GLASILO SZDL OBČINE KAMNIK Kamniški občan LETO XXI. KAMNIK, 26. APRILA 1982 Z Intemacionakt se je v Cankarjevem domu v Ljubljani 15. aprila začel 9. kongres Zveze komunistov Slovenije, na katerem so prve misli namenili Josipu Brozu Titu in Edvardu Kardelju, tvorcema samoupravne socialistine družbene ureditve. Kongres je znova potrdil, tudi z izkušnjami, ki so jih na kongres prinesli razpravljale! iz združenega dela in drugih temeljnih okolij, da je edina alternativa našega bodočega razvoja, ter tudi odpravljanja sedanjih težav, krepitev samoupravnih socialističnih družbenoekonomskih odnosov in doslednejše uresničevanje spreje-. tih nalog. Na kongresu so izvolili nove člane centralnega komiteja ZKS in ZKJ in njunih organov, delegate za 12. kongres ZKJ, sprejeli pa tudi statut ZKS, ki bo vnesel nekaj sprememb tudi v organiziranost in delo občinske organizacije ZK. Delovnim ljudem in občanom čestitajo ob 1. maju, prazniku dela občinske družbenopolitične organizacije občinska skupščina izvršni svet in uredništvo Kamniškega občana Prvo zasedanje nove skupščine Novoizvoljeni delegati so se v sredo, 14. aprila, skoraj polnoštevilno zbrali na konstitutivni seji občinske skupščine tretjega mandatnega obdobja. Dnevni red za to sejo je bil enak kot za vse slovenske občinske skupščine, ki Tudi letos, kot že vsa leta po vojni, praznujemo obletnico Osvobodilne fronte slovenskega naroda zadovoljni z doseženimi uspehi v našem razvoju. Prvič zato, ker smo ne samo ohranili iniciativo ljudskih množic, ki je bila ves čas temelj delovanja osvobodilne fronte, temveč smo to iniciativo razvili v trden in nenadomestljiv sistem socialističnega samoupravljanja, brez katerega si ne moremo več zamisliti našega obstoja in napredka. Samo-uptavljanje take vedno bolj postaja način našega življenja. V delegatskem sistemu je dobilo samoupravljanje svojo politično dopolnitev. Z njim se končuje obdobje državno-političnega monopola nad oblastjo, zdaj so dane možnosti ukinitve odtujevanja delovčevega dela in tudi odtujitve politične oblasti ljudskim množicam. Drugič pa smo zadovoljni z uspehi tudi zato, ker smo po vojni naredili tako velike korake v svojem razvoju, da smo z njimi približali našo deželo v ekonomski razvitosti razvitejšim deželam Evrope. Vse to seveda v pogojih socialističnega samoupravljanja, ki pomeni doslej najvišjo stopnjo produkcijskih in družbenih odnosov. Morda bodo nedobrohotneži rekli, da zadovoljstvo z uspehi ni na mestu, saj se zadnja leta ubadamo z izredno težkimi gospodarskimi razmerami, katerih vzroke bi nekateri radi naprtili Že več let nazaj smo živeli boljše kot so nam dopuščale možnosti. Porabili smo več kot smo ustvarili, kar nas je vodilo do vedno večje zadolžitve v tujini. Zdaj pa je prišel čas, ko moramo dolgove poravnati in razvoj ter napredek spraviti v okvire ustvarjenih možnosti. To pomeni, da si stabilizacije ne zamišljamo kot zaustavljanje razvoja in napredka, temveč le kot proces usklajevanja napredka z možnostmi. Uresničitev načrtov stabilizacije zato pomeni ustvariti trdnejše temelje prihodnjega, mordi; še hitrejšega razvoja naše socialistične samoupravne skupnosti. Zato ni upravičena črnogledost. Zdaj nam je potreben predvsem pogum za spopad s slabostmi in trdna politična volja' za dosledno uresničitev s srednjeročnim načrtom postavljenih ciljev. Ko se te dni pripravljamo na praznovanje še enega velikega praznika delavskega razreda in delovnih ljudi, praznika dela, je prav, da ga praznujemo v znamenju trdne odločenosti iti v bitko za učinkovitejše delo in gospodarjenje. Ob tem pa je nujno krepiti zavest, da je to mogoče doseči le z uspešnim vključevanjem v mednarodno delitev dela. Zastran tega imamo še velike neizkoriščene možnosti. Prvi maj tudi pri nas praznujemo kot praznik dela. Prav bi bilo, ko bi ga slavili kot praznik Napredovati bo mogoče samo v skladu z možnostmi socialističnim samoupravnim odnosom in si tako ustvarili prostor za birokratsko tehnokratske oblike reševanja problemov. Res je, da so gospodarske motnje zelo velike in jih bo moč le s podvojenimi napori odpraviti. Toda tisto, kar nas opogumlja je to, da smo izvore motenj spoznali in se odločili za bitko z vsemi slabostmi, ki spremljajo naš razvoj in ki v veliki meri slabijo naš napredek. Med temi slabostmi so tudi neodgovornosti in lagodnosti mnogih dejavnikov v družbeni praksi, poskusi odločanja o plodovih dela mimo delavcev, razsipništvo s sredstvi, ki so jih z velikimi napori ustvarili delavci, nizka produktivnost dela ter slabo izkoriščanje delovnega časa in delovnih sredstev itd. O teh in še drugih slabostih je bilo veliko govora tudi na 9. kongresu ZKS, ki je sprejel odločne sklepe o nujnosti boja z njimi ter nakazal tudi načine, kako se je potrebno z njimi boriti. To je predvsem dosledno uveljavljanje samoupravljanja, v katerem bodo delavci in delovni ljudje resnično odločali o sredstvih, pogojih in rezultatih svojega dela. To je tudi temeljni pogoj, da bi prihodnji razvoj in napredek uskladili z realnimi možnostmi. Že tisto, kar smo doslej dosegli v boju z gospodarskimi, družbenimi in političnimi težavami je mnogo. Mnogo zlasti zato, ker ti dosežki kažejo, da smo kot socialistična samoupravna družba sposobni premagovati tudi tako hude težave, kakršne so sedaj. V tem je ta uspeh, o katerem pravim, da smo z njim lahko zadovoljni. osvobajanja dela. Samoupravljanje z delegatskim sistemom je ogelni kamen tega procesa. Zato ne more in ne sme biti dileme o tem, ali bomo razvijali samoupravne socialistične družbene odnose ali gospostvo državnega, centralističnega monopola oblasti z ohranjanjem odtujevanja sredstev, pogojev in plodov delavčevega dela. Pravkar končani kongres slovenskih komunistov je jasno in nedvoumo dokazal, da imamo v ta namen samo eno pot prihodnjega razvoja, to je pot krepitve socialističnih samoupravnih odnosov. Imamo pridne in sposobne delavce, delavce s socialistično samoupravno revolucionarno osveščenostjo in zato sem trdno prepričan, da se nam za samoupravljanje ni treba bati. Ker je tako, ni potrebno, da smo zaskrbljeni zastran naše prihodnosti. Le mir potrebujemo. Žal pa je ta v sedanjih razmerah v svetu najbolj ogrožen. Toda, s krepitvijo nevarnosti za mir.s e krepijo tudi sile, ki se bore za mir. Med te sodi zlasti gibanje neuvrščenih. To gibanje je svet že nekajkrat rešilo pred vojno katastrofo. Prepričani smo, da bo to tudi sedaj, v teh težkih razmerah. Prispevek naše socialistične samoupravne skupnosti v tem gibanju je velik in uživa velik ugled doma in v svetu. MAG. IVAN JUSTINEK PREDSEDNIK OBČINSKE SKUPŠČINE Letošnja priznanja osvobodilne fronte V petek, 23. aprila zvečer je bila v Izobraževalnem centru Rudolfa Maistra prireditev, s katero smo obeležili obletnico ustanovitve osvobodilne fronte slovenskega naroda, ki danes kot socialistična zveza delovnega ljudstva predstavija eno najmnožič-nejših organizacij. S tem pa najširše možnosti za pobude, dogovarjanje, usklajevanje, oblikovanje odločitev, za krepitev delegatskega sistema in dograjevanje socialističnega samoupravljanja. Na slovesnosti, na kateri je spregovorila Marta Zerko, s kulturnim programom pa so jo obogatili skupina za izrazni ples glasbene šole Domžale, študentski pevski zbor iz Kamnika, solist Janez Majcenovič, solisti glasbene šole Kamnik, dramsko recita-cijska skupina izobraževalnega centra in Svoboda Duplica, je predsedik občinske konference SZDL Anton Fišer podelil letošnja priznanja OF. Prejeli so jih: SILVA ŠIRCELJ za aktivno družbenopolitično delo v družbenopolitičnih organizacijah in samoupravnih organih STANE ULČAR za dolgoletno vsestransko politično delo v krajevni skupnosti GASILSKO DRUŠTVO SREDNJA VAS za aktivno delo in uspehe v krajevni skupnosti in izven nje MARJAN DROLC za aktivno delo v družbenopolitičnih organizacijah in civilni zaščiti JANEZ TREBUŠAK za dolgoletno, aktivno delo v družbenopolitičnih organizacijah in samoupravnih organih v krajevni skupnosti so se sestale na ta dan na prvem zasedanju. Ločena zasedanja posameznih zborov so v skladu s statutom začeli najstarejši delegati in vodili sejo do izvolitve novih predsednikov. V zboru krajevnih skupnosti je bil za predsednika izvoljen Tone Žibert iz Volčjega potoka, za njegovega namestnika pa Boris Bavčar mlajši. Zbor združenega dela bo prihodnja štiri leta vodil Bogomil NViegele iz Svilanita, njegov namestnik je Stanka Golob. Za predsednico družbenopolitičnega zbora je bila izvoljena Marta Žerko, za njenega namestnika pa Mirko Podbevšek. Vsi trije novoizvoljeni predsedniki so se v priložnostnem nagovoru zahvalili za zaupanje in obljubili, da bodo po najboljših močeh pomagali krepiti delegatsko odločanje. Tudi tako, da bodo čim več sodelovali z delegacijami, ki delegirajo delegate za posamezne zbore. Po končanem konstituiranju vseh treh zborov občinske skupščine je bilo skupno zasedanje, na katerem so de-(Nadaljevanj«' na 2. strani) Občinska konferenca SZDL Kamnik potiva delovne organizacije in posameznike, da v počastitev prazničnih dni izobesijo zastave. Novoizvoljeni predsednik občinske skupščine Ivan Justinek je spregovoril delegatom na prvi seji nove občinske skupščine Komunisti bi morali določiti torišča svojega dela O gospodarjenju v preteklem letu - podatke smo objavili v prejšnji številki Kamniškega občana - so na svoji zadnji seji spregovorili tudi člani občinske konference zveze komunistov. / Razprava tudi tokrat nt krenila po povsem ustrezni poti; člani konference so se preveč pogovarjali o številkah, ki jih sicer potrebujejo kot iztočnico za razpravo, premalo pa o tem, kaj so in kaj bodo morali kot komunisti storiti, da bi odpravljali napake in lažje premagovali težave. Ali, kot je dejal eden od razpravljalcev: le ugotavljamo, storimo pa malo, kot zdravnik, ki bi le ugotovil diagnozo bolezni, ne bi pa je pozdravil in bolnik bi umrl. Na konferenci so kritično ugotovili tudi to, da akcijski posveti, ki naj bi jih organizirali v posameznih okoljih in razpravljali o poslovni uspešnosti, niso bili izpeljali, kot so se dogovorili. Z nekaj izjemami, saj so na primer v Titanu na posvetu analitično spregovorili o vzrokih za izgubo v tozdu livarna in ob tem o težavah, ki botrujejo takemu rezultatu. Produktivnost v tozdu se je povečala, povečal se je fizični obseg proizvodnje, težave pa imajo s surovinami, dohodkovno povezovanje ne daje pričakovanih rezultatov, nesorazmerja med cenami surovin in končnih izdelkov so še vedno prevelika. Tudi na aktivu komunistov neposrednih proizvajalcev so spregovorili o poslovni^ rezultatih ter ob tem opozorili na to, da samoupravna delav- ska kontrola še vedno ni zaživela v svoji pravi funkciji. Akcij, ki bi jih lahko izpeljali komunisti torej ne manjka. Treba jih bo določneje opredeliti, k čemur bodo pomagala tudi razmišljanja konference, ki jih bo strnila posebna delovna skupina. Na konferenci so poslušali tudi poročilo predsednika Tradicionalno prvomajsko srečanje delavcev v Kamniški Bistrici Občinski svet Zveze sindikatov Slovenije Kamnik vabi v soboto, 1. maja na vsakoletno srečanje delavcev v Kamniški Bistrici. Program se bo začel ob 10. uri. Sodelovali bodo pevski zbori, pihalna godba iz Kamnika, folklorna skupina Kamniška Bistrica in recitator ji. Na prvomajski slovesnosti bodo podelili srebrne znake Zveze sindikatov Slovenije. Po kulturnem sporedu bo Poljanšek«. Vabljeni! igral ansambel »Bratov OBČINSKI SVET ZSS KAMNIK (Nadaljevanje s 1. strani) legati soglasno za novega predsednika občinske skupščine izvolili Ivana Justineka, za podpredsednika pa Kazi-mirja Keržiča in Slavka Riba-ša. Takoj po izvolitvi so predsednik in oba podpresednika prebrali slovesno izjavo, nato pa je spregovoril Ivan Justi-nek. »Obenem ko sprejemamo to pomembno dolžnost v skupščini, nas hkrati močno skrbi, kako bomo mogli to zaupanje, ki ste nam ga občani izkazali na volitvah in na današnji skupščini, upravičiti, kajti čas, v katerem opravljamo to funkcijo, ni najlažji,« je dejal ter opozoril na tista vprašanja, ki jim bo treba nameniti osrednjo pozornost. Prvo podrpČje so težke gospodarske razmere, zaradi katerih se moramo s podvojenimi močmi lotevati stabilizacijskih ukrepov. Drugo področje so politični problemi v Jugoslaviji, saj se pojavljajo razmišljanja in besede, ki se razhajajo s krepitvijo samoupravljanja, zato ga bo treba še dosledneje in z več borbenosti udejanjati v vsakdanjem, življenju na vseh področjih, ter v vseh okoljih. Povezano s tem bo treba krepiti tudi zbore občinske skup- ščine, zlasti zbor združenega dela. »Že v prejšnji mandatni dobi smo se spraševali, ali je mogoče v enem ali dveh mandatnih obdobjih doseči vse cilje delegatskih odnosov. Verjetno je to težko. Toda v tretjem mandatnem obdobju bodo izgovori zelo težki. Verjetno gre v takih izgovorih prej iskati pomanjkanje politične volje, hotenja in pripravljenosti ljudi, da se žrtvujejo za nove odnose, ki jih skupno ustvarjamo,« je med drugim dejal Ivan Justinek. Seja skupščine se je nadaljevala z izvolitvijo novega predsednika izvršnega sveta. Soglasno je bil izvoljen Franc Jeras, ki je delegatom prav tako namenil nekaj priložnostnih misli. Ob izvolitvi novega predsednika IS se je predsednik OK SZDL Anton Fišer zahvalil dosedanjemu predsedniku občinske skupščine Slavku Ribašu ter dosedanjemu predsedniku izvršnega sveta Tonetu Pengovu za opravljeno delo in prispevek pri razvoju občine in jima podaril umetniški^deli Aladi-na Lanca. Delegati so nato glasovali o kandidatni listi za nove člane izvršnega sveta. Izvoljeni so bili: Boris Zakrajšek, ki bo hkrati predsednik komiteja za družbenoekonomski razvoj, Tomo Malinarič, ki bo opravljal funkcijo sekretarja sekretariata za občo upravo, Zdenko Kugler, ki bo tudi načelnik oddelka za notranje zadeve, Janez Brlogar, ki bo hkrati načelnik oddelka za ljudsko obrambo, Boris Bavčar mlajši, ki bo hkrati direktor uprave za družbene prihodke, ter Marjan Urh, Peter Plevel, Jože Peklar, Silva Drobnič, Tone Istenič in Ivan Hribar. Delegati so za vršilca dolžnosti sekretarja skupščine imenovali dosedanjo sekretarko Marijo Gorjan. Na prvem zasedanju nove skupščine so delegati volili tudi predsednika in člane predsedstva SR Slovenije, delegati družbenopolitičnega zbora so glasovali o kandidatni listi za delegate v družbenopolitičnem zboru republiške skupščine, vsi trije zbori pa so glasovali tudi o kandidatni listi za delegate v zveznem zboru skupščine SFR Jugoslavije. Ob zaključku seje so delegati poslali še pozdravno brzojavko 9. kongresu ZK Slovenije. JANA TAŠKAR OK SZDL o letošnjih splošnih skupščinskih volitvah. V njem je opozoril na oceno iz analize o delovanju delegatskega sistema, da so vodstva družbenopolitičnih organizacij premalo sodelovala v krajevnih skupnostih in delovnih organizacijah. Kritično je spregovoril o tem, da priprave na volitve niso bile najboljše, saj je bilo delo marsikje prepuščeno posameznikom ali koordinacijskim odborom. Za vodilne funkcije v občini je bilo malo predlogov, nobenega pa ni bilo za republiške organe, za delegate so kandidirali ljudi, ki niso dali soglasja in podobno. V razpravi so člani konference opozorili še na to, da bi morali posebej spregovoriti o precejšnem osipu komunistov, saj jih je bilo evidentiranih veliko več kot pa izvoljenih. Menili so tudi, da bi morali novim delegatom zagotoviti več strokovne pomoči in uresničiti programe izobraževanja delegatov. JANA TAŠKAR DOPISUJTE V KAMNIŠKI OBČAN 1 Z letošnjo prireditvijo obujamo spomin na herojske dni naše preteklosti in na osvoboditev Ljubljane, mesta heroja, ter proslavljamo 40. obletnico ustanovitve prvih slovenskih brigad in odredov NOV in POS, ki bo na dan prireditve 8. maja 1982 ob 11.00 uri na Trgu revolucije. V soboto, 8. maja dopoldne bo manifestativni pohod za člane društev, družbenih in družbenopolitičnih organizacij, pionirje in mladino osnovnih šol (od 5. do 8. razreda), mladino šol usmerjenega izobraževanja ter višjih in visokih šol, pripadnike SNOUB in odredov NOV ustanovljenih 1942. Po poteh partizanske Ljubljane leta, domicilnih enot NOV mesta Ljubljane, enot ki so sodelovale pri osvobajanju mesta, enot NOV iz vseh krajev SRS, člane delegacij ZZB NOV krajevnih skupnosti Ljubljane, v katere se vključujejo borci in aktivisti NOB, pripadnike pionirskih in mladinskih odredov, enote JLA, teritorialne obrambe in milice ter civilne zaščite, udeležence XVII. zbora mladih naftašev in petrokemi-kov Jugoslavije, mladinskih in pohodnih enot, ki nadaljujejo tradicije enot NOV ter za občane iz krajevnih skupnosti, v organizaciji odbora. V sedanjih svetovnih razmerah bi pravzaprav morali pričakovati, da nastajajo zapleti svetovnih razsežnosti le ob resnično pomembnih, obširnih in bistvenih problemih. To bi lahko le pričakovali, žal pa vsakdanji dogodki nazorno kažejo, da se svet utegne zaplesti v nevarne spore tudi zaradi navidez nepomembnih malenkosti. Sedanji spor ali zaplet okoli Falklandskih otokov je eden izmed tistih zgolj navideznih »problemčkov«, ki pa mu, kot je videti niti po jeziku niti po svojem izvoru. Po drugi strani pa je verjetno dokaj upravičeno tudi mnenje, da status majhnega koščka zemlje na daljnem Atlantiku ni vreden tolikšne pozornosti, da bi si morali zaradi tega skočiti v lase dve državi in končno tudi ves svet. Toda nesporno dejstvo je, da dogajanja v svetu ni mogoče presojati zgolj enostransko in s stališča nevtralnosti ali načina razmišljanja, »češ, majhen narod, nepomembna usoda«. Fal- Zaplet, ki je lahko kriza sedaj, nikakor ne gre odrekati značaja tudi svetovnega zapleta. Seveda bi bilo silno krivično in še brez slehernega političnega posluha pričakovati, da nekaj več kot 1500 prebivalcev Falklandskih otokov, ki leže kakšnih 500 