjo pogodbeno pošto •ob postaji v Savinjski do-" ni. Pismene ponudbe pod šifro »Pošta« na oglasni oddelek »Jutra«. 12898-1
Perica
sprejme perilo v pranje in 'likanje. Naslov pove ogl. oddelek »Jutra«. 12902-3
Kuharica
srednjih let, pridna, poštena in varčna, vajena samostojne večje kuhe — dobi stalno mesto pod zelo ugodnimi plačilnimi pogoji Ponudbe na naslov: Viktorija Savnik, trgovina, Kranj.	12841-1
Izurjena šivilja
dobrim okusom, se priporoča damam na dom. — Sv. Petra nasip štev. 49/1.
12900-3
Šoferja
dobrega mehanika, _ zmožnega tndi popravljanja čevljarskih strojev, sprejmem tak-oj. Le resni int-ere&cnti naj pošljejo ponudbe na naslov: Ivan Prešeren, tovarna čevljev, Kranj.
12880-1
Manuiaktur. partij, blago
po nizkih cenah, proti plačilu pri prevzemu, iščem. Ponudbe »a ogla«, oddelek »Jutra« pod šifro »71-15«.
12852-S
Služinski zavod
Zagreb, Masarykova nI. 9
išče več perfektnih kuharic, sobaric, mladih natakaric. dekleta vešče kuhanja in drugih hišnih opravi.!. Nastop kimaln. Odgovor sledi le po pri! ožit vi znamke za 1 Din. 12882-1
Akviziterje
prodajalce
avtomobilov, motornih brlzgaln Iščemo pod najugodnejšimi pogoji. Ponudbe z zahtevo plače na Renault Sikor, Cesta na Rožnik 19. 12764-3
Trg. učenko (ca)
poštenih staršev, v starosti •pod 14 let, spregmem s 1. majem. Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod šifro »Dobra računarka«.
13853-1
Strokovnjaka
sa proizvajanje raT/nih do fcičkanosnih množinskih predmetov fMassenartike'0, iščem. Honoriram nasvete, dobre ideje. Imam zato £0.000.— gotovine, svoje prostore, elektromoč poleg kolodvora Gorenjske. Ponndbe pod šifro »Ponudnik garantira uspeh dobiček« na oglasni oddelek •Jutra«.	12531-1
Valenko
»prejme modni salon Ravnikar, Gosposka ulica 4/p.
12916-1
Pomočnico
h gospodinji
st.vre nad ?/> let, sprejmem takoj k štiričlanski druž:ni v večjem kraju ob železnici v Savinjski dolini. — P;smene ponudbe na ogl. oddelek »Jutra« pod šifro »Poštena moč«. 12899-1
2 dobra ključavničarska pomočnika
sprejme takoj Franc KunstelJ, ključavničarstvo, Bled I. V vodovodni stroki verziranl Imajo prednost.	12755-1
Čevlj. pomočnika
srarejmem za gornje dele in v potrebi za šivana in zbita boljša dela s prire-zovalnim tečajem v starosti od 22—30 let. Delo traino. Naslov v ogl. odd. »Jutra«.	12840-1
V štirih dneh
lahko tudi vi začnete delati, ako hočete, ker vas ml s pogodbo zaposlimo v vašem prebivališču proti mesečnemu pavšalu 2000 Din in proviziji. Kolekcija vzorcev 28 Din. Pogodbo pošljemo na željo takoj Ofertam Je priložiti znamko za odgovor. Commercla, Osijek.
11286-1
G. Th. Rotman:
Zgodba o Vrtismrcku in Šilonoski
(Tonatis prepovedan.)
43.
