PRIMORSKI DNEVNIK ^SuST^pg10*"1 Cena 150 lir Leto XXX. Št. 203 (8909) TRST, sobota, 31. avgusta 197? PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni «Doberdob» v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni «Slovenija» pod Vojskim pri Idriji, do 8. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskam partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi. NEMŠKI KANCLER NA OBISKU V ITALIJI RUMOR !N SCHMIDT RAZPRAVLJATA 0 GOSPODARSKI KRIZI IN 0 EVROPI Minister za delo Bertoldi vztraja, da mora vlada odmrzniti kredite mali in srednji industriji - Novi primeri krčenja delovnega urnika 30. — Zahodnonemški cler Helmut Schmidt je prispel »a]Er.v*h popoldanskih urah na le-lausce Malpensa, pri Milanu, kjer vlaJ6 Ppre.jel italijanski predsednik de Mariano Rumor v spremstvu ^aanjega ministra Mora. Od tod n s® na krovu helikopterja od-P avili v vasico Bellaggio, na je- , JU- Predsednik vlade Rumor Zahodnonemški kancler Schmidt :afU] ^orno’ kjer so se v neki vili n v ,P.rv* Pogovori med nemškimi aalijanskimi državniki. eprav S' javnost od teh pogo-r°v pričakuje predvsem zahod-Oemško podporo v okviru EGS ■Podelitev finančnih kreditov Ita-.*v ai jo tare težka gospodarska ;"2a. sta se Rumor in Schmidt , lPre.j dogovorila, da bosta v svo-Pogovorih obšla vse glavne ev-Pske in svetovne probleme. Zato /Je prvega dela pogovorov, do . erje, udeležil tudi zunanji mi-'lsler Aldo Moro, ki je z večernim al°m odletel v Rim. . ?rvi del pogovorov, ki je pote-‘v dokaj neformalnem in prija-e'jskem vzdušju je — po neurad-o informacijah — zadeval pred-izmenjavo mnenj o krizi na .lznjem vzhodu in Cipru, vprašaja evropske skupnosti in splošne >0sPodarske krize ter vprašanje od-Sov do arabskih dežel. ^adnjo točko dnevnega reda so K1JUčili tudi zato. ker v zahodno-etnških krogih prevladuje mnenje, ..a je med vzroki italijanskega de-.a v plačilni bilanci treba u-.vati dejstvo, da je Italijo v ieri prizadel sklep o po-nafte. Energetska kriza eiiki meri prizadel sklep o po-fazitvi nafte. Energetska kriza 5 torej pustila — po mnenju Nem-Pv — globoke sledove v italijan- gospodarstvu. Zaključek, do aterega prihajajo Nemci (vsaj ta-?. Je razumeti iz uvodnikov, ki jih javljajo vladi naklonjeni dnevni-1 v ZR Nemčiji) pa je, da bi k sanaciji» italijanske plačilne bilan- 6 morale prispevati tudi arabske rzave. J^ed nemškimi dnevniki, ki se u-varjajo z vprašanjem podelitve yropskih kreditov Italiji je tudi General Anzeiger», list. ki ga ne-ateri ocenjujejo kot poluradno gla-‘lo vlade za finančna vprašanja. Jed pogoji za «stabilnost italijan-kega gospodarstva» navaja «Ge-eral Anzeigčr» tudi nujnost spo-azuma med vlado, KPI in sindiati. «Veliko je namreč odvisno od adržanja KPI in sindikatov, ki poginoma zakonito pogojujejo mož-?st svojega sodelovanja z uresni-'tvijo pravične davčne reforme, ar pomeni, da naj plačujejo dav-e tudi bogatejši.» List nadaljuje, da mora biti prav 1 tem «notranjem» vprašanju Ita- lije «skrajna jasnost», če si hoče | dopolnilna blagajna. Italije zagotoviti solidarnost svojih | V tekstilnem sektorju, sporočajo evropskih partnerjev. | sindikalisti zveze tekstilnih delav- Pogovori med Rumorjem in nemškim kanclerjem se bodo nadaljevali tudi drugega dne, a le za poldrugo uro. Zatem se bosta državnika predstavila na tiskovni konferenci 60 časnikarjem. Medtem, ko se Rumor pogovarja z nemškim kolegom, pa je minister za delo Bertoldi še enkrat opozoril na resnost sedanje gospodarske krize in zahteval od vlade, naj spoštuje politični sporazum, ki predvideva, začenši s septembrom, postopno odmrznitev kreditov za srednjo in malo industrijo. Bertoldi je ponovil, da — po njegovem mnenju — oškoduje recesija predvsem avtomobilsko industrijo in gradbeni sektor. Glede avtomobilske industrije, je dejal Bertoldi, mu je upravnik Fiatovih tovarn, Umberto Agnelli, zagotovil, da bodo pri Fiatu sicer skrčili proizvodnjo in zamrznili zaposlovanje novih delavcev, nima pa FIAT za sedaj namena segati po dopolnilni blagajni. Glede odmrznitve kreditov je Bertoldi dejal, da je to sedaj nujno, ker bo le tako mogoče oblažiti krizo v mali in srednji industriji, država pa itak sedaj že razpolaga z določenimi finančnimi sredstvi, ki jih je nabrala z novimi davščinami. Glede novih davkov je Bertoldi ponovil, da mora vlada dokazati svojo politično sposobnost in jih vsiliti tudi tistim bogatejšim slojem, ki so se jih doslej otresali. Glede svojega nedavnega pisma zakladnemu ministru Colombu je Bertoldi dejal, da ni v njem nikakršne polemične vsebine, saj gre zgolj za sklicevanje na politične obveze in sporazuma o levosredinski vladi. Jeseni bo «preverjanje», je nadaljeval Bertoldi, vendar se socialisti ne nameravajo spuščati v abstraktne razprave. Preveriti bo treba samo dejanja in ustvarjeno stanje, tako kot je. In prav s tem v zvezi je minister za delo ponovil svoje trdno prepričanje, da bo v jeseni Italija štela milijon brezposelnih. Pol milijona, je dejal, je že brezposelnih delavcev, drugega pol milijona pa bo brez dvoma štela «armada mladih», ki so jim danes povsod zaprta vrata. V kolikšni meri razpolaga minister za delo s točnimi podatki, dokazujejo tudi vsakodnevne vesti iz zdaj te zdaj druge tovarne. V Mar-zottovih predilnicah bo 1300 delavcev delalo komaj 27 ur na teden, za ostalo pa bo morala skrbeti cev, je že danes 20 tisoč delavcev v dopolnilni blagajni in stanje se še slabša. Kljub temu, zagotavljajo sindikalisti, so tekstilni delavci pripravljeni na zaostritev sindikalne dinamike in jih «gospodarski terorizem» ne bo splaši!. Tajnik zveze gradbenih delavcev Mueciarelli pa je izjavil, da se bo vlada morala že v najkrajšem času pogovoriti s sindikati o novi gospodarski politiki in obrambi ravni zaposlenosti. V nasprotnem primeru, trdi sindikalist, bomo že v septembru priča splošnim sindikalnim nastopom, s katerimi bodo delavci odgovorili na poskus, da se na njihova ramena prevali vsa teža krize. Gradbeni delavci, ki jih je med prvimi prizadel val odpustov, predvsem na Jugu, so že mobilizirani in pripravljeni nastopiti, je zaključil Mueciarelli. ZA NAČRT SO GLASOVALE SKORAJ VSE DELEGACIJE Z odobritvijo popravljenega «načrta OZN» zaključena konferenca o prebivalstvu BUKAREŠTA, 30. — V romunski zaradi razumljivih gospodarskih ko- prestolnici se je po enajstih dneh živahne razprave zaključila svetovna konferenca o vprašanju prebivalstva. 