milj od argentinske obale, lahko razume, da »njihov problem« ni tudi problem svetovnih razsežnosti. Njihov trenutni položaj je nedvomno vreden takšnega obravnavanja, še zlasti zaradi tega, ker so kot državljani suverene države hočeš nočeš morali začasno priznati oblest druge, kiji ne pripadajo klandski otoki prav zaradi vseh teh razsežnosti, ki se med seboj tesno prepletajo, očitno postajajo ena izmed novih nevral-gičnih točk na zemeljski obli. Prav zaradi tega je v sedanjih svetovnih razmerah do-•kaj naivno deliti dogajanje v »probleme«, in »problemčke,« še posebej tedaj, ko okoliščine spora niso povsem jasne. In zato so še toliko bolj aktualna načela o suverenosti in ozemeljski integriteti vsakega ljudstva ter države, ki pa so prevečkrat spoštovane le v teoriji in manj v praksi. J. KOVAČ1Č OD VSEPOVSOD • Obsežno delo delegatov drugega mandata LJUBLJANA - V drugem delegatskem mandatnem obdobju so delegati slovenske skupščine sprejeli 193 republiških zakonov, hkrati pa so v obdobju od leta 1978 do letos sprejeli 28 stališč, priporočil in sklepov. Ob tem so delegati republiške skupščine obravnavali še 17 predlogov za izdajo zakona ali osnutkov zakonov, v skupščinskih zborih pa so razpravljali tudi o 114 poročilih, analizah oziroma ocenah aktualnih problemov v slovenskem in tudi jugoslovanskem prostoru. Zanimivo je, da je imel največ sej zbor združenega dela, in sicer 74, delegati v zboru občin so se zbrali na 70 in delegati družbenopolitičnega zbora na 64 sejah. • Koliko ljudi v Jugoslaviji išče delo? BEOGRAD - V Jugoslaviji naj bi trenutno iskalo delo okoli 800 tisoč ljudi, vendar ta številka vsekakor ni popolna, saj, denimo, na skupnostih za zaposlovanje ne vedo natanko, kdo res išče delo in kdo je le prijavljen na seznamih iskalcev zaposlitve. Po dosedanjih oce- nah naj bi delo res iskalo samo okoli 400 do 500 tisoč ljudi. Dokončni podatki pa bodo znani šele do začetka prihodnjega leta, saj so na seji zveznega komiteja za delo, zdravstvo in socialno varstvo sklenili, da je to zadnji rok za dosledno uresničitev meril dogovora o zagotavljanju podatkov o brezposelnih... • Ugoden izvoz živine in mesa BEOGRAD - V prvem letošnjem trimesečju je Jugoslavija z izvozom živine, mesa in izdelkov predelovalne industrije ustvarila za 110,6 milijonov dolarjev deviznega priUva. To je kar za 54,4 milijona dolarjev ali za 95 odstotkov več kot v enakem obdobju lani, so povedali na skladu za izboljšanje živinoreje in povečanja izvoza živine ter mlečnih in mesnih izdelkov. • Marca so bile cene v Sloveniji za 3,3 odstotka višje LJUBLJANA - Samo v marcu so se cene na drobno v Sloveniji povečale za 3,3 odstotka, tako da so bile za 28,3 odstotka višje kot marca lani, ugotavlja slovenski zavod za statistiko. Marca se je podražilo predvsem meso, kulturne storitve, zelenjava, stanarine itd. Ti podatki dokazujejo, da je bilo povečanje cen doslej enakomerno, vendar na še enkrat višji ravni kot dovoljuje resolucija o družbeno- ekonomskem razvoju. Po teh podatkih so bili marca letos v primerjavi z lanskim marcem šolske potrebščine in časopisi dražji za 68,8 odstotka, meso za 54 odstotkov, sadje za 48,7 usnjeni in gumijasti izdelki za 44,5 odstotka itd. P Za hrano je bilo treba odšteti največ BEOGRAD - Kot ugotavlja zvezni zavod za statistiko, so bili življenjski stroški marca za 2,7 odstotka večji kot februarja, v prvem trimesečju pa so se povečali za 7,3 odstotka. Od lanskega decembra do konca marca so se najbolj povečali izdatki za hrano in sicer za 12,5 odstotka. • Rekorden izkop premoga v marcu BEOGRAD - V vsem dosedanjem obdobju v jugoslovanskih rudnikih niso nakopali toliko lignita, črnega in rjavega premoga kot v letošnjem marcu: 4,9 milijona ton.,V primerjavi z lanskim marcem je bil izkop večji za 17,5 odstotka. Če bi uspeli v rudnikih nakopati toliko premoga tudi aprila, potem bi bila energetska bilanca države glede premoga skorajda popolnoma uravnovešena. Ob tem so v Gospodarski zbornici Jugoslavije opozorili, da je bil izkop premoga še posebej dober v kolubarskem, kosovskem in še nekaterih drugih premogovnih bazenih, pa tudi v Velenju. Drugo delovno tekmovanje kovinarjev Delovna tekmovanja kovinarjev so dragocene spodbude za človekovo ustvarjalnost, za dvig produktivnosti, za inventivno dejavnost, povečano kvaliteto dela in širino znanja ljudi, ki oblikujejo kovino. Letos smo v kamniški občini organizirali že drugo tovrstno tekmovanje, k delu in organizaciji pa smo povabili tudi kolege iz Domžal. Takt) se je rodila zamisel o skupnem tekmovanju sosednjih občin, kar predstavlja večjo udeležbo tekmovalcev ob manjših stroških priprav. Množica delavcev i/, kovinsko-predelovalne industrije, ki želi svoje znanje potrditi tudi na tekmovalnih delovnih mestih, se i/ leta v leto širi, kar dokazuje, da so delovna tekmovanja potrdila svoj namen. Prav tako so nepogrešljiva tudi v doseganju boljših delovnih razultalov in nedvomno prispevajo k dvigu tehnične kulture dela. Pravila tekmovanja zelo natančno določajo kako naj se tekmovanje odvija. Predmeti dela morajo imeti določeno zahtevnost, vsi tekmovalci morajo imeli enake pogoje, popolnoma novo orodje, itd. Zato so taka tekmovanja povezana z dobro pripravo delovnih pripomočkov za tekmovanje, ki ga ni možno organizirati lam, kjer ni dovolj enakih obdelovalnih strojev. Zalo smo v pripravah razdelili tekmovanje na več delovnih organizacij. Večji del smo prevzeli v Titanu, kjer smo uporabili obdelovalne stroje v vzdrževanju TOZD-3 in oro- djarni TOZD-4, kar je s skupno merilnico dalo ustrezne pogoje za izvedbo tekmovanja. Del tekmovanja je bil v Zarji, Stolu in Kemijski industriji. Tekmovalci so morali najprej opraviti teste iz teoretičnega znanja: iz področja samoupravljanja, varstva pri delu, iz strokovne tehnologije ter določene podrobnosti iz posameznega poklica. Potem se je začelo praktično delo. Po končanem praktičnem delu so sodniki označili vsak izdelek in ga predali ocenjevalcem. Ti so v merilniei z vsemi najsodobnejšimi merilnimi pripomočki merili orodje. Postopek merjenja je zelo zapleten in dolgotrajen, pomemben je ludi čas izdelave izdelka. Vendar je najpomembnejše, da je izdelek uporaben. Končna uvrstitev je lako odvisna od teoretičnega znanja, za kar je tekmovalec lahko dobil ISO točk, točnosti izdelave predmeta, 600 točk in časa izdelave 250 točk. REZUI/I A 11: STRUGARU: I. Kajko Ciregorčie TITAN Kamnik TOZD-3, 2. Drago Lav-tižar TITAN Kamnik TOZD-3, 3. Janez Kramar TITAN Kamnik TOZD-3, RKZKALCI: I. Drago Koritnik SVIT Kamnik, 2. Miha Pregel SVILANIT Kamnik, 3. Marko Rogelj Kovi-nopasarslvo Capuder, Domžale. BRUSILO:'.- (okroglo brušenje): I. Stane Žerovnik TITAN Kamnik TOZD-4, 2. Janez Volkar TITAN Kamnik TOZD-4, 3. Drago Lavtižar TITAN Kamnik TOZD-3 ORODJARJI 1. Pavle Serša TITAN Kamnik TOZD-4, 2. Janez Ručigaj SVIT Kamnik, 3. Marjan Vrhovnik SVIT Kamnik KLJUČAVNIČARJI: 1. Viktor Špenko TITAN Kamnik TOZD-3, 2. Blaž Slapnik TITAN Kamnik TOZD-3, 3. Edo Plevel TITAN Kamnik TOZD-3 VARILCI - REL: 1. Edo Plevel TITAN Kamnik TOZD-3, 2. Viktor Spcnko TITAN Kamnik TOZD-3, 3. Jože Debeljak MLINOSTROJ Domžale PI.AMEINSKO VARJENJE: I.Jože Romšek TITAN Kamnik TOZD-3, 2. 'Tomaž Kepic TITAN Kamnik I OZD-3, 3. Edvard ZcndarTOSAMA Domžale VARILCI (C02): I. Ivek Hlazinčič STOI. Kamnik, 2. lože Debeljak MI.INO-STRO.I Domžale, 3. Darko GRAD KOVAČI: 1.Josip Torbar TITAN Kamnik TOZD-3, 2. Jože l.elnar STOI. Kamnik, 3. Andrej Hrnot KI K Kamnik Zmagovalci so dobili lepe nagrade, ki jih je pripravil občinski sindikalni svet v sodelovanju z Svitom. Poleg tega je vsak udeleženec in sodnik dobil praktično darilo. Najuspešnejšema tekmovalcema Domžal in Kamnika pa sta bili. podeljeni tudi praktični nagradi. Svečane razglasitve rezultatov v sejni dvorani tovarne TITAN Kamnik so se udeležili družbenopolitična vodstva obeh občin in predstavniki republiških sindikatov. Gostje so si še ogledali muzejsko zbirko v TITANU in razstavo tehničnih izboljšav, ki jo je organiziral DIATI Kamnik. Prav na razstavi je bilo dovolj opazno, kako kovinarji lahko pripomorejo k boljšemu gospodarjenju. V prostorih vzdrževanja TOZD-3 TITAN je bilo razstavljenih tudi nekaj strojev. Stroji so plod lastnega znanja, imajo vgrajeno večino domačih delov in so bili narejeni v vzdrževalnih delavnicah. To so namenski stroji za obdelavo ventilov cnocevnega sistema za ogrevanje ter razni stroji za izdelavo elementov za ključavnice. Na razstavi so sodelovali še delovne organizacije KIK Kamnik, Zarja Kamnik in Slol Duplica. Poleg strojev smo prikazali tudi izboljšave delavcev, ki so pripomogle k boljši storilnosti v različnih proizvodnjah. Slikovno gradivo je bilo na voljo, tako seje videlo da inventivna dejavnost v Kamniku ni zaspala. Kovinarji so tako ponovno dokazali, da so sposobni borci v tehnološkem napredku industrije. Ne moremo mimo tega, saj ni nobene proizvodnje brez dobrih sposobnih kovinarjev in vzdrževalcev. Tekmovanje kovinarjev poglablja ravno to znanje. Upamo, da bo prihodnje tekmovanje še bolj uspešno in še številnejše. CIRIL GRILJ Alpremovih 35 let Da, res je, tudi Alp;em ima svoj rojstni dan in to aprila. Tega meseca leta 1947 so bile s sklepom Mestnega ljudskega odbora ustanovljene mestne delavnice. V teh delavnicah so začeli opravljati vsa mogoča dela obrtnih strok, predvsem pa mehanična dela, vodovodne in elektro instalacije, razna popravila in komunalne storitve. Dela je bilo dovolj in obrtne delavnice so hitro rasle. Že po nekaj letih je prišlo do delitve obratov in tako sta nastali dve podjetji in sicer ZARJA Kamnik in ALPREM. Delitev dela je za obe podjetji predstavljala velik korak naprej, saj je bil dosežen hiter in uspešen razvoj. Alprem je hitro osvajal novo proizvodnjo. S predelavo aluminija je začel leta 1956, s proizvodnjo trgovinske opreme, s predelavo žice in s proizvodnjo predelnih sten pa kasneje. Do kraja je izkoristil prostorske možnosti na Usnjarski cesti in kupil novo lokacijo na Bakovniku. S tem si je odprl možnosti za nadaljnji razvoj.' Ob svojem 35. rojstnem dnevu je Alprem ponovno pred odločilnim korakom. V Alpremu je danes 360 zaposlenih, ki so v letu 1981 ustvarili 440 milijonov din prihodka. Za jubilejno leto 1982 pa načrtujemo 560 milijonov din prihodka. Ugotovili smo, da obsega poslovanja ne smemo več povečevati tako skokovito in prav tako tudi ne števila zaposlenih. V srednjeročni plan smo zapisali, da ne želimo biti velika, temveč dobro organizirana delovna organizacija s poudarkom na solidnosti in kvaliteti. To je velika in pomembna odločitev. Temu so prilagojeni tudi razvojni in investicijski načrti. V tem srednjeročnem obdobju se kažejo kar na 300 milijonov dinarjev. Gradili bomo sodobno lakirnico, ki nam bo dala nove razvojne možnosti pri trgovinski opremi in pri novih fasadah ter predelnih stenah. Osvajamo novo proizvodnjo na bazi aluminija, ki' bo predvsem namenjena za izvoz. Prvo naročilo je že v hiši, proizvodnja pa še nima strehe. To je sicer značilno za Alprem. Vso novo proizvodnjo je začenjal v starih in neustreznih prostorih. In vedno je uspelo. Danes je Alprem čvrsta in primerno velika delovna or- lirji letos v Pirotu Prek 200 brigadirjem, ki so svoja poletja zadnjih nekaj let preživljali na deloviščih in v brigadirskih nase--Ijih Slovenije in Jugoslavije, se bo letos pridružilo še 50 mladink in mladincev naše občine. Pridružili se bodo brigadirski koloni 5 tisoč mladih naše ožje domovine. Mladinska delovna brigada dr. Emil Orožen bo letos sodelovala na zvezni mladinski delovni akciji Pirot ,82 v SR Srbiji (v bližini Niša) od 4. julija do 1. avgusta. Tako je vsem brigadirjem omogočeno, da se družijo in skupno delajo z mladimi iz vse Jugoslavije, da se po vrnitvi z akcije naužijejo morja in sonca ter se pripravijo na prve jesenske študijske in šolske obveznosti. V osnovnih organizacijah, v delovnih organizacijah, krajevnih skupnostih in šolah že poteka evidentiranje brigadirjev, vse mlade, ki bi se želeli udeležiti katere od delovnih akcij v Sloveniji in Jugoslaviji pa pozivamo, da se prijavijo na občinski konferenci ZSMS, Titov trg 1 (telefon 831-026). Pridružite se tisočim mladih iz vse Jugoslavije in skupno z njimi preživite delovno in zanimivo brigadirsko poletje. -COP ganizacija. Ima dobro ime na tržišču in je poznana kot soliden dobavitelj in montažer. Za takšno izkaznico je bilo treba zelo veliko truda. Poznajo nas po vsej Jugoslaviji, pa tudi že v inozemstvu, le za Kamnik se to ne bi moglo reči. Alprem je odprta in zelo dinamična delovna organizacija, ki se uspešno bori za svoje mesto med močnimi konkurenti. Rezultati kažejo, da smo premagali vse prepreke in si z lastnim delom in znanjem ustvarili črvsto osnovo tudi za naprej. Smer nam je poznana, izkušnje imamo, vemo kaj hočemo in koliko zmoremo in tako lahko upamo na primerne uspehe tudi v bodoče. DANIEL A RTI ČE K Praznik nas delavcev, 1. maj, je spomin na lepe dogodke. Lončarji smo ta dan vedno lepo in slovesno praznovali. Pomeni nam jubilej, ko smo v našem podjetju leta 1950 ustanovili delavski svet ter s tem delavsko samoupravljanje. Tudi letos bomo praznovali, vendar ne tako slovesno, saj ni dolgo, ko smo se za vedno poslovili od našega JANEZA KEPICA. Gotovo bomo v teh dneh še bolj mislili nanj, na človeka, ki ni bil samo član kolektiva, temveč nam je pomenil več. Vredno je posnemat: njegovo življenje. Delo je povezoval z življenjem in bil steber lončarstva. Njegov kolovrat se je sicer ustavil, ostale so kepe neobdelane gline, a v srcih in mislih bo ostal vedno z nami. Kot delavec je simbol tega praznika. Rodil se je v lončarski družini na Mlaki pri Komendi. Po bolezni matere in smrti očeta se je- moral že v otroških letih spoprijeti z življenjem, ki ni bilo lahko. Tudi med vojno je sodeloval in bil za napredek našega naroda. Njegovo delo pa ni bilo povezano samo z glino in ognjem, bil je tudi čebelar. Vedno je rekel, da je vredno posnemati te male živali, zato jih je tako zelo ljubil. Mi sodelavci smo mu za vse hvaležni, cenili bomo njegovo neizčrpno delavnost. Ostal nam bo svetal spomin, vreden posnemanja. LONČARSKO PODJETJE KOMENDA Dober mesec je že, kar je nastopila koledarska pomlad. Toda prava pomlad se je začela šele v zadnjih dneh, ko je ozelenela trava in je drevje začelo brsteti. Pomlad je zavela tudi prek polj, kjer pridne roke kmetovalcev opravljajo pomladanska dela. Njivo je treba dobro pognojiti, da bo pridelek čim večji in čim boljši, da bodo uresničeni setveni načrti in da tudi krompirja ter drugih poljščin prihodnjo zimo ne bo manjkalo. * SMRTI LAVRIČ Pavel, osebni upokojenec iz Ljubljane, Titova 370, star 71 let Komatar Franc, vajenez iz Kr-šiča št. 2, star 17 let VLAJ Alojzija, invalidska upokojenka iz Kamnika, Medvedova 14, stara 77 let KLEMENC Jožef, čuvaj iz Kamnika, Fužine 6, star 52 let JENC Alizabeta, inv. upokojenka iz Podgorja št. 32, stara 59 let MILATOVIČ Ladislav Jurij, osebni upokojenec iz Ljubljane, Vodovodna 1 3, star 68 let ŠOLAR Katarina, osebna upokojenka iz Kamnika, Kidričeva 14, stara 73 let POUANSEK Ivanka, inv. upokojenka iz Mekinj, Cankarjeva 15, stara 49 let BAJC Angela, osebna upokojenka iz -Ljubljane, Čepovanska 11, stara 95 let SPRUK Terezija, osebna upokojenka iz Kamnika, Vegova 25, stara 89 let VIDMAR Angela, km. upokojenka iz Podgorja 6, stara 77 let NIKLSBACHER BREGAR Neli, osebna upokojenka iz Kamnika, Tunjiška c. 2 VID1C Hermina, osebna upokojenka iz Nevelj št. 32, stara 82 let HOMAR Pavla, prevžitkarica, prebivajoča v Podhruški št. 7, stara 86 let. POROKE ŠTELE Anton, sprevodnik avtobusa iz Podboršta pri Komendi in KOMATAR Marija, prodajalka iz Mekinj POUANSEK Marijan, tapet-nik iz Kamnika in PESTOTN1K Milena prodajalka iz Kamnika. Popravljam razne šivalne stroje. Naročila sprejemam vsak ponedeljek, sredo in petek od 16. do 19. ure na domu in vsak delavnik na telefon 831-579. Rudi Galin, Jakopičeva 19, Duplica, Kamnik. ' '-\ Maturanti ŠCRM se 1 iskreno zahvaljujemo vsem delovnim organizacijam in posameznikom,ki so nam kakorkoli pomagali pripraviti maturantski ples. ^ Maturanti SCRM 1982, Davčna politika v kmetijstvu Predsedstvo občinske konference SZDL je ocenilo vsebino in potek nedavne javne razprave o davčni politiki med kmeti, ki jo je organizirala SZDL. V razpravah v Motniku, Tuhinju, Srednji vasi, Volčjem potoku, Komendi, Kamniku in v Kamniški Bistrici je sodelovalo okrog 350 kmetov. Z velikim zanimanjem so govorili o dveh predlogih: o predlogu novega za- kona o davkih občanov, ki vsebuje tudi nov način obdavčevanja v kmetijstvu in o predlogu dogovora o usklajevanja davčne politike v Sloveniji v letu 1982. V zvezi s prvim predlogom, ki govori o uvedbi obdavčevanja po dejanjskem dohodku kmeta, so kmetje največ spraševali, kakšen davek od svojega dohodka bodo plačevali po novem. Koliko bo plačal tisti, ki zemljo dobro ob- deluje in veliko pridela, koliko pa tisti, ki se za obdelavo ne briga dosti. Samo od splošnega odgovora, da bo nov davčni sistem spodbujal boljše izkoriščenje zemljišč, kmetje nimajo kaj prida. Želijo vedeti, kaj to določno pomeni za posameznega kmeta. Te obrazložitve pa predlagatelji zakona še niso pripravili. Zato je bilo tudi predsedstvo OK SZDL mnenja, da bi to raz- Idejnopolitično usposabljanje v teritorialni obrambi Idejnopolitična trdnost in enotnost pripadnikov teritorialne obrambe je poleg dobre opremljenosti, usposobljenosti in organiziranosti prav gotovo eden od osnovnih pogojev za uspešno delovanje. Še posebej to velja za nosilce idejnopolitičnega dela v enotah teritorialne obrambe, člane ZK in ZSMS. Nedavno so se na dvodnevnem seminarju zbrali člani ZK, predsedniki in sekretarji aktivov ZSMS ter ostali nosilci političnih dolžnosti v enotah teritorialne