Učiteljski pravnik. Priobčuje ,,Pcdagog;ii.ko drnštro" r Krškem. (Dalje.) Pravice v materjelnih zarievah. III.) Še večja kazen je, ako je učitelj po kazenskem potu premeŠčen ; 1.) je to zanj srarnotno, 2) raora plačati iz svojega stročke selitve, 3.) utegnejo njegovi dohodki se zmanjšati na njegovem novera raestu, Če ne že glavni, gotovo pa stranski dohodki. IV. Že večja kazen oraenja § 48, kateri dovoljuje* da se sme nadučitelj ali ravnatelj degradirati, da se ga srae nazaj »postaviti v vrsto učiteljev, kar se srae zgo" diti s premerabo ali brez premembe službenega kraja". (Ta § bi bilo pač predelati treba; kajti degradovanje brez premembe službenega kraja ni pri uradnikih običajno. Sicer se pa degradovanje brez preraernbe službenega kraja ne vrše obicajno tudi pri učiteljih.) V.) Najvecja kazen je, ako je učitelj od službe odstavljen (§ 52), ker v tem slučaju zgubi službo, dohodke, pravico do pokojnine in sploh vse. Kdaj se sme to zgoditi, o tern govorita § 52 in § 53. Med kazni se ne prišteva to, kar navaja § 53 državnega šolskega zakona, namreč da sme deželni šolski svet uči.elja, kateri ne zadostuje, priraorati, da napravi še enkrat preskušnjo učne sposobnosti. Ako je ne napravi, zgubi še prvic pridobljeno svedočbo. No takih sluoajev navadno ni. Suspendovanje ali začasno odstavljenjo od službe je sicer huda pokora za vsakega, ki ga zadene, vendar to v sraislu zakonov ni kazen, ker se mu prikrajšani dohodki med suspendacijo zopet povrnejo, ako je bil po preiskavi nedolžnira spoznan. Da bi se na podlagi izvršene disciplinarne preiskave koga v pokoj djalo, o tera molče §§ kranjskega zakona. Le v eni deželi (Slezki) so v zakonu taka določila. Da pa raorajo šolske gosposke pri discipliaarnih preiskavah jako vestno in natančno postopati in vselej ,navesti, katerih nedisciplinskih dejanj se je dotioni krivega storil, na katere podstave in osobito na katere dokaze se naslanja izrek o krivdi in kateri nagibi so bili merodajni za izmero kazni"; to veleva ministerski razglas z dne 17. vinotoka 1877, ki poudarja, da se mora dati obsojencu potrebne podatke, zagovarjati se. Ce se je pa pred obtožbo zatoženec zadostno opravičil, naj se rau to pisraeoo naznani (§ 50 zakona z dne 29. raal. travna 1873). Ali se to običajno zgodi ? Menda ne! — Na Dolenjem Avstrijskem postopajo glede ustrahovalnih kazni slično. Ondi so sledeče kazni: 1.) graja okrajnega šolskega sveta, 2.) posvarilo deželnega šolskega sveta, 3.) odrekanje kvinkvenij, 4.) kazensko preraeščenje, 5. odpust iz službe. — Vobče so pa določila o disciplinarnem postopanji zoper učitelje v zakonih posaraeznih dežel nedostatna, in učitelji se trudijo, da bi dosegli temeljitejša in točnejša ustrahovalna pravila. K teinu poglavju naj navederao še nekatera pomanjklji/a postopanja v zadevi discipliniranja učiteljev, na pr.: 1.) Znan nara je slučaj, da je dobil učitelj ngrajo" vsled naročila deželnega šolskega sveta. BGrajeu dotični učitelj namreč ni zaslužil, da bi jo dobil od okrajnega šolskega sveta v seji, ki je v to kompetentna. Ker mu jo okrajni šolski svet ni hotel dati, naznanil je to predsednik deželnemu šolskemu svetu, ki mu jo je naklonil. To ni bilo čisto korektno radi tega ne, ker bi se bila raorala zadeva Še enkrat obravnavati v seji okrajnega šolskega sveta, osobito ako je bil predsednik dotični sklep j.sistiral". Ako ga pa še ustavil ni bil, tedaj je bilo njegovo poročanje na visjo inštanco čisto odveč. V zadevi ustrahovalnega postopanja sta ministrstvo in upravno sodišče izdala sledeče odloke in razsodbe: 1.) Glede uciteljev za neobligatne predraete in učiteljice ročnih del naj se leanalogno vporabijo določila o disciplinarnem postopanji (rain. raz. od 22. prosinca 1882.) 2.) Za poraožne učitelje ne veljajo obieajna ustrahovalna pravila (min. raz. od 23. svečna 1884.) 3.) Ako se učitelj kazensko preraesti, ni treba rau dajati še svarila (min. raz. od 15. svečna 1879.) 