138 delegatov držav članic OZN, osvobodilnih gibanj in specializiranih organizacij je odobrF lo popravljen «delovni načrt OZN», ki — v bistvu — priporoča državam članicam izvajanje take družbene in zdravstvene politike, ki naj iju-dem omogoči svoboden pristop k vprašanju rodnosti oziroma omeje vania demografskega naraščanja. Zaključek konference, ki je v e-na jstih dneh razprave osredotočila svoje zanimanje na pekoče vprašanje neskladja v svetovnem gospo-darstvu, protislovjih med razvitimi visoko industrializiranimi potrošniškimi družbami in demografsko eksplozijo, kij je predvsem posledica in nikakor ne vzrok nerazvitosti, pomeni po mnenju opazovalcev poraz tehnicističnih stališč držav zahodnega sveta, predvsem ZDA in skandinavskih dežel, ki so v načrt OZN vnašale zgolj aspekte zdravstvenega preprečevanja rojstev. Te države v bistvu niso hotele. risti, najti skupnega jezika z državami v razvoju, ki so — skupaj s socialističnimi državami — zastopale stališče, da je osnovno vprašanje demografske politike prav premostitev družbenih in gospodarskih razlik med razvitimi in nerazvitimi, skratka, odprava imperialističnih in neokolonialističnih odnosov med državami. Demografska politika je namreč le eden izmed a-spektov razvojnega načrta, ki hi ga morali uresničiti na svetovni ravni. Konferenca v Bukarešti je torej še enkrat opozorila na kričeče kri vice, ki tarejo dve tretjini svetovnega prebivalstva. Odobreni načrt OZN priporoča ta rej državam članicam predvsem izvajanje take politike, ki naj onjo-goči svobodno izbiro in zavestpo opredeljevanje do družinskega načrtovanja. V ta namen naj zdrav stvene in socialne strukture v posameznih državah nudijo državljanom predvsem potrebno informacijo, nato pa še pomoč pri uresničevanju teh zavestnih izbir. Poskus umora ciprskega voditelja Voditelj ciprske demokratične sredinske' stranke Vasos Lyssarides je bil včeraj laže ranjen v atentatu, v katerem je bil ubit njegov šofer. Neznani atentatorji so streljali proti avtomobilu, v katerem se je peljal Lyssarides, ki je med drugim osebni zdravnik predsednika Makariosa. Policija je mnenja, da so atentat izvedli pripadniki fašistične grške organizacije EOKA - B, ki se bori za priključitev Cipra h Grčiji, Na sliki: Lyssarides (drugi z desne) zapušča bolnišnico, kjer so mu nudili prvo pomoč .iiiiiiiiiiniiiiiiiliiiiiiiiMilililliiiiiniitilinlllfiiiiinitiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiKimmuiiiiimiiiiiHiilliiiiiiiMilioiiimioiiiliiiiiiiiillliiiiiiiiiiiiiniiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiililiiiiiHiiiiiiil nniiiiin....................................................................................... PRIČAKOVAN RAZVOJ CIPRSKE KRIZE Atenska viada sklenila odstraniti vojaške baze ZDA in NATO v Grčiji Rok za evakuacijo še ni bil določen - Američani grozijo s prekinitvijo gospodarske pomoči - Utrjevanje vezi med Grčijo in Evropo ATENE, 30. — Grška vlada je sklenila obnoviti popolno suverenost, tudi z vojaškega stališča, nad celotnim nacionalnim ozemljem. Z drugimi besedami to pomeni odstranitev vojaških baz ZDA in NATO iz Grčije. Premier Karamanlis je že seznanil vse države članice a-tlantskega zavezništva z današnjim sklepom s pismom predsednikom vlad NATO. Ukrep je bil sprejet na izredni seji atenske vlade, ki so se je u-deležili tudi najvišji vojaški predstavniki, ter pomeni logično posledico sklepa o izstopu iz vojaške organizacije NATO. Dvostranski sporazumi z ZDA v okviru atlantskega zavezništva za uporabo in koncesijo vojaških oporišč bodo tako razveljavljeni, čeprav ni grška vlada določila roka, v katerem bodo sporazumi postali neveljavni. V tej zvezi se pričakuje, da bo Karamanlis kmalu sporočil, do kdaj bodo morali Američani evakuirati svoje baze. Grška vlada je utemeljila svoj sklep o «obnovitvi grške suvere- nosti» tudi nad vojaškimi bazami NATO in ZDA z ugotovitvijo, da je zaradi ciprske krize postalo nemogoče sodelovati s Turčijo v okviru skupne vojaške organizacije. Po razveljavitvi dvostranskih sporazumov se ameriško šesto ladjevje ne bo moglo več posluževati pirejskega pristanišča, letalstvo ZDA in NATO pa se bo moraio odreči uporabi vojaškega letališča v A-tenah in letališča v Araxosu na Peloponezu, nedaleč od Patrasa. Poleg tega pa bodo morali zapreti ogromno bazo za vežbanje z izstreljevanjem raket v Sudi na Kreti, vojaško bazo v Mikri blizu Soluna ter vojaški oporišči v Anchia NAMESTNIK TAJNIKA PSI MANCA IN KOMUNIST EUGENIO PEGGIO Bistvo vprašanja odnosa s KPI je vsebina gospodarske politike Sodelovanje v krajevnih upravah za premostitev ločitve med levimi in levosredinskimi koalicijami RIM, 30. — Z vprašanjem odnosa do komunistov v sedanjem političnem položaju se ukvarja namestnik tajnika PSI Manca, ki tudi odgovarja na nekatere kritike iz vrst KD in PRI. V razpravi o odnosih s komunisti smo bili priča grobi napaki in političnemu manevru, trdi Manca. Moti se La Malfa, ki nastopa, kot če bi ne vedel, da ne gre o abstraktni formuli, pač pa za zadevo, ki je tesno povezana s sedanjo gospodarsko krizo in nujnostjo iskanja pravega izhoda. La Malfa bi moral vedeti, nadaljuje Manca, da sta možni v Italiji dve politiki: ali za krizo plačajo delavci ali pa je treba spremeniti osnove gospodarskega mehanizma. V prvem primeru potrebuje vlada podporo na eni. v drugem pa na nasprotni strani. Manever pa je izvedel ^anfani, ki izsiljuje svojo stranko na ni korekten način, ko jo plaši z vprašanjem vstopa komunistov v laao. V resnici je treba vzpostaviti določen odnos z delavskim gibanjem in tudi s stranko, ki ga v največji meri predstavlja, ne pa amo s sindikati. V Italiji so potrebne pogumne izbire, ki terjajo nov odnos s komunisti, je dejal Manca in poudaril, da bi se tveganju sporazuma med vrhovi izognili prav z novimi oblikami sodelovanja v krajevnih upravah: občinah, pokrajinah in deželah. Ne gre, je dejal, samo za vključevanje KPI, pač pa — marsikje — tudi za vključevanje KD v deželah kjer so komunisti že na oblasti. Revija «Panorama» pa v zadnjih številki objavlja razgovor z ravnateljem inštituta CESPE, centra za družbeno in gospodarsko politiko KPI, poslanca in znanega ekonomista Eugenia Peggia. Na vprašanje, kakšno gospodarsko politiko bi izvajali komunisti, če bi sodelovali v vladi, je posl. Peggio odgovoril, da se KPI zavzema za nov gospodarski model v Italiji, a se zaveda, da ga je mogoče uresničiti le postopno. Kar dandanes potrebujemo, je dejal Peggio, so nujni ukrepi, ki naj Italiji zagotovijo učinkovitost vladanja in usmerjanja. Če se hočemo resno spoprijeti z inflacijo, je dejal Peggio, moramo izdelati načrt boja davčnim utajam. V