obrambe. Na seminarju so spregovorili o gospodarskih in političnih dogodkih ter o varnostni situaciji in razmerah v občini Kamnik, pri tem pa analizirali uresničevanje resolucij z XI. kongresa ZKJ in VIII. kongresa ZKS o splošni ljudski obrambi in družbeni samozaščiti v občini s poudarkom na razvoju TO. Prvi dan seminarja so govorili še o delovanju in nadaljnjem razvoju delegatskega sistema, predvsem v občini Kamnik. Drugi dan seminarja je bil namenjen obravnavanju tem o delovanju ZK na vseh področjih, o Titovi politiki nacionalne enakopravnosti, bratstva in enotnosti, kakor tudi o demokratičnem centralizmu v ZK ter o dilemah, polemikah in razpravah, ki potekajo v zadnjem obdobju o tej tematiki. Komunisti so spregovorili tudi o odnosih med socialističnimi deželami. Na koncu seminarja so se sestali tudi sekretarji aktivov ZK in njihovi namestniki, kakor tudi predsedniki in sekretarji aktivov ZSMS, ki so reševali naloge, s katerimi se sre- čujejo na terenu - pri vzgoji enot TO. Seminar, ki ga je pripravil OŠTO K amnik v sodelovanju z OK ZKS in OK ZSMS Kamnik, je prav gotovo opravičil svoj namen. Organiziran je bil v prostem času, z minimalnimi finančnimi sredstvi. Komunisti so spregovorili o konkretnih problemih v občini in enotah, nakazali probleme, katere bo treba reševati že na naslednjih vajah in usposabljanjih, kakor tudi pri vsakodnevnem delu. Prav gotovo so take oblike usposabljanja članstva ZK zaželjene in jih je potrebno razvijati še vnaprej, še pomembnejša pa je realizacija sklepov takih posvetovanj, kajti le-ti in konkretno delo rodijo zaželjene uspehe in premike. JOŽE ARKO Iz doma upokojencev Letošnje leto smo začeli razgibano. V januarju nas je razveselil narodno zabavni ansambel bratov Krt iz Stranj pri Kamniku s koncertom narodnih melodij. To je bil pravi veseli večer, ki ga zlepa ne bomo pozabili. Svoj program pesmi, ki je bil pobi miline, lepote in spodbud iz narave, so popestrili s skeči; humorist Tinče, oziroma Pavle Ojstersek, je bil zares enkraten. Pomagal mu je rudi kolega Pero - Peter Juhant, njegov sosed. Vse pesmi so nas prevzele, obenem z živahno glasbo, ki nas je dvignila in ogrela. Zdrav humor, dinamično in duhovito izveden, dokazuje, da so med nami pravi talenti. Upamo, da bo ta mladi obetavni ansambel uspešno nadaljeval svoje poslanstvo in nas še in še razveseljeval, bodisi pri nas ali v zamejstvu. V počastitev slovenskega kulturnega praznika 8. februarja so nas obiskati člani mladinske kulturne sekcije Poljane šutna iz Kamnika. Naš direktor je pozdravil mladince, ki so naštudira-li program Prešernovih pesmi. Posebnost je bila ta, da je bil to prvi nastop sekcije, ki jo vodi mladinka Vidervolova. V sekciji, v katero se je nedavno združila mladina Šutne in Poljan, je včlanjenih preko 1000 mladih, aktivnih je seveda dosti manj. Upajo, da bo sčasoma boljše. K nam je prišlo 6 deklet in 2 fanta. S seboj so imeli glasbili; blok flavto in kitaro, ki sta spremljali program. Recitirali so izmenoma dekleta in fanta, posebno lepo je izzvenela Zdravljica ob zvočni spremljavi. Žal nismo imeli mikrofona in recitacije niso bile dovolj slišne. Vendar želimo, da se bodo kmalu spet opogumili in nas že bolj korajžni obiskali. Na pustni torek, 23. februarja, smo imeli v Domu maškerado. To je bila pri nas prva taka prireditev, maske smo tudi ocenjevali. Nagrajene so bile tri maske oskrbovancev, za katere so poskrbele naše sestre oziroma strežno osebje z veliko domiselnosti. Tudi med ostalimi maskami so bile tri nagrajene, tri pa pohvaljene. K prijetnemu pustovanju je pripomogla lepo okrašena jedilnica, in ne nazadnje ansambel Tineta Stare-ta. S svojim petjem in glasbo so spremljali ves večer in nam ga tako naredili izjemno veselega. Sledilo je novo vabilo, ki se je glasilo: V petek 26.2. se nam bo ob 18. uri z igro Marjana Hriber-nika MOSTOVI predstavila mladinska igralska skupina iz Srednje vasi. Kratka vsebina igre; dogaja se v slovenski vaši takoj po vojni, ko obnavljajo most in pride do ljubezni med inženirjem, ki vodi.dela in domačo hčerko, kmečkim dekletom. Igra je bila dolga, a dobro izvedena. Zahvaljujemo se izvajalcem za njihov trud in jim želimo, novih uspehov pri nastopanju. Dobili smo tudi povabilo, da se udeležimo otvoritve razstave ročnih del v Domu upokojencev v Domžalah. Iz objektivnih razlogov se nismo mogli odzvati, čeprav to obžalujemo. Pri naših sosedih so nam pri tem vzorniki, saj so pri delu pravi strokovnjaki, z rokami in srcem, da bi jih želeli le posnemati. Ob 8. marcu, so priredili v soboto 6.3. ob 9. uri dopoldne v jedilnici Doma proslavo naši »zvesti« učenci OŠ Frana Albrehta. Naštudirali so program pod vodstvom ■ tovarišice Slokanove, ki vodi mladinsko organizacijo te šole in z mentorico tovarišico Učakarjevo, ki je že naša dobra znanka. Učenka Eva nam je recitirala pesem Ciklame za mamo, potem je nastopil harmonikaš Nace Zupan, ki ga že tudi vsi poznamo. Sledil je pevski nastop deklet, ki so hodila v šolo v Mekinje. Še vedno vadijo skupaj in prepevajo z Ivanko Potočnik, ker se od nje kar ne morejo posloviti. Na harmoniki jih spremlja Robert Smolnikar. Dekleta so zapela nekaj partizanskih pesmi, nato pa še vrsto narodnih. Vmes so nastopili Vandrovčki. Pred nekaj meseci so se zbrali in ustanovili svoj ansambel. Imajo kitaro, harmoniko, trobento in bobenčke, sami vadijo in so pri nas prvič nastopili. Resno jemljejo to svoje delo in jih bomo lahko še slišali. Sicer pa so vsi nastopajoči prizadevni in so radi prišli k nam. Zaigrali in zapeli so tudi na bolniškem oddelku. Iz te šole nam znajo prinesti radost z domačo pesmijo, prijetno za uho in z živahnimi melodijami in ritmom Polep-šali so naš prazni, zato se mladim izvajalcem, kakor tudi mentoricam lepo zahvaljujemo. MARIJA LAVRIČ pravo nadaljevali, ko bodo znani izračuni in drugi spremljajoči dokumenti k temu zakonu. Predlog, ki so ga podprli kmetje v javni razpravi, je bil upoštevan in republiška konferenca SZDL je skleni a, da se javna razprava podaljša do meseca junija letos. Ker je bil hkrati v razpravi tudi dogovor o usklajevanju davčne politike v letu 1982, ki predvideva znantno povišanje davčnih stopenj, za kmete, ki so zaposleni ' delovnih organizacijah, je marsikje prišlo do nejasnosti. Ponekod so kmetje mislili, da so te povečane stopnje že rezultat novega davčnega sistema. Predlog tega dogovora je bil objavljen v eni prejšnjih številk Kamniškega občana. Največ pripomb je bilo na račun predloga, da bi se dodatni davek iz kmetijstva za kmete, ki so zaposleni v delovnih organizacijah, povečal od sedanjih 6% na 40%. Prav gotovo je treba tudi stopnje davkov ob enakem katastrskem dohodku usklajevati s porastom cen, vendar je vprašanje, če ta trenutek in za tolikšen odstotek. Predsedstvo OK SZDL je bilo mnenja, naj bi z usklajevanjem davčnih stopenj počakali do dokončnega oblikovanja novega davčnega sistema. Tudi proračunske potrebe ne morejo narekovati takega povečanja, saj bi to v celotni proračunski porabi pomenilo le neznaten delež. Občinska skupščina je na svoji zadnji seji obravnavala stališča predsedstva OK SZDL in jih tudi upoštevala ob razpravi o predlaganih dokumentih. Razprava o novem davčnem sistemu seveda s tem ni končana, pač pa je bilo prav, da se kmetje in vsi ostali zainteresirani občani tudi v prihodnje tvorno vključijo vanjo in po svoje prispevajo1 k temu, da bodo davčne obveznosti kar najbolj pravično porazdeljene in da ne bodo zavirale pobud za hitrejši razvoj kmetijstva, pač pa jih pospeševale. F. S. Izlet k spomeniku v Zakalu V soboto, 3. aprila, smo se učenci OŠ Kamniškega bataljona Stranje odpravili na izlet k spominskemu obeležju v Zakalu. Tja smo odšli z namenom, da s kulturnim programom počastimo padle na tem kraju in okrasimo spomenik s cvetjem. Učenci redno skrbimo za spomenike in spominske plošče padlih borcev. Spomenik v Zakalu nam je posebno drag, saj smo bili pred dvema letoma prisotni pri njegovem odkritju. Pot je bila dokaj naporna. Vodila nas je naša znana planinka tovarišica Golobova, ki že dolgo vodi naše planince po bližnji in daljni okolici. Prijetno smo združili s koristnim. Zgodovinski krožek s svojo mentorico, tovarišico Šteblajevo, je izčrpno izprašal domačina o dogodku izpred dobrih 37 let. Tudi ostali smo z zanimanjem poslušali pripoved o tragediji med NOB v tem kraju: Januarja 1945 je prišlo v Zakal trinajst raztrgancev. Ko je mati prišla na prag, so jo ustrelili, čeprav so vedeli, da ima še majhne otroke. V hiši so začeli preiskavo. Ustrelili so 17-letno Marijo, 20-letnega Petra in mamo Angelo, 18-letna Francka je imela v naročju 3-letnega brata, zato so se je usmilili, 10-letni brat je zbežal v gozd. Bili so izdani. Zažgati so jim tudi domačijo. V njej so zgoreli že ustreljeni, 18-letno sestro so zaprli in jo zverinsko mučili, da je imela hude posledice. Srečo je imel oče, ker je bil ob tem dogodku na javki v Kamniku. Ko je prišel domov, je videl požgano hišo. Poiskal je preživele otroke pri daljnih sosedih in jih odpeljal k sorodnikom v Sidraž. Tam so dočakati svobodo. NOVINARSKI KROŽEK OŠ KAMNIŠKEGA BATALJONA STRANJE Srečanje s prijateljema Prireditev ob zaključka bralne značke je za vse učence posebno doživetje. Takrat se srečujemo s pisatelji in pesniki, ki jih poznamo iz knjig. Vsako takšno srečanje ostane v neizbrisnem spominu. Letos sta nas obiskala pisatelj Anton Ingolič in pesnik in publicist Jože Snoj. Med knjigami, ki smo jih letos brali za bralno značko, sta biti tudi Ingoličeva knjiga Diamanti, ribe in samovar in Snojeva povest Avtomoto mravlje. Ker smo obe knjigi radi brali, sta bila oba književnika že naša prijatelja, ko sta prišla k nam na obisk. Večnamenski prostor na naši šoli je bil premajhen za vse, ki so prišli na srečanje. Nekateri učenci kar niso mogli verjeti, da lahko čisto od blizu vidijo pravega Ingoliča in pravega Snoja. Učenke osmega razreda so pripravile recital, v katerem so se prepletale Snojeve in Kuntnerjeve pesmi z odlomki iz Ingoličeve knjige Šumijo gozdovi domači, potem pa sta se oba književnika predstavila učencem in čas je kar prehitro tekel. Morali smo se posloviti, še prej pa so učenci, ki so vseh osem let ostali zvesti bralni znački, dobili skromne knjižne nagrade. Vsakemu posebej sta oba gosta stisnila roko in čestitala in to je bila nedvomno največja nagrada. Z obema gostoma so se člani našega krožka pogovarjali in ta pogovor bomo objavili v eni od prihodnjih številk. NOVINARSKI KROŽEK, OŠ FRAN ALBREHT, KAMNIK Pogovori o sistemu delitve po delu Medobčinski sindikalni svet ljubljanske regije je v okviru javne razprave o strokovnih podlagah k družbenemu dogovoru o skupnih osnovah za oblikovanje in delitev sredstev za osebne dohodke in skupno porabo 12. aprila v tovarni Stol pripravil prvi posvet ali okroglo mizo za Ljubljano - okolico. Na njej so sodelovali poleg predstavnikov republiškega in medobčinskega sveta ZSS, Gospodarske zbornice ter delovnih skupin za pripravo stro- kovnih podlag zlasti delavci iz organizacij združenega dela, ki neposredno opravljajo delovne naloge v pripravi ustreznih predlogov v samoupravnih splošnih aktih na področju delitve po delu. Glavni namen razgovora je bil pridobiti čim več konkretnih pripomb in predlogov na predlagane rešitve v strokovnih podlagah. Vabljeni so prejeli tudi posebne vprašalnike delovne skupine za presojo skladnosti samoupravnih aktov s skupnimi metodološkimi V štirih letih izostali le enkrat Marca se je delegacija krajevne skupnosti Volčji potok zadnjič sestala.' Ocenila je svoje štiriletno delo v mandatnem obdobju 1978-1982. O svojem delu je delegacija vodila točno evidenco v delovnem dnevniku. Beležila je udeležbo članov na sejah, zapisovala sklepe in predloge, katere naj člani delegacije zastopajo in posredujejo na zasedanjih zbora krajevnih skupnosti občinske skupščine Kamnik. Vsako leto posebej je na sestankih DPO krajevne skupnosti Volčji potok delegacija zbora krajevne skupnosti podala poročilo o svojem letnem delu. Zaradi bolezni se delegacija ni udeležila samo 14. zasedanja zbora krajevnih skupnosti občinske skupščine Kamnik. Zasedanj od 12. 4. 78 do 29. 3. 1982 pa so se udeleževali člani delegacije: Ančka Ocepek je bila navzoča na 11. rednih in 1. izredni seji. Albin Kladnik na 9., Jože Kunej 6., Ančka Peric 5., Janez Repnik 4. in Janez Škerjanc na 4. zasedanjih. Vsi člani delegacije zbora krajevnih skupnosti Volčji potok so se svojih dolžnosti zavedali in zaupanje krajanov Volčjega potoka in Rudnika opravičili. VODJA DELEGACIJE KA. izhodišči za ugotavljanje zahtevnosti dela. V živahni razpravi so udeleženci podali mnogo pripomb, konkretnih predlogov iz prakse in vprašanj, na katera sta skušala odgovoriti tudi Marjan Zupan, strokovni delavec za področje nagrajevanje dela in Lojze Mežnarič, predsednik medobčinskega sindikalnega sveta. V javnih razpravah, ki že potekajo tudi v drugih republiških in občinskih sredinah, zlasti pa v organizacijah združenega dela, bodo delavci obravnavali prvih pet podlag: skupna metodološka izhodišča za oblikovanje razvida del in nalog, za ugotavljanje zahtevnosti del in nalog, osnove in merila za ugotavljanje zahtevnosti in uspešnosti dela delavcev, ki opravljajo dela in naloge poslovodnih organov v gospodarstvu, izhodišča za oblikovanje izplačil iz sredstev sklada skupne porabe v OZD, strokovne podlage za sestavo obroka hrane med delom in metodološki pripomoček za izračunavanje cene obroka hrane med delom. S temi podlagami in razpravami želi zveza sindikatov pomagati delavcem v združenem delu, da bi oblikovali sistem delitve osebnih dohodkov, ki bo zagotavljal uresničevanje ciljev politike - za enako delo in rezultate dela približno enak osebni dohodek. MIRA JANČAR KONSTITUIRANJE NOVE SKUPŠČINE Na prvem zasedanju vseh treh zborov nove občinske skupščine - o njem poročamo na prvi in drugi strani - so delegati opravili še nekatere volitve oziroma sprejeli nekaj sklepov. Delegati zbora krajevnih skupnosti so obravn-vali predlog sklepa o pooblastitvi oseb za sklepanje zakonskih zvez, ki ga je pripravila OK SZDL Kamnik. Le-ta je predložila, da se za sklepanje zakonskih zvez v občini Kamnik pooblastijo naslednji tovariši: Ivan JUSTINEK, Tone FIŠER, Nande VODE, in Franc SVETELJ. Predlog je bil na skupščini soglasno sprejet. Zbor združenega dela je sprejel sporazume o oblikovanju skupin delegatov za delegiranje v zbor združenega dela Skupščine SR Slovenije s: socialno-zdravstvenega področja, s prosvet-no-kulturnega področja, področja kmetijske dejavnosti, s področja obrtne in podobnih dejavnosti in s področja delovnih skupnosti državnih organov, družbenopolitičnih organizacij, društev in drugih delovnih skupnosti, ki niso organizirane kot organizacije združenega dela. Delegati zbora združenega dela so nato soglasno določili stalno skupino delegatov, ki bo delegirala delegate v zbor združenega dela skupščine SR Slovenije za gospodarstvo in sicer: Slavka RAJHA, Kondrada VAVPOTI-ČA, Draga MOČNIKA, Ludvika KOVAČI-ČA, Draga JEGLIČA, Janjo ŠPARL, Marinko PINETIC, Janeza TAJCA, Bogomila VVIEGE-LETA, Igorja FERBEŽARJA, Draga MILA-DINOVIČA, Božidarja SPRUKA, Marjeto KAČ, Toneta LIPOVŠKA in Anico ŠKRABA. Delegati zbora združenega dela so nato določili tovariša Bogomila VVIEGELETA za delegata za drugo republiško kandidacijsko konferenco in tovariša Slavka RAJHA za delegata na 1. sejo zbora združenega dela Skupščine SR Slovenije in skupne seje vseh zborov skupščine SR Slovenije, ki bo 7. maja letos. Prav tako so delegati zbora združenega dela določili delegate za posamezne skupine, ki bodo delegirale delegate v zbor združenega dela Skupščine SR Slovenije za: - prosvetno kulturno področje: Meto MOZETIČ in Alojza BRLEČA - za socialno zdravstveno področje: Edvarda POHARJA in Ivana SROVINA - za področje kmetijske dejavnosti: Vinka ŽEBOVCA, Sreča PESTOTNIKA, Franca DROLCA in Anico POLJANŠEK - za področje obrtne in podobne dejavnosti: Toneta VRTAČIČA, Toneta STELETA, Petra PLEVELA in Franca MAJHNA - za področje državnih organov, DPO, društev in drugih delovnih skupnosti, ki niso organizirane kot OZD: Heleno KRIŽNIK in Romana ŠTEBETA. Zbor združenega dela je še določil delegata, ki se bo udeležil sej zbora združenega dela Skupščine SR Slovenije, sklicanih v izrednih razmerah. Delegati so izglasovali stalno skupino delegatov za delegiranje delegata v zbor občin Skupščine SR Slovenije. Predlaganih in izvoljenih je bilo 15 kandidatov in sicer: Slava REPŠE, Ivan JUSTINEK, Alojz KA-HNE, Anton IPAVIC, Ivanka PEČEČNIK, Ivo OREHOVEC, Ana FIDLER, Andrej DEŽELAK, Majda KOPRIVNIKAR, Silvo UČAKAR, Ferdo SMOLKOVIČ, Tone ŽI-BERT, Janez TREBUŠAK, Marija JARC in Slavko RIBAŠ. Druge republiške kandidacijske konference se bo udeležila tovarišica Marta ŽERKO, 1. seje zbora občin skupščine SR Slovenije in 1. skupne seje vseh zborov Skupščine SR Slovenije pa se bo udeležil tovariš Ivan JUSTINEK. Delegati vseh treh zborov so še določili delegata, ki se bo udeležil sej zbora Skupščine SR Slovenije, sklicanih v izrednih raznterahin izvo- PROGRAM DELA ZBOROV SKUPŠČINE OBČINE KAMNIK Predsedstvo skupščine občine Kamnik je na skupnem zasedanju vseh treh zborov 29.3. letos predložilo predlog programa dela zborov Skupščine občine Kamnik za letošnje leto. Delegati so predloženi predlog programa dela vseh treh zborov za II. trimesečje letošnjega leta sprejeli in ga objavljamo: Zap. Zadeva št. Predlagatelj Pristojnost ZZD ZKS DPZ II. TRIMESEČJE 1. Analiza gospodarjenja v letu 1981 in poročilo za I. IS trimesečje 1982 s poročilom o izvajanju dogovora o uresničevanju družbene usmeritve razporejanja dohodka 2. Analiza in perspektivni razvoj gospodarstva v občini IS Kamnik 3. Informacija o izvozno uvozni problematiki v občini IS