»Pozor!< sem naklical nato. »Zdaj bom Itel- ena — dve — tri!« Piščanca sta »dirjala. da se jima je kar prašilo izpod nog, a Migorepee in Cipeijcapelj, ki sta bila ive-rana sta se zavalila na tla, med tem ko sta otička, ki sploh nista opazila nesreče, kakor iz uma drla proti cilju
Za oskrbnika
želim vstopiti dobro iz-vežban živinoreje, sadjarstva, vrtnarstva, kletarstva ln zemljišč sploh, zmožen nemščine, trezen ln zanesljiv. Nastop takoj. Ponudbe na P. K. št. 33, Limbuš. 12822-2
100 Din dnevno
e mogoče zaslužit! z obiskovanjem privatnih strank Alabastritt, Ljubljana. Ko-menskega ulica 17. 148
Ve verujte nikomur!
Zahtevajte od nas prospekte o donosnem in lahkem hiš. obrta in adrese onih, ki s« ž njim že pečajo ter se sami nverite o stanju stvari in možnosti zaslužka. Vprašanjem je treba priložiti znamko za odgovor. — Zadruga jugoslo-venskih pletača, Osijek.
162-8
Nemščine
s« leti učiti gospodična. Prednost imajo starejše učiteljice ali učitelji nemškega jezika. Dopise je poc.la.-ti na oglasni oddel ek »Jutra« pod Šifro »Dobra metoda«.	12544-4
Nemško
govoriti se vsakdo hitro nauči po moji -metodi. Uspeh zajamčen. Ljntova, Poljanska cesta St. 13 /III.
12920-4
Dama in gospod
iščeta učiteljico, v svrho poučevanja klavirja. Dopise pod značko »V mesecu majn« na oglasni oddelek »Jutra«.	12891-4
Brivski pomočnik
z u r j e n, išče službo v Ljubljani ali okolici. Cenj. ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod »Izurjen 12«.
16911-2
Strojepiska
155« 2—S ure zaposleni« na dan. Naslov pove ogl. oddelek »Jutra«. 12904-2
Mlad trgovski
pomočnik
mei. stroke, vajen tudi v rezanju Sip, okvirov, v gostilni in kleti, z enoletno ■»rakso želi promeniti služ->o od 20. aprila naprej. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«.	12848-2
Absolvent
3 gimnazij in trgovskega tečaja, želi primerne mesto za porcneje ali za takoj pod šifro »Zanesljiv absolvente.	12843-2
Kavarne, hotel! ln restavracije!
Najfinejše turško mleto kavo, fine kvalitete, 1 kg od 52 Din naprej razpošilja Z. Anderle, Maribor, Gosposka ulica 20. Specljalna trgovina kave ln čaja. Zahtevajte vzorce.	12828-6
Registrir. blagajno
srednje velikosti ter malo rabljene, se ugodno proda. Ponudbe na ogl. odd. »Jutra« pod -»Blagajna«.	12789-6
Volno
za modro«« poceni proda
Šega, Cankarjevo nabrežje št. 5/1.	12751-0
Puhasto perje
čisto, čuhano, kg po 48 Din druga vrsta po Din 38 kg. čisto, čohano, kg po 48 Din !n čisti puh kg po 250 Did razpošilja po poštnem pov letjn L. Brozovii, Zagreb. Ilica 82. kemična čistilnica perja.	862
Mecesnov portal
s šipami in rolo proda tvrdka A. & E. Skaherne, Ljubljana.	12307-6
Barako
lepo, novo, za vsako kupčijo, pripravno, prodam. — Aleksandrova ee«ta 6t. 8.
12871-6
Mesto hišnika
Išče zakonski par brez otrok. Sem drž. uslužbenec. Naslov pove oglasni odd. »Jutra«. 12808-2
Primerno službo
iščem. Dovršila sem 6 razredov ljudske šole ter 4 razrede meščanske šole. Cenjene ponudbe na po-družni-co »Jntra« v Celju pod šifro »F. K. 19«.