ta namen predlaga Peggio decentralizacijo po občinah (in mestnih četrtih) organizacije davčnega ugotavljanja. V manjših ozemeljskih okrožjih dobro vedo, kdo je bogat in kdo ne, je dejal Peggio. Nadalje je treba zamenjati v Italiji bančno politiko. Banke žive na parazitaren način, ker vlečejo obresti za dolgove krajevnih uprav. Ne predlagamo, je dejal, nacionalizacijo bank, ker so že 80% v javnih rokah, pač pa korenito spremembo denarne politike, začenši pri državni «Banca d’Italia». Peggio je zaključil rekoč, da bi morda bilo res potrebno združiti vsa gospodarska ministrstva v eno, a to ni bistveno. Glavna je politična volja, ki je Rumorjeva vlada nima, kot vse prejšnje. losu in v Tanagri v centralni Grčiji. Ameriške oblasti so bile očitno vnaprej obveščene o namerah gršae vlade, saj so družine okrog 5.000 a-meriških vojakov v Grčiji že pred dnevi prejele navodila, da smejo odpovedati najemninske pogodbe. V ZDA doslej še niso komentirali sklepa grške vlade, pač pa je neki uradni glasnik omenil možnost, da bi ukinili vso ameriško pomoč Grčiji. To možnost je sicer izrecno o-menil že sam Kissinger takoj po 13. avgustu, ko je Grčija izstopila iz vojaške organizacije NATO. Pač pa bodo ZDA po vsej verjetnosti okrepile vojaško pomoč Turčiji: prav danes je turški minister za informacije Birgit sporočil, da so ZDA izročile turški vladi prva dva nadzvočna «phantoma» Istočasno s krhanjem odnosov z atlantskim zavezništvom pa skuša grška vlada vzpostavljati čim tesnejše vezi z Evropo. Prebivalstvo Aten je pripravilo danes izredno topel sprejem nizozemskemu zunanjemu ministru Van der Stoelu, ki je prispel na uradni obisk v Grčijo. Nizozemski minister je prišel pred leti na podoben obisk, vendar ga je takrat polkovniški režim izgnal kot «nezaželeno osebo». Van der Stoel je bil zmeraj zelo odločen nasprotnik grških fašistov ter je bil med pobudniki izgona Grčije iz evropskih organizacij. S svojim današnjim prihodom v Atene pa je potrdil, da bo sedaj vnet zagovornik povratka Grčiie v evropske organizme. Posebno važnost v zbliževanju med Grčijo in Evropo bo imel napovedani obisk zunanjega ministra Ma-vrosa v Parizu in Bonnu. Mavros bo v Parizu 5. in 6. septembra ter se bo ob tej priložnosti sestal tudi s predsednikom republike Giscard d'Estamgom, Zahodno Nemčijo pa bo obiskal 9. in 10. septembra. Senatorji KPI zahtevajo razpravo o Cipru v parlamentu RIM, 30. — Senator Bufalini in drugi komunistični poslanci so zahtevali čimprejšnje sklicanje zunanjepolitične in obrambne komisije senata za razpravo o vprašanjih, ki so povezana v ciprsko krizo. V pismu, ki so ga poslali predsednikoma komisij Scelbi in Garavelliju, baz na grškem ozemlju. Rok, v V Bellaggiu pri Comu so se pričeli pogovori med italijanskim predsednikom vlade Rumorjem in nemškim kanclerjem Schmidtom. Pogovarjata se predvsem o sodelovanju med Evropsko gospodarsko skupnostjo in Italijo za pre mostitev trenutne gospodarske krize. V Rimu |e medtem minister za delo. socialist Bertoldi, še enkrat opozoril na nujnost, da vlada spoštuje politične obveze o odmrzo-vanju kreditov za malo in srednjo industrijo. Gospodarski položaj je resen, je poudaril in ponovil o-ceno. da bo jeseni en milijon brezposelnih. Namestnik tajnika PSI Manca DANES . j je ponovil svoje stališče o odnosu dc komunistov. Dejal je, da ie vprašanje sodelovanja s komunisti odvisno od gospodarske politike, ki jo namerava ubrati vlada: ali naj nosijo težo krize samo delavci ali pa se zamenja gospodarski mehanizem. Vsaka izmed teh izbir predpostavlja drugačna politična zavezništva. Karamanlisova vlada je sklenila razveljaviti dvostranske sporazume z ZDA o uporabi vojaških katerem bodo morali Američani evakuirati svoja oporišča v Grčiji, še ni bil določen. Namestnika državnega pravdni-ka iz Bologne dr. Persico in dr. Nunziata sta včeraj odredila preiskavo na uradu misovskega voditelja odv. Basileja v zvezi s preiskavo o atentatu na brzec «Italicus». Odvetniku, ki je prvi predstavil lažno pričo Sgròja, sta izročila sporočilo o sodnem postopku in ga obtožila, da je podkupil ali prisilil rimskega slugo, da priča o «rdeči sledi». Na ukaz sodnikov je policija zaplenila odv. Basileju potni list in osebno izkaznico. komunistični senatorji poudarjajo nevarnost ciprske krize, tudi zaradi posledic, ki jih ima za celotno sredozemsko področje in ki neposredno zadevajo tudi Italijo. Med te nevarne posledice spada tudi morebitna zahteva po premestitvi tujih vojaških baz na italijansko o-zemlje, kar pa mora vlada preprečiti v okviru aktivne in dosledne akcije za pomiritev, varnost in za zmanjšanje vojaških sil na Sredozemlju in v Evropi. Predstavniki KPI poudarjajo, da je nujno, da je parlament obveščen o tako važnih vprašanjih, zaradi česar zahtevajo sklicanje senatnih komisij, katerima naj bi poročala zunanji in obrambni minister. Senatorji zahtevajo tudi, naj bi bila skupna seja obeh komisij čimprej in vsekakor pred napovedanim obiskom predsednika republike Leoneja in zunanjega ministra Mora v ZDA. NESOGLASJA V OZN GLEDE OBLIKE POGAJANJ MED GRKI IN TURKI Beljena mnenja v VS o krizi na Cipru Odobrili so resolucijo, ki ne omenja ključnih vpra. sanj krize - Glavni poudarek na problemu beguncev NEW YORK, 30. - 24-urna odložitev zasedanja Varnostnega sveta OZN ni omogočila sporazuma med članicami tega organa o resoluciji, ki bi obravnavala ključna vprašanja ciprske krize. Po intenzivnih posvetovanjih so morali u-gotoviti, da obstajata v varnostnem svetu dve neuskladljivi stališči. Nekatere države (ZDA, Velika Britanija, Turčija in vse članice atlantskega zavezništva) vztrajajo, da je treba nadaljevati ženevska pogajanja za rešitev krize, druge države, med njimi tudi Grčija in Ciper, pa menijo, da je konferenca v Ženevi doživela totalen polom in da je zato treba začeti razgovore na drugačni ravni. Te države se zavzemajo za uresničitev sovjetskega predloga, po katerem naj bi organizirali novo mednarodno konferenco z udeležbo vseh članic varnostnega sveta. iiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii Krvav atentat v Tokiu Ker teh dveh stališč ni bilo mo-gbče uskladiti, je varnostni svet po več kot dveurni razpravi soglasno odobril resolucijo, ki so jo predložile Velika Britanija, Francija in Avstrija in ki se sploh ne spušča v osnovne probleme krize. Resolucija se omejuje na to, da izraža željo po vzpostavitvi tesnejših posvetovanj med voditelji grške in turške skupnosti na Cipru ter se ukvarja predvsem z vprašanjem beguncev, o katerem naj