Kamnik 4. Informacija o problematiki Delavskega doma v OOS Kamniku 5. Informacija o dokončni izgradnji kamniške obvoznice Komunalna skupnost občine Kamnik 6. Informacija o izgradnji centralne toplarne in Komunalna skupnost vročevoda mesta Kamnik občine Kamnik 7. Informacija o poslovanju SKG Kamnik IS 8. Informacija o problematiki nadurnega in pogodbenegaSkupnost za dela ter štipendiranju v občini Kamnik zaposlovanje 9. Poročilo Občinske volilne komisije o izidu volitev v ObVK zbore družbenopolitičnih skupnosti in skupščine SIS 10. Poročilo o delu upravnih organov in inšpekcijskih IS služb za leto 1981 11. Poročilo o delu na področju ljudske obrambe v občini IS Kamnik za leto 1981 12. Poročilo o delu organov odkrivanja, pregona in sojenja 13. Poročilo o organiziranosti in poslovanju centralne čistilne naprave Domžale - Kamnik 14. Predlog sklepa o potrditvi davčnega zaključnega računa za leto 1981 15. Predlog sklepa o podelitvi priznanj občine Kamnik Organi odkrivanja, pregona in sojenja Kom. skup. občine Domžale IS 16 17 Komisija za odlikovanja Predlog odloka o preimenovanju dela naselja VrhpoljelS v novo naselje Soteska Predlog odloka o določitvi medsebojnih odmikov IS objekov od parcelnih meja zemljišč 18. Predlog odloka o določitvi kmetij po zakonu o IS dedovanju kmetijskih zemljišč in zasebnih kmetijskih gospodarstev 19. Predlog odloka o določitvi odškodnine zaradi IS spremembe namembnosti kmetijskega zemljišča ali gozda Predlog odloka o spremembi in dopolnitvi odloka o IS ustanovitvi samoupravnega sklada za intervencije v kmetijstvu v občini Kamnik Predlog odloka o spremembah in dopolnitvah odloka oIS komunalnih dejavnostih posebnega družbenega pomena 22. Predlog odloka o spremembah in dopolnitvah odloka oIS obveznem odlaganju in odvozu smeti in odpadkov v občini Kamnik x 23. Predlog odloka o zazidalnem načrtu za območje del IS BP-1 Titan, območje med Titanom in Ljubljansko cesto in BP-2 za območje stare tovarne Stol 20 21 lili člane sveta za ljudsko obrambo, varnost in družbeno samozaščito Skupščine občine Kamnik in člane komisije za volitve, imenovanja in kadrovska vprašanja Skupščine občine Kamnik. Novi predsednik te komisije bo Vlado KOROŠEC, člani pa: Iztok KURET, Kristan PE-STOTNIK, Alojz KOLAR, Matjaž DRČAR, Darinka D JU RAŠE VIČ, Tine ROMŠAK, Milan LOGAR in Alojz KAHNE. DELEGATSKA VPRAŠANJA IN POBUDE S skupnega zasedanja vseh treh zborov skupščine, ki je bilo 29. marca letos, objavljamo preostala delegatska vprašanja in pobude delegatov. INFORMACIJA O KAMNIŠKI OBVOZNICI Delegacija Krajevne skupnosti Kamnik je predlagala objavo informacije o kamniški obvoznici, kompleksno prikazano po fazah. Odgovor so pripravili na Samoupravni komunalni skupnosti: ■ovali tudi predsedniki občin Ljubljana Bežigrad, Domžale in Kamnik, predmet sestanka pa je bila problematika v zvezi z zasedenostjo kamniškega vlaka, voznih redov in preusmerjanja cestnega prometa na železnico. Ker je problematika povezana z urejanjem posameznih vprašanj v Ljubljani in širši ljubljanski regiji, smo se dogovorili, da celotno problematiko damo na dnevni red skupnosti ljubljanskih občin. PRISPEVEK ZA ZAKLONIŠČA Delegatka družbenopolitičnega zbora, Marica Brejc, je na skupščini vprašala, kdaj bodo vsi občani, ki morajo po odloku plačevati prispevek za zaklonišče, le-tega tudi plačevali. Odgovor so pripravili na upravi za družbene prihodke Skupščine občine Kamnik: »Skupščina občine Kamnik je v letu 1977 sprejela Odlok o gradnji in adaptaciji zaklonišč v občini Kamnik, ki pa je bil spremenjen v letih 1978 in koncem leta 1981. Osnovni odlok in spremembi sta bili objavljeni v Uradnem listu SRS, št. 5/77, 5/78 in 1/82. DELEGATSKA PRILOGA »Uvodoma bi radi pojasnili, da se je izgradnja kamniške obvoznice delila na faze predvsem zaradi tega, ker investitorja, Samoupravna komunalna skupnost občine Kamnik in Republiška skupnost za ceste Ljubljana nista mogla v letu 1980 zagotoviti sredstev za celotno investicijo. Glavni namen kamniške obvoznice je, da izločimo težak tranzitni promet iz starega mestnega jedra. Na tej zasnovi je bil izdelan projekt, ki trasira kamniško obvoznico od Duplice preko mostu čez Kamniško Bistrico po levem bregu do mostu čez Nevljico na Cankarjevi cesti in se zaključi preko mostu nad Kamniško Bistrico pri tovarni KIK, kjer se priključuje na regionalno cesto 314 proti Stahovici. V letu 1982 bomo zgradili most preko Kamniške Bistrice pri DO KIK in povezali Cankarjevo cesto z regionalno cesto 314. Sredstva smo zbrali od obveznosti RSC Ljubljana, ki je v letošnjem letu pokrila del obveznosti financiranja I. faze obvoznice in sicer v višini 10.000.000 din in Krajevne skupnosti Kamnik, ki je za to investicijo združila 5.000.000 din s SKS kot sredstva, ki jih bo Samoupravna komunalna skupnost morala vrniti krajevni skupnosti Kamnik. Investicijski elaborat za most, katerega predračunska vrednost je 14.000.000 din, smo že predložili v odobritev Regionalni komisiji za oceno investicij.« VOZNI RED KAMNIČANA Delegacija Krajevne skupnosti Kamnik je predlagala, da se nekaj ukrene glede voznega reda kamniškega vlaka, Id je slabo zaseden prav zaradi neustreznega voznega reda. Odgovor je pripravil predsednik Izvršnega sveta Tone Pengov; »16. marca je bil v prostorih tovarne Stol sestanek predstavnikov interesne skupnosti za železniški in luški promet, na katerem so sode- Z določili odloka so poleg ostalega opredeljeni tudi zavezanci za plačevanje prispevka za zaklonišča. Vse kategorije zavezancev, ki jih tukaj ne navajamo posebej, so dolžne plačevati ta prispevek. Če občani prispevka ne plačujejo ali ne plačujejo redno, izdaja naša uprava opomine za plačilo zaostankov v skladu z določili zakona o davkih občanov. Pri izdajanju opominov se obračunavajo 12% zamudne obresti. Kolikor zaostanki na dostavljene opomine niso poravnani, se začne postopek prisilne izterjave iz dohodkov ali premoženja dolžnikov, kakor to velja za davke in prispevke«. Delegacija Krajevne skupnosti Kamnik je na skupščini želela tudi pojasnilo glede veljavnega cenzusa pri plačevanju samoprispevka. Odgovor na to vprašanje smo že objavili v Kamniškem občanu 1. marca letos. Delegacija je še vprašala, kdo je odgovoren za škodo in zamudo del pri obnovi železnega • mostu in kdo bo odgovoren za nastale poškodbe na Cankarjevi cesti. Tudi na ti dve vprašanji smo že objavili odgovora v Kamniškem občanu in sicer v oktobrski 18. in decembrski 22. številki. Delegacija KS Kamnik, ki je na skupščini predlagala, da se v Kamniškem občanu objavi informacija o bodočnosti proizvodnje kalcita v kamniški občini, smo zaradi obsežnosti gradiva, ki se nanaša na to problematiko, gradivo poslali. POPRAVEK V prejšnji Delegatski prilogi je prišlo pri stavljenju besedila do pomote v napovedi seje nove skupščine. Stavek se pravilno glasi: 3. Imenovanje v. d. sekretarja Skupščine občine Kamnik 4. Izvolitev predsednika Izvršnega sveta Skupščine občine Kamnik Industrija pohištva »Stol« Kamnik Komisija za ocenitev, prodajo in likvidacijo osnovnih sredstev razpisuje licitacijo za prodajo naslednjih osnovnih sredstev: Inv. it. Naziv osnovnih sredstev Izklicna cena 5390 Polirni stroj za kovinske cevi 3.000 din 1439 Stružnica HEID. z motorjem 25.000 din 2810 Traktor Zetor 80.000 din 5200 Moped tomos 6.000 din 4213 Kombi IMV, 1600 12.000din Ogled osnovnih sredstev za prodajo bo 10. 5.1982 od 10.-13. ure v podjetju STOL Kamnik, prodaja pa 12. 5. 1982 ob 10. uri za družbeni sektor in ob 12. uri za zasebni sektor. V izklicni ceni ni vračunan prometni davek. Na dan licitacije je treba vložiti varščino v višini 10 odstotkov od izklicne cene in sicer za družbeni sektor z bianco menico, zasebniki pa z gotovino. Licitacija je pismena. DOPISUJTE V KAMNIŠKI OBČAN ELEKTROELEMENT n. sol. o. IZLAKE TOZD SVIT n. sol. o. KAMNIK Komisija za medsebojna razmerja objavlja prosta dela in naloge: 1. delavk za delo v proizvodnji (3 del. naloge) 2. delavko za čiščenje prostorov Delavka pod tč. 2 bo opravljala polovico delovnega časa, delo v proizvodnji. Osebni dohodek se giblje od 8.500-10.000 din Delovno razmerje sklenemo za nedoločen čas s trimesečnim poskusnim delom. Kandidatke naj v roku 15 dni po objavi pošljejo svoje vloge na naslov: ELEKTROELEMENT - TOZD SVIT KAMNIK, BAKOVNIK 4/a. O rezultatih izbora bomo kandidatke obvestili v 30 dneh po poteku objave. Živilska industrija Kamnik ETA - ŽIVILSKA INDUSTRIJA KAMNIK potrebuje za opravljanje delovnih nalog: 1. VOZNIKA TOVORNJAKA Pogoji: - KV šofer-mehanik (B, C kategorije) - 1-2 leti delovnih izkušenj - 6 tednov poskusno delo 2. PLESKARJA Pogoji: - KV pleskar - 3 leta delovnih izkušenj - 6 tednov poskusno delo Delo se združuje za nedoločen čas. Ponudbe sprejema kadrovska služba v roku 15 dni od objave. Rdeči križ Slovenije občinska organizacija Kamnik vljudno vabi krvodajalce na občinsko prireditev ki bo v dvorani kina Dom Kamnik v nedeljo, 9. maja 1982 Slavnostna beseda - predsednik OO RKS Kulturni program - harmonikarski orkester pod vodsvom Majde Golob - solist Rok Lap, študentski pevski zbor pod vodstvom Katarine Arčan-Žavbi. Podelitev priznanj za 5, 10, 15, 20 in 25-kratno darovanje krvi. »TIM - TOZD EKSPERIMENTALNA TKALNICA KAMNIK, Ljubljanska 6, objavlja prosta dela in naloge 1 delavec NK - moški za strojno navijanje, pregledovanje, čiščenje in ročno transportiranje blaga. Pogoj: - dokončana osnovna šola - preizkusna doba 3 mesece - odslužen vojaški rok Delo se združuje za nedoločen čas. Pisne prijave pošljite v 10 dneh po objavi na tajništvo tozd Eksperimentalna tkalnica Kamnik. Svet krajevne skupnosti Duplica daje v javno razpravo spremembe in dopolnitve statuta krajevne skupnosti. Statut je na vpogled vsem občanom v pisarni krajevne skupnosti Duplica, kulturni dom Duplica ob uradnih urah, ki so: V ponedeljek od 9. do 12. ure v torek od 9. do 12. ure in od 15. do 18. ure v sredo od 9. do 12. ure v četrtek od 9. do 12.ure v petek od 9. do 12. ure Statut bo javno na vpogled do 30. 4. 1982. Pripombe in dopolnila lahko občani dajo pismeno ali na zapisnik tajniku krajevne skupnosti Duplica. KOMISIJA ZA DELOVNA RAZMERJA OSNOVNE ŠOLE TOMA BREJCA KAMNIK objavlja prosta dela in naloge - čistilke na centralni šoli - čistilke na podružnici Šmartno Dela in naloge se združujejo za nedoločen čas s polnim delovnim časom. Na centralni šoli je nastop dela mogoč takoj, na podružnici Šmartno pa s 1. 9. 1982. Prijave sprejemamo 15 dni po objavi. Stanovanja nll kemijska industrija KAMNIK n. sol. o. 61240 Kamnik, Fužine 9 Na osnovi sklepa Komisije za delovna razmerja TOZD Kamnik z dne 12. 4. 1982 objavljamo prosta dela in naloge 1. DELO NA TISKARSKEM STROJU -1 kandidat Kandidat mora izpolnjevati naslednje pogoje 1. Zahtevani poklic: tiskar - širok profil 2. Delovne izkušnje: 1 leto v stroki 3. Osebnostne lastnosti - spol: moški 2. DELO PRI REZALNO-VARILNEM STROJU - 2 kandidata Kandidat mora izpolnjevati naslednje pogoje: 1. Zahtevani poklic: plastikar - širok profil 2. Delovne izkušnje: 1 leto v predelavi plastičnih mas 3. Osebnostne lastnosti - spol: moški Delo je dvoizmensko, občasno štiriizmensko. 3. ČIŠČENJE GARDEROBNIH, SANITARNIH IN PISARNIŠKIH PROSTOROV - 1 kandidat Kandidat mora izpolnjevati naslednje pogoje: 1. Zahtevani poklic: nepriučen delavec \ 2. Delovne izkušnje: 1-3 mesece 3. Osebnostne lastnosti - spol: ženska Delo se opravlja s skrajšanim delovnim časom t. j. 4 ure dnevno. Vse podrobnejše informacije o objavljenih prostih delih in nalogah daje kadrovska služba Kemijske industrije »Kamnik«, tel. 831-011 Na podlagi sklepa komisije za delovna razmerja Delovne skupnosti skupnih služb z dne 31. 3. 1982 objavljamo prosta dela in naloge 1. KNJIŽNIČARSKA DELA - 1 kandidat Kandidati morajo izpolnjevati naslednje pogoje: 1. Zahtevani poklic: knjižničarski tehnik ali gimnazijski maturant 2. Delovne izkušnje: 2 leti 3. Osebnostne lastnosti - spol: moški ali ženska Vse podrobnejše informacije o objavljenih prostih del in nalog daje kadrovska služba Kemijske industrije »Kamnik«, tel. 831-011. /O ljubljanska banka SVET POSLOVNE ENOTE LB-GOSPODARSKE BANKE LJUBLJANA PE KAMNIK razpisuje za določen čas prosta dela in naloge 1. Dinarsko poslovanje z občani 2. Obdelovanja dokumentov POGOJI: pod 1.: 4-letna srednja Išola ekonomske, administrativne, komercialne ali splošne smeri in 1 leto ustreznih delovnih izkušenj. pod 2.: 4-letna srednja šola ekonomske, administrativne ali splošne smeri in 1. leto ustreznih delovnih izkušenj. Kandidati naj prijave s kratkim življenjepisom, dokazili o izobrazbi in podatki o dosedanjem delu pošljejo na gornji naslov v 15 dneh po objavi. ZAHVALA Ob boleči izgubi nepozabne žene in mame MARIJE PETEK roj. Slanovec se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem in vsem, ki ste v mislih bili z nami, nam ustno in pisno izrazili sožalje, ji poklonili vence in cvetje in jo pospremili na njeni zadnji poti. Iskrena hvala dr. Aleksandru Dopliharju in patronažni sestri Maji Lipovšek, kakor tudi vsem ostalim patronažnim sestram zdravstvenega doma Kamnik. Najlepša hvala pevcem »Solidarnosti« in župniku za lepe besede. Zahvala vsem, ki ste jo med boleznijo obiskovali in jo bodrili. Žalujoči: mož Lojze, hčerki Eni in Cvetka Vrhpolje, 19. aprila 1982 ZAHVALA Ob boleči izgubi našega dragega sina in brata FRANCIJA KOMATARJA se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, prijateljem in znancem za izraze sožalja, darovano cvetje ter spremstvo v njegov prerani grob. Hvala tudi pevcem za zapete žalostinke in duhovnikoma za pogrebni obred Žalujoči: starši in sestri Kršič, 7. aprila 1982 ZAHVALA Ob boleči izgubi našega dragega moža, ata, starega ata, brata in strica JAKOBA ROSCA se iskreno zahvaljujemo prijateljem, sosedom in sorodnikom, ki so sočustvovali z nami, nam izrazili ustna in pisna sožalja, poklonili cvetje in pokojnika spremili na zadnji poti. Toplo se zahvaljujemo ZZB Srednja vas za poslovilne besede, pevcem Lire za zapete žalostinke in g. župniku za lep pogrebni obred. Vsem še enkrat iskrena hvala. Žalujoči: žena Alojzija, hčerke Pavli, Fanči, Lojzka in Miri z družinami ter drugo sorodstvo , Rožično, 16. aprila 1982 RUDNIK KAOLINA IN KALCITA KAMNIK Medvedova 25, 61240 KAMNIK išče Kuharico ali kuharja za kuhanje v počitniškem domu v Piranu za julij in avgust 1982. Sklenemo pogodbo o delu. Plačilo po dogovoru. Prijave pošljite na gornji naslov. TIM TOZD EKSPERIMENTALNA TKALNICA KAMNIK Čestita ob prazniku dela vsem delovnim ljudem in priporoča svoje izdelke za notranjo opremo prostorov Splošno gradbeno podjetje GRADITELJ Kamnik, Maistrova 7 čestita vsem delovnim ljudem ob prazniku dela in se priporoča za naročila vseh gradbenih del Industrijsko podjetje ALPREM KAMNIK čestita vsem občanom in poslovnim partnerjem ob prazniku dela 1. maju TITAN, tovarna kovinskih izdelkov in livarna n. sol. o. Kamnik proizvaja - fitinge, črne in pocinkane - ventile za enocevni sistem centralnega ogrevanja - mesoreznice in kavne mline - ulitke iz temper litin - ključavnice - obešanke, navadne in cilindrične - smučarske vezi Tyrolia in druge proizvode za široko potrošnjo. Cenjenim potrošnikom priporočamo naše kvalitetne izdelke. Vsem delovnim ljudem čestitamo ob ' delavskem prazniku 1. maju SGP GRADBINEC Kranj TOZD GRADBENA OPERATIVA KAMNIK čestita vsem delovnim ljudem in občanom ob 1. maju UTOK, tovarna usnja Kammik čestita ob prazniku dela 1. maju vsem delovnim ljudem in občanom MENINA tovarna pogrebne opreme Šmarca, Kamnik se pidružuje čestitkam ob 1. maju KOMUNALNO PODJETJE KAMNIK čestita ob prazniku dela 1. maju vsem občanom \ kemijsko kemijska industrija KAMNIK n.sol.o. 61240 Kamnik. Fužine 9 KEMIJSKA INDUSTRIJA »KAMNIK« čestita vsem delovni ljudem ob prazniku dela in priporoča svoje priznane izdelke: - amonitratna, praškasta, vodoplastična in metanska razstreliva - prenosna skladišča za razstrelivo 7 počasi gorečo vžiglano vrvico Žčrni smodnik - prižigala za miniranje, signalna in razna pirotehnična sredstva za civilno zaščito in SLO - aluminijske paste in prahove raznih vrst - ekstrudirane, polietilenske in polipropilenske folije, rokave in vrečke raznih vrst in dimenzij, tiskane in netiskane STANOVANJSKO IN KOMUNALNO GOSPODARSTVO SKP p. o. KAMNIK iskreno čestita vsem občanom ob prazniku dela 1. maju SAMOSTOJNI OBRTNIKI ZDRUŽENI V OBRTNO ZDRUŽENJE KAMNIK čestitajo vsem občanom ob prazniku dela SLAVA IN SREČO KRMAVNAR KLJUČAVNIČARSTVO, FINOMEHANIKA IN KOVINSKA GALANTERIJA Komenda, Sadarjeva 3 ob prazniku dela čestitava vsem delovnim ljudem in občanom Kamnika ter se priporočava za naročila Živilska industrija ETA KAMNIK iskreno čestita ob prazniku vsem poslovnim partnerjem in vsem delovnim ljudem Slaščičarna LENČEK v Komendi vam nudi kvalitetne izdelke in solidno postrežbo. Vsem občanom Kamnika čestitamo ob prazniku dela in se priporočamo za obisk. Zavarovalna skupnost Triglav PE MengeS PREDSTAVNIŠTVO KAMNIK, Gregorčičeva 11 tel. 831-261 nudi občanom premoženjska in osebna zavarovanja ter se pridružuje čestitkam ob delavskem prazniku Perutnina Zalog TOZD REJA OE DUPLICA iskreno čestita vsem svojim kupcem in občanom Kamnika ter se priporoča za nakup Žito Ljubljana, obrat VESNA v Kamniku želi prijetno prvomajsko praznovanje vsem delovnim ljudem. ABC POMURKA Trgovsko podjetje KOČNA KAMNIK čestita ob prazniku dela vsem cenjenim kupcem in vsem delovnim ljudem ŽIVILSKA INDUSTRIJA FRUCTAL TOZD ALKO LJUBLJANA, Frankopanska 9 OBRAT ZA PREDELAVO SADJA NA DUPLICI PRI KAMNIKU ABC POMURKA - DO Delikatesa Ljubljana TOZD MESO KAMNIK, Usnjarska 1 čestita ob 1. maju svojim cenjenim-kupcem in vsem delovnim ljudem Kemična industrija »Donit« Medvode TOZD TRI VAL in TOZD KEMOSTIK KAMNIK čestitata vsem delovnim ljudem, občanom