Nagradi in priznanji Profesor P a v e l K u n a v e r , častni član GDS, je dobil Levstikovo na­ grado za leto 1981. Prof. dr. B o r u t B e l e c je za raziskave geografskih značilnosti razvoja vinogradov, sadovnjakov in hm eljišč v Sloveniji dobil nagrado Sklada Bo­ risa Kidriča za leto 1982. Akademik, zaslužni prof. ljubljanske univerze, dr. S v e t o z a r I l e š i č je bil 17. 9. 1982 im enovan za častnega doktorja mariborske univerze. Geografski inštitut Antona Melika ZRC SAZU je za dosežene rezultate v razvoju civilne zaščite dobil Plaketo civilne zaščite, ki jo podeljuje pred­ sednik Zveznega Izvršnega sveta. Čestitamo! Kongresi in posvetovanja Dvanajstvo zborovanje slovenskih geografov N ekoliko p resen e tljiv a je ugotovitev , da so slovenski geografi v zad­ n jih dveh d ese tle tjih G oren jsk i posvetili zelo m alo pozornosti. To se je le ­ po pokazalo na 12. zborovan ju slovenskih geografov, ki je bilo od 15. do 17. o k tobra 1981 v K ra n ju in na B ledu. K ar 28 strokovn ih poročil je ob rav n av a­ lo štev ilne pok ra jin sk e značilnosti G oren jske, v en d a r žal niso dala zak lju ­ čene podobe te regije. V elika večina slovenskih geografov p rav gotovo pozna osnovne regio­ nalne poteze G orenjske, k i jih op red e lju je jo n a p rim e r a lpsk i tip pokrajine, p ro m etn a p rehodnost, m očna industria lizac ija in deagrarizaci'ja te r tu r i­ zem. Z arad i teh značilnosti se je izoblikovalo m nen je o G oren jsk i k o t viso- koko razv iti reg iji. V rsta re fe ra to v pa je pokazala, da G oren jska slabo izko­ rišča n arav n e p red n o sti (na p rim er v tu rizm u ), p redvsem zarad i p reslab e­ ga vza jem nega sodelovanja m ed občinam i. Še bolj n en av ad n a p a je ugoto­ v itev , da se G oren jska ne razv ija v sm eri (vsesplošne) te rc ia rizac ije gospo­ darstva , tem več da se du ši v in d u striji. To dejstvo govori o vprašljivosti sedanjega gospodarskega razvo ja te r z n jim povezanega izobraževanja. Na zborovanju je b ila posvečena posebna pozornost geografiji v p ro ­ g ram ih sredn jega u sm erjenega izobraževanja . T em atiko je obravnavalo 8 refera tov . Z arad i ak tu a ln o sti in dobre s trokovne p rip rav ljen o sti re fera tov je p rob lem atika vzpodbudila živahno razpravo . M arsika te ri učitelj je p ri tem ugotovil, da bi lahko svoje spoznanje tu d i sam posredoval n a podoben način. U pajm o, da bo v p rih o d n je več ta k ih pogum nežev. S klepi s trokovn ih srečan j običajno odražajo razk o rak m ed oprav ljen im delom in po trebam i. P rv i tr i je sklepi 12. zborovan ja slovensk ih geografov govorijo o geografsk i vzgoji in izobraževanju . Že s tem je dovolj povedano, kako se slovenski geografi zavedam o pom em bnosti tega dela stroke. O stale točke so zb irka zah tev po poglobljen ih raz isk av ah (na p rim er podeželja), nasvetov goren jsk im gospodarstven ikom (glede tu rizm a n a p rim e r) , lastne hvale (o celovitosti geografsk ih raziskav o onesnaženosti oko lja ), opozar­ ja n ja n a strokovne dolgove (na p rim er geografija S lovenije) itd. P ra v go­ tovo im ajo tak šn a opozorila določeno vrednost, č e ne drugega, osve tlju je jo s tan je slovenske geografije. Znova se je pokazalo, da slovenska geografija o sta ja v ko lesn icah dosedanjega razvoja. Z borovanje je izredno uspešno izpelja l p r ip ra v lja ln i odbor goren jskega ak tiv a GDS. E dini resne jši p rigovor udeležencev n a organizacijo je bil, da je b ila na zborovan ju za rad i izredno n a trp a n eg a p rog ram a posvečena p re ­ m ajh n a pozornost družabnosti. V saka p o k ra jin a im a svoje posebnosti; za G oren jce p rav ijo , da p r i n jih d ružabnost n i n a p rv em m estu. Ponovno pa je treb a pohvaliti p r ip ra v lja ln i odbor ozirom a u red n ik a zbornika, da je bil zborn ik z re fe ra ti tiskan p red zborovanjem . M arijan K lem enčič Poročilo o 11. kongresu geogrofov Jugoslavije v Budvi od 28. septembra do 2. oktobra 1981 E najsti kongres jugoslovansk ih geografov bi m ora l b iti že v le tu 1980, v en d a r so ga zarad i črnogorskega po tresa p restav ili za eno leto. P rip rav ilo ga je G eografsko d ruštvo Č rne gore, k i pa se z organizacijo n i p reveč izka­ zalo. P redvsem smo udeleženci, k i nas je bilo p reko 400, p ričakovali, da bo­ mo izvedeli več o prem alo poznani črnogorski pok rajin i, tako iz refera tov črnogorsk ih kolegov ko t n a s trokovn ih ekskurz ijah . Po slovesni o tv o ritv i kongresa je do tedan ji p redsedn ik Zveze geograf­ sk ih d ru štev Jugoslav ije dr. M iljan Radovič p re b ra l poročilo o delu zveze m ed 10. in 11. kongresom . S ledili so tr i je re fe ra ti črnogorsk ih kolegov o .sodobnih družbenoekonom skih sp rem em bah v t r n i ,gori (M. R a d o v i č ) , o povojn i tran sfo rm ac iji črnogorsk ih naselij (B. P e j o v d č ) in o na jnovej- ših geom orfo loško-tek tonsk ih in seizm ičnih značilnostih Č rne gore (B. R a - d o j č i č). Popoldansk i del p lenarnega zasedan ja je bil posvečen teoretsko-m eto- loškim problem om sodobne geografije. U vodna re fe ra ta o specializaciji in re in teg rac iji v sodobni geografiji (S. I l e š i č ) te r o reg ionaln i geografiji (M. V a s o v i č ) sta p redvsem opozorila n a krizo v dan ašn ji jugoslovanski geografiji. N aslednji dan je b ila n a jp re j n a sporedu šolska p rob lem atika . N ajveč p rispevkov je govorilo o p renov i učn ih načrto v za geografijo v sredn jem usm erjenem izobraževanju , pa tu d i v osnovnošolskem in visokošolskem izobraževanju . P rev lad a l je vtis, da geografija v izobraževalnem procesu izgublja svoje n ek d an je pozicije, ven d ar pa smo m alo slišali o analiz i vzro­ kov, k i so do tega p ripelja li. O stalo delo kongresa je po tekalo v š tir ih sekcijah: fizičnogeografski, družbenoekonom ski, za ž iv ljen jsko okolje in kartografsk i. V f i z i č n o . g e o g r a f s k i s e k c i j i sm o poslušali 16 refera tov in korefera tov . Šest p rispevkov je govorilo o p roučevan ju recen tne erozije, s k a te ro se v n ek a te rih rep u b lik ah ak tivno u k v a rja jo n ek a te ri geografi- ap likativci, ven d ar je tu d i tu p rev ladovalo fak tografsko opisovanje današ­ n jega s ta n ja in posam ičnih uspehov v borb i p ro ti eroziji p rsti. Iz p rispev­ kov o te j p rob lem atik i, k o t iz n ek a te rih ostalih , je bilo ču titi izrazito tež­ n jo po k v an tita tiv n e m in bolj ap lik a tiv n em p ro u čev an ju fizičnogeografske p rob lem atike , zlasti v geom orfologiji (ap lik a tiv n a ali inžen irska geomor- fologija, k v an tita tiv n o p roučevan je erozijsko-denudacijsk ih procesov, upo­ rab a sa te litsk ih posnetkov p ri geom orfološkem k a rtira n ju , p roučevan je neo tek ton ike v k rašk em svetu , itd .). Veliko število in iz redna pes tro s t vseb in p rija v ljen ih re fe ra to v sta bili osnovni značilnosti dela v d r u ž b e n o e k o n o m s k i s e k c i j i . * R efe­ re n ti so p red stav ili rezu lta te p roučevan j z raz ličn ih področij, p redvsem na n ivo ju posam eznih rep u b lik ozirom a m an jših reg ionaln ih enot. Izjem o so p red stav lja li le n ek a te ri red k i re fera ti, k i so skušali podati kom pleksen p ri­ kaz določene p rob lem atike n a n ivo ju Jugoslav ije . P ra v tako sm o pogrešali p red stav itev raz ličn ih novejših m etodoloških postopkov, ki se v zadn jih le­ *P oročilo I. P iry ja