generalni tajnik Waldheim pripravi v najkrajšem času izčrpno poročilo. Pač pa resolucija niti ne omenja ženevskih pogajanj, niti ne sovjetskega predloga o mednarodni konferenci. Včeraj je pred palačo Mitsubiši v središču japonske prestolnice eksplodiral peklenski stroj, ki je ubil sedem ljudi in jih ranil 130. Nekaj sekund pred eksplozijo je neznanec telefonsko obvestil telefonistke podjetja Mitsubiši o atentatu, a bilo je prepozno. Poročilo objavljamo na osmi strani Sindikalna zaoslrifev v zvezi / dnevnikom «La gazzetta del popolo» TURIN, 30. — Založništvo dnevnika «La gazzetta del popolo», glede katerega potekajo na ministrstvu za delo pogajanja med sindikati časnikarjev, tiskarjev in javno družbo EGÀM o prenosu lastnine in oblikovanju odprtega, demokratičnega in naprednega lista, je razposlalo 371 sporočil o odpustu uslužbencem tu-rinskega dnevnika. Osebje, ki je že pred časom zasedlo prostore lista in mu, kljub sklepu sedanjega lastnika, založnika Caprottija, za katerim pa baje stoji mogočnejši Fanfanijev prijatelj Cefis, omogočilo izhajanje, je pisma s sporočilom o odpustu zavrnilo. Sindikati tiskarjev CGIL - CISL -UIL, združenje časnikarjev in druge demokratične sile so takoj komentirale dogodek kot nov poskus ustrahovanja, kar pa dejansko dokazuje, kako se določeni krogi boje neodvisnega in zares demokratičnega tiska. Medtem pa so vsedržavno združenje časnikarjev in sindikati tiskarjev, ki se v Rimu pogajajo s posredovanjem ministra za delo Ber-toldija, sporočili pogoje, ki jih postavljajo družbi, ki naj bi prevzela lastništvo dnevnika: ustanovitev «odbora za informacije», v katerem naj sodelujejo demokratične sile dežel Piemonta in Doline Aosta, ki naj jamči objektivnost, demokratičnost in družbeno občutljivost informacijske smeri novega dnevnika: novi lastnik (družba EGAM), naj zagotovi sedanjim uslužbencem delovno mesto, kakor tudi, da bo list redno in brez prekinitev izhajal. Minister Bertoldi se je obvezal, da bo te predloge predložil ministru za javne soudeležbe in predsedstvu ministrskega sveta. Prihodnji sestanek bo 3. septembra. Medtem bo «Gazzetta del popolo» redno izhajala, kot doslej. BRUSELJ, 30. — Danes se je v Bruslju sestala izvršna komisija EGS. To je bil prvi sestanek po poletnih počitnicah ter je bil po večini posvečen pripravam zasedanja ministrov za poljedelstvo držav članic skupnosti, ki se bo začelo 3. septembra. 31. avgusta 1974 RAZGOVOR S POSLANCEM ŠKERKOM O SPREMEMBAH REGULACIJSKEGA NAČRTA Ohraniti je treba sedanjo podobo vse de vinsko -mbrežinske občine Predvsem se je treba posvetovati s prizadetimi prebivalci Zagotoviti je treba razvoj vasi - Nekatere pripombe Poslanca Albina Škerka smo za-1 navedenih razlogov in tudi zaradi prosili, naj nam oriše stališče KPI o predlogih za popravke regulacijskega načrta devinsko - nabrežinske občine, saj se kot domačin živo zanima za to važno vprašanje in je tudi sodeloval v komisiji, ki je pripravljala osnutek načrta. Poslanec Škerk je mnenja, da pri postopku predstavlja osnovno pomanjkljivost nezaupanje v ljudi, zaradi česar tudi odbor ni organiziral o tako važnem vprašanju posvetovanj s prebivalci vasi. Devinsko - nabrežinski komunisti so že priredili posvetovanji s svojimi člani v dveh vaseh, prihodnji teden pa se bodo sestali še v drugih. V tem primeru namreč ne gre za običajen sklep, temveč za odločitev, ki bo občutno vplivala na razvoj občine v prihodnjih letih. Večina pa si prevzema preveliko odgovornost brez sodelovanja ljudi in zaradi tega tudi komunisti predlagajo, da se glasovanje v občinskem svetu odloži, tako da se bo mogoče prej posvetovati z občani. Kolikor bi večina ta predlog zavrnila, bodo posvetovanja in sestanke o regulacijskem načrtu organizirali komunisti sami. Seveda se pri tem svetovalska skupina KPI tudi zaveda, da je nujno treba čimprej odobriti regulacijski načrt in meni, da je treba posvetovanja izpeljati takoj, tako da se ne bi po nepotrebnem izgubljajo časa in meni tudi, da je zato potrebno relativno malo časa, tako da bi lahko občinski svet že v jeseni načrt odobril. Glede regulacijskega načrta, oziroma predlogov o popravkih, pa imajo komunisti mnogo pridržkov. Predvsem so mnenja, da je 30 tisoč prebivalcev, kolikor jih razvojno predvideva načrt, za devinsko - nabre-žinsko občino mnogo preveč. Občino je treba ohraniti, treba je omejiti dotok prebivalstva, zato da se ohrani sedanjo podobo Krasa in narodnostno razmerje. Govori se, da so Kras pljuča za Trst in to njegovo funkcijo ie treba ohraniti iz vseh vidikov. Zaradi tega je treba tudi ohraniti razna področja in zmanjšati dbseg zazidalnih površin. Zelo resno in zelo važno pa je vprašanje kraških vasi in njih normalnega razvoja. Treba je naiti drugačne rešitve, kot jih predvideva načrt in treba je omogočiti vaščanom — domačinom, da si v svoji vasi sezidajo, preuredijo ali povečajo svoj dom. Kot zgled bi lahko vzeli rešitev, ki so jo našli v dolinski občini in ki se je v praksi izkazala za dobro. Predlog določa posebne površine izven vasi, katere pa bi lahko (v praksi prav gotovo) pokupili tuici, tako da bi se poleg že obstoječih ustvarila nova naselja, ki jih seveda ne bi več sestavljali domačini temveč tujci druge narodnosti z vsemi posledicami narodnostnega značaja. Žal se pri obravnavi za**'*» vasi obravnava samo zgornjo okolico in se na primer ne omenja Devina in Vižovelj ter se tako na tiho ti leni kraški vasi predajata v objem gradbene špekulacije. Poslanec škerk je nadaljeval, da je bila devinsko - nabrežinska občina v vseh povojnih letih predmet velikega gradbenega napada in da so do deset let od tega v njej gradili velika begunska naselja. Nato pa je prišlo do novih oblik, ko zasebna pobuda gradi velike palače -kondominije, kar je v praksi za spremembo razmerja prebivalstva celo hujše, kot je bilo prvo naseljevanje. Trst je že dvajset let nespremenjen in se število prebivalstva ni povečalo, v devinsko - nabrežinski občini pa se je podvojilo. Prav to je treba zavreti zaradi že težav, ki jih nujno povzroča za ob činsko upravo, oziroma za reševanje vseh komunalnih in drugih stvari. Regulacijski načrt je glede turistične dejavnosti pretiran in predvideva izredno velike možnosti razvoja, ki jih v resnici ni, še zlasti če se bo Trst še nadalje pretvarjal v petrolejsko pristanišče z umazanim morjem v celotnem Tržaškem zalivu. Nedavno je občinski svet odobril sklep o «lotizaciji» dela Sesljanskega zaliva, kjer namerava graditi družba «Visintin» velikanski kompleks. Svetovalska skupina KPI