in poslovnim partnerjem ob prazniku dela GOZDNO GOSPODARSTVO LJUBLJANA OBRAT KAMNIK čestita vsem občanom za 1. maj LONČARSKO PODJETJE KOMENDA iskreno čestita ob prazniku dela 1. maju vsem delovnim ljudem RUDNIK KAOLINA IN KALCITA KAMNIK čestita ob prazniku dela 1. maju vsem poslovnim partnerjem, delovnim ljudem in občanom Tekstilna tovarna SVILANIT KAMNIK čestita ob prazniku dela vsem svojim cenjenim kupcem in delovnim ljudem ter priporoča svoje izdelke: - frotir brisače - frotir plašče Za dom in plažo - modne kravate iMtto ■ Delavci in družbenopolitične organizacije wte< Industrije pohištva STOL KAMNIK želijo delovnim ljudem in občaftom veliko delovnih uspehov in jim čestitajo ob prazniku dela EMONA Kmetijska kooperacija Domžale PE KAMNIK čestita ob prazniku dela vsem kmetovalcem, kooperantom in občanom ZARJA, montažno podjetje Kamnik, Molkova pot 5 - instalacije, elektronika, konstrukcije, storitve - čestita ob 1. maju svojim poslovnim partnerjem in delovnim ljudem ter priporoča svoje storitve in proizvode: - električne inštalacije - vodovodne inštalacije - ogrevalne inštalacije - klimatizacijske inštalacije in naprave - elektronske signalnovarnostne naprave - kovinske konstrukcije - pleskarska in steklarska opravila Obrtno podjetje USLUGA KAMNIK čestita vsem delovnim ljudem ob 1. maju prazniku dela /O ljubljanska banka Ljubljanska banka Gospodarska banka Ljubljana POSLOVNA ENOTA KAMNIK vam v svojih enotah v Kamniku, Titov trg in na Bakovniku, opravi vse bančne storitve zaupno in zanesljivo ter se pridružijo čestitkam ob 1. maju prazniku dela Elektroelement Izlake • TOZD SVIT KAMNIK čestita ob prazniku dela 1. maju vsem delovnim ljudem in občanom Najboljši uspehi prvenstva so bili doseženi pri rokovanju s puško M-40 (loto: Janez Tajč) Prvenstvo osnovnih šol v znanju SLO in DS V soboto, 10. aprila, so se kamniški osnovnošolci zbrali na tekmovanju, da pokažejo svoje znanje v poznavanja SLO in DS ter orientaciji. Tekmovanje je bilo zelo naporno. Tekmovalci so morali dobro poznati organizacijo civilne zaščite, protipožarne mščite, odgovarjati na vprašanja iz prometne vzgoje in poznati pomembna obdobja razvoja ZK Jugoslavije. Na startu so morali rešiti nalogo v merjenju azimutov in razdalj. Tudi na progi, Id je bila dokaj dolga in naporna, saj je imela precej vzponov, so morali reševati naloge: poznavanje orientacije in topografije, puške M-48 in v nuđenju prve pomoči ponesrečencem. Poleg vsega pa so se pomerili še v streljanju z zračno puško. Da bi bilo vse še težje, nas je zjutraj pozdravil dež in hladno Ko so učenci odšli na delo — reševanje testov - so se že pojavile prve organizacijske težave. Vrstni red kontrolnih postaj je bil precej zmešan, čeprav je bil potek tekmovanja in način točkovanja znan že skoraj dva meseca, tako da so rabili še uro, da smo lahko pričeli s tekmovanjem. Za drugo neresnost so poskrbeli člani strelske družine Kamnik, ki svoje naloge niso opravili in smo s šolskimi puškami, ob strokovnem vodstvu člana strelske družine, streljanje le izvedli ob koncu tekmovanja. Rezultati so bili znani namesto ob 13. šele ob 15. uri. Prav zanimivo je bilo gledati tekmovalce pri reševanju naloge na startu. Nekateri so progo prehodili in merili s koraki, drugi so jo merili z vrvico, tretji pa so progo narisali na papir in se podali naravnost na cilj. Ko so zapičili svoje zastavice v namiš-jeni cilj, se je prava borba s progo in časom šele pričela. KP so bile vrisane na kartah 1 : 25000. Treba jih je bilo poiskati, rešiti naloge na njih in čimprej priti nazaj na cilj. Pot jih je vodila od šole do spomenika Miklavčiču in Mlakarju, pa na Špico, v Nevlje, zopet nazaj na Stari grad, do ICRM in nazaj v šolo. Najtežje je bilo prav gotovo na Špici, kjer je kontrolo in tekmovalce pozdravil sneg, ki je neusmiljeno naletaval. Seveda so ekipe prišle na cilj premočene in utrujene. Tu pa so se izkazali taborniki, ki so tekmovalcem postregli s klobaso in vročim čajem. Pri pregledu rezultatov na postajah pridemo do zanimivih ugotovitev. 1. Vse kontrolne postaje je našlo 9 ekip od 10 2. Najboljši pri reševanju testov v šoli so bili člani ekipe FA I - 595 od 625 možnih točk 3. Pri streljanju je bila najboljša ekipa FA I - 262 krogov 4. Naloge na startu je najbolje opravila ekipa FA I - 196 točk od 200 možnih 5. V poznavanju orientacije so bile najboljše ekipe FA II. ter TB I. in TB II., ki so dosegli maksimalno število točk 6. Puška M-48 je bila očitno najlažje področje, saj je kar 6 ekip doseglo vse točke -250. 7. V poznavanju topografije je samo I. ekipa Kamniškega bataljona iz Stranj dosegla maksimalno število točk 8. Pri prvi pomoči je samo I. ekipa FA dosegla vse točke 9. Najhitrejša je bila ekipa FA L, saj je startala zadnja, na cilj pa prispela prva. Če pogledamo skupne točke, ki so jih osvojile posamezne ekipe, lahko ugotovimo, da so bile precej nad povprečjem vse tri ekipe osnovne šole Frana Albrehta, kar pa poznavalcev prav nič ne preseneča, saj so vsa leta, kar obstaja to tekmovanje, ne samo v občinskem, ampak tudi v republiškem vrhu. Na edinem državnem prvenstvu, ki je bilo leta 1979 na Tjentištu, so poštah' tudi državni prvaki. Osnovni šoli Kamniškega bataljona in Toma Brejca sta pokazali zadovoljivo znanje, medtem ko so rezultati ekip iz osnovne šole Komenda - Moste realen odraz dela na tej šoli. Poleg tega ne moremo niti mimo opozorila ekipe za prvo pomoč, da so se ravno najslabši tekmovalci neprimerno obnašali. Omeniti je treba še neljubi dogodek ob koncu tekmovanja. Osnovna šola Stranje se je pritožila, ker nekatere ekipe niso obiskale kontrolnih postaj po vrsti, ampak mešano. Ker se pred tekmovanjem o tem problemu niso dogovorili, je za izračun rezultatov edino merilo podpis na posamezni kontrolni postaji. In ker so vse ekipe to imele, komisija pritožbi ni mogla ugoditi. Najboljše čakajo še nova tekmovanja. Zaželimo jim čimveč uspeha, da bodo dostojno zastopali barve Kamnika. Ob koncu pa še zahvala in priznanje vsem, ki so tekmovalce pripravljali oziroma so pomagali pri izvedbi tekmovanja. - EN Odgovornost do družbenih vrednot se začenja pri posameznikih Dijaki izobraževalnega centra Rudolfa Maistra so nekaj ur pouka namenili kongresu slovenskih komunistov. Sestavni del obkon-gresne dejavnosti je bila tudi naloga, v kateri so mladi razmišljali o odgovornosti. Marsikdaj lahko naletimo na posameznike, ki se ne vedejo v skladu z našim sistemom. Prav zaradi takih ljudi naša družba ne bo tako kmalu dosegla cilja, ki si ga je zastavila - to je brezrazredna družba, v pravem smislu komunistična. Če pogledamo v delovne organizacije, lahko naletimo na napake. Res je, da je delati napake človeško. Toda te napake lahko postanejo usodne, če se bodo preveč razrasle. Poglejmo samo prihajanje na delo. Delavci hodijo redno na delo, saj vedo, da če bodo prišli pol ure kasneje, ne bodo mogli izpolniti norme. S pisarniškimi delavci pa je dostikrat drugače. Ti zamujajo na delo. Seveda pa tudi delavci niso brez napak. Skušajo jih pridobiti za sodelovanje, oni pa se izgovarjajo s tem, da se jim ne da brez zveze posedati na sestankih. Sestanki so res lahko dologočasni. To je pač odvisno od tega, kdo vodi sestanek. Če bo načel vprašanje, ki delavce najbolj pesti, se bo prav gotovo razvnela razprava. Če pa bo govoril o tistem, kar so slišali že mnogokrat, jih ne bo zanimalo. Zato se dostikrat zgodi, da kdo na sestanku zadrema. Naša dolžnost je, da ga opozorimo na budnost! Različen odnos imajo občani tudi do volitev, ki so bile nedavno. Po radiu so poročali, kolikšna je bila udeležba v odstotkih. In udeležba skoraj nikjer ni bila stoodstotna. Iz tega lahko sklepamo, da niso volili vsi, ki bi morali. Zakaj tako? Mislim, da nikogar ne bi bilo nič manj, če bi se udeležil volitev. Saj je to vendar pravica in dolžnost občana -samoupravljalca. Naša družba ne bo nikoli dosegla cilja, če bomo morali občane siliti, da samoupravljajo. Na vojaških pozivih lahko preberemo, da bo izveden kazenski postopek proti tistemu, ki se na poziv ne bo odzval. Tudi tu se vidi neka prisila, saj vemo, da se brez tega spet ne bi vsi odzvali. Vendar pa so vojaške vaje nujne. Kako bi sicer znali pravilno ravnati, če bi prišlo do vojne? To tudi ni pošteno do tistih, ki so se bojevali za novo Jugoslavijo. Po moje se lahko z vso pravico zgražajo nad nami, ki ne znamo ceniti tistega, za kar so se oni borili. Živimo v svobodi, lahko odločamo sami o svojem delu in rezultatih dela. Kaj si človek more še želeti boljšega? Cilj bomo dosegli takrat, ko se bo morala naših občanov dvignila do take ravni, da ne bo potrebno nobenih prisil, nobenih miličnikov ipd. Zdi se sicer nemogoče, toda upamo v prihodnost. MOJCA BORSTNER 1. f ŠCRM KAMNIK Za nami so delegatske volitve, na katerih so delovni ljudje in občani volili delegate, ki nas bodo zastopali na raznih forumih in sestankih. Zato se moramo vprašati, ali smo izvolili ljudi, ki jim lahko zaupamo, ki bodo res dobri delegati? Ob tem vprašanju pomislim na odnose med ljudmi, ki so danes bistveno drugačni kot nekoč. Nekoč so se ljudje med seboj bolje poznali, živeli bolj drug z drugim. Kaj pa danes? Danes je vsega tega precej manj. Ljudje smo se odtujili, zaprli smo se med štiri stene, od koder nas ne zanima prav nič. Spremenili smo svojo osebnost in naši obrazi so le maske, ki jih nadenemo zjutraj, odložimo pa zvečer. Ob vsem tem pomislim nase. Ali sem sama ravno takšna? Če pomislim, sem živahna srednješolka, ki pa se zaveda odgovornosti tako do staršev, kot do šole. Vem, da hodim v šolo zaradi sebe, da bom nekaj postala. Odgovorna sem do vseh nalog, ki mi jih nalagajo starši, šola in nazadnje tudi družba. Skušam biti tudi kritična do prijateljev, sošolcev in do sebe. Vedno mi ne uspeva, vendar znam sprejeti tudi kritiko na svoj račun, saj užaljenost ni ena mojih šibkih točk. Človeku krojijo življenje moralne norme, saj moramo biti med seboj pošteni, naše osebnosti morajo biti trdne in ne smemo govoriti, kakor zapiha veter. Saj nas bo laž in malomarnost pripeljala na slabo pot, ki ne vodi v lepše, srečnejše življenje - v živ- ljenje medsebojnega razumevanja in; spoštovanja. MOJCA BOSEC, 1. d. ŠCRM KAMNIK Kmalu bomo stari osemnajst let. Lahko se bomo poročili, lahko bomo volili; za vse, kar delamo in česar ne, pa bomo odgovorni pred zakonom. Kolikokrat smo si želeli samoupravljanja, zdaj pa vse bolj ugotavljamo, da je to največkrat obremenitev za človeka. Radi bi, da bi sami odločali o našem razvoju, o svoji okolici, toda za to nismo pripravljeni veliko narediti. Ker še nismo polnoletni, lahko starejšim očitamo napake. Toda, sami moramo biti odgovorni do sebe, do vrstnikov, do mladinske organizacije. Ne razumem, kako ima lahko osnovna organizacija ZSMS nad 200 članov, dela pa le okoli deset mladincev. Nekaj več jih pride celo na sestanek, toda koliko sestankov odpade prav zaradi nesklepčnosti! In potem se pritožujemo, da nimamo dovolj igrišč, svojih prostorov, zabave ... In starejši nato lahko govorijo o »današnji« mladini! Tudi odrasli se branijo funkcij, češ da nimajo časa, da jih ne zanima. Zato imajo preostali redki funkcionarji službo le še kot odmor med sestanki! Ko jim leta in leta nalagamo vedno nove naloge, se tega prav gotovo naveličajo in navsezadnje jih kritizirajo tisti, ki za družbenopolitično aktivnost nimajo časa. Statistike pa kažejo, da imamo tisoče članov SZDL, ZK, ZSMS... Zakaj tu le zahtevamo večjo odgovornost, stanje pa je ves čas enako. Vendar pa ni najpomembnejša odgovornost delegatov do družbe. Mislim, da je največja tista odgovornost do samega sebe, do svoje osebnosti. Naj se ta odgovornost imenuje vest, poštenje, dolžnost ali pa spoštovanje. Pred ' vrstniki se lahko izgovarjamo, lahko jih zmerjamo, jim očitamo njihove napake, toda pred samim seboj ne moremo lagati. Kadar ne dosežemo uspeha, pa smo se zanj vendar trudili, bomo s seboj zadovoljni. BARBARA MOTNIKAR 3. c, ŠCRM KAMNIK Revija občinskih pevskih zborov Utrinki iz razstavišča Veronika Kamniški osnovnošolci »o spet rastavili svoja likovna dela r dvorani nad kavarno Veronika. Ker je bfl pred vrati deveti kongres ZKS, je hib vsebina risb pereče** delavstva in NOB. Otvoritev te zanimive razstave je bih v sredo, 14. aprila, popoldne. V nrogr— je airtipfo 70 nčencev, gostov pa je Ma le 30! AH med res ni nobenega zanimanja za likovno ustvarjanje njihovih otrok? AH je tega kriva pomanjkljiva propaganda? Treba je yin*rl, da jena otvoritvah razstav znanih nmetnikov redno mnogo Ijsdi. Letos je organizacijo razstave prevzela OS Stranje, ki svojega dela ni t celoti dobro opravila. RaiatnvHnlrJ so mornH sami obešati slike, čeprav je to sicer organizatorjeva naloga, pa rodi propaganda ni bila " Razstava je kljnb vsem tem zapletom zanimiva in si jo je vredno ogledati in tako U jo vri tako radi kritizirajo. Nndja Tamani, Alenka Luttfek, novinarski kratek, OS Fran Albreht, takšna, kot bi Kulturna dejavnost v naši občini se je tudi na pevskem področju razmahnila. To potrjuje tudi letošnja, že tretja občinska revija pevskih zborov, ki jo je pripravila Zveza kulturnih organizacij v soboto, 17. aprila v Izobraževalnem centru Rudolfa Maistra. Prav tako se med občani širi krog ljubiteljev zborovskega petja, saj je dvorano napolnilo več kot 500 poslušalcev. Z narodnimi, umetnimi in borbenimi pesmimi so se predstavili mešana pevska zbora iz Titana in Most, študentski zbor iz Kamnika, moški zbori »Janez Čebulj« iz Komende, Solidarnost in Lira iz Kamnika, Svoboda iz Črne, pevci iz Tuhinja in ženski zbor Solidarnost iz Kamnika. Zbore so vodili Viktor Mihelčič, Janez Nastran, Katarina Arčon-Žavbi, Baldomir Kremžar, Samo Vrem-šak, Erncst Kvartič in Milan Trček. Težko bi opisali priljubljenost zborov, ubranost in čistost njihovih glasov ter kvaliteto petja, ki so jih poslušalci nagrajevali s prisrčnim in dolgim ploskanjem. Še težje pa bi izrazili zadovoljstvo pevcev in njihovih zborovodij ob priznanju za njihovo prizadevno delo. Vsi, prav vsi so tako priznanje zaslužili, ne oziraje se na staž in izurjenost pevskih zborov. Tudi v uspešnost in bodočnost najmlajših zborov iz Titana in Most, ki jih pesem druži komaj leto dni, ni moč podvomiti, za kar sta največja poroka njihova trdna volja in ljubezen do lepe pesmi, zlasti slovenske. Predvsem se zavedajo, da je s pesmijo na ustih mogoče premagati marsikatero težavo ali stisko. Številne Titanove pevce prav gotovo zborovsko petje druži tudi pri njihovem vsakdanjem napornem delu. Titanove delavce - pevce velja pohvaliti tudi za pomoč pri organizaciji letošnje revije pevskih zborov, saj so s pridnimi in spretnimi rokami pripravili lično odrsko dekoracijo, ki je še zlasti obeleževala letošnje partijske in druge družbenopolitične kongrese, katerim je bila posvečena pevska revija. Pohvala enako velja vsem organizatorjem, ki so številnim občanom pripravili lep kulturni večer. Letos se bomo v naših dvoranah še srečali s posameznimi pevskimi zbori. Medtem, ko so pevci »Svobode« iz Črne že v nedeljo, 18. aprila pripravili samostojni koncert ob 35-letnici delovanja zbora, ki ga že vrsto let uspešno vodi Ernest Kvartič, se bodo tudi ostali občinski zbori predstavili s številnimi novimi pesmimi na samostojnih koncertih. Najstarejše slovensko pevsko društvo Lira pa bo svoj 100-letni jubilej obeležilo z bogatim jesenskim pevskim koncertom. MIRA JANČAR Lepo popoldne z malošolčki jooooeeooooooGOcc Srečni in veseli dogodki so neizbrisni; drobni in sladki ničkoli-kokrat ožive; so nepozabljivi in lepi. Zaradi njih je naše življenje popolnejše. Gotovo je bilo za mame malih šolarjev, varovancev VVO »Antona Medveda« KAMNIK -enote BAKOVNIK, eno teh lepih doživetij povabilo naših malčkov na obisk v njihov »drugi dom« - vrtec. Petkovo popoldne smo seveda nestrpno pričakovale, saj nas je radovednost, kaj so nam naši na-gajivci pripravili za to popoldne, hudo mučila že od torka naprej, ko so za »slovesno priložnost« ob koncu tedna imeli polne roke dela s peko peciva. Fantičkom z zavezanimi predpasniki in deklicam, ki so se uspešno vživele v male gospodinje, je pri peki pomagala tovarišica Martina. Petkovo 16. uro smo le dočakale. Mali spremljevalci so nas s skrivnostnimi nasmehi in hudomušnimi namigi posadili na naj -hne stole, ki so postavljeni v polkrogu dočakali redke obiskovalce - mame svojih razgrajačev. »Smo veseli cicibani...«, se je zaslišalo pesem izza vrat igralnice, trenutek zatem pa smo uzrle kolono malčkov, ki je prikorakala s tovarišico na čelu. Vrvice, ki so spajale drobne ročice, so se že hip zatem spremenile v kroge, ki so jih spretno vrteli zdaj v levi, zdaj v desni roki; postale so kvadrati na parketu in ljubke cvetlice, ki malčkom sploh niso delale preglavic. V marsikaterih očeh ponosnih mamic se je zasvetila solza ob pesmici za mame. »Ko jaz odrasel bom, vse delo bom prevzel...«. Droban glasek deklice Klavdije se je komaj slišal med hrumno mrmljajočo spremljavo njenih prijateljev. In tista pesmica o »marsovskem pozdravu« je bila seveda tudi imenitna. Čudile smo se znanju o množicah, ki so jih naši malčki, sicer ne čisto brez zapetljajev, uspešno reševali in pojasnjevali: »Naše množice so sestavljene iz četverokotnikov kvadratne in pravokotne oblike, majhnih in velikih krogov, debelih in tankih, rdečih in rumenih...« Tisti trenutek bi bilo težko ugotoviti, ali so bile na znanje cicibanov bolj ponosne njihove mame ali mali učenjaki sami. »Marko skače, Marko skače...