13458-2
Službo tekača
ali sluge
iš®e 18 le>t star, močan fant Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«.	129I36J2
Koncesijo za trg.
in osebno pravico dam tistemu, ki mi da stalno nameščenje. Ponudbe na ogl. oddelek »Jutra« pod šifro ■»Koncesija«.	12929-2
Brivski pomočnik
mlajši, dober delavec in bubi itucer, išče službo ra takoj ali v 14 dneh. Ponudbe na naslov: Ivan Jereb, Gorenja Sava štev. 28 Kranj.	12937-2
Brivski pomočnik
mlajši, dober -ta hiter delavec, vešč tudi striženja bubi frizur, želi z 30. aprilom premeniti mesto. Cenj. ponudbe prosi na naslon: Mirko Gašper lin — salon Vadt, Kranj.	12938-2
2 zlati moški nrl
poceni naprodaj. Naslov v oglasnem oddelku »Jutrac.
12977-6
Rizo za kuhanje na plin
s S luknjami, nov«, poceni
prodam. Naslon v oglasnem oddelku »Jutra*. 12976-6
Pluge
vseh vrst ln veMkostl, okopače, brane, kultlva-torje, skariflkatorje ln najmodernejše sejalne ln kosllne stroje Vam nudi najugodneje Anton Kremžar. strojno podjetje, št. Vid nad Ljubljano.	12717-6
Diamantne uhane ln korale
ngiodn« prodam. ITmIot ▼ oglasnem oddelku »J ltra« 1Ž885 6
3 vrata za trg. lokal
r. rolojem zelo ugodno proda K. Prelog, Ljubljana, Gosposka ulica iterv. 8.
12921-6
Odjemalca
sa čajno masi« in vsakovrsten »ir, po žele zmerni ceni, iščem. Naslov v ogl. oddelku »Jutrac 19R90-6
Mlad trg. pomočnik
mešano Btroke, vajen tndi rezanja šip m okvirov, gostilne in kleti, z enoletno prakso, želi premeniti službo od 20. aprila naprej. — Naslov v oglasnem oddelku »Jutrac.	12848-2
Šoier
z večletno prakso, leK na-meščemja v Mariboru v tovarni ali pri avtobusnem podjetju. Ponudbe na naslov: Krnica Car, Nova vas št. 12, pošta Maribor.
12081-2
Kuharica
perfekima, starejSa, Se čfla. z dolgoletnimi spričevali, išče službo pri boljši družini. Naslov pri podružnici »Jutra« v Celju. 12985-2
Camernikova šoferska šola
LJubljana, Dunajska e. 36 (Jugo - Anto) telefon 2236 Prva oblast, koncesijonirana Prospekt zastonj; pišite poni
251
Dolgoletni trgovec
zmožen kavcije, išče službo inkasanta ali kaj sličnega, Cenjene ponudbe na oglas, oddeleik »Jutra« pod »Pošten 23«.	12711-2
Šofer
trcccsi ki zanesljiv, vojaščine prost, samski, zmožen popravil avtom obilov, išče službo h kakršnemkoli avtomobilu. Andrej Topler Guštanj.	12710-2
Strojnik
z drl. izpitom, vešč obratovanja pri vseh parnih strojih, turbinah, bencin in Diesel motorjih, po potrebi tudi električar, išče primerno službo. Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod šifro »Trezen«. 12671-2
Elektrotehnik
vsestransko lzvežban ▼ previjanju, precizni mehaniki ln strugarstvu, večletni vodja želi stalne službe. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod »Elektrotehnik«.
12635-2
»Fliegende Blatter«
ln »Fligender Blatter Kalender« vezane ali nevezane letnike: 1897. 1898, 1899, 1900, 1901. 1902: ter I. zvezek od Fuchs Sittengeschichte, t. J. Erganzungsband »Renesans«, kupim. — Pismene ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Knjiga«.
12720-8
Mayerjev lexikon
20 knjig predzadnje 'zdaje ugodno prodam. Naslov v oglasnem oddelku »Jntra«.
12756-8
»Valvazor-ja«
v treh zvezkih vezan, prvo ali drugo Izdajo, lepi Izvod, kupim. Ponudbe na ogl. odd. »Jutra« pod št. »1001«.