je bila proti, ker se na tak način odloča o stvareh, za katere bi moral biti najprej odobren regulacijski načrt. Predvsem pa predvideva ta načrt gradnjo 300-400 turističnih stanovanj, ki se kaj lahko pretvorijo v navadna stanovanja z vsemi posledicami. Predlog regulacijskega načrta predvideva razširitev turističnega zazidalnega področja tudi na sedanji kamping, čemur se upira župan Legiša, s katerim se glede tega vprašanja strinjajo tudi komunisti ki so mnenja, da je treba ohraniti obstoječe zeleno področje. Zelo važno je tudi, da bodo domačini lahko imeli še vedno dostop do morja in da bo občina na ustrezen način soudeležena pri onih predelih, ki bodo preurejeni v kopališča. Ni namreč prav, da se celotno obalo preda zasebnikom in je logično, da mora biti občina udeležena. Trgovinska zbornica in mednarodni sejmi Odbor tržaške trgovinske zbornice je na svoji zadnji seji, ki je bila 29. avgusta, obravnaval predvsem razna vprašanja, ki so povezana s trgovsko dejavnostjo Trsta. Govor je bil tudi o sodelovanju na velesejmih na Dunaju, v Zagrebu in Gradcu. Tržaška zbornica je namreč po nalogu odbomištva za industrijo in trgovino deželne u-prave uredila ustrezne paviljone na Dunaju in Gradcu s prikazom tradicionalne vloge tržaškega pristanišča za avstrijski promet, v Zagrebu pa s prikazom važnosti tržaške mehanske in jeklarske industrije. Govorili so tudi o celovškem sejmu, ki se je pred kratkim zaključil. Med petnajstim zasedanjem o pro metu v Evropski skupnosti je pred sednik zbornice Caidassi imel prisrčne stike s francoskimi, nemškimi in belgijskimi poročevalci, s katerimi se je razgovarjal o prometu skupnosti skozi tržaško pristanišče. Odbor je nato proučil možnost ustanovitve deželne agencije za razne državne in podobne dobave, kar bi bilo še zlasti važno v sedanjem težavnem gospodarskem razdobju. Agencija naj bi bila pristojna za področje vseh štirih pokrajin PO ŠTIRINAJSTIH DNEH NA UNIVERZI Danes zaključek 15. tečaja o organizaciji prevozov v EGS Letos je nastopilo okrog 30 predavateljev - Včeraj razprava o lukah in pravnih zadevah Na tržaški univerzi se bo danes zaključil 15. mednarodni tečaj o organizaciji prevozov v Evropski gospodarski skupnosti. Na govornišketn odru si je letos sledilo okrog trideset predavateljev, njihovim izvajanjem pa je sledilo dvakrat toliko poslušalcev iz vse Evrope in iz nekaterih izvenevropskih dežel. Včeraj sta bili dve predavanji. Prvi je nastopil glavni ravnatelj za obmorska pristanišča in notranje vodne poti pri francoskem ministrstvu za industrijsko opremo prof. J. P. Chapon. Govornik je prikazal nekatera vprašanja v zvezi z uresničevanjem novih naprav v obmorskih in rečnih pristaniščih ter orisal razvojne načrte nekaterih luk na območju Švice, Nemčije in Francije. Prof. Chapon se je zavzel za tesnejše sodelovanje med posameznimi državami na področju prometa, pri tem pa je naglasil, da bi se morali vodilni organi pri Evropski gospodarski skupnosti ukvarjati v večji meri s praktičnimi vprašanji, kakor pa s' teorijo, kakor se dogaja danes. Glede finančnih problemov, ki so povezani z hlbdérhizacljd tn delovanjem luk pa je predavatelj naglasil, da morajo pristaniške u-prave izdajati največ finančnih sred-štev za redno vzdrževanje luških naprav. Ker pa služijo pristanišča praktično vsem potrošnikom v notranjosti posameznih držav, bi morale pristojne oblasti skrbeti za to, da bi vsi tudi prispevali za vzdrževanje luških naprav. Pri načrtovanju novih pristaniških struktur — je nadaljeval govornik — naj bi povsod sodelovale upravne in politične oblasti, uresničevanje sprejetih sklepov pa naj bi prepustili skrbi zasebnikov. Na koncu se je prof. Chapon zavzel za to, da bi v združeni Evropi prevladala res zdrava konkurenca v gospodarstvu, še posebno pa je taka konkurenca potrebna na področju prometa. Nato je spregovoril belgijski stro kovnjak prof. J. Putzseys, ki je o-bravnaval predvsem pravna vprašanja. Najprej je govornik razčlenil namene, ustroj in sredstva za uresničevanje rimske pogodbe (EGS je nastala na podlagi posebne pogodbe, ki je bila podpisana leta i»57 v Rimu) ter se zadržal dalj časa ob členih 61 in 74. ki se ukvarjata ................................................................ PO SODELOVANJU MED TRŽAŠKO IN KOPRSKO POLICIJO z vprašanji mednarodnega prometa v deveterici. Od nastanka EGS do danes se je marsikaj spremenilo — je naglasil predavatelj — in tudi za področje prevozov so vodilni organi po podpisu pogodbe dodali nekaj novih pravil. Zadnja skupna norma glede urejevanja prevozov je bila izdana 24. oktobra 1973 in uvaja vrsto izboljšav, o katerih se zdaj razpravlja v okviru evropske komisije, zadnjo besedo glede uvedbe novih norm v skupno zakonodajo evropske skupnosti pa bodo imeli pristojni zakonodajni organi. DOBAVE ZEMELJSKEGA PLINA Kaj se skriva za izjavami mestnega podjetja Acegat? Najbrž pritisk za dosego višjih cen Poročilo, ki ga je pred dnevi iz-, Nunzio Filogamo je predstavil dalo ravnateljstvo občinskega pod- svojo prireditev cAlbum spominov», jetja Acegat v zvezi z omejitvami [ na kateri so nastopili znani pevci ..........iz preteklosti Rim Salviati s svojo kitaro. Vittoria Mongardi, Fio San-don’s in Raul Pisani. Ti pevci so pripravili zelo obsežen repertoar najpopularnejših pesmi iz preteklosti, pesmi, ki se jih posebno starejši še dobro spominjajo. Namen večera je bil, da bi v publiki, ki je bila včeraj manj številna kot običajno, vzbudili spomine na nepozabne trenutke, ki so po navadi vedno povezani s kako pesmijo. V tem so popolnoma uspeli, saj so se gledalci večkrat spogledali med seboj in si kaj zašepetali. Najbrž: «Se spominjaš?...» Čilski predstavnik na festivalu Unità V Ljudskem vrtu na Pončani se je včeraj popoldne začel festival Unità, posvečen 50-letnici izhajanja komunističnega dnevnika. O-srednji točki včerajšnjega sporeda sta bili predstavitev treh novih knjižnih del ter večer intemacio-halističhe‘sbHdhrnosti, na katerem je številni zbrani množici spregovoril bivši minister Allendejeve vlade ter član centralnega komiteja KP Čila Jorge Munos. Nova knjižna dela avtorjev Spadara, Steffeja in Sale (to so dela «Delavsko gibanje v Trstu», «Giordano Prato-longo» in «Antifašisti naše dežele v Španiji») so predstavili prof. Mon-falcon ter avtorja prof. Sala in dr. Steffè. Po govoru čilskega predstavnika, ki je orisal tragedijo svojega naroda ter pozval na okrepitev solidarnosti s čilskim ljudstvom ter splošen boj proti fašizmu, je nastopil čilski glasbeni ansambel Inti