«, ob lastni spremljavi različnih glasbil, se jim je posrečila^ Predstava se je zaključila z veselo pesmico o račkah, ob kateri so spretno zaplesali. Zal je bilo prostora premalo tudi za nas, ki so nas pete prav tako zasrbele. Pecivo, ki so nam ga postregli po »dvojni rundi račk«, je bilo zelo slastno. Za trud malih kuharjev pa ga je seveda moralo ostati tudi malo zanje. Zadovoljne smo zapuščale prizorišče, ki nam je tistega popoldneva dovolj zgovorno pričalo, da je našim cicibanom v vrtcu lepo in da se med igro nevsiljivo nauče prvih, a zelo pomembnih korakov za življenje. Zato je moj korak na delo lahkotnejši, ko svoji mali šolarki pomaham v pozdrav ob zgodnjem jutranjem odhodu v vrtec - WE Bakovnik IVANA SKAMEN Škorčki so dobili nov domek Zima se je poslovila in na okensko polico prihaja vse manj ptic iskat zrnje. Pozimi pa je bilo vse drugače. Premajhna je bila za mnoge siničke, strnade, čižke, brgleze, taščice, vrabčke, kaline... Vse poznam. Najbolj ljubka pa se mi zdi modra sinička, ki je že tako domača, da ne zleti, čeprav jo skozi odprto okno ogovarjam. Konec februarja so se vrnili z juga »moji« škorčki. Včasih cela jata poseda, žvižga in ščebeta na naših dveh stoletnih platanah. . Brat je naredil še dve lični škorč-nici, kateri je očka obesil visoko, visoko na mogočno drevo. To ni bilo lahko. S strahom sem ga opazovala, ko se je vzpenjal od veje do veje. Srce mi je divje razbijalo vse dotlej, dokler nista bili škorčnici trdno privezani k deblu, očka pa na trdnih tleh. Hvaležna sem mu. Dve novi škorčkovi družinici bosta imeli Varen domek. ALIJANCA GOLOB, 4 r OŠ MEKINJE Zimska šola v naravi Vesela sem, da so mi starši kljub visoki ceni omogočili šolo v naravi, katero je organizirala naša šola od 6. do 11. marca v Martuljku. Stanovali smo v hotelu Špik. Spremljale so nas tri to-varišice in dva tovariša. Prvi dan smo imeli preiskus znanja v smučanju in glede na znanje so nas razporedili v več skupin. Pot do smučišča je bila dolga, zato smo smuči in smučarske čevlje puščali v garaži blizu smučišča. Smučali smo dopoldne in popoldne. Proga je bila strma, ob njej je bila žičnica. V začetku se nismo še smeli peljati z žičnico, zato smo bili nestrpni. Tovarišica nam je vendarle kmalu dovolila in povzpeli smo se z njo navkreber. Vsi smo bili navdušeni. Prva vožnja navzdol je šla bolj slabo, a nato vedno bolje. Tovarišica nas je učila razne zavoje, vozili smo slalom. Nekateri niso znali smučati, zato so morali skrbno poslušati navodila. Bili so vztrajni in marljivi, zato so se kmalu naučili smučati. Vozili so se tudi z žičnico. Tovarišice in tovariša so nas vedno opozarjali, da se moramo držati naprej, v počepu. Seveda smo jih ubogali. Imeli smo tudi pouk. Reševali smo lahke matematične naloge za kratek čas. Med počitkom smo se igrali družabne igre. Zvečer smo morali ob osmih pogasiti luči in biti v postelji. Dnevi so se hitro iztekali. Pridobili smo si veliko znanja v smučanju. Tisti, ki niso znali smučati, so se naučili in bili so zelo navdušeni. Zadnji dan smo imeli tekmovanje v veleslalomu. Rezultati: - dekleta 1. mesto Mateja Ipavic, 2. Nataša Špende, 3. do 5. mesto si delijo: Vitka Vavpetič, Simona Pančur in Nina Irt. - fantje 1. mesto Robi Hribar, 2. Sandi Štupar in 3. Aleš Stražar. Tako nam je minila še zadnja šola v naravi. Sedaj pa nas do osmega razreda čaka samo še učenje, brez organiziranega plavanja ali smučanja. SAŠA MEJAČ, 5. a. OŠ TOMA BREJCA KAMNIK LOVROVO LETALO I T 5 S Lrvč judje se ukvarjajo z najrazličnejšimi zadevami, /časih s takšnimi, da se človek kar za glavo prime, mednje spadajo najrazličnejša zbiranja, pa naj bodo to stari kmečki predmeti, avtomobilski deli, izdelovanje vseh mogočih izdelkov. Da bi pa nekdo sam pričel z izdelavo letala, s katerim bi hotel poleteti, se pa le zelo redko sliši. Pred nekaj desetletji so bile v našem kraju še bolj žive govorice o gradnji lesenega letala na Križu pri Komendi. Izdeloval ga je Lovro Lukan, danes triinšestdesetletni upokojeni kmet in partizan. Tedaj je bilo slišati, da je Lovro s svojim letalom poletel od Križa do Mengša, nekateri so pravili, da je potem letalo za drag denar prodal. Najbolj zanimiva pa je bila že sama novica, da je letalno napravo sploh gradil. Z Lovrom se poznava že več let. Ze pred nekaj zimami sva se domenila, da se o njegovem letalu bolj natančno pogovoriva. Letos sva zares pobrskala po več kot štiri desetletja starih spominih, orumenelih načrtih in po oguljeni knjigi, iz katere je najprej vzklila ideja o gradnji 14 metrov širokega in več kot sedem metrov dolgega letala. Z Lovrom se je zares prijetno pogovarjati. Iz vsake njegove besede in kretnje je čutiti življenjski optimizem, prirojeno in v praksi tisočkrat preizkušeno in dopolnjeno praktičnost, neizmerno iznajdljivost in več kot odličen spomin. Sedela sva v njegovi kuhinji, Lovrova žena je postregla z dobro kavico in pogovor se je obrnil na leto 1935-36, ko Lovro še ni bil polnoleten fant, vendar ga je poleg dela na polju še marsikaj zelo zanimalo. Posebno nagnjenje je čutil do letalstva, do poleta visoko v zraku, do tiste potovalne hitrosti, ki je na tleh ne moreš doseči in do čudovitega razgleda, ki ga potniku lahko nudi samo letalo. Seveda si je Lovro vse to le predstavljal, želel nekje v sebi. Veliko je bral. Knjige, pa vse časopise. Tisti čas je v nekem tedniku pisalo, da je nekdo iz Kranja pričel graditi svoje letalo. Lovro si je mislil: »Če ga bo napravil oni, ga bom tudi jaz.« Letala v Kranj ni šel pogledat, vse bolj pa se je zanimal za ljubljanski aeroklub, ki je imel delavnico v Mostah pri Ljubljani. Nekajkrat je šel tja, ob pogledu na letalo je skoraj ponorel in se močno zanimal, kako so takratni ljubitelji letalstva sami izdelovali dele za jadralna letala, pa tudi gradili cela letala. Prav nobena malenkost mu ni ušla. Videl je vse letvice, furnirje, lepilo, kovinske dele, platno za ovijanje kril in še tisoč drugih malenkosti, ki so mu pri njegovem kasnejšem delu še kako prav prišle. Na Miklošičevi cesti v Ljubljani je kupil knjigo o letalstvu, pravzaprav priročnik za gradnjo lesenih letal. Za povprečnega človeka je to dokaj nenavadna literatura, za Lovra je bilo prav to, kar je hotel imeti. Posebej je kupil natančnejše načrte, na katerih so bili v merilu narisani vsi deli letala in način medsebojnega spajanja delov, izdelava kovinskih delov za pregibanje krmil in načini končne sestave letala. Načrt je imel nemške opise. Lovro do tedaj ni znal nemško. Če pa je hotel delati, je moral imeti potrebne stvari iz načrta in knjige prevedene. Šel je po pomoč k nekemu znancu. Ta mu je zares nekaj prevajal, vendar mu ni prevod skoraj nič koristil. Dobil je neki slovenski nemški slovar in se pričel sam učiti nemščine. Kmalu je osnovne stvari že znal in letal- rašpljo. Na vse mogoče načine. Iz dneva v dan se je uspeh vse bolj kazal. V kmečkem skednju je bilo vsak dan več letalskih reber, obliko so dobila višinska in smerna krmila, gradil je letalski turn s sedežem za pilota in vsemi deli, kamor bi se pozneje pritrdila krila in krmilni deli. Vsak leseni sestavni del je imel aerodinamično obliko, kar je izdelavo močno podaljšalo, za to minuto sosedom veliko ur delati na polju. Lovro je imel že med izdelavo letala pripravljene terene, odkoder je nameraval poleteti. Križki tereni so za to prav primerni. Začetno hitrost bi dobil z močnim gumijastim trakom, ki bi ga na vsakem koncu držali trije močni možje. Na sredini dolžine bi bil ta trak zataknjen ski načrt mu je postal vse bolj razumljiv. Glavni material Lovrovega letala je bil les. Najprimernejša bi bila hitrorasla smreka, ki je zelo lahka. Prav tako drevo je raslo na Križu. Na vrtu neke hiše. Domenil se je z lastniki in dovolili so mu jo posekati. Posekal jo je maja, ko ima tak les najmanj dodatnih snovi in je bil tako zelo primeren za njegov namen. Lovro je les razžagal na neki žagi, nekaj nadalnjih razžago-vanj je opravil pri mizarju Lu-kancu na Gmajnici, fina razža-govanja in oblikovanja pa je pričel opravljati sam. Z ročnim orodjem, z orodjem, ki ga je v glavnem sam napravil. Od vsega Lovrovega letala se je do danes ohranilo krilno rebro. Natančno sem si ogledal tanke, točno razžagane letvice, njihovo oblikovanje, krivljenje in utrjevanje s kotnimi furnirji. Treba je reči, da je vse skupaj mojstrsko izdelano in to za današnje pojme. Če pa računamo, da je imel tedaj Lovro kakih 18 let, da se ni nikoli učil za mizarja in ni imel niti krožne žage, moramo reči, da je bil v lesni obdelavi že tedaj pravi mojster. Delavnico je imel v skednju. Od staršev je tedaj živela samo njegova mati, oče je umrl v Lo-vrovih mladih letih. Mati je na sinovo početje gledala postrani, nekako pa ga je le skušala razumeti. Seveda ji ni bilo vše,č, da se sin toliko dni in tednov zadržuje pri tem čudnem delu, za polje pa se premalo meni. Lovro je največ dela opravil v zimskih mesecih in tiste dni poleti, ko je bilo slabo vreme. Letalo je gradil več let. Sosedje za to niti niso dobro vedeli toliko, kolikor je prišlo iz materinih ust. Na skednju je pela ročna žaga. Lovro je rezal dva metra in daljše letvice. V profilu so imele komaj kvadratni centimeter. Nadaljnjo obdelavo je delal z obličem in dletom, s svedri in velik pa je bil tudi lesni odpadek. Lovro mi je iz načrta razlagal vse dele, ki bi bili potrebni za letalo. Na stotine in stotine jih je narisanih in skoraj vsak je drugačen. Oblike so zelo razgibane, pri izdelavi pa je potrebna skrajna natančnost. Zahtevnost z običajnimi mizarskimi izdelki tukaj ni primerljiva. Za gradnjo letala, kot mi ga je kazal Lovro na svojem načrtu, je potrebna neizmerna volja, veselje do načrtovanega izdelka, neskončna delavnost in veliko odrekanje do vsega drugega. Pri Lovrovem delu so bile prisotne še druge stvari. Ni imel denarja za marsikaj, kar je rabil pri gradnji, manjkalo mu je časa, pozimi ga je pestil mraz, domačim se je zdelo njegovo delo skoraj v celoti odveč in še bi lahko naštevali. Vse bi se dobro končalo, v to je bil Lovro vseskozi prepričan, če mu ne bi bilo treba iti k vojakom. Leta 1939 je šel v staro jugoslovansko vojsko. Ko jo je odslužil, je že bila okupacija. Sledile so neštete preizkušnje, boj za obstanek, partizanska leta. Nedograjeno letalo je samevalo v skednju. Le še malo je manjkalo, pa bi bili vsi leseni deli izdelani. Tudi velik del okovja je bilo pripravljenega. Izdelal ga je Strcinov Janez iz Kaplje vasi, precej pa Lovro sam. Po montaži lesenih delov bi bilo letalo potrebno obleči v platno. Lovru ga je obljubil Mejačev Lojze iz Kaplje vasi, ker je tudi njega začela zadeva močno zanimati. Vendar je vojna vse ustavila. Lovra sem vprašal, kako si je predstavlja! polet, saj je bil v tem pogledu zares brez izkušenj. Pa se je zasmejal in rekel, da ga to ni nikoli skrbelo. Že pred vojno se je nekajkrat peljal z motornim letalom. V Jaršah so bili letalski mitingi ih tja so prišli piloti z vojaškimi letali. Za Lovra je bil največji užitek, ko je sedel v tak avion in se dvignil nad mengeško polje. Čeprav le za minuto in je moral za kavelj, ki bi ga imelo letalo na prednjem delu trupa. Nekaj mož bi letalo za rep potegnilo nazaj. Z vso močjo, nato pa izpustilo. Možje in guma bi bili kot ogromna prača. K poletu bi pripomogla še strmina. »Pa se vendar niste bali, da v zraku letala ne bi znali pravilno krmariti?« sem vrpašal Lovra. »To ne bi bilo težko! Še pred poletom sem nameraval, da bi upravljanje letala preskusil na tleh. To bi bilo mogoče ob močnem vetru. Letalo bi bilo na spodnjem delu trupa podloženo samo na enem mestu. Tako, da bi bilo možno nagibanje naprej in nazaj in na obe strani. Vleči bi moral močan veter. Ob takem pogoju bi moral obdržati letalo v vodoravnem položaju. Ne bi se smel nagniti ne na levo, ne na desno, ne naprej in ne na rep. Pomagati bi mi morala dva moža, da bi letalo postavljala v potreben položaj, ko bi se nagnil sem ali tja. Če bi uspel letalo ob pihanju vetra obdržati v pravilni legi, bi bilo to v zraku, ko bi bila hitrost veliko večja, še lažje. Še to moram omeniti. Za vzlet mi je obljubljal pomoč zidarski mojster Boštjan Belci-jan iz Gore. Rekel je, da bo letalo potegnil s svojim avtomobilom. Na svojih travnikih pod Vorvovim hribom. Vse bi bilo v redu, če ne bi bilo vojne. Tako pa so belogardisti leta 1944 v skednju s kolom letalo razbili. Moja mama je razbitine spravila h kraju. Dobro, da tega nisem videl, če ne bi mi bilo preveč hudo.« Opazoval sem Lovra. Govoril je in bil z mislimi za več desetletij nazaj. V letih, ko je bil še mlad, ko je trdno upal, da se bo v primernem vremenu dvignil nad domače njive in travnike in varno poletel. Ko bo imelo njegovo večletno delo končno uspeh. Ko bo dokazal, da si lahko z rokami in prizadevnostjo uresniči načrt, kot je polet z lastnim letalom. CIRIL SIVEC ooooooooosooooooccoooooosoooooooooooooooc Revir, poln lepe divjadi Živimo v času, ko bliskovit razvoj industrije, kmetijstva, gozdarstva in prometnih zvez neusmiljen« ruši ravnotežje med naravo in človekom. Industrijske odplake zastrupljajo okolje, kmetijstvo pa s pretirano uporabo agrokemičnih sredstev neprestano ogroža življenjski prostor divjadi. Zaradi vsega naštetega, kar terja sodoben razvoj, je ogrožena že marsikatera živalska vrsta ter potisnjena na rob obstoja. Prav tu se pojavlja človek - lovec, ki s svojimi lovsko-čuvajski-rfii ukrepi skuša popraviti tisto, kar nam reka civilizacije in razvoja nehote odnaša. Lovci v svojih LD po vsej Sloveniji se nenehno trudijo za zboljšanje življenjskih pogojev divjadi, ter ne nazadnje skrbijo, da se lov na divjad izvaja humano in lovsko pravično v skladu z lovsko etiko. Tako je tudi LD Kamnik ena od številnih lovskih organizacij širom Slovenije, ki s svojimi člani skrbi za divjad in njen obstoj. Člani LDjopravljajo / loviščem, ki mtjrjiokrog 4.000 ha in leži v predgorju Kamniških planin. Ozemljs, na katerem se razprostira l.iw.šče-' LD Kamnik jc večji del hribovito, poraščeno z mešanim gozdom iglavcev in listavcev. OSRuo' je ravninski svet - polja, ki pa zaradi razvoja industrijskih objektov ni več primerno za lovi Tudi v ostalih predelih lovišča jc divjad vznemirjena, predvsem zaradi heglega širjenja urbanizacije. Lovci opažajo, da so iz leta v leto nekatere vrste divjadi vedno bolj ogrožene, predvsem zaradi nenehne gradnje gozdnih cest, katere privabijo v gozdove vedno več avtomobilov, gobarjev, izletnikov, ipd. Kljub vsem tem težavam, pa se LD Kamnik lahko ponaša z zadovoljivim staležem srnjadi, ter s številno kolonijo gamsov, ki so LD v ponos. Slabši jc stalež male divjadi, predvsem fazanov in jerebic, za katere ima LD Kamnik žal vedno manj naravnih pogojev. Manj stalni gostje v lovišču so tudi divji prašiči in jeleni, katerim pa LD v zadnjem času posveča posebno skrb. Zadnjih 6 let kamniški lovci posvečajo največjo skrb srnjadi. Na pobudo takratnega predsednika lovske družine ing. Ivana Šmita, jc bila ustanovljena posebna komisija za visoko divjad, katere glavna dejavnost je bila skrb za srnjad in gamse. » Pod vodstvom ing. Šmita je Komisija ugotovila stanje v lovišču, ter kritično ocenila takratno kvaliteto srnjadi. Tako so se člani LD zaradi prevelikega števila srnjadi v lovišču zavestno odločili za povečan odstrel. Naslednjih nekaj let so lovci posvetili predvsem odstrelu gumbarjev, ter slabotne mlade srnjadi. S takšnim odstrelom, vsako leto odstrelijo okrog 100 živali, si je kamniška LD ne le dvignila kvaliteto srnjadi na zavidljivo raven, marveč si je pridobila tudi marsikatero izkušnjo, ter utišala tiste neupravičene govorice, ki so kamniškim lovcem očitale mrhovinarstvo na račun visokega odstrela. Pri vsakoletnem pregledu trofej srnjakov lovci ugotavljajo ne le vedno kvalitetnejšivrogovje, ampak tudi njihovo povprečna telesna teža se je pričela povečevati. Istočasno so iz lovišča počasi pričeli izginjati gumbarji ter slabotna srnjad. Kljub temu, da imajo kamniški lovci sedaj kvalitetno srnjad, odstrel pa je še vedno visok, se dosledno odločajo za odstrel slabotne srnjadi. V ta na- men so se lovci prostovoljno odločili, da srnjakov A kategorije sploh ne uvrstijo v letni odstrel. Odstrel teh je dovoljen le izjemoma, pa še to samo po 15. avgustu. Ravno tako kot srnjadi kamniški lovci posvečajo vso skrb tudi drugi divjadi. Vsako leto naredijo nekaj krmnih njiv, uredijo kr-mnišča za veliko in malo divjad ter pravočasno priskrbijo hrano za zimsko krmljenje. LD Kamnik vsako leto vloži tudi velika finančna sredstva v vzrejo ter izpust fazan jih kebčkov, vendar trud ne rodi vidnih uspehov. Zaradi tega lovci iščejo nove načine za vzrejo fazanov. Tudi na področju izobraževanje je kamniška I.D zelo aktivna. V okviru družine večkrat organizira razna strokovna predavanja in razgovore. Številni njeni člani so sc udeležili tečajev za vodnike lovskih psov, tečajev za preglednike divjačine in kar je najbolj pomembno, II) Kamnik ima kar 6 lovskih čuvajev z opravljenim lovsko-čuvajskim izpitom. Poleg tega v okviru družine delujejo številne komisije in odbori: komisija za visoko divjad, komisija /a nizko divjad, komisija za strcl-stvo, odbor za splošni ljudski odbor, itd. Tudi na področju družbene samozaščite je LD Kamnik precej aktivna, saj je ob nedavnem navalu stekline nosila glavno breme pri zatiranju te nalezljive in nevarne bolezni na svojem območju. Člani lovske družine posvečajo veliko skrb mladim lovcem, predvsem lovcem pripravnikom. Vsem lovcem - pripravnikom je izvršilni odbor imenoval po 2 mentorja, katera imata nalogo, da lovca pripravnika usposobita in pripravita za lovski izpit in poznejše delo v lovišču. Na željo lovcev pripravnikov, je LD Kamnik organizirala interno predavanje o vseh področjih lovstva. Predavanje so vodili člani lovci, ki so pred tem opravili lovsko-čuvajski izpit. LD Kamnik ima tudi veliko lovskih naprav, katere služijo za lov in gojitev divjadi. V lovišču je zelo veliko kvalitetnih lovskih prež, med njimi so nekatere opremljene s streho, kar omogoča opazovanje tudi ob slabem vremenu. Lovišče je opremljeno tudi s številnimi solnieami ter krmišči za visoko in nizko divjad. Sedaj ima družina v načrtu gradnjo številnih krmišč za gamse in srnjad v tistih predelih, kjer so v zimskem času razmere za prehranjevanje divjadi slabe. V ta nc-men so člani LD s prostovoljnim delom dogradili kletne prostore pri svoji lovski koči v Palovčah, ki bodo služili predvsem za shranjevanje hrane za zimsko krmljenje divjadi. S prostovoljnim delom so si člani II) Kamnik ob svoji lovski koči uredili tudi strelišče na umetne golobe. Tli se odvijajo družinska strelska tekmovanja in ostale strelske ter diiižinske prireditve. Člani LD Kamnik s ponosom gledajo na že ustvarjene rezultate, leti pa jim vlivajo novih moči in idej pri razvijanju lovstva, ter ohranjevanja divjadi, s tem pa lovci ohranjajo dediščino našega lovstva. Pri tem I.D Kamnik sodeluje / vsemi družbenopolitičnimi organizacijami, kmetijci in gozdarji, ter si takega sodelovanja želi še v naprej, saj se njeni člani zavedajo kako pomembno je to sodelovanje za ohranjevanje narave ter divjadi, ki v njej živi. ŠTF.FAN VIRJENT Morje nas pričakuje Po 20 mesecih gradnje bomo v drugi polovici meseca aprila 1982 pričeli s poskusnim obratovanjem novega počitniškega doma slovenskih upokojencev v Izoli. Zgrajen je bil iz združenih sredstev za rekreacijo v breme manjšega enkratnega dodatka za rekreacijo upokojencev in sredstev za rekreacijo skupnega pomena. Dom bo imel 350 postelj v udobnih dvo in triposteljnih sobah. Vse imajo urejene sanitarije in balkone s pogledom na morje. Dom je kakih 100 metrov oddaljen od morske obale, ki bo dokončno urejena do začetka glav- ne sezone. Posebna privlačnost doma je vsekakor bazen s toplo morsko vodo, ki bo omogočal kopanje vse leto. Dom se že na prvi pogled po posebnostih razlikuje od ostalih hotelskih objektov.