12735-8

Nabava žlahtnih hrušk
Kmetijska dražba r Ljub ljani, Turjaški trg, ima odatl še nekaj lepih visokodebelnatih žlahtnih hrušk L vrote po 15 Din. n. in HI. vrste po 8 in 4 Din.	12722-6
Zeisskamera
10 X 16 cm, naprodaj v Kersnikovi ulici štev. 5,'H vrata 7.	12697-6
Strešne opeke
več že preizkušen« »Bo-brovec«, ter razno stavbno orodje in materijal se proda. — Poizve se pri stavb, družbi »Gradiom«, Ljubljana, Sredina št. 15.
12871-6
Moško kolo
malo rabljeno kupi Frane Jerko, Črnuče — (Podiboršt št. 10.	12931-11
Kot družabnica
(Gesells-chaft-erin) k rtareJST dami ali gospodu bi Sla S2 let stara gospodična. * znanjem slov., italijanskega in nemškega jezika. — Ponudbe na oglasni oddelek »Jntra« pod »Družabnica«, 12925-16
Radio-aparat
Stiricevni, x zvočnikom — koonpJeten za omrežje isto-sm-erno, brezhiben za 1200 Din naprodaj. Naslov pove oglasni oddeleik »Jntra«.
12723-9
JMmia
Avto
petsede&en, v zet!« dofaen stanju, znamk« Essex prodam. Pojasnila daje Frane Božiček, Hoče pri Mariboru 13668-10
Prikolico za motor
brez karoserije poceni prodam. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«. 12922-10
Zadnje ost za Fiat
508, kupi Ivan Korfe. trg. Cirkovce.	12839-10
Avtomobili
rabljeni — Peugeot, Fiat, Stejr in drngi, nadalje avtobusi, tovorni in motocikli po najnižjih cenah. — 0. Žužek, Ljubljana, Tavčarjeva 11.	12437-10
2 trgovska lokala
pisarni Vn skladišča, na prometnem kraju v Ljubljani oddam v najem. Telefon, elektrika in plin v hiši. — Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod »Dober najem« 12744-17
Hiša v Kranju
zelo pripravna za večjo obrt, z lepim vrtom in krasnim razgledom naprodaj. Kj«, pove oglasni oddelek »Jutra«. 12510-20
Boljšo gostilno, kavarno ali hotel
Ljubljani, Beogradu ali Zagrebu vzamem v najem ali kupim. — ponudbe ca naslov: Oset, »Mariborski dvor, Maribor. 12829-17
Zemljišče
za opekarno
ftn» glina, 7 johov naprodaj Naslov pov« oglasni oddelek »Jutrac. 12907-20
Dvoriščno hišo
pripravno za preureditev v avto-garažo, odda Crečnar, Jenkova 13.	12737-20
Bencin motorfl orig. »Slavia«
pokončne konstrukcije, montirani na voz ali stabilni vedno v veliki Izberi od 2 do 16 HP v skladišču pri Anton Kremžar, strojno podjetje. St. Vid nad Ljubljano.	12716-19
Pekarija
enonadstropno hišo In trgovino prodam s vsem inventarjem in blagom. — Potreben kapital 130.000 Din. Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod značko »Industrija in mest««.
12942-30
Česalnl salon
dam« in gospode, z aparatom ta trajno ondula-cij-o, moderno opremljen in dobro idoč. v Ljubljani ugodn« prodam radi odhoda. Cenj. ponudbe na ogl. oddelek »Jutra« pod šifro Ugodno 26«. 12903-19
Večje posestvo
obstoječe Iz stanovanja,
travnikov, velikih vrtov in hleva, oddam v najem. Posestvo s« nahaja vse okrog hiše. Redi se lahko 2 glavi živine. Posestvo je v Zg. Ši5lki. Ponudb« na oglasni oddelek »Jntra« pod šifro .»Posestvo v najem«. Odda se takoj.	12943-20
in dobro vpe-jan«, ▼ centru poleg Zri-njevc« prodam. Osemletna najemninska pogodba. Stanovanj« 2 sob v hiši. Stanarina nizka. Potreben kapital 40.000 Di® — ostalo po dogovora, pojasnila daje A. Mark o vi č, Zagreb. Kr. Marije br. 5. 12893 19
Veliko novo stavbo
porabno ia tovarn«, ali pa s« tndi lahko razdeli za manjše obrate večjim podjetnikom, oddam takoj v •najem v Zg. Si-ški. — Ponudb« na oglasni oddelek »Jutra« pod Šifro »Velika deiavnVeac.	12944-50
Restavracija
na otoku Rabu ali restavracija na Sušaku naprodaj povoljno takoj, ker ne morem na dva kraja voditi. Ponudbe na A. Safar, Sušak, Račko-ga 22.	12789-19
VHo (hišo) * vrtom
eno- ali dvoetanovanjsko kupim. Takoj plačam Din 100.000, ostalo po dogovoru Posredovalci fekljočeni. — Obširne ponudbe na oglao. oddelek »Jutrac pod šifro »Do 250.000 Din«. 12963-60
Hišo z vrtom
ca 90.000 Dhi prodam.
iPobreije ^pn Maribora —
Gozdna
TL 12985-50
Stavbna parcela
▼ izmeri 1302 m«, ležeča ob Dunajski očeti, v krasni legi naprodaj. — Natančna pojasmfla naj saihtevajo le resni kupci pod šifro »Parcela« na oglasni oddelek »Jut™«.	12967-20
Srebrne krone staro zlato ln srebro
kupuj« Rafinerij« dragih kovin, Ljubljana, Ilirska ulioa 86, vbod k Vido-v-daneke eoat«, pri goetEni
Možina.	70
Novo belo spalnico
■ modrooem ta odejami, radi selitve po »elo nizki ceni prodam. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«.
12901-12
Spalno sobo
h omaro, vse k brestovega lesa, v«led selitv« poceni naprodaj: STedina 8 HI. aadstr. desno. 12289-12
Divati
*n tudi druge ko«« pekStva knpim. Ponudb« na ogias. oddelek »Jutra« pod šifre »Odmah«.	12936-12
Pohištvo
lep« Jedilnico, salon, garnituro, kuhinjsko opravo in kompletno spalnico z vložki, čisto, radi selitve prodam. Naslov v oglasnem oddelku »Jntra«. 12957-12
Poltovorni avto
lahek, v brezhibnem stanju, skoraj nov »Singer«
šivalni stroj
dobro ohranjen »Remingtou«
pisalni stroj
vwled opustitve obrata p« rogiodni ceni prodam. Ponndbe na oglasni oddelek »Jutrac pod »Stroji 25«.
12914-10
Oakland limuzino
ugodno prodam radi nakopa odprtega voza. Naslov v oglasnem oddelku Jntra 12267-10
Motorno kolo
200 cm», x elektr. ra/zsret-Ijavo, S mesece vožen«, ugodit« proda Lampret in drug, Ljubljana, Selenbnr-gova ulica 4.	12857-10
Avtobus
malo rabljen, kupim ali zamenjam za limuzino Pnit Ponndbe s točnim opis.nm na naslov: Našic«, Slavonija, Poštni pretinac 7.
12891-10
Petsedežen avto
znamk« Chrysler Plymoatb v najboljšem stanju naprodaj. Vožen samo 8000 km. VpraSanja na oglasni oddelek »Jntra« pod značko »Ugodna prilika 81«.
12881-10
Treanchcoat
ženski plašč
ugodno naprodaj Cesta na
Rožnik 19.
12762-13

Bukova drva
mtha, večjo množino, za ta kojšnjo dobavo, za ceno po dogovoru proda Franc Kmet, Trbovlje H.
12948-15

Gostilno
idočo oddam • majem v najem. Ponudbe na naslov; Franc Božiček Hoč« pri Mariboru.
13868-17
Na Savi
pri Jesenicah
10 minut od kolodvora oddam v najem lokal, na zelo promot.nem kraju, pri; meren za trgovin® ali kaj sličnega. Naslov pove ogl oddelek »Jntra«. 12884-17
Posestvo
00 jobov rodovitne zemlje: njiv, travnikov, sadonosni-ka in gozdov, 90 minut od glavn« oeste pri Kozjem oddam T najem ali prodam Naslov ▼ oglasnem oddelka »Jutra«.	12892-17
Gostilno
Lepo krojaško obrt
n« prometnem kraju, s 5 deiavci in vsem inventarjem ter stanovanjem in hrano v hiši oddam takoj radi smrti gospodarja. — Prednost Imajo eamci. Na-el<rv pov« oglasni oddelek »Jutra«.	12950-19
Pisarno s skladišči v Celja
eMano, sa majhno podjotje <ril karkoli, oddam 1 mi noto od postaj«. — Ponudbe na naslov: Cesar, Ljubljana, Goeposvetsk« e, gt. 12.	12955-19
Papirna trgovina
na prometnem kraju naprodaj. Pismen« ponudbe na oglasni oddelek »Jntra« pod šifre »Takoj 120.000«.
12978-19
Hitneranpa
Stanovanje
S sob, kuhinje, pritiklin ln kopalnice iščem v vHi, v centra ali kje v bližini. — Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod »Stanovanje 1» maj«.	12569-21
Stanovanje
0 parketirar.ih sob ia ku
h in je, s elektriko, v novi hiSi polog Gasilnega doma v Zg. Sižki oddam s 1. majem.	12909-21
Stanovanje
eno- ali dvosobno i I č e mirna stalna stranka treh odraslih oseb sa takoj ali za maj. Cenj. ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod značk« »Nujno potrebno«.
11838-21
SOinčno stanovanje
trisobno, n« Dunajski cesti St. 99 oddam za maj.
12887-21
Stanovanje
g so>b. kuhinj« m drugih pritiklin, v centru mesta i S č e s 1. majem stranka brez otrok. — Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod EJr« »čisto«. 12858-21
Sobo ln kuhinjo
odda Bruno Piščanc, Ga-Ijevic« St. 10 — ob dolenjskem kolodvoru. 12935-21
Opremljeno sobo
mimo, bli-u bolnice in Tabora oddam solidnemu ospodu, ali gospodični. — Naslov v ogias. oddelku »Jutra«.	12924-23
Opremljeno sobo
posebnim vhodom oddam s 1. majem. Naslov v ogl. oddelka »Jutrac. 12918-23
Solnčno sobo
veliko m elegantno opremljeno, s posebnim vhodom, sredi mesta oddam dvema stalnima osebama. Naslov v oglasnem oddelku Jutra 12905-23
Na Javomiku
oddam sobo z vso oskrbo v hiši onemu ali dvema gospodoma. Naslov v ogl. oddelku »Jutra«. 12836-23
2 prazni sobi
parket, elektrika, primerni tudi za pisarn«, zraven glavne pošte takoj oddam Naslov v oglasnem oddelka »Jutrac.	12837-23
Sobo
s prostim, vhodom, elektriko in parketom oddam na Friškovcu 6/1 — poleg Tabora.	12933-23
Sobo v centru
s primerno shrambo za kolo. iščem s L majem. Ponudbe na oglasni od del »k »Jutra« pod Sifr« »CiVa soba«.	12765-23
Sobo
s posebnim vhodom, s hrano ali brez oddam v Sp. SiSki, Cemetova uiica SI.
12940-23
Opremljeno sobo
»epaTa/tnim vhodom iz
stopnj-ic oddam v Ciril-Metodovi ulici Štev. 19/1-4 12945-23
Sobo v pritličju
s separatnim vhodom, n« %abjaku št. 12 takoj oddam gospodu.	12946-23
Sobo
s posebnim vhodom, sa
aH dve o*ebi ooccni oddam v Mtnfkovi aiici Sterv. 10.
13952-63
Sobo
elogMta« opremi}*««, s posebnim vhodom, v eentru mee»t« takoj oddam. NasJo-v ▼ oglasnem oddežku Jutra 12964-23
Opremljeno sobo
sointo«, • posebnim vbodom Vn event. »fmporabo kopalnice išče soliden gospod. Ponudb« na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Center*.	13951-23
Sobo
a p—ribate vbodom, sredi mest« oddam 2 gospodoma NaflJov v oglasnem oddelku »Jutra«.	12964-23
Solnčno sobo
s posebnim vhodom in eJek-tričn« razsvetljavo, Sčeim v mestu. Ponudbe na ogi-oddelek »Jutra« pod šifr« »Lepo«.	12965-23
Podstrešno sobico
▼ vili ua Vrtači oddam mirni gospodiični. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«.
12093-23
Snažno sobico
t centru meeta oddam solidni osebi. Naslov v ogl. oddelku »Jutra«. 12979-23
Prazno sobo
a posebnim vhodom 18 8«
ini. Jeglič, Bagiftrat_
129TO-2S
Gospodična
dobr« situirana, želi znanja z inteligentom, starim nad 50 let. Dopise na oglasni oddelek »Jntra« pod šifro »Velika noč 50«. 12761-24
»Mirna in resna«
Dvignite pismo! 12888-24
Senitve
Samevanja naveličan gospod
dobro situiran, želi znanja z gospodično ali vdovo, v rvrbo poznejše ženitv«. — Dopis« na oglasni oddelek »Jutra« pod »Pomladni sen 30«.	12958-25
ItLA.
/j » ri
Pianino
prodam. Našlo* v ogias. oddelku »Jutra«. 12896-36

Znani gospodični
ki »ta na veirkonočr.i ponedeljek po maši
v Križanski cerkvi
sedli v drugo klop desn« vrste in takoj odnesli nov svilen, črn damski dežnik,
naj ga takoj oddasta pri cerkovniku.	12910-28
Zaponka (brožka)
zlata, je bila včoraj izgubljena na Sv. Petra cesti Najditelj se naproša, da jo
proti nagradi odda v ogl. oddelka »Jutra« v Prešernovi ulici.	12932-38
Poljedelske stroje
kupite najbolje ln najceneje pri Anton Kremžar, strojno podjetje. Št. Vid nad Ljubljano. Oglejte si neobvezno, stalno Izložbo vseh strojev ln potrebščin.
12715-29
Šivalni stroj
dobro ohranjen, kupim. — Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod- šifro »Šivalni stroj«.	12930-29
Najfinejša žima!
Izdelujem iz samih govejih repo<v. Za ži-tno jamčim, da j« čista in nič mešana. Se priporočam za naročila Remic Stanko, Ljubno ob SavinjL 125&4-30
Kmetovalci!
Prvovrstne gnojnične črpalke (pumpe), pluge in brane dobit« v železnini Fr. Stupica, Ljubljana, Goapoevetska cesta št. 1.
12490 30
Slike za legitimacije
izdeluj« najhitreje Hugon. Hibfeer, fotograf, Ljubljana. Sv. Petra cesta 25. 85
Modroce
predshj« in čisti Hm«
prahu na specialnem stroj« samo Rudolf Sever, Marijin trg št. 2.	129-30
Prava bivolova kvaša
(Bflffei-Beize) s« po*, * rameni, rjavi In rdeSi barvi 1 kg M Din, % kg pa 90 Din »e dobi tndi po pošti v specijahii trgovini barv F. WeŠ«r, Karibe-, Gosposka ulica štev. 29.
11575-T1
Mafl železni
polnojarmenik
etni, proda poceni GlOck v Crfju.
12680-»
Okrasite svoj vrt
10 nizkft vrtnic v kiatott' barvah za 69 Din razpošilja vrtnarstvo Ivan Jeme«
Maribor.	11132-30
Telefon 2059
siih
em o g suha drva
Pogačnik, Bohoričeva M. S
Citajte Male oglase
Stanovanje
kr»wo in solnčno, v »ovi vili blizu dramskega gledališč« oddam s 1. majem 2_s odraslim osebam. Ponudb« na oglasni oddelek »Jntra« pod »Čistost«.
15938-21
Stanovanje
sob in kuhi-nj« i B č e učiteljic« (sama). — Ponudbe na oglasni oddelek ».Jutra« pod Šifro »Stalni dom 81«.	12927-21
Lepo, solnčno sobo
z elektrik« in proetim vhodom oddam 2 gospodoma ali zakoncema takoj na Mestnem trgu štev. 13rti-12976-28
Iktpiti
Mucek!
preje!. Sli&m utrip Tvojega srčka, čeprav si daleč. — Ljubi Te Tvoj Boc.
12917-24
_ k Pridem tL «prfl«. Oe
reS nrinesl nasproti »vrstice«. Srečno!	12976-34
2 drž. uradnici
neomadeževan« preteklosti, želita vsled pomanjkanja znanja dopisovati z i*tako drž. uradnikoma, srenje velikosti, v starosti cd 30—40 let. Prednost : mri jo poštni uradniki. Dop^e s sliko na ogla-mi oddelek »Jutra« pod šifro »\ esela Velika noč«.	12851-24
Opr. St 150-26-1931-1.	5453
Razglas o licitaciji.
Okrožni ti rad m zavarovanje delav*
cev v Ljubljani razpisuje na dan 13. aprila 1931 ob 10. uri dopoldne javno pismeno ofertno licitacijo za pečarska dela pri renovaciji zdraviliškega poslopja Suzora v Laškem.
S kolkom za Din 100 opremljene ponudbe je vložiti v zaprtem in zapečatenem ovitku, kateri mora nositi napis: »Ponudba na opr. št. 150-26-1931«, do 13. aprila 1931 do 10. ure dopoldne v sobi št. 205, Miklošičeva cesta 20-L
Ponudbe se morajo vložiti na posebni tiskovini, ki se dobi obenem s splošnimi in podrobnimi pogoji za ceno Din 20 pri Okrožnem uradu za zavarovanje delavcev v Ljubljani, soba 233, od 8. do l2. ure.
Licitacija ee vrši označenega dne ob 10. uri dopoldne v sobi 203 na Miklošičevi cesti št. 20-L
Okrožni urad sa zavarovance delavcev
V Ljubljani, dne S. aprila 1931.
ki bi prevzela izdelovanje koničnih zobatih koles velike preciznosti, IŠČE tvornica aeropla-nov Brege v Kraljevo. Obdelava se mora vršiti izključno le s specialnimi stroji za rezanje zobatih koles. — Interesirane osebe naj se pismeno obrnejo na direkcijo tvornice y Kra-ljevu.	5494
Lepo stanovanje
«00- ali dvosobno takoj oddam. Kdor plača z« pol let« naprej, precej eeneje. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«._
Stanovanje 6 sob
komfortno, pripravno tudi r poslovne svrhe, sredi mesta oddam s 15. junijem — ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod šifro »Krasno io čisto stanovanje«.
Lepo mesečno sobo
čisto, t visokem pritličju v vili blizu poŠte, z veo dobro oskrbo in souporabo kopalnice oddam. Naslov v <j<rlasnem oddelku »Jutrac. 6	12959-23
Ob»n« Ljutdjaa« Mestni pogrebni sa*«4
Naznanjam* vsem sorodnikom, prijateljem ta znancem, da nam Je umrla naša preljuba mamica, gospa
Emilija Lesjak roj. Pipal
vdova po poštnem urad. ravnatelju
dne 7. aprila 1931.
Pogreb se bo vrSfl dne 9. aprila ob 5. url popoldne lz hiše žalosti, Resljeva cesta 24, na pokopališče k Sv.
Križu.	5498
V LJubljani, dne 7. aprila 1931.
ŽALUJOČI SINOVI.
Urejuje Davorin Ravljen. Izdaja za konzorcij >Jutra< Adolf Ribnikar. Za
Narodno tiskarno d. d. kot tiskarnarja Frane Jezeršek. Za interatni del je Zgovoren Alojz Novak. Vsi v Ljubljani.