Illimani z vrsto ljudskih in političnih čilskih pesmi. Na festivalu, ki bo trajal do ponedeljka, je na sporedu velik srečelov z bogatimi nagradami, obenem pa so občinstvu na ogled številne razstave o črnih mrežah in atentatih, o zgodovini komunističnega dnevnika in stranke same ter o bojih drugih narodov za svobodo in neodvisnost. Danes ob 18.30 bo na sporedu o-krogla miza na temo: «Delavski boji in gospodarski razvoj v Furlaniji - Julijski krajini», zvečer pa bo nastopila z revolucionarnimi pesmimi Adriana Martino. Valorizacija rimskega anfiteatra nočna osvetlitev raznih mestnih spomenikov, obnovitev kanala ob Pon-terošu in še druge pobude. Dr. Stelio Rosolini je Tržačan. Na tržaški univerzi je promoviral iz političnih ved, sicer pa se je posvetil časnikarstvu. Sprva je bil v uredništvu dnevnika «Giornale di Trieste», nato je vodil tržaško dopisništvo agencije ANSA, leta 1958 je prevzel vodstvo tiskovnega urada in stike z javnostjo pri «Tržaškem Lloydu», v zadnjem času pa je v vodstvu družbe in odgovarja za splošne dejavnosti. Opravljal je tudi razne upravne funkcije v časnikarskem združenju, pri Avtonomni leto-viščarski in turistični ustanovi, v letih 1964-65 je bil predsednik «Teatro Stabile», je pa tudi upravni svetnik tržaške univerze. Na predvčerajšnji seji upravnega sveta ustanove se je predsednik prof. Cumbat dr. Quittanu zahvalil za. njegov ,delež pri razvoju ustanove, njegovemu nasledniku pa zaželel plodno delo. Za zapahi razpečevalec ponarejenih bankovcev Ponarejeni denar je razpečaval v Kopru - Are- tirali so ga karabinjerji v Colognu Monzese Sodelovanje med koprsko in italijansko policijo je pred dnevi privedlo do odkritja razpečevalne mreže ter do aretacije domnevnega razpečevalca ponarejenih bankov cev. Dolgo in potrpežljivo raziskovalno delo policije se je začelo že v preteklem aprilu, ko so agenti ljudske milice v Kopru odkrili v prometu vrsto ponarejenih bankovcev po 10.000 lir. Med preiskavo so ugotovili, da je bil v to protizakonito dejavnost zapleten neki italijanski državljan, o katerem pa so bolj malo vedeli. Zato so se p<>; vézàli s tržaško policijo, ki je tudi uvedla preiskavo. Po številnih zasliševanjih in preverjanjih je prišlo na dan ime domnevnega razpečevalca. Iz števil nih pričevanj, po katerih naj bi razpečevalec ponarejenega denarja bival nekaj časa tudi v našem mestu, preden je začel s svojo dejavnostjo v Kopru, je bilo mogoče u-gotoviti, da gre za 45-letnega Giuseppa Al aia, rojenega v Rivarolo Mantovano, a stanujočega v Mila nu. Njegovo ime italijanski policiji namreč ni bilo neznano. Zadevo je policija nato izročila sodnim oblastem in dr. Serbo, ki je ta primer proučil, je med drugim ugotovil tudi to, da je Alai dalj časa živel v Trstu preden je prekoračil mejo. Preiskovalni sodnik je na podlagi vseh izsledkov pohcije izdal zaporni nalog, ki je Giuseppe Alai bil kmalu tudi izveden. V soboto, 10. avgusta so karabinjerji izsledili Al aia v Colognu Monzese in ga aretirali. Preiskava pa se kljub temu še m povsem zaključila. Tržaška policija namreč raziskuje, če je Alai razpečaval ponarejene desettisočake tudi v našem mestu, kajti v prvih mesecih letošnjega leta je tudi v Trstu krožilo nekaj takšnih oan kovcev. Novi upravni direktor univene Z odlokom ministra za javno vzgo ,o z dne 8. avgusta t.l. je bil za upravnega direktorja tržaške univerze imenovan dr. Mariano Micia. Novi direktor je že nastopil službo in navezal stike z upravnim osebjem univerze. Dr. Miola je prišel iz Padove, kjer je bil med drugim načelnik urada za osebje in nazadnje upravni pod direktor in načelnik kabineta rek torja padovanske univerze prof. Luciana Merigliana. Dr. Stelio Rosolini novi direktor Avtonomne letovišcarske ustanove Dr. Renato Quittan Je odstopil lastno željo dobave zemeljskega plina (metana) za ogrevanje stanovanj in poslovnih lokalov v nekaterih mestnih četrtih, kaže, da se oddelek podjetja, ki se ukvarja z razpečevanjem plina, nahaja v precejšnji stiski. Ko so v letih 1970 in Ì971 raztegnili tudi na naše področje razpečevalno mrežo za metan, so strokovnjaki pri Acega-tu prav gotovo pripravili srednje in dolgoročne načrte za kapilarno raztegnitev omrežja na vse potrošnike. Zdaj se zdi kar čudno, da po treh letih podjetje ni v stanju, da bi zagotovilo redno dobavo goriva nekaterim mestnim predelom. V tej zvezi se človek sprašuje tudi, ali so se načrti, ki so jih prav gotovo pripravili okrog leta 1970 dejansko izvajali ali ne. Ali pa se je Acegat med tem časom lotil uresničevanja drugih načrtov, ki nimajo nobene zveze z metanizacijo mesta, in tako potrošil finančna sredstva, ki so bila namenjena raztegnitvi plinskega omrežja? Ali pa gre za manever v zvezi z zahtevo mestnega podjetja, da bi občinski svet pristal na znatno povišanje dobavnih cen za zemeljski plin? Nobeno dobavno podjetje v Italiji ni v zadnjem času postavilo takšnih zahtev kakor prav Acegat. Mali potrošniki naj bi namreč po Acegato-vih zahtevah plačevali kubični meter zemeljskega plina po 90 lir (danes stane kubični meter goriva trideset lir). Pri Acegatu trdijo, da je treba prilagoditi ceno zemeljskega plina za male potrošnike dejanski toplotni zmogljivosti metana, kakor se dogaja na področju gorilnega plina. V Italiji se prav v tem času vodijo pogajanja za poenotenje dobavnih tarif za zemeljski plin po vsem državnem ozemlju. Zaradi tega bi bilo prav neumestno, da bi Acegat v tem trenutku uvedel tako podražitev metana in ponovno krepko obremenil zlasti revnejše sloje tukajšnjega prebivalstva. Uspel večer pevcev iz preteklosti Sinoči je bil na Gradu sv. Justa zadnji večer letošnjega tržaškega poletja, ki je vsakokrat privabilo veliko ljudi. Za to priložnost je organizator vseh predstav, avtonomna letoviščarska in turistična ustanova iz Trsta, pripravil nekaj posebnega. Zažgali so grad! Bil je zelo sugestiven prizor, ki mu je veter dal še poseben čar. Kolrt$p .bakle, ki so dale vtis požara, zgorele, se Gledališča SAG Slovensko amatersko gledališče v Trstu bo pričelo novo, četrto sezono, v četrtek, 5. septembra s tradicionalnim tovariškim pomenkom o nalogah, ki čakajo gledališče v novi sezoni. Ob tej priložnosti se bodo pogovorili o delovnem načrtu za tekočo sezono ter predstavili letošnji repertoarni načrt. Uprava gledališča vabi vse člane igralskega in tehničnega ansambla, zunanje sodelavce kakor tudi vse, ki bi želeli sodelovati z gledališčem, na omenjeni sestanek, ki bo v četrtek, 5. septembra 1974, ob 20.30 v prostorih PD «Ivan Cankar», Ulica Montecchi 