-Sestavljen je iz dveh traktov, ki sta povezana z zaprtim prehodom. S prehodom je dom povezan tudi s prenovljeno vilo, ki je na njegovi levi strani. Pomembno je tudi dejstvo, da v domu ni arhitektonskih pregrad in ga bodo zato lahko uporabljali tudi invalidi. V pritličju jim je namenjenih 10 ležišč. Glede pravic na razdelitev prostorov v domu je SPIZ in Zveza društev upokojencev Šlo- OBVESTILO 8. maja 1982 ob 11. bo v Ljubljani republiška proslava posvečena 40-letnici ustanovitve prvih SNOUB in odredov NOV in POS. Proslave brigad naj se udeležijo: v 1. Pripadniki brigad in odredov NOV in POS, ki so bile ustanovljene v letu 1942 na območju Slovenije 2. Pripadniki enot NOV in POS, ki imajo domicil v mestu Ljubljani in njenih občinah 3. Pripadniki NOV in POS, ki so osvobajali Ljubljano 4. Delegacije vseh ostalih enot NOV in POS (s praporom enote) Vsi pripadniki navedenih enot NOV in POS, ki se bodo proslave udeležili, pa se želijo na proslavo peljati z javnim prevoznim sredstvom, naj to sporočijo na Občinski odbor ZZB NOV Kamnik najkasneje do 3. maja 1982 zaradi zagotovitve prevoza. Vsa podrobnejša navodila preberite v dnevnem listu. OBČINSKI ODBOR ZZB NOV KAMNIK venije že med gradnjo sklenila, da ga bodo lahko uporabljali upokojenci iz vseh občin s svojimi ožjimi družinskimi člani. V ta namen je Zveza društev upokojencev Slovenije že izdelala načrt razdelitve prostora v domu v Izoli po številu upokojencev v posamezni občini. Društvo upokojencev Kamnik glede na število upokojencev (3006) in eno mesto na 250 upokojencev lahko napoti v Izolo mesečno skupno 12 upokojencev. V dom oddiha v Piran pa po 3 upokojence mesečno od 1. 5. do 30. 9. 1982. Nesorazmerja med občinami, ki bodo imele več prijav kot Montiram TV antene. MATIJA ZIBELNIK Zavrti 5, Mengeš tel. 737-466 Servis pralnih in pomivalnih strojev JAGODIC sprejema naročila vsak delavnik od 7. do 8. ure na tel. (064) 42-052 V Kamniku zamenjam dvosobno najemno stanovanje za enosobno, po možnosti s centralnim ogrevanjem - ni pogoj. Naslov v uredništvu Kamniškega občana. V Kamniku vzamem v najem manjši prostor za' mirno obrt. Kličite na tel. 831-936 (popoldan). Pestra aktivnost mladih V mesecu marcu in aprilu je med OO ZSMS v Kamniku potekalo tekmovanje za pokal OK ZSMS Kamnik v sedmih športnih disciplinah. Dosedaj so bila izvedena tekmovanja v šahu, streljanju, namiznem tenisu, odbojki, rokometu, košarki in krosu, do 25. maja pa bo izvedeno še tekmovanje v malem nogometu. V omenjenih tekmovanjih je sodelovalo 27 osnovnih organizacij ZSMS z več kot 800 tekmovalci, tekmovanje v malem nogometu pa bo to število še bistveno povečalo. V tekmovanju skupno in v konkurenci deklet vodijo mladinci Kamnika-Center, v konkurenci moških pa Duplica. V soboto, 10. aprila je bil v Kamniški Bistrici seminar za predsednike in sekretarje osnovnih organizacij ZSMS v delovnih organizacijah. Obravnavali so problematiko s področja zaposlovanja, izobraževanja ob delu, stanovanjsko problematiko, istočasno pa so pričeli tudi javno razpravo o dokumentih za XI. kongres ZSMS, ki bo oktobra v Novem mestu. Isto nalogo so opravili tudi mladi iz KS v soboto, 17. aprila, ki so se posebej posvetili metodam dela ZSMS v KS, spoznali so se s financiranjem krajevnih skupnosti, organiziranjem in delom društev v KS. Mladi se zavzeto pripravljajo na maj - mesec mladosti. V prvi polovici maja bo v sodelovanju s 'ITKS in športnimi klubi lokalna delovna akcija na obnovi TRI M steze na Zapričah, mladi Kamnika in ŠCRM pripravljajo kulturni teden. Tudi letos bo 50 mladincev obiskalo zaključno prireditev štafete mladosti v Beogradu, 25. maja bo II KS pod pokroviteljstvom OK ZSMS Kamnik organizirala Tek po ulicah Kamnika, 28. maja pa bo povorka športnih organizacij, družbenih organizacij in društev, skratka vseh oblik dela, v katerih se udejstvuje veliko število mladih. Zvečer pa bodo na Shodu mladih Kamničanov podeljena priznanja najboljšim OO ZSMS, pokal in priznanja najboljšim v tekmovanju za Pokal OK ZSMS Kamnik. 12. aprila je bilo občinsko tekmovanje Tito - revolucija -mir, na katerem so sodelovale kamniške osnovne šole in Šolski'center Rudolfa Maistra. Med osnovnošolci so zmagali Karla Kač, Janez Jaklič in Uroš Brumen, med dijaki ŠCRM pa Rajko Hribar. Najboljši trije iz vsake skupine so se uvrstili na regijsko tekmovanje, ki bo konec aprila v Kočevju. I. KURET omogoča naveden razdelilnik in tistimi, ki bodo imele manj, pa bo odpravljala recepcija doma. Skupščina SPIZ in Zveza društev upokojencev Slovenije sta se zavedala, da si kljub ugodnim cenam v njem oddiha ne bodo mogli privoščiti vsi upokojenci, saj so za mnoge cene še vedno previsoke. Zato bodo društva upokojencev po določenih merilih poleg rednih regresov, ki jih dobijo vsi upokojenci in njihove nezaposlene žene, odobrila tem upokojencem še dodatni regres iz posebnih sredstev. Ko že govorimo o cenah je prav, da povemo kolikšne so: v mesecu maju in oktobru 400 din na dan, regres za upokojence poslane z napotnico društva pa je 80 din dnevno. V poletnih mesecih, junij-september, 380 din dnevno, regres pa 60 din, novembra in decembra 380 din na dan, regres pa 100 din na dan. Upokojenci, ki se bodo odločili za letovanje v Izoli, se morajo prijaviti pri občinskem društvu upokojencev vsaj 45 dni pred želenim oddihom. Vsa druga navodila in potreb-, ne nasvete lahko upokojenci dobijo pri svojih društvih upokojencev. V koliko pa bi si posamezni upokojenci želeli ogledati novi dom v Izoli, bomo, če bo interes upokojencev za skupinski obisk zadovoljiv, organiziral avtobusni izlet v Izolo in preskrbeli tudi ostale usluge doma za udeležence izleta. Interesenti za izlet naj se prijavijo do 30. 4. 1982 v pisarni društva upokojencev v Kamniku. Na izlet v Izolo bi se odpeljali predvidoma po prvomajskih praznikih. Društvo upokojencev in zbor delegatov enote SPIZ v Kamniku Nekega dne, ko sem šla v šolo, sem zagledala staro ženico, ki jc počasi in težko hodila. Videla sem, da bi rada prečka/a cesto, pa ni in ni mogla stopiti s pločnika. Prijela sem jo za roko in ji pomagala, da je stopila s pločnika na cesto. Nasmehnila sc mi je in sc zahvalila, jaz pa sem šla dalje v šolo. DARJA PAVEC Naredil sem mu uslugo. Ker je starček imel vrečko, sem mu jo nesel do doma. Doma me je povabil v hišo. V hiši je bilo hladno. Hotel je naložiti v peč drva. Prosil me je, naj grem ponje. Ko sem jih prinesel, so me na mizi čakali bonboni. Rekel je, da sem jih zaslužil. Jaz sem bobone z veseljem vzel. Poslovil sem se od njega. Ker Kako pomagam starejšim S sošolci sem šel proti domu. Pred zdravstvenim domom je imela neka ženska parkiran avto. Bil je zaklenjen in tudi ključe je imela v avtu. Prosila je, če bi kdo od nas hotel zlesti skozi prtljažnik in odpreti vrata. Hotel sem ji pomagati, zato sem tudi zlezel skozi prtljažnik v avto in ga odprk Bila je vesela, zahvalila se mi je in mi dala pet žvečilnih gumijev. GREGA SUŠNIK Nekega dne sem stari mami pomagal pobirati krompir. Ko smo krompir na vozičku peljali na dvorišče, sem voziček vlekel jaz. Potem sva s staro mamo krompir prebrala. Najprej me je naučila, kateri je za seme, kateri za hrano in kateri za kokoši. Ko sva prebrala, sva ga zložila v zaboje. Z dvorišča sva ga spravila v klet. Po tem delu me je stara mama pohvalila. Pohvale sem bil vesel. JANEZ BRIŠKI Nekega dne sem šel iz šole. Zagledal sem na cesti starčka. Šel sem mimo njega. Komaj sem naredil korak za njim, me jc ustavil: »Sinko, ali veš, koliko je ura?« »Vem!« sem odgovoril. Iz žepa je vzel svojo uro in me prosil, če mu jo navijem. se velikokrat srečava, sva postala prava prijatelja. MATJAŽ ZORMAN Bilo je sončno jutro. Imeli smo prost dan. Na dvorišču sem zagledal starko in starčka. Nekdo jima je pripeljal cel kup drv. Šel sem tja in jima začel pomagati. Prišel je še Matej. Vsi smo začeli delati. Kmalu je starčka začela boleti hrbtenica. Šel se je odpočit. Čez nekaj časa je bilo delo opravljeno. Oba sta namač bila hvaležna. Midva pa sva bila vesela, ker sva opravila dobro delo. BOŠTJAN GAUOT Moja mamica je preživela hudo prometno nesrečo, zato je včasih potrebna tudi moje pomoči. Ker ima poškodovano čutilo za vonj, ji moram jaz povedati, ali je živilo užitno ali pokvarjeno. Večkrat je tudi v zadregi, ker slabo vidi. Vde-nem ji nit v šivanko in preberem krajše novice iz časopisov. S sestro ji doma pomagava pri gospodinjstvu. Trudimo se, da bi ji polepšali življenje, saj jo imamo radi. Mamica pa nam skuha dobro kosilo, ali speče pecivo. NATAŠA HRIBAR Bloudkove značke in priznanja SITKS Na seji skupščine SITKS je odbor za priznanja in nagrade podelil Bloudkove značke in priznanja SITKS. Za dolgoletno delo v telesnokulturnih organizacijah na področju množičnega in tekmovalnega športa so prejeli zlato Bloudkovo značko: Marjan BOVHA (SK Kamnik) za tridesetletno požrtvovalno delo na področju vzgoje in izobraževanja sodnikov, dela v sodniški organizaciji in neumornega telesnokulturnega delavca tako v občinskem merilu, kakor tudi izven. srebrno Bloudkovo značko: Bojan ŠLEGL (TK Kamnik) ne moremo si zamisliti peščenega igrišča v zadnjih 20 letih, ne da bi opazili vsakdanjo prisotnost Bojana. Poleg dolgoletnega predsednikovanja je vzgojil rod mladih tekmovalcev bronasto Bloudkovo značko: Ivan SODNIK (SK Kamnik) za 15-letno delo v telesnokulturni organizaciji, predvsem pri razvoju sodniških kadrov in organizacije Ivan PODGORNIK (SK Kamnik) za 15-letno delo strelcev in ljubitejev smučin, katero je združeval največkrat kot sodnik na tekmovanjih ali kot strokovnjak na treningih Danijel BRELIH (SK strokovno delo v klubu, opravil. ;) za IS-letno organizacijsko in v katerem opravlja še nešteto ostalih Za dolgoletno delo ali športne rezultate so prejeli plakete SITKS občine Kamnik: Zlata plaketa SITKS Dr. Franc PUCEIJ (PD Kamnik) za njegovo neizčrpno delo pri povezovanju svojega poklica s planinskim delom, kot pedagog, svetovalec in neumorni delavec na področju planinskega športa Franc STEFULA (PD Kamnik) za neutrudno delo, kot enemu prvih slovenskih žičničarjev za pomoč pri izgradnji mnogih tovornih žičnih v slovenskih gorah ALPINISTIČNI ODSEK Kamnik (PD Kamnik) za uspešne delovne rezultate, kateri so pripeljali AO Kamnik v sam vrh jugoslovanskega alpinizma Janez TAJČ (SITKS Kamnik) za dolgoletno in uspešno delo na področju telesnokulturne dejavnosti. S svojim delom je v zadnjih letih prispeval k velikemu razvoju športa v občini, še več pa pri izvajanju, investiranju in vzdrževanju športnih objektov. Vsa ta priznanja pomenijo le malo tistega, kar lahko takim neutrudnim delavcem v telesni kulturi, kot simbol, "predamo ob ugotavljanju njihovih zaslug na področju telesnokulturne dejavnosti. Srebrna plaketa SITKS Stane FABUAN (PD Kamnik) posmrtno priznanje za delovanje v organizacijskem, gospodarskem in gradbenem področju, katero je presegalo meje njegove dejavnosti kot tehničnega tajnika PD Julij URSIČ (PD Kamnik) za delo na gradbenem področju v planinski organizaciji Cene GRILJC (PD Kamnik) za delovanje na področju gorske reševalne službe, kjer neštetokrat tvega, da bi pomagal človeku v stiski Vincenc BERČIČ (PD Kamnik) za športne uspehe v alpinizmu, preplezana južna stena Daulagirija, kar se smatra kot največji uspeh jugoslovanskega alpinizma Andrej LANIŠEK (SK Kamnik) za športne uspehe v biatlonu in stalno članstvo v državni reprzentanci. Bronasta plaketa SITKS Franc OMERZU (ZTKO Kamnik) za uspešno delo in prispevek k razvoju množične rekreacije v občini Kamnik Dušan STEFULA (PD Kamnik) za dvajsetletno delo na področju žičniškega sistema v naših planinah in nemoteno oskrbo planinskih postojank Peter FIŠER (ZTKO Kamnik) za dolgoletno delo na področju sindikalnega športa, zlasti za organizacijjo in popularizacijo sindikalnih športnih iger Peter BRLEČ (ZTKO Kamnik) za razvoj športno rekreativne dejavnosti naših najmlajših v WZ in mali šoli, uveljavitev ŠZ I. Janez BENKOVIĆ (ZTKO Kamnik) za razvoj in organziranost na področju izvajalske dejavnosti ter ustvarjanja pravilne politike razvoja športa. s VOJA Športno društvo Jurij Upnik V zadnjem desetletju je bilo na območju KS Kamniška Bistrica, Godič in Črna športno mrtvilo. Mladi se niso organizirano vključevali v vadbo kljub naravnim in prostorskim možnostim. V preteklem letu pa je bilo ustanovljeno športno društvo, ki nosi ime po prvem padlem partizanu Juriju Libniku. Življenje je izgubil na pobočju Vegrada, kjer stoji spominska plošča na kulturnem domu, ki so ga krajani zgradili za kulturne prireditve in seje družbenopolitičnih organizacij. Toda dom sameva in čaka le letnega praznika črnskih rudarjev in igric iz okoliških KS. ŠD vključuje naslednje sekcije: smučarsko, strelsko, kolesarsko, nogometno, karate in šahovsko. Na ustanovnem zboru ŠD so bile dane velike obveze odboru, ki vodi ŠD. Prva in najpomembnejša naloga je pridobitev članstva, program dela sekcij, finančni plan, registracije. ŠD vodi Mirko Štern, dolgoletni družbenopolitični delavec v KS in občini, še posebno na področju planinstva in DZ. Posamezne sekcije vodijo odbori, ki imajo nalogo čim hitreje oživiti dejavnost. Nekateri športi, kot planinstvo in smučanje, imajo že dolgoletno tradicijo. In- teresi občanov so tudi oblikovali število sekcij. Člani karate sekcije so pričeli z redno tedensko vadbo v telovadnici, vodita jih Jože Uršič in Jože Mlakar. Nogometna sekcija ima tudi redno vadbo v zimskem času v telovadnici, v letnem pa na igrišču ob šoli. Vadbo vodita Ivan Kernin Ivan Podjed. Strelska sekcija še ne more zaživeti, ker nima ustreznega prostora in naprav, zato se med prve investicije predvideva gradnja strelišča ob šoli.