4.) Dveh disciplinarnih kazni obenem ne gre dajati (tnin. raz. od 28. listopada 1894.) 5.) Premeščenje po disciplinarnem potu in sploh ustrahovalne kazni naj se izroče še-le, kedar so dobila pravno moč (rnin. raz. od 27. listopada 1877.) 6.) Pravna moč disciplinarne kazni. zoper katere so bile pritožbe po inštancah, velja od dneva dostavljenja prve razsodbe (upravno sodišče od 1. vinotoka 1890.) 7.) Zoper raznovrstne zakone se krajni šolski svet ne raore zakonitim potora pritoževati, ako je le bil prej obveščen (min. raz. od 25. vinotoka 1886.) 8.) Disciplinarne razsodbe naj se brez sile krajnim šolskim svetom ne naznanjajo (min. raz. od 17. raalega srpana 1883.) (Zato tudi ni ugodilo ministrstvo nekemu krajnemu šolskemu svetu, ko je prosil, da se izbriše posvarilo šolskemu voditelju, kateri ga je bil po njegovem mnenju po nedolžnem dobil, kar se je pripetilo ra Kranj- skera v K. okr.) 9.) Disciplinarno postopanje zoper začasne učitelje spada v Galiciji le v področje okrajnih šolskih svetov. 10.) Ako se ni pred podelitvijo kazni zaslišal obtoženec, je to postopanje pomanjkljivo (mii. raz. od 9. listopada 1892 kranjskemu dež. šol. svetu.) 11.) Ako se ni zapisnik med konečno obravnavo sestavil, je to postopanje pomanjkljivo. 12.) Ako se je edino le na podlagi pcročila okrajnega ali deželnega šolskega nadzornika vpejjalo disciplinarno postopanje in izrekla razsodba, je t) postopanje pomanjkljivo, ker mora okrajni šolski sv.t to izvesti (rain. raz. od 9. vel. travna 1889, od 4. gndna 1888, in od 23. vel. travna 1888.) 13.) Iz istega vzroka ne gre, da b krajni solski svet otroke zaslišaval (min. raz. od 28. ma. travna 1886.) 14.) Ako je že kazenske sodnije rzzsodba izrekla, da je uči.elj za šolo nesposoben, tedaj ri treba tega še po disciplinarni razsodbi izreči (min. raz od 27. raalega travna 1888.) Glede disciplinarnega postopanja irru v Avstriji edino le deželni zakon za Šlezko obširna in temeljita določila, po katerih se morajo obtožencu vsi aki pokazati vpričo njegovih dveh zaupnih oseb. Po dokmčani preiskavi je ustna konečna obravnava pred posfbno disciplinarno oblastjo, pri kateri se lahko obtoženec zagovornika posluži. — To bi bilo povsodi potrebno. Zopetno nastavljenje birših uciteljev. Bivše učitelje je mogoče na novo nastaviti, kar je pa vselej s težkočami združeno. Ako je učitelj prostovoljno iz službe izstopil, gre to znabiti še najložje, ako rau šolske gosposke le hočejo še službo zopet podeliti. Seveda nima niene pravice zahtevati, da bi mu bila prejšnja službena leta šteta. Ako je bil u.itelj začasno v pokoj djan, recirao radi bolezni, lahko zopet v službo stopi, bodisi na svojo prošnjo, bodisi vsled ukaza deželnega šolskega sveta, ako je namreč minil vzrok (bolezen), zarad katerega je bil postavljen v pokoj. Ako dobi zopet službo, zgubi pokojnino, ako je ta nova služba tudi stalna. Pokojnino pa tudi zgubi, ako v stanoviti pokoj dejani prevzarae kako drugo s stalno plačo zvezano službo (§ 65 zakona z dne 29. mal. travna 1873.) Ako je bil kdo od službe odstavljen, kar se more seveda le po disciplinarnem potu zgoditi, ta dobi le z veliko težavo zopet službo. Ker se je raoralo po § 54 njegovo odstavljenje rainistru naznaniti, treba je, da se tudi zopet ministra prosi dovoljenja, ako se ga misli na novo nastaviti. Učiteljera, zopet nastavljenim, ne štejejo vsa službena leta, tistira, kateri so bili odstavljeni, ne šteje po pravnem potu niti eno prejšnje leto; tudi prostovoljno odstopivšira učiteljera niso gosposke dolžne šteti dotična leta, katera so služili pred odstopom. Drugače je pač pri takih učiteljih, kateri so bili začasno v pokoj dejani, pri teh je njih začasno vpokojevanje najbrže le bolezen zakrivila. Zato štejejo tim vsa prejšnja leta. (Tako se glase razne razsodbe upravnega sodišča n. pr. 15. vel. travna 1895.) (Dalje.)