6. Uprava gledališča nadalje obvešča, da je od avgusta dalje gledališka pisarna v Ul. Ceppa 9, tel. 31-119. Šolske vesti V kratkem v Trstu snemanje novega filma Trst je v zadnjih časih zelo zamikal filmske ustvarjalce. Trst je mesto tisočerih aspektov, je o njem dejal italijanski režiser Sandro Boi-chi, ki je v teh krajih pred nedavnim snemal za televizijo Tolstojevo «Ano Karenino». Veliko je v njem značilni!) kotičkov, ki po potrebi odgovarjajo zdaj predelom carske Moskve ali Petrograda, zdaj new-yorškemu pristanišču na začetku stoletja, kot je bilo za film Franka Coppole «E padrino». Podobnega mnenja je tudi mladi režiser Mario Garriba, ki se je odločil, da bo posnel svoj film «Ma Tamor mio non muore» v na šem mestu. «Trst je popolnoma različen od ostalih mest», je te dni izjavil, «občutek imaš, kot da je deset mest v enem in je zato najbolj primerno za moj film, za katerega nočem, da bi bil preveč vezan na tipičen ambient». Režiser je tokrat pri svoji drugi filmski izkušnji. Njegov prvi film, «In punto di morte», ki ga je posnel leta 1971, je zmagal na festivalu v Locarnu in ga je kritika v splošnem ugodno ocenila. Film, ki ga bo posnel v Trstu, bo tragikomična zgod ba mladega vase zaprtega tiskarni-škega korektorja, ki se iz ljubezni do nekega dekleta vživi v različne vloge, da bi jo osvojil, kar pa mu spodleti. V glavni vlogi bo nastopil režiserjev brat Fabio, glavna ženska vloga pa še ni določena. Za manjše vloge Garriba v teh dneh vneto išče igralce v našem mestu. V ta namen je obiskal tudi Slovensko stalno gledališče. Kdor bi se rad poskusil v igralski umetnosti, se lahko zglasi danes od 10. do 12. ure ter od 15. do 17. ure v gledališču Rossetti. Ravnateljstvo državnega znanstvenega liceja «France Prešeren» v Trstu, Ul. Guardieila 13/1, sporoča, da pričnejo popravni izpiti dne 5. septembra. Razpored pismenih in ustnih izpitov je na oglasni deski na znan stvenem liceju. Ravnateljstvo Slovenskega dijaškega doma «Srečko Kosovel» v Trstu, Ulica Ginnastica 72 ali Campo S. Luigi 11. tel. 793-167 (avtobus št. 25 m 26, prva postaja nad polikli niko INAM) sporoča, da sprejema prošnje za vpis v Dom za šolsko leto 1974-75 vsak delovni dan od 9. do 13. ure in od 16. do 18. ure. dom se lahko vpišejo dijaki iz vseh vrst in stopenj slovenskih šol in dijaki slovenske narodnosti, ki obiskujejo italijanske strokovne šole. jih v slovenskem jeziku ni. Vpisovanje traja do 14. septembra, oziroma do zasedbe prostih mest. Ravnateljstvo državnega trgovskega tehničnega zavoda «Žiga Zois», Trst, Vrdelska cesta 13/2, sporoča, da se bodo pričeli popravni izpiti četrtek, 5. septembra ob 8.30 s pismenima nalogama iz slovenščine italijanščine. Šola Glasbene matice. Vpisovanje v glasbeno šolo bo od 1- do 14. septembra 1974, od 10. do 12. ure pisarni Glasbene matice. Ul. R. Manna 29 (tel. 418605). Pričetek pouka v ponedeljek, 16. septembra. Ravna teljstvo. Šolski patronat Devin - Nabrežina (Trg sv. Roka 105 — 34011 Nabrežina) obvešča osnovnošolske učitelje, ki nameravajo poučevati na šolah s po-šolskim poukom, da zapade rok vlaganje ustreznih prošenj 30. 9. 1974. Kino Miramarski park — Predstave * či in zvoki»: ob 21. uri in 22.15 «Il sogno imperiale di Mira-mare» (v italijanščini). Avtobus iz Ul. Beccaria ob • uri in 21.15, iz miramarskega par ka ob 22.15 in 23.30 z vmesnimi postajami. Ariston I.N.C. 21.15 «Il portiere « notte». Igrajo D. Bogarde, C. ling in F. Leroi. Barvni film. Prepovedano mladini pod 18. letom. Nazionale 16.00 «Lucrezia giovane». V glavni vlogi Simonetta Stefanelli. Prepovedano mladini pod 18- letom-Excelsior 18.30—20.30—22.30 «Con ra to marsigliese». Michael Calne, thony Quinn in James Mason. licijski barvni film. Prepovedano dini pod 14. letom. . Grattacielo 16.30 «Simona». Bary film z Lauro Antonelli. Prepovedano mladini pod 18. letom. Fenice 16.00 «Mesilo in un esercii» di 5 uomini». V glavni vlogi Spencer. Barvni film. Eden 16.30 «La preda». Zeuch Ara-ya, Renzo Montagnani in »ran Gaspardi. Barvni film. Prepo dano mladini pod 18. letom. Ritz 15.30 «L’uomo di mezzanotte^ Igrata Buri Lancaster in Sus Clark. Barvni film. Aurora 16.30 «Squadra volante», rsar» ni film. Prepovedano mladini P00 14. letom. , Capitol 16.30 «Il braccio violento della legge». Barvni film. Cristallo 16.30 «Qui Montecarlo, f-tenti a quei due», barvni film-ny Curtis in Roger Moore. Barvw t_____ _ jè začela pfeésttwà. ........................munii...................... TRŽAČAN NAIVNA ŽRTEV PREMETENEGA SLEPARJA V zameno za 93 milijonov dinarjev dobil paket starih revij in stripov Po prvi «pošteni» zamenjavi 18 milijonov lir za 40 milijonov dinarjev, je pri drugi «kupčiji» nasedel ■ Sleparja so že aretirali v Faenzi Dosedanji ravnatelj Avtonomne le-toviščarske in turistične ustanove \ Trstu dr. Renato Quittan je včera, na lastno željo zapustil svoj položaj. Nadomestil ga bo dr. Stelio Rosolini. Zamenjavo je odobril pravni svet ustanove, uradno pa bila sporočena deželnemu odborniku za turizem odv. Devetagu. Dr. Quittan je v 20 letih svoje dejavnosti v vodstvu ustanove pokazal velike organizacijske in spod-budniške odlike. Z njegovim imenom bodo ostali med drugim povezani valorizacija gradu na griču Sv. Justa, realizacija «Luči in zvokov» v Miramarskem parku, mednarodni festival znanstvenofantastičnega filma, večeri umetnih ognjev, Goljufije so v Italiji precej pogosta stvar, saj šteje ta kriminalna specializacija kar čedno število visokokvalificiranih mojstrov, ki so sposobni tudi najbolj spretnih podvigov. Žrtev enega takih podvigov je bil te dni tudi naš someščan, ki se bo gotovo še dolgo spominjal svoje naivnosti in prevarantove drznosti. 7. avgusta je 48-letni Guido Ritossa, ki stanuje v Trstu v Ul. Parenzo 5, srečal pred svojim domom neznanca, ki se mu je predstavil za nekega Lanzonija. Neznanec, ki mu je bilo kakih 45 let, je želel zamenjati nekaj lir v dinarje. Ritossa se ni pustil preveč prositi, še zlasti ne, ker se mu je z zamenjavo kar velike vsote ponujal tudi čeden zaslužek. Domnevni Lanzoni je namrejč izročil Tržačanu 18 milijonov lir, Ritossa pa mu je zanje odštel 40 milijonov starih dinarjev. Do sem vse v redu, vsaj kar zadeva vrednosti ustrezne medsebojne menjave. Toda Lanzoni je že imel pripravljen svoj načrt in prva «poštena» zamenjava mu je služila samo za vabo. Še istega dne se je Lanzoni namreč vrnil, tokrat z večjim avtomobilom, kot se za petič-nika spodobi. Z njim sta bila še neki 20-letnj mladenič in nekoliko mlajše dekle. Tokrat je Lanzoni hotel zamenjati nič manj kot 40 milijonov lir. Ritossa jet bil spet pripravljen za kupčijo in brž je imel pri roki (odkod?) 