-Tudi kolesarska sekcija ima težave, ker je še manj organiziranih kolesarjev, toda svoj program imajo usmerjen v rekreativne množične prireditve v letnem času. Šahovska sekcija vključuje mlade in jo uspešno vodi Franc Peterlin in ostali dolgoletni ljubitelji šaha, ki so v preteklosti tvorili močan šahovski kolektiv. Smučarska sekcija je pričela z vadbo v telovadnici, toda programska zasnova temelji na organiziranju smučarskih tečajev, za otroke in množične tekme. Strokovno vodi alpsko ekipo Berto Ribič, tekaško pa Ivan Urh. Prvi rezultati delavnosti ŠD so vidni in mladi imajo možnost vključitve, kljub še vedno zelo skromnim gmotnim razmeram. Toda člani društva pričakujejo finančno pomoč od krajevnih skupnosti in TTKS občine Kamnik. Smatramo, da bomo naleteli na enako razumevanje, kot ga je dal kolektiv šole Kamniškega bataljona Stranje. Še posebno zahvalo pa želimo izreči ravnatelju, tovarišu Andrijašiču. Zatrjujemo, da bomo s trdnim in vztrajnim delom vključili čim več mladih in jim omogočili zdravo športno sožitje. Nekateri športniki našega kraja so že nosili občinski, republiški in tudi državni dres (alpinisti, smučarji, kolesarji), zato je v bodoče koristno odmeriti tudi del skromnih sredstev za ŠD Jurij Libnik, ki bo skušal čim več mladih in starejših vključiti v tekmovalno in rekreativno vadbo, za kar občani prispevajo tudi del svojega osebnega dohodka. KOSIRNIK Tekmovanje ŠŠD v rokometu Na. igrišču OŠ Toma Brejca je bilo izločilno četrfinalno tekmovanje v rokometu za pionirke in pionirje. Za prvi dve mesti in s tem uvrstitev v nadaljnje tekmovanje za prvaka Slovenije so se borila moštva iz Kranja, Škofje Loke, Železnikov, Domžal in Kamnika. Šolska društva so na- Zanesenjaki iz Komende Ob pogledu na velike kope gramoza in peska (pravijo, da ga je okrog 13 tisoč kubikov) ob konjeniški dirkalni stezi v Komendi, človek kar težko verjame, da je to delo najprizadevnejfth da nov ko-mendskega konjeniškega kluba. Veliko dela pa jih Se čaka pri urejanju steze, ki naj M bila na red do tradicionalnih poletnih konjskih dirk, ki bodo junija. Poleg tega bo treba urediti odvodnjavanje hipodroma in dokončno urediti garderobne prostore na tribu- ni, U so jo prav tako zgradili s prostovoljnim delo« že hud. Tako naj bi bilo vse nared tudi za jesensko državno prvenstvo v millitaryju, Id ga predvidevajo septembra letos. Dejanska vrednost obnove hipodroma bo po vsej verjetnost okrog sest milijonov din, s prostovoljnim delom pa so prihranili vsaj polovico te vsote. Tudi ta denar so člani Konjeniškega khiba v glavnem sami prislužili z uspešnimi tombolami (Foto: Mira Jančar) Uspešen nastop medvedkov in čebelic V nedeljo, 4. aprila, je odred Uporni plamen iz Mengša priredil orientacijsko tekmovanje za medvedke in čebelice. Tekmovanja smo se udeležili tudi taborniki družine Svetlih ognjev iz Kamnika. Na avtobusni postaji se nas je zaradi slabega vremena zbralo le trideset. V Mengeš smo prišli ob osmih, čas do tekmovanja smo porabili za preverjanje znanja. Tekmovanje se je pričelo ob devetih in je potekalo v štirih skupinah in sicer: mlajše čebelice, mlajši medvedki, starejše čebelice in starejši medvedki. Sodelovali so še medvedki in čebelice iz Radomelj, Domžal in seveda Mengša. V vsaki kategoriji je sodelovalo približno osem ekip. Tekmovali so v lokostrelstvu, orientaciji, premagovanju ovir in reševanju taborniških testov. Orientacija našim ni delala težav, saj so se z marljivim delom na sestankih naučili vseh teh ve- ščin. Organizacija je bila dobra, saj je organizator poskrbel tudi za pijačo in jedačo. Še vreme je postalo jasno in nastalo je zares lepo tekmovalno vzdušje. Ko je bilo tekmovanje končano, smo pred razglasitvijo z Mengšani odigrali tekmo v scout-balu, ki smo jo gladko dobili z dva proti nič. Potem je prišla težko pričakovana razglasitev, ki smo se je vsi razveselili, saj so naši mlajši medvedki zasedli prvo mesto, starejši medvedki drugo in četrto mesto, starejše čebelice drugo in mlajše čebelice tretje mesto. Prvo, drugo in tretje uvrščeni so dobili lepe diplome, ki jih bomo spravili v vitrino. To je izredno lep uspeh, saj smo se taborniki družine Svetlih ognjev takšnega tekmovanja udeležili prvič, ti lefpi uspehi pa nam bodo spodbuda za nadaljnje uspešno delo. MARKO PAHOR stopala kot običinske reprezentance. Pravico nastopa so imeli igralci rojeni 1967 in mlajši, ki so vključeni v šolska športna društva. Največ uspeha sta imela pri pionirjih Škofja Loka in Kranj, pri pionirkah pa Kranj in Železniki, ki so imeli isto število točk kot Kamnik, vendar boljšo razliko v zadetkih. S prikazanim rokometom smo lahko zadovoljni, saj smo videli naraščaj, ki mu rokometne tajne niso več neznane. Omeniti velja, da so Kamni čaru tokrat zamudili lepo priložnost, da se uvrstijo naprej. Proti Domžalam so v odločilnem srečanju šest minut pred koncem vodili za štiri gole, srečanje pa vseeno tesno izgubili po vrsti napak v zadnjih trenutkih tekme. Po igrah bi si polfinale vsekakor zasluzili. Najboljša strelka turnirja je bila pri pionirkah Bračič - Kamnik s 16 zadetki, pri pionirjih sta se izkazala Baver - Kranj in Obadič - Škofja Loka s po 20 zadetki. KAMNIK - ŽELEZNIKI 9:9; DOMŽALE - KRANJ 9:10, ŽELEZNIKI - KRANJ 9:11, KAMNIK - DOMŽALE 10:8, DOMŽALE - ŽELEZNIKI 6:14, KRANJ - KAMNIK 13:9. VRSTNI RED 1. KRANJ 6 točk; 2. ŽELEZNIKI 3 točke (32:26); 3. KAMNIK 3 točke (28:30); 4. DOMŽALE 0 točk. KAMNIK - KRANJ 11:14; DOMŽALE - ŠKOFJA LOKA 10:19; KRANJ - ŠKOFJA LOKA 14:15; KAMNIK - DOMŽALE 19:20; DOMŽALE -KRANJ 19:23; ŠKOFJA LOKA -KAMNIK 17:18. VRSTNI RED 1. ŠKOFJA LOKA 4 točke; 2. KRANJ 4 točke; 3. KAMNIK 2 točki (48:51); 4. DOMŽALE 2 točki (49:61). ANDREJ PERČIČ Celovec: športno srečanje Invalidov Koroška športna zveza je bila organizator tretjega mednarodnega turnirja v sedeči odbojki v Celovcu. Sodelovalo je pet ekip, in sicer dve iz Dunaja, Celovca in kot gostje ekipa iz Kamnika. Turnirja bi se morala udeležiti tudi Ljubljana, vendar pa predsednik kluba ni obvestil igralcev. Kamničani so igrali zelo dobro, saj so kljub porazu dokazali, da sodijo v sam vrh te igre. S tem so si Kamničani priborili lep ugled in* priznanje, saj so jih organizatorji lepo nagradili. Dunajčani pa so kamniško ekipo povabili na velik mednarodni turnir, ki bo v drugi polovici septembra na Dunaju. REZULTATI: Kamnik : Dunaj I 16:18, 10:15, 2:0; Dunaj II : Koro- ška 115:7,15:9,2:0; Kamnik : Koroška II 15:4^15:7, 2:0; Dunaj I : Dunaj II 15:7, 15:8, 2:0; Koroška I: Dunaj I 9:15, 15:7, 9:15, 1:2; Dunaj II : Koroška II 15:7, 15:1, 2:0; Kamnik : Koroška I 15:2, 15:7, 2:0; Dunaj I : Koroška II 15:4, 15:10, 2:0; Kamnik : Dunaj II 12:15, 15:7, 15:1, 2:1; Koroška I : Koroška II 15:9, 15:8,2:0; VRSTNI RED: l.DUNAJ I, 2. KAMNIK, 3. DUNAJ II, 4. KOROŠKA I, 5. KOROŠKA II; Za ekipo Kamnika so nastopili Banfi, Lampret, Kova-čič, Panzi, Jakin, Praček, Pe-čečnik. Tekmovanje so domačini dobro pripravili in zaslužijo vso pohvalo. ANDREJ LAMPRET WO »ANTON MEDVED« Kamnik, Kidričeva 23 komisija za delovna razmerja objavlja prosta dela in naloge varuhinje v WE Komenda delovno razmerje bomo sklenili za določen čas s polovičnim delovnim časom ter dveh varuhinj delovno razmerje bomo sklenili za določen čas s polnim delovnim časom. Pogoji: šola za varuhinje oziroma dokončana osemletka, starost nad 18 let Ponudbe sprejemamo 15 dni od objave razpisa, kandidatke bomo o izbiri obvestili 15 dni po končanem razpisu. Odbojkarji nizajo zmage •ar Kamniški odbojkarji so bili v zadnjih tednih še posebej dejavni, pa tudi uspešni. Organizirali so in tudi nastopili na vrsti tekem, kot da bi se hoteli s tem še posebej oddolžiti za dano jim zaupanje, ker so marca delegati Samoupravne telesno kulturne skupnosti občine Kamnik izglasovali odbojko zopet za prioritetno športno panogo v občini. Prvo moštvo članov igra v drugem delu tekmovalne sezone 1981-82 zelo uspešno, saj so v -tem spomladanskem delu osvojili v sedmih kolih že 6 točk, toliko kot jeseni v vseh devetih kolih. Medtem ko proti vodečemu Novemu mestu, drugouvrščeni Mežici, in v tem delu močno okrepljenemu Uljaniku, razen dobre igre niso, mogli doseči kaj več in jim je v Karlovcu ob nepravičnih sodniških odločitvah le za las ušla zmaga iz rok, pa so v Drljači zopet prepričljivo zmagali. Enako uspešni so bili tudi 10. aprila s Salonitom (3:1) doma in 27. marca, tudi doma, ko so prvikrat sploh premagali in to s 3:0 (7, 7, 12) tretjcuvrščeno »lna - Mlaka« iz Reke. Upamo, da bodo tudi v nadaljevanju tako uspešni kot v teh .zadnjih kolih in bodo ob koncu na lestvici tudi kakšno mesto višje od sedmega. Članice, ki kot mlade novinke nastopajo v prvi slovenski ligi sicer še niso uspele dobiti nobene tekme, vendar pa se srčno borijo in si nabirajo dragocene izkušnje. Vse kaže, da bodo v prihodnji tekmovalni sezoni še lahko nastopale v razširjeni in deljeni republiški ligi, upamo z že večjimi uspehi. Zato pa so razveselili z zadnjimi nastopi mlajši odbojkarji in odbojkarice. Kadetinje so v zadnjih kolih medobčinske rekreacijske lige dosegle dve zmagi in sicer nad vrsto Ljubljanske banke in vrsto ZUIM-a. Se bolj pa so bili uspešni mladinci, ki igrajo v območni (ljubljanski) ligi (rang II. slov. lige). Na turnirju v Kamniku, ki ga je 28. 3. vzorno organiziral OK Kamnik so zabeležili kar tri zmage in to v zaostali tekmi s Savo B iz. Črnuč z 2:1, nad Borovnico z 2:0 in zelo pomembno nad renomirano ekipo Brezovice B z 2:1. Mladinci (OK Kamnik B) so tako pred zadnjima dvema koloma na 4. mestu z enakim številom točk kot Brezovica B. Igrati bodo morali še povratno tekmo s Savo B in z drugo uvrščeno ekipo TVD Partizana »Narodni dom«. Lestvica te lige po 8. kolih: I. P. Tabor (Ljb.), 2. P. Narodni dom, 3. Brezovica B, 4. Kamnik B, 5. Sava B, 6. Borovnica. -AN Duplica: za republiške nastope v streljanju Občinski Strelski zvezi Kamnik je bila zaupana izvedba republiškega prvenstva s serijsko zračno puško za pionirje in pionirke šolskih športnih društev in strelskih družin SRS. Kljub zelo kratkemu času so Sodelovalo je 20 ekip pionirjev in 9 ekip pionirk. Rezultati: Pionirji ekipno 1. mesto OŠ Ljutomer s 503 krogi, 2. mesto OŠ Hrasnik s 501 krogom, 3. mesto OŠ II. Bistrica s 495 krogi, 4. mesto Oš M. Sobo- Strelska ekipa pionirk Kamnika s trenerjem Podpornikom. (Koto: Janez Tajč) 1 kamniški strelski delavci prvenstvo odlično izpeljali. Dokaz za to so odlični rezultati in kljub poostrenim normam veliko uvrstitev na državno prvenstvo. Prvenstvo je bilo na zelo dobrem Stolovem strelišču, kjer je možno izvesti tekmovanja z do 100 udeleženci v enem dnevu. Prav to strelišče omogoča, da poleg strelcev iz Stola tu raste novi rod strelcev iz krajevne skupnosti Duplica. Letošnjega prvenstva se je udeležilo 81 pionirjev in 40 pionirk. Zmagovalci, tako ekipno in posamezno so prejeli zelo lepe pokale, medalje, kamniške delovne organizacije so namenili tudi praktične nagrade. Svilanit, pokrovitelj pionirk, je nagradil pet najboljših s frotirkami - kamniški grb. Pionirji pa so prejeli nagrade, katere sta prispevali DO Titan in Alprem. Pokrovitelj prvenstva pa je bila SITKS Kamnik, katere zastopnik Janez Tajč je otvoril prvenstvo in pozdravil udeleženca iz vse SRS Slovenije. ŠŠD SRS je prvim trem ekipam namenila pokale v trajno last in medalje članom ekip. Strelska zveza Slovenije pa je zmagovalnima ekipama namenila prehodna pokala. Podeljene so bile še diplome do 6. uvrščene ekipe in do 10. uvrščenega posamezno. ta s 491 krogi, 5. mesto OŠ Š. Loka s 488 krogi. Kamniška ekipa se je uvrstila na 13. mesto s 451 krogi. Posamezno: 1. Andrej Hribar - Stol Kamnik s 175 krogi, 2. Darko Kržin - Domžale s 173 krogi, 3. Vilko Vene - Hrasnik s 172 krogi, 4. Milan Kreft - M. Sobota s 171 krogi, 5. Robi Do-bovičnik - Celje s 170 krogi. Pionirke ekipno: 1. mesto Mrož - Titovo Velenje 506 krogov, 2. mesto - ŠŠD - Domžale 465 krogov, 3. mesto ŠŠD Postojna 460 krogov, 4. mesto -ŠŠD - Bežigrad - U. 455 krogov, 5. mesto - ŠŠD - Ptuj 441 krogov, 5. mesto - ŠŠD - SŠD Kamnik 440 krogov. Posamezno: t. mesto Denis Bola T.Velenje 177 krogov, 2. mesto - Mojca Žužek - Postojna 171 krogov, 3. mesto - Alekdan-dra Šafarič T. Velenje 168 krogov, 4. mesto - Milica Profič SD Tine Kmetic Trzin 167 krogov, 5. mesto - Andreja Perne SD Tine Kmetic Trzin 165 krogov, 5. mesto - Mojca Jamnik - Kamnik SD Tine Kmetic Trzin 164 krogov. Na državno prvenstvo se je uvrstilo 19 pionirk, ki so dosegli 165 ali več krogov in 11 pionirk, ki so dosegle 156 ali več krogov. Nočno orientacijsko tekmovanje Že nekaj let zapored odred Močvirski tulipan iz Ljubljane v mesecu marcu prireja nočno orientacijsko tekmovanje. Tudi letos smo se ga taborniki našega odreda uspešno udeležili. Poseben čar tega tekmovanja je prav v tem, da se začne okoli 20.00 ure in se konča nekaj po polnoči. V takih (nočnih) razmerah tudi veliko bolj pride do izraza znanje, pa tudi slo/ nost celotne ekipe. Tekmovalna ekipa ravno tako kot na »dnevnih« tekmovanjih šteje 5 članov oziroma članic, od 15 do 20 let, v višji kategoriji pa nad 20 let. Najprej ekipe vrišejo na karto kontrolne točke, rešujejo teste iz topografije in prve pomoči, nato pa krenejo na približno 10 km dolgo pot po temni pokrajini. Zanimivo je na tem tekmovanju tudi to, da kontrolne točke niso osvetljene. Tako se ti čisto lahko primeri, da stojiš le nekaj korakov stran, pa šotora in tihih kontrolorjev še opazil ne boš! Malo bolj »osvetljeno« je le na eni kontrolni točki, kjer ekipe z žepnimi baterijami opravljajo preizkus znanja z nočne signalizacije (morsejevi znaki). Poleg tega morajo ekipe na posameznih kontrolnih točkah še prehoditi minsko polje in ga natančno narisati, opraviti praktično nalogo iz prve pomoči. Tekmovanja se je letos udeležilo 44 ekip iz vse Slovenije, naš odred pa je poslal dve, ki sta se kar dobro odrezali. Taborniki so v mlajši starostni kategoriji zasedli 12. mesto, tabornice pa še boljše 8. mesto. P. Z. Dobili smo kinološko društvo Utrip življenja v mestu merimo po političnih in kulturnih dejavnostih, po vključevanju občanov v društva in po aktivnosti teh društev. 26. marca je postal Kamnik bogatejši še za eno društvo, to je Kinološko društvo. Da bo društvo ustanovljeno, so sklenili že 10. marca 1982, ko je zasedal iniciativni odbor za pripravo ustanovnega občnega zbora Kinološkega društva Kamnik. Ker je v kamniški občini vedno več ljubiteljev psov, ima KD namen združiti vse ljubitelje športnih, službenih in lovskih psov. Vsi člani bodo lahko šolali pse, da bodo uporabni za službene namene, za namene SLO in pri reševanju izpod ruševin in snežnih plazov. Društvo bo nudilo svojim članom strokovna predavanja o boleznih, prehrani in vzgoji psov. Lastniki psov so bili doslej člani domžalskega ali ljubljanskega društva, marsikdo pa ni mogel biti aktiven v nobenem društvu. S tem, ko je Kamnik dobil svoje KD, bodo lahko postali njegovi aktivni člani vsi Iju-biteji psov v občini. Da se ustanavljajo manjša KD, je pomembno tudi za SLO in za gorsko reševalno službo. Na seji iniciativnega odbora so tudi sprejeli sklep za izdelavo pečata KD, ki ima obliko elipse z glavo nemškega ovčarja, kamniškega grba in glavo kraškega ovčarja. Ustanovni občni zbor KD Kamnik je bil v sejni sobi skupščine občine Kamnik. Delovni predsednik je bil Dušan Jesenik, člana pa Janez Štele in Matjaž Ravnikar. Ustanovnega zbora se je udeležilo 51 članov, kar je dokaz, da je za to društvo veliko zanimanja. Iniciativni odbor je v sodelovanju s strokovnjaki Kinološke zveze Slovenije izdelal statut KD Kamnik, ki vsebuje temeljne določbe, namen in dejavnosti KD, članstvo, organizacijo KD, delovanje v KD, odgovornost, materialna sredstva in njihove vire, prenehanje KD in prehodne ter končne določbe. Statut je dobil vsak član društva. Na ustanovnem zboru so izvolili organe društva in sicer: - Izvršni odbor (predsednik: Milan Maranšek, podpredsednik: Janez Štele), - Nadzorni odbor, strokovni odbor in komisiji za vzrejo, za šolanje psov in disciplinsko komisijo. Milan Maranšek je prikazal plan dela za leto 1982, ki ga je pripravil iniciativni odbor: 1. Delovna akcija na vežbali-šču. 2. Začetek tečaja za šolanje psov: - zbor tečajnikov v soboto, 10. 4. 82 ob 9. uri pred'Veterinarskim zavodom, - teoretični del tečaja, - praktični del tečaja. 3. Nastop šolanih psov iz. Šole milice Podutik v mesecu maju. 4. Izpiti - prvi rok - 3. 7. 82. 5. Srečanje članov na vežbali-šču (piknik 4. 7. 82). 6. Drugi rok izpitov - 14. II. 82. 7. Sodelovanje na področju teritorialne obrambe. 8. Udeležba na meddruštve-nih in mednarodnih tekmovanjih. 9. Udeležba na lavinskem tečaju. . 10. Udeležba na tečaju za reševanje izpod ruševin. 11. Delovna akcija na vežba-lišču po potrebi. 12. Organiziran pohod članov Kinološkega društva na Kostav-sko planino. Zbora se je udeležila tudi Stanka Šinkovec, ki je v imenu Kinološke zveze Slovenije zaželela članom društva veliko uspeha. Člane kinoloških društev povezuje tudi revija Kinolog, ki jih seznanja z zanimivostmi na področju kinologije. KD Kamnik vabi vse ljubitelje psov, da postanejo njegovi aktivni člani, prijavijo se lahko osebno ali pismeno na (začasni) naslov: Krajevna skupnost Kamnik, Cankarjeva 11. KINOLOŠKO DRUŠTVO KAMNIK Izvršni odbor Zimski vzponi V gorah so bili včasih dnevi, kot da zime sploh ni. Stene so bile kopne, sonce je pripekalo, pravi raj za plezalce, ki so se naveličali snega. Marca pa se je vreme spremenilo in gore so spet postale manj obiskane, stene pa ovite v bel pob. Toda v novozapadlem snega so se kmalu pojavile sveže gazi -gore so spet oživele. Januar je bil po plezalnih aktivnostih najbolj bogat mesec. Ka/ 77 vzponov, 11 pristopov in 3 turne smuke so opravili alpinisti in pripravniki. Večina vzponov je I. in II. težavnostne stopnje, omembe vredni pa so naslednji vzponi: Planjava - Pripravniški steber, ocena IV, plezala sta Marjan Kregar in Franc Kemperle; Vežica - smer Kramar - Močnik, ocena V + A 1, plezala sta Marjan Kregar in Bojan Pollak, smer pa je prva zimska ponovitev; Štajerska Rinka - Steber, ocena III, plezala Irena MarkuS s soplezalko Marjano Šah in AO Celje; Brana - Centralna grapa, ocena III, Mladinci - PLANINCI Tudi letos organizira mladinski odsek Planinskega društva Kamnik trdicionalni prvomajski tabor v dolini Kamniške Bele. Tabor bo v času od 30. 4. do 3. 5. 1982. V teh dneh bomo vodili tudi dva izleta - na kamniško sedlo in proti Presedljaju. Zadnji večer (v nedeljo) bomo zakurili kres, kakšno zapeli in priredili kulturno-zabavni program. Pridružite se nam in se prijavite do vključno 28. 4. 1982 na Planinsko društvo Kamnik, Kidričeva 38 (tel. 831-345) ali pa se nam pridružite kar v taboru! Planinski pozdrav! MLADINSKI ODSEK PD KAMNIK plezali Bojan Pollak, Marjan Kregar in Branko Ogančevič; Planjava - Centralna smer, ocena V +, plezala Bojan Pollak in Branko Ognančevič. * Tudi v februarju je bilo opravljeno veliko delo: 50 vzponov, 4 turni smuki in 18 pristopov. Tudi tu je nekaj težjih smeri: SV RAZ v Kalški gori (ocena III, IV) plezala Janez Benkovič s soplezalko Ines Božič iz obalnega AO; Centralni steber v Rzeniku (ocena V, VI) plezala Marjan Kregar in Bojan Pollak; Pripravniška grapa v Planjavi (ocena IV, I) pelzali: Bojan Pollak, Darko BosžiČ in Meta Brnot. Marec je najkrajši mesec zimske sezone, saj velja le do 21. dneva, pa tudi vreme ni bilo preveč primerno za hojo, kaj šele za plezanje po gorah. Zato je številka o aktivnosti v tem mesecu bolj skromna: 3 vzponi, I turni smuk in 3 pristopi. IRENA MARKUŠ Kamniški občan KAMNIŠKI OBČAN, glasilo občinske konference SZDL Kamnik - Kamniški občan je aprila 1981 ob 20-letnici izhajanja prejel srebrni znak OF - Ureja uredniški odbor - glavna in odgovorna urednica Jana Taškar -tehnični urednik Franc Mi-hevc - strokovna sodelavka Vera Mejač - Izhaja dvakrat mesečno - Naslov uredništva: Kamnik, Tomšičeva 2, telefon 831 -311 - tekoči račun pri OK SZDL 50140-678-57039 - Kamniški občan - Rokopisov in fotografij ne vračamo - Tiska CGP Delo v Ljubljani.