Vlasta Lokar Lavrenèiè
Srednja šola Veno Pilon Ajdovšèina, OŠ Draga Bajca Vipava
TAMBURICA – OD TRADICIONALNEGA
INŠTRUMENTA DO SODOBNE PEDAGOŠKE PRAKSE
Izvleèek
Tamburica je ljudski inštrument, ki je v slovenski kulturi prisoten okrog 120
let. Zgodovinski razvoj tamburaške glasbe nam je al premalo poznan in je
pogosto zmotno omejena le na folklorno glasbo Bele krajine. Z izboljševanjem
tamburaških inštrumentov, veèjimi tehniènoizvajalskimi monostmi,
nastajanjem nove literature in sodobnimi metodiènimi pristopi dobiva ta glasba
vedno veèji pomen ne samo na podroèju ljubiteljskega poustvarjanja, temveè tudi
glasbenega izobraevanja. V prispevku je predstavljen razvoj tamburaške glasbe
s poudarkom na slovenskem tamburaštvu in opisan primer vkljuèevanja
inštrumentalnega pouka tamburic v osnovnošolsko izobraevanje.
Kljuène besede: tamburice, tamburaška glasba, inštrumentalni pouk,
metodièni pristopi, glasbeno izobraevanje
Abstract
Tamburitza - from a traditional instrument to modern pedagogical
practice
Tamburitza is a traditional instrument which has been present in Slovene
culture for about 120 years. Unfortunately, the historical development of
tamburitza music is not well-known enough and is therefore often mistakenly
restricted only to the traditional music of Bela Krajina. Through the improvement
of tamburitza instruments, greater technical and performance possibilities, new
literature and modern methodical approaches, this music has been gaining
importance not only in the field of amateur performing but also in the field of
music education. The article presents the development of tamburitza music with
the emphasis on the tamburitza playing in Slovenia, and describes an example of
the incorporation of tamburitza playing lessons into the primary school
education.
Key words: tamburitza, tamburitza music, instrument lessons, methodical
approaches, music education
43
Vlasta Lokar Lavrenèiè, TAMBURICA – OD TRADICIONALNEGA INŠTRUMENTA...
Uvod
Orkestralno tamburaštvo se je v Sloveniji prièelo razvijati pred priblino 120
leti. Tedaj je pomenilo pomembno kulturno obogatitev predvsem za tisto
populacijo ljudi, ki se z »visoko« umetnostjo ni mogla ukvarjati zaradi
pomanjkanja znanja, èasa in denarja. Poleg pevskih zborov in pihalnih godb je
bila najbolj razširjena in popularna oblika amaterskega glasbenega
udejstvovanja, ki pa je presegala nivo ljudske glasbe. Tamburaši so igrali na
raznih prireditvah, ob gledaliških igrah, organizirali so samostojne koncerte, ob
zvokih tamburic so ljudje plesali na veselicah, telovadna društva pa izvajala svoje
toèke. Tamburaško dejavnost sta zatrli prva, še bolj pa druga svetovna vojna,
vendar se je vsakokrat ponovno oivila.
Danes ima tamburaštvo drugaèen pomen. Prvotna vloga (simbol slovanstva,
kulturna bogatitev naroda) je izgubila pomen, razvoj mnoiènih medijev je
zmanjšal oz. iznièil potrebo po ukvarjanju s tovrstno glasbo, dosegljivost drugih
inštrumentov se je bistveno poveèala, glasbene skupine z elektrièno ozvoèenimi
glasbili so prevladale nad (pre)nenimi zvoki tamburic, v razvoj tamburaške
glasbe pa je bilo vloeno tudi premalo znanja in energije. Tamburice so ostale
najbolj prepoznavne kot glasbena spremljava folklornih plesov Bele krajine, zato
velja splošno mnenje, da je to ljudska glasba tega dela domovine. K sreèi imamo v
Sloveniji redke posameznike, ki se trudijo za obstoj in dvig te dejavnosti pri nas.
Eden pomembnih dosekov je bilo sprejetje tega inštrumenta v glasbene šole.
Pomemben napredek se kae tudi na vsakoletnem dravnem sreèanju tamburašev
in mandolinistov, kjer se je nivo v zadnjem desetletju strmo dvignil, z vodenjem
tamburaških orkestrov pa se ukvarja vedno veè mladih, akademsko izobraenih
glasbenikov.
Èlanek s svojo vsebino opozarja na prisotnost tamburaške glasbe v naši
kulturi ter nakazuje pomen in monosti za njen širši razvoj.
Razvoj tamburaške glasbe
Tamburice so se razvijale skozi veè stoletij, njihov izvor pa lahko išèemo v
lutnjah, ki so jih poznali e Sumerci pred 4000 leti.
V razvoju lutnje se pojavljata dva tipa teh inštrumentov: kratkovrata in
dolgovrata lutnja, oba tipa inštrumentov pa naj bi v Evropo prinesli Arabci. Tako
se je iz kratkovrate lutnje v Španiji razvila kitara, v Italiji mandolina, iz
dolgovrate lutnje pa se je na Balkanu razvila tambura, v Grèiji buzuki, baglama, v
Rusiji balalajka in domra.
Ob koncu 19. stoletja se je tambura, ki je do tedaj nastopala kot solistièni
inštrument, na ozemlju Baèke zaèela pojavljati kot inštrument v zboru po vzoru
baèkih ciganskih kapel. Osijeèan Pajo Kolariæ (1821–1876) je leta 1847 v
Osijeku osnoval prvi tamburaški zbor na Hrvaškem in s tem postavil temelje
44
GLASBENO-PEDAGOŠKI ZBORNIK, 16. zvezek
orkestralne tamburaške glasbe. Njegov uèenec Mijo Majer (1863–1915), ki je
študiral pravo na zagrebškem vseuèilišèu, je zbral dvanajst študentov in ustanovil
prvi zagrebški tamburaški zbor (v okviru pevskega društva Hrvatska lira). Od tu
se je navdušenje nad tamburaštvom prièelo širiti po celi avstroogrski monarhiji,
hrvaški izseljenci pa so ta inštrument prenesli tudi v Ameriko. Najveèji
protagonist tamburaške glasbe v zaèetku 20. stoletja je bil Milutin Farkaš, po
katerem je dvoglasna uglasitev tamburic dobila ime Farkašev sistem (Andriæ,
1962).
Prve omembe tamburaštva v Sloveniji zasledimo e leta 1885 v Prekmurju – v
okolici Ljutomera. Leta 1892 najdemo prve objave v èasopisju1 o ustanavljanju
tamburaških zborov in društev ter o njihovih delovanjih. e v januarju tega leta
sta tamburaške zbore osnovali telovadni društvi Sokol v Trstu in Ljubljani, v
naslednjih mesecih so tamburali v Barkovljah, Sv. Ivanu, na Proseku, v Prezidu
in drugih krajih, septembra tega leta je bil ustanovljen tamburaški zbor v
Šmartnem pri Litiji, ki s presledki deluje še danes. Sledili so zbori v Kranju,
Metliki in Celju. V letu 1893 so se tamburaši osnovali v Kamniku, Mariboru, na
Vrhniki, v Vipavi, Tolminu in Gorici, leta 1894 v Novem mestu, Logatcu,
Senoeèah, Sevnici, Slovenski Bistrici, na Ptuju, v Idriji, Mokronogu, Breicah,
Kostanjevici, Št. Pavlu v Savinjski dolini …
V zaèetku 20. stoletja je postalo tamburaštvo e tako priljubljeno, da je skoraj
vsak veèji kraj imel svoj tamburaški zbor. Repertoar, ki so ga izvajali, je poleg
venèkov slovenskih ljudskih pesmi obsegal tudi originalne tamburaške skladbe,
mazurke, polke, valèke, priredbe klasiènih del, odlomke iz oper in operet ter
drugo.
Slovenci smo lahko posebej ponosni, da je prvi glasbeni list, posveèen
tamburaški glasbi, izšel prav v Sloveniji. Hrabroslav Otmar Vogriè je e leta 1900
v Tolminu prièel izdajati glasbeni list Slavjanska lira. Hrvati so prvo tamburaško
publikacijo prièeli tiskati v Sisku tri leta kasneje.
Prva svetovna vojna je presekala delovanje tamburaštva, ki pa si je v Sloveniji
kmalu opomoglo. V Ljubljani je izhajal èasopis Tamburaš (1926–1927), ki ga je
urejal Adolf Groebming. Huje je tamburaštvo prizadela druga svetovna vojna. Za
napredek te dejavnosti je po vojni skrbela Ljudska prosveta (Centrala
kulturno-umetniških društev Slovenije) z organiziranjem teèajev in revij.
Ponovno je zaèel izhajati èasopis Tamburaš, ki je s presledki izhajal do leta 1990.
V zadnjem desetletju je mogoèe opazovati ponoven vzpon te dejavnosti, ki se
odraa na vsakoletnih medobmoènih ter dravnih revijah tamburaških skupin in
orkestrov. Dviguje se kvalitetni nivo tamburaštva, med vodji pa je opaziti vedno
veè mladih, akademsko izobraenih glasbenikov.
45
Vlasta Lokar Lavrenèiè, TAMBURICA – OD TRADICIONALNEGA INŠTRUMENTA...
1 Èasopisi, ki so izhajali v avstroogrski monarhiji (Slovenec, Slovenski narod, Slovenski dom, Vestnik,
Novi èas, Edinost, Naš list ...)
Za razvoj tamburaštva je bistvenega pomena tudi tamburaška literatura. V
Sloveniji so se s komponiranjem za te orkestre ukvarjali: Hrabroslav Otmar
Vogriè (1873–1932), Emil Adamiè (1877–1936), Vinko Vodopivec
(1878–1952), Marko Bajuk (1882–1961), Janko Gregorc (1905–1989), Radovan
Gobec (1909–1995), Josip Kaplan (1910–1997) in drugi. Danes se tamburaštvu
posveèajo Vladimir Hrovat, Toma Habe in vrsta mladih glasbenikov (Èrt Vojar
Saje, Helena Vidic, Nea gur in drugi).
Današnji tamburaški inštrumenti
Tamburice, ki jih uporabljamo danes v Sloveniji, so štiriglasne, uglašene v
kvartah (e, a, d1, g1). Nastopajo v veè velikostih, ki omogoèajo širši obseg, veèji
spekter zvoka in s tem sestavo orkestra. Najmanjši inštrument je bisernica, sledijo
braèi, èeloviæ, èelo, bugarija in berda. Oblika inštrumentov je najpogosteje
kitarska, uporabljamo pa tudi braèe »hruškaste« oblike. Bisernice so ovalne
(oblika slive), berda (tamburaški bas) pa je podoben kontrabasu.
Tamburaški orkester je zasnovan podobno kot godalni orkester. Glavno vlogo
imajo braèi (kot prve in druge violine v godalnem orkestru). Vlogo viole
prevzema èeloviæ (transponirajoè inštrument – »in G«). Violonèelu in
kontrabasu ustrezata tamburaški èelo in berda (uglasitev je ista kot pri braèih, le
da oktavo oz. dve oktavi nije), v orkestru pa imamo še bugarijo, ki ima vlogo
ritmièno harmonske podlage. D-bugarija s praznimi strunami sestavlja D-dur
kvintakord (z oktavno podvojitvijo osnovnega tona), G-bugarija pa G-dur.
Posebno barvo orkestru dajejo najmanjši inštrumenti – bisernice. Ime so dobile
po bisernem (visokem) tonu. Zvenijo oktavo više, kot jih zapisujemo v partituri.
V tamburaških zborih nastopata prva in druga bisernica, veèji orkestri pa imajo še
tretjo bisernico, ki je transponirajoè inštrument (»in G«).
Tamburica lahko nastopa kot solistièen inštrument (bisernica, braè, èelo), v
komornih sestavih ali orkestru. Èeprav so delitve razliène, v Sloveniji loèimo
tamburaške skupine (do 12 èlanov), ki nastopajo brez dirigenta, in tamburaške
orkestre, ki nastopajo z dirigentom.
Tamburice v osnovnošolskem sistemu
Tamburice se v Sloveniji pouèujejo v glasbenih šolah in so vkljuèene v
program ljudskih inštrumentov. Posamezna tamburaška društva sama
izobraujejo svoj tamburaški podmladek, eno izmed monosti tamburaškega
izobraevanja pa predstavlja tudi osnovna šola.
46
GLASBENO-PEDAGOŠKI ZBORNIK, 16. zvezek
Argumenti, ki govorijo v prid uvajanju tamburic v osnovne šole, so naslednji:
– ohranjanje kulturne dedišèine
Tamburice spadajo v slovensko kulturno zapušèino in so del naše nacionalne
identitete. To kulturno dedišèino naj bi uèenci v splošnem šolstvu spoznavali in
razvijali sposobnosti za izraanje.
– sredstvo celostne glasbene vzgoje
Pri uèenju inštrumenta uèenci pridobivajo glasbena znanja, razvijajo (urijo,
vadijo) spretnosti, sposobnosti, koncentracijo, vztrajnost, ob stiku z umetniškim
delom razvijajo estetska èustva, z nastopi in sodelovanjem z drugimi se razvijajo
tudi socialno.
– sredstvo za aktivno ukvarjanje z glasbo – inštrument pri razrednem
muziciranju
Zaradi pozitivnega vpliva glasbe na razvoj otrok, kar dokazujejo številne
znanstvene študije2, je ena izmed teenj sodobne glasbene pedagogike v splošnih
šolah omogoèiti èim širšemu krogu uèencev aktivno ukvarjanje z glasbo in
udejstvovanje v raznih izvajalskih skupinah. V Evropi se v zadnjih dvajsetih letih
uvaja oblike t. i. razrednega muziciranja3, pri katerem se uèenci usposabljajo za
igranje raznih inštrumentov. Inštrumentalna igra je tu osrednja dejavnost, preko
katere se dosegajo vsi drugi cilji. Najpogosteje se takšna oblika razrednega
muziciranja izvaja v obliki godalnega razreda po metodi Paula Rolanda4,
pihalnega razreda, zborovskega, kitarskega, tolkalskega ... Uporabljajo se tudi
manj znani inštrumenti, npr. monokord5, posebno popularne za razredno
muziciranje pa so Boomwhacker cevi6. Kot poseben projekt razrednega
47
Vlasta Lokar Lavrenèiè, TAMBURICA – OD TRADICIONALNEGA INŠTRUMENTA...
2 Najbolj poznana med njimi je študija Hansa Guntherja Bastiana, ki jo je izvajal med leti 1992 in 1998
na sedmih berlinskih osnovnih šolah. Z njo je ugotavljal vpliv razširjenega pouka glasbe na splošni in
individualni razvoj otrok. Svoje izsledke je objavil v knjigi Kinder optimal fordern – mit Musik,
Mainz, 2001.
3 Klassenmusizieren, Performing Classes
4 Paul Rolland (rojen 1911 v Budimpešti, umrl 1978 v Illinoisu, ZDA) je bil violinist in vplivni
ameriški uèitelj violine. Njegov uèni pristop je izjemno analitièen, sistematièen in logièen. Rolland
zagovarja skupinsko pouèevanje. Izoblikoval je svoje metode, ki jih je predstavil v sklopu videokaset
in v knjigi The Teaching of Action in String Playing. Je tudi avtor številnih drugih publikacij s
podroèja violinske pedagogike.
5 Monokord je inštrument z eno struno, resonanènim telesom in ubiralko. Prsti leve roke pritiskajo na
ubiralko in s tem doloèajo višino tona, desna roka pa proizvaja zvok z lokom, udarjanjem ob struno s
trzalico, palcem ali drugimi prsti (pizzicato). Inštrument ima obseg ene oktave in pol in je izdelan kot
sopran (c1-g2), tenor (c-g1) in bas monokord (C-g). Monokord kot šolski inštrument ni nova
iznajdba. e od antike do poznega srednjega veka je imel pomembno funkcijo pri uèenju glasbe. Za
današnji glasbeni pouk ga je ponovno odkril in prilagodil Karlheinz M. Weiß. Danes se ta inštrument
uporablja v okrog 160 splošnih šolah v Nemèiji in Avstriji, pa tudi v šolah za otroke s posebnimi
potrebami oz. za prizadete.
6 Boomwhacker so uglašene glasbene cevi iz umetne mase. Izumil jih je Craig Ramsell (ZDA) leta
1994 in za svoj izum prejel številne nagrade in priznanja. Nanje lahko igrajo vsi otroci ne glede na
glasbene sposobnosti in predznanje. Èeprav so zelo preproste za igranje, pa otrokom nudijo stik z
osnovnimi glasbenimi strukturami: ritmom, melodijo in harmonijo.
inštrumentalnega pouka je v Nemèiji vpeljan projekt »JeKi«7, ki dobiva vedno
širše razsenosti.
V Sloveniji se inštrumentalni pouk v osnovnih šolah izvaja pri rednih urah
glasbene vzgoje kot ena izmed dejavnosti na obveznem podroèju izvajanja. Poleg
interesnih dejavnosti in krokov, med katerimi je po naših šolah zastopano
preteno zborovsko petje, pa je inštrumentalno poustvarjanje mono tudi v
okviru glasbenih izbirnih predmetov, predvsem ansamblske igre. Glede na vse
veèje mednarodno uveljavljanje razrednega muziciranja kot oblike razrednega
inštrumentalnega pouka bi kazalo razmišljati o uvajanju podobnih oblik tudi pri
nas. Med inštrumente, ki so za tovrstno muziciranje zelo primerni, gotovo
spadajo tudi tamburice.
– sredstvo za aktivno izrabo prostega èasa in vzgojo za vseivljenjsko
glasbeno udejstvovanje
Tamburaška dejavnost v osnovni šoli vzgaja mlade tudi za aktivno
preivljanje prostega èasa. Ukvarjanje s to dejavnostjo poleg vadenja skladb in
usvajanja literature vkljuèuje tudi kreativno sodelovanje pri pripravah na
nastope, gostovanja v drugih krajih in okoljih, kar vodi v nova spoznanja in
poznanstva. S to dejavnostjo se lahko v okviru glasbenih društev (tamburaško
društvo, folklorno društvo …) ali neformalnih oblik druenja ukvarjajo celo
ivljenje. Takšen inštrumentalni pouk jim nudi dovolj znanja, hkrati pa jim daje
izkušnjo, ki jih lahko motivira za nadaljnje delo.
– sredstvo za vzgojo socialnih odnosov
Uèenci se skozi sodelovanje v glasbeni skupini ali orkestru oblikujejo tudi na
podroèju socialnih odnosov. Èlani skupine si morajo med seboj pomagati, se
poslušati, vzpodbujati in (na pozitiven naèin) opozarjati. Konflikte morajo
reševati konstruktivno in biti drug do drugega tolerantni. Vsak èlan skupine s
svojim vedenjem vpliva na vedenje in poèutje drugih, pomembno vlogo pa ima
seveda mentor, umetniški vodja ali dirigent, ki ne sme biti samo glasbenik, ampak
tudi moderator odnosov.
– sredstvo za krepitev otrokove samopodobe
Posamezniki si preko uspehov skupine krepijo lastno samopodobo.
48
GLASBENO-PEDAGOŠKI ZBORNIK, 16. zvezek
7 »JeKi« so kratice, ki oznaèujejo slogan »Jedem Kind ein Instrument«, kar v direktnem prevodu
pomeni »Vsakemu otroku en inštrument«. Gre za pilotski glasbeni projekt v Nemèiji, ki naj bi
vsakemu otroku omogoèil uèenje enega inštrumenta. Projekt, ki ima široko podporo, so prièeli uvajati
leta 2003 v kraju Bochum (pokrajina Ruhrgebiet, Nemèija). V šolskem letu 2008/2009 se je v projekt
vkljuèilo še 70 osnovnih šol v Hessnu, v šolskem letu 2009/2010 pa se je vkljuèil še Hamburg. V
šolskem letu 2010/2011 je bil projekt razširjen na celotno pokrajino Ruhrgebiet in zasledimo lahko
podatke, da je v tej pokrajini v projekt vkljuèenih: 42 obèin, 56 glasbenih šol, 641 osnovnih šol z
31150 prvošolci, 14621 drugošolci, 6001 tretješolci in 2342 èetrtošolci.
Raziskava
Problem in cilji raziskave
Namen raziskave je potrditi tamburaško dejavnost v osnovni šoli, saj dobro
zastavljen pouk omogoèa celostno vzgojo otrok. V praksi smo eleli preizkusiti,
kako je mogoèe organizirati in izvajati tamburaško pouèevanje v vertikali od
prvega do deveta razreda osnovne šole ter kako zainteresirati in vanj vkljuèiti èim
veè uèencev. Ker je za uspešno delo nujno potrebna motivacija uèencev, pa tudi
razumevanje in podpora staršev, smo s pomoèjo anketnih vprašalnikov za otroke
in starše eleli ugotoviti, kateri dejavniki in v kolikšni meri vplivajo na
motivacijo za uèenje tamburic in za sodelovanje v tamburaškem orkestru. Svojo
prakso smo primerjali tudi s sorodno prakso v Beli Krajini. Zanimala so nas
predvsem naslednja vprašanja:
– Kaj vpliva na motivacijo uèencev za vkljuèitev v tamburaško dejavnost in
sodelovanje v tamburaškem orkestru?
– Kakšen je odnos staršev do otrokovega tamburaškega udejstvovanja?
– Kakšen je odnos uèencev do vadenja inštrumenta?
– Kakšne so elje in predlogi uèencev in staršev glede tamburaške
dejavnosti?
– Kakšne so podobnosti in razlike s sorodno prakso v Metliki?
Raziskovalna metoda
Raziskava je bila izvedena po deskriptivni in kavzalno-neeksperimentalni
metodi pedagoškega raziskovanja.
Vzorec
Raziskava temelji na štirih raziskovalnih vzorcih, ki upoštevajo uèence štirih
stopenj tamburaškega izobraevanja, njihove starše in populacijo uèencev iz
belokranjskega okolja.
Raziskava je bila opravljena junija 2009, v njej pa je sodelovalo 28 uèencev
OŠ Draga Bajca Vipava (15 uèencev Tamburaške pripravnice in 13 uèencev iz
Otroškega tamburaškega orkestra) ter 12 staršev. Iz belokranjskega podroèja je
sodelovalo 22 uèencev Mladinskega tamburaškega orkestra OŠ Metlika.
Zbiranje in obdelava podatkov
Podatke o stališèih, mnenjih, eljah in interesih uèencev v posameznih
vzorènih skupinah smo zbirali s pomoèjo anketnih vprašalnikov. Ti so vsebovali
vprašanja z veèstransko izbiro odgovorov in vprašanja, pri katerih je bilo
potrebno odgovore razvrstiti oz. številèno ovrednotiti. Podatki so bili analizirani
z raèunalniškim programom za statistièno analizo SPSS. Izraèunane so bile
49
Vlasta Lokar Lavrenèiè, TAMBURICA – OD TRADICIONALNEGA INŠTRUMENTA...
absolutne in relativne frekvence, v posameznih primerih tudi aritmetièna sredina
in standardna deviacija.
Rezultati raziskave z interpretacijo
Predstavljeni rezultati se osredotoèajo na podroèje motivacije uèencev za
vadenje tamburic in sodelovanje v tamburaškem orkestru, na uèenèev odnos do
vadenja inštrumenta, vkljuèenost staršev in njihova vloga pri otrokovem uèenju
inštrumenta, povzemajo pa tudi predloge in elje otrok in njihovih staršev glede
tamburaške dejavnosti.
Graf 1: Motivacija za uèenje tamburic
Graf 1 prikazuje rezultate anket uèencev pripravljalne skupine, uèencev
otroškega orkestra Osnovne šole Draga Bajca Vipava ter uèencev Tamburaškega
orkestra iz Metlike. Pri tem nas je zanimal vpliv dejavnikov (staršev, vrstnikov,
mentorja, seznanjenosti s tamburaško glasbo) na razvoj otrokove elje za uèenje
tamburic in za sodelovanje v tamburaškem orkestru. Iz rezultatov je razvidno, da
imajo na razvoj motivacije pri mlajših uèencih (1. in 2. razred osnovne šole)
najveèji vpliv starši, na drugem mestu pa mentor. Tudi pri uèencih Otroškega
orkestra (4., 5. in 6. razred) imajo starši pomembno vlogo, bistveno pa se poveèa
vrstniški vpliv, ki je najveèji v zadnji triadi osnovno šole, kar dokazujejo tudi
rezultati ankete Mladinskega tamburaškega orkestra iz OŠ Metlika. Pomembno
je, da uèenci obiskujejo koncerte, saj kvalitetni nastopi tamburaških orkestrov
bistveno vplivajo na razvoj motivacije.
50
GLASBENO-PEDAGOŠKI ZBORNIK, 16. zvezek
40%
38%
30%
7%
31%
45%
33%
0% 0%
20%
31%
25%
0%
5%
10%
15%
20%
25%
30%
35%
40%
45%
Starši Sošolci, prijatelji,
znanc i
Uèitelj s predstavitvijo Koncerti tamburaškega
orkestra
Pripravljalna skupina - OŠ Vipava Otrošk i orkes ter - OŠ V ipava Tamburaški orkester OŠ Metlika
Graf 2: Mnenje staršev glede otrokove odloèitve za uèenje tamburic
Iz rezultatov anket staršev je razvidno, da se za tamburaško dejavnost v
preteni meri odloèajo otroci sami. Vzpodbuda staršev je prisotna le v manjši
meri. Starši tudi ne pripisujejo pomembnejše vloge uèiteljevi predstavitvi
inštrumenta, zgled starejših uèencev pa naj bi po njihovem mnenju sploh ne imel
vpliva.
Graf 3: Pomen zunanjih dejavnikov za motivacijo – primerjava mnenj otrok in
staršev
51
Vlasta Lokar Lavrenèiè, TAMBURICA – OD TRADICIONALNEGA INŠTRUMENTA...
66 %
1 7%
0%
1 7%
Otrok s e je o dloè il po polno m a sa m . O trok s e je o dloè il sa m , na p obu do u èite ljice .
Ot rok s e je o dloè il sa m z aradi zg le da stare jš ih u èe nce v. O trok a sm o k so de lo va nju vz po dbu dili s tarš i.
4 ,46
3,92
4,54
4,31 4,23
4,69
4,31
4,62
4
3,75
4,33
3,92
3,42
4,33 4,25
4,75
0
0,5
1
1,5
2
2,5
3
3,5
4
4,5
5
gl
as
ba
in
ta
m
b u
ric
a
dr
u
en
je
s
pr
i ja
te
lji
na
st
op
i
ta
m
bu
ra
šk
i t
ab
or
i
izb
or
sk
la
db
uè
ite
lj
po
dp
or
a
st
ar
še
v
po
hv
a l
e
za
up
ni
h
os
eb
uèenci s tarši
Uèenci in starši so ocenjevali pomembnost posameznih dejavnikov na
motivacijo za uèenje tamburic. Kot je nazorno razvidno iz grafa 3, med mnenji
otrok in njihovih staršev ne prihaja do veèjih razhajanj. Starši so preprièani, da na
motivacijo najmoèneje vplivajo pohvale, pomembni so tudi nastopi in uèiteljeva
osebnost, najmanj pomemben se jim zdi izbor skladb, ki jih otroci igrajo. Uèenci
so najveèjo pomembnost pripisali uèiteljevi osebnosti, takoj za njo pa pohvalam
in nastopom.
Graf 4: Pomembnost pohvale – primerjava povpreènih rangov mnenj otrok in
staršev
Zanimalo nas je, èigava pohvala uèencem najveè pomeni, in kakšno je mnenje
staršev. Graf 4 prikazuje povpreène range posameznih pohval. Rezultati kaejo,
da uèencem najveè pomeni mentorjeva pohvala, sledi pa ji pohvala staršev.
Bistveno manj pomembne so jim pohvale razrednika in sošolcev. Enakega
mnenja so bili tudi starši, le da so pomen pohvale sošolcev postavili pred pomen
razrednikove pohvale.
52
GLASBENO-PEDAGOŠKI ZBORNIK, 16. zvezek
1,69
1,92
3,23
3,42
1,38
1,58
3,69
3,08
0
0,5
1
1,5
2
2,5
3
3,5
4
staršev razredne uèiteljice uèiteljice tamburic sošolcev in znancev
Povpreèni rang otrok Povpreèni rang staršev
Graf 5: Priljubljenost razliènih oblik vadenja – primerjava med tamburaši
OŠ Vipava in Metlika
Uèenci Otroškega orkestra OŠ Draga Bajca Vipava kot tudi tamburaši iz
Metlike so na prvo mesto priljubljenosti postavili skupno vadenje v orkestru.
Uèenci iz Metlike so na drugo mesto postavili samostojno vadenje doma, medtem
ko je vipavskim uèencem to najmanj priljubljena oblika vadenja. Anketirani
uèenci iz OŠ Metlike obiskujejo zadnjo triado osnovne šole in so v nekaterih
pogledih e zrelejši, zato nas njihovo mnenje ne preseneèa.
Zanimale so nas tudi elje in predlogi uèencev in staršev iz Vipave in Metlike.
Povzemamo nekaj odgovorov na vprašanja v zvezi z nastopi, skladbami, poukom
tamburic, tamburaškimi tabori oz. intenzivnimi vajami izven domaèega kraja ter
o tem, kaj jih moti in bi eleli spremeniti:
– Vsi anketirani so bili mnenja, da imajo nastopi zelo velik pomen. Doma in
drugod naj bi jih bilo èim veè, udeleevali naj bi se tekmovanj in festivalov,
organizirali samostojne koncerte in drugo.
– Mentor naj bi izbiral zanimive skladbe, teje, popularne, znane, èimveè
zabavnih, filmsko glasbo, moderno … Upošteval naj bi tudi elje
tamburašev.
– Za vse uèence je zelo pomembno, da pouk poteka sprošèeno, zanimivo,
zabavno, s èimveè igranja. Ne prenašajo dolgoèasenja, elijo si pohval, v
zabavo jim je tekmovanje med uèenci. Po njihovem mnenju naj bi bile vaje
dva- do trikrat tedensko, lahko tudi zveèer oz. ob vikendih dopoldan.
– Uèenci iz Vipave imajo zelo pozitivne izkušnje z udelebami na
tamburaških taborih, zato so nad njimi navdušeni. eleli bi imeti vsaj dva
53
Vlasta Lokar Lavrenèiè, TAMBURICA – OD TRADICIONALNEGA INŠTRUMENTA...
2,92
2,4
2,31
2,9
2,15
1,9
2,62
2,8
0
0,5
1
1,5
2
2,5
3
sam doma sam ali v manjši
skupini skupaj z
uèiteljem
v orkestru doma, z enim ali veè
prijatelji
OŠ DB Vipava OŠ Metlika
tabora na leto: med letom krajšega (èez vikend), poleti pa daljšega (cel
teden). Tamburaši iz Metlike in Vinice se tamburaških taborov še niso
udeleevali, zato se do tega vprašanja niso mogli opredeliti.
– Otrokom je delo naporno in inštrument bi radi znali igrati brez prevelikega
truda, zato so nekateri izrazili, da jih moti vadenje. Starši so veèinoma
zadovoljni, obèasno pa opaajo utrujenost otrok, predvidevajo, da je to
posledica preobremenjenosti. Tamburaši iz OŠ Metlika in OŠ Vinica so se
bolj kritièno izraali do poteka vaj in uèiteljevega dela. Moti jih, da preveè
ponavljajo iste stvari, da se uèitelj ukvarja samo s posamezniki namesto s
celo skupino.
Sklep
Vloga tamburaške glasbe se v današnjem èasu razlikuje od pomena, ki ga je
imela ob razcvetu te dejavnosti v zaèetku 20. stoletja. Z razvojem radia in
televizije, predvsem pa s pojavom narodnozabavnih ansamblov ter sodobnih
popularnih stilov je tamburaško poustvarjanje prièelo usihati. Sooèamo se z
vprašanji o smiselnosti, vlogi in pomenu tamburaške glasbe v današnjem èasu, v
naši kulturi in izobraevanju. Ugotavljamo, da tamburaštvo danes moramo
ohranjati in razvijati, saj ima pomembno mesto v slovenski tradiciji, bogati
ljubiteljsko kulturno dejavnost in izobraevalno ponudbo na podroèju otrokove
celostne vzgoje, krepi socialne odnose, omogoèa kreativno izrabo prostega èasa,
vzgaja za vseivljensko glasbeno udejstvovanje, posredno pa krepi tudi
èlovekovo samopodobo.
Tamburaško dejavnost je v osnovni šoli mogoèe izvajati v obliki pouka v èasu
podaljšanega bivanja, izbirnega predmeta, interesne dejavnosti ali kroka. V
dogovoru s starši lahko šola predlaga projekt tamburaške šole kot nadstandardni
program šole, ki ga financirajo starši oz. šola za ta program pridobi dodatna
sredstva s strani lokalne skupnosti ali drugih donatorjev.
Pri prouèevanju dejavnikov, ki so pomembni za pouèevanje tamburic na
osnovnošolski stopnji, smo prišli do naslednjih ugotovitev:
– Najpomembnejšo vlogo pri odloèitvi otroka za igranje tamburic imajo
starši, pomembna pa je tudi uèiteljeva motivacija.
– V zaèetnem obdobju je za uèence zelo pomembno prijetno poèutje v drubi
sošolcev, posebej pa jih privlaèi inštrument sam. Ko so vkljuèeni v orkester,
na njihovo motivacijo najmoèneje vpliva uèitelj s svojo osebnostjo in
pristopom, pomembne so pohvale mentorja in staršev ter nastopi doma in
drugod, ki morajo vedno predstavljati izziv.
– Od vseh oblik vadenja je uèencem najbolj priljubljena skupna orkestralna
vaja.
– Starši v veliki veèini spremljajo uèenje in doseke svojih otrok. Zavedajo se
pomena te dejavnosti za otrokov splošni razvoj. Otrokovo delo spremljajo z
54
GLASBENO-PEDAGOŠKI ZBORNIK, 16. zvezek
obèasno navzoènostjo pri vadenju, s pregledovanjem belek, preko
razgovorov z uèiteljem oz. mentorjem ter obiskovanjem nastopov in
koncertov.
– Repertoar mora biti za uèence zanimiv. Izbirati je potrebno tudi popularne
skladbe.
– Mentor mora izbirati takšne metode dela, da so pri vadenju v orkestru
veèinoma vkljuèeni vsi uèenci, sicer se nekateri dolgoèasijo, kar izredno
zniuje motivacijo. Delo mora potekati intenzivno, vendar v prijetnem
vzdušju.
– Dodatno motivacijo za delo predstavljajo uèencem tudi tamburaški tabori,
ki so oblika intenzivnih vaj orkestra med šolskimi poèitnicami in se izvajajo
izven domaèega kraja.
Projekt, ki se izvaja na OŠ Draga Bajca Vipava, predstavlja izhodišèni
predlog in nakazuje monosti tovrstnega razvoja v drugih okoljih. Model bi bilo
potrebno preizkusiti v širši praksi in ga nadgraditi, tako na didaktièno-
metodiènem podroèju kot tudi na podroèju tamburaške literature. Ker vsa
tovrstna literatura gradi na znaèilnostih inštrumentov, bi bila primarno nujna
akustièna raziskava, ki bi potrdila ali ovrgla dosedanje naèine uglaševanja, ki se
med posameznimi okolji razlikujejo. Poenotenje bi prineslo številne prednosti,
kot so: veèja dostopnost literature in uènih gradiv, monost sodelovanja
tamburašev med dravami.
Tamburaška glasba naj bi pomenila prispevek pri vzgoji èloveka za lepoto in
naj bi bila, kot se je izrazil Sinichi Suzuki (1994) »sredstvo za vzgojo, za
oblikovanje osebnosti, lepih v mislih in srcu.«
55
Vlasta Lokar Lavrenèiè, TAMBURICA – OD TRADICIONALNEGA INŠTRUMENTA...
Literatura
Andriæ, J. (1962): Tamburaška glasba, Slavonska Poega, samozaloba.
Arendt, G. (2009): Instrumentalunterricht fur alle, Forum musikpaedagogik,
Band 91, Wißner-Verlag, Augsburg.
Bastian, H. G. (2001): Musik(erziehung) und ihre Wirkung, Presseerklärung
Alte Oper FFM http://www.klassemusiziert.de/mpaed/pages/bastian.htm
(dostop 15. 11. 2010).
Boch, B., Jank, W., idr. (2001): Groß im Kommen – Instrumentalspiel im
Klassenverband, Musik und Bildung 3/2001.
Edinost (1890), Trst.
Farkaš, M. (1906): Kratka teoretièno-praktièka uputa u tamburanje po kajdama,
Tiskarna J. Stjepušina, Sisak.
Fischer, W. (1991): Musikerziehung in den USA,
http://www.musikpaedagogik.de, (dostop: 21. 9. 2010).
Hrvatska tamburica (1936–1943), Zagreb.
Kovaè - Mlakar, S. (1977): ivljenje in delo Vinka Vodopivca (diplomsko
delo), Akademija za glasbo v Ljubljani.
Lokar Lavrenèiè V., Gabriel H. (2005): Po sledeh tamburaštva na Koroškem,
KKZ Celovec.
Muzièka enciklopedija /3 (1977), Jugoslavenski leksikografski zavod, Zagreb,
str. 543.
Njikoš, J. (1994): Tamburaška glasba v Sloveniji, rokopisni osnutek.
Potoènik, B. (1988): Dnevi za tamburico, Priroènik za tamburaške skupine,
ZKOS, Ljubljana.
Randall, R., Southgate J. (1988): Skupinska dinamika v skupnosti, Ljubljana,
VŠSD.
Schulten, M. L., Beckers, R.in E. (2007): Faszination
Musikinstrument-Musikmachen
motiviert. Ergebnisse der Wissenschaftlichen Begleitung des Projektes »Jedem
Kind ein Instrument«, Juni 2007.
Sicherl-Kafol, B. (2001): Celostna glasbena vzgoja, Srce – um – telo, Debora,
Ljubljana.
Slavjanska lira (1900), Tolmin, samozaloba.
Slovenski narod (1894), Narodna tiskarna, Ljubljana.
Suzuki, S. (1994): Erziehung ist Liebe, Gustav Bosse Verlag, Kassel.
Tamburica (1903–1918), tiskarna Stjepušin, Sisak.
Tamburaš (1926–1927), Ljubljana.
56
GLASBENO-PEDAGOŠKI ZBORNIK, 16. zvezek