93 milijonov starih dinarjev ter jih izročil Lan-zoniju. Lanzoni, poštenjak, da rnu ni para, mu je dal v zameno v časopisni papir zavit pakat, v katerem bi moralo biti 40 milijonov lir, nato pa je sedel v avto in jo urno odkuril skupno s svojima mladima spremljevalcema. Ko pa je Ritossa paket odprl, so bile v njem namesto lirskih bankovcev razne revije in stripi. Lahko si predstavljamo Ritossovo presenečenje, ko se je v hipu zavedel, da je na moč naivno nasedel spretnemu goljufu. Nič drugega mu ni preostalo, kot da je stopil do karabinjerje-/ in jim vso zadevo prijavil. Karabinjerji, ki imajo o takih tičih, kot je dozdevni Lanzoni, dobro evidenco, so Ritossi pokazali vrsto fotografij svojih starih «znancev» in brez posebnih težav je na eni lahko spoznal svojega «kupčijskega partnerja», ki pa seveda ni bil noben Lanzoni, temveč 40-letni ribič iz Porta Corsia pri Ravenni — Giordano Bruno Bonazza, ki naj bi bil celo član neke znane tolpe sle- parjev iz Romagne, ki je svoje mreže raztegnila tudi k nam, da bi lovila naivne kaline. Karabinjerji so seveda takoj u-vedli preiskavo in moža kmalu izsledili in aretirali v Faenzi. Preiskave sicer še niso povsem zaključili, ker morajo še ugotoviti, kdo sta bila mlada neznanca, ki sta Bonazzo spremljala pri njegovem podvigu, toda slepar je za rešetkami in razprava, ko bo do nje prišlo, bo prav gotovo odkrila še marsikatero Bonazzovo sleparsko pustolovščino. Nič pa ni še znanega, če je ogoljufani Tržačan dobil svoje dinarje nazaj. V ponedeljek bodo stavkali tri ore Mizarji nadaljujejo boj za novo pogodbo Nadaljuje se stavkovno gibanje uslužbencev lesne industrije in sorodnih podjetij, ki so že stavkali v ponedeljek in nato po osem ur po navodilih tovarniških svetov. Med tem časom pa kaže, da se je nekaj premaknilo med delodajalci, ki so imeli več sestankov, vendar pa za sedaj še ni konkretnih predlogov, da bi se sindikalni spor rešil. Sindikalne organizacije bodo priredile v ponedeljek 2. septembra ob 8.30 skupščino mizarjev na sedežu pri Domju. Na skupščini bodo tudi določili člane delegacije, ki bo odšla k vladnemu generalnemu komisarju in k predstavnikom raznih drugih organov oblasti, da jih seznani z razlogi stavkovnega boja. Da bi še nadalje podprle upravičene zahteve in omogočile udeležbo na skupščini, so sindikalne organizacije proglasile za ponedeljek od 7.30 do 10.30 stavko celotne kategorije. Z zračno puško streljal na vojaka Prizor, kakršnega srečujemo le še v filmih o divjem zapadu, je sinoči osupnil vse, ki so okrog 21.30 stopali po Ulici S. Rocco. Še posebe, pa je presenetil 21-letnega Vita Lo-peza iz okolice Foggie, ki služi vojaški rok pri 151, pehotnem polku V Ul. Rossetti v Trstu. Lopez se je mirno sprehajal s tovarišem, ko je nekje z višine počilo in je v naslednjem trenutku začutil ostro bolečino v desnem kolenu. Nenavaden dogodek je bil takoj vsem jasen: nekdo je z okna bližnjega poslopja ustrelil z zračno puško. V Ul. S. Rocco je zavladal preplah. Eni so poklicali agente javne varnosti, drugi reševalce Rdečega križa, ki so ranjenega vojaka odpeljali v bolnišnico. Kmalu se je vsa zadeva razjasnila. Agenti so stopili v stanovanje v petem nadstropju po slopja št. 3, od koder naj bi prišel strel, ter v njem odkrili 32-letnega Domenica Del Piccola, po rodu iz Palerma. Pri njem so našli zračno puško znamke daysi kalibra 22 daljnogledom ter tri pištole. Za posest tega orožja je imel sicer dovoljenje, ni pa imel pametnega izgovora za svoje nepremišljeno dejanje. Del Piccola so agenti odpeljali na kvesturo ter ga prijavili sodnim oblastem, nato pa izpustili na začasno svobodo. Lopezu so medtem zdravniki izvlekli izstrelek iz kolena ter ga pridržali na zdrav Ijenju. Okreval bo v dveh tednih. Hudo ranjen na domačem stopnišču S hudimi poškodbami so včeraj malo pred 14. uro prepeljali v sploš no bolnišnico 68-letnega Fiorella Gavanina iz Ul. deHTndustria 63 pri Sv. Jakobu. Zdravniki so mu ugotovili hude udarce na glavi ter ga zato sprejeli s strogo pridržano prognozo na nevrokirurškem oddelku. Fiorellov 70-letni brat Oliviero, ki je ponesrečenca pospremil v bolnišnico, je zdravstvenemu o-sebju izjavil, da je svojega brata našel v krvi na prvih stopnicah, ki vodijo v njegovo stanovanje, in da zato ne ve, kaj se mu je pravzaprav pripetilo. Pleskar padel z višine 5 metrov Včeraj se je pri delu ponesrečil 38-letni pleskar Claudio Uresch drevoreda Campi Elisi 20. Ko je za podjetje SAPSA, barval tanker, je padel z ogrodja z višine petih metrov. Rešilec podjetja Aquila ga je nemudoma odpeljal v bolnišnico, kjer so mu ugotovili zlom leve rame, zaradi česar se bo moral zdraviti 40 dni. Izleti SPD Trst priredi 7. in 8. septembra izlet z osebnimi avtomobili na Vršič z vzponom na Jalovec. Prija ve v uradu ZSŠDI — Ul. Geppa 9/11 do srede, 4. septembra. ŠD Polet vabi na ogled kotalkarske revije ki bo danes,, 31. t.m., ter jutri 1. septembra, vedno ob 20.30 na igrišču Prosvetnega doma na Opčinah. O Vi . f .O » VVAA -Rezervactjirsprejema'trgovina--čevljev Malalan, Proseška ul. 18, telefon 212-136. Dober- film. Impero 15.30 «La gang dei man colpisce ancora». Barvni m Filodrammatico 16.30 «Nipoti n}1 diletti». Igrajo Adriana Asti, y ciano Salce, Romolo Valli. Barv ni film. Prepovedano mladini P"" 18. letom. Moderno Zaprto zaradi popravit Ideale 16.30 «Cime tempestose»-ra Timothy Daiton in Hugh o fith. Barvni film. Vittorio Veneto 16.30 «Troppo rischi per un uomo solo». V glavni ri0»1 Giuliano Gemma. Barvni film- r**" povedano mladini pod 14. letom. Abbazia 16.30 «FBI - Operazione g»1' to». Walt Disneyev film s H. Mm in D. Jones. Volta - Milje 17.00 «RosoUno Pate«10 soldato». Nino Manfredi in M" tin Landau. Barvni zabavni film'. Astra 16.30 «Ci risiamo vero denza?». Nastopata Thomas MiliaO in Greg Palmer. Barvni film. Razstave Praznik «ZARJE» v Bazovici Danes, 31. avgusta, ob 20. uri ples z ansamblom Iga Radoviča. Jutri, 1. septembra, ob 17. uri nogometna tekma Debele proti Suhim. Nedeljsko popoldne se bo nadaljevalo s plesom ob zvokih ansambla Iga Radoviča. Kioski dobro založeni s pristno domačo kapljico. Vabljeni! Včeraj-danes Danes, SOBOTA, 31. avgusta RAJKO Sonce vzide ob 6,24 in zatone ob 19.46 — Dolžina dneva 13.22 — Luna vzide ob 18.48 in zatone ob 5.03. Jutri, NEDELJA, 1. septembra MLADEN Vreme včeraj: najvišja temperatura 27,8, najnižja 20, ob 19. uri 25,2 stopinje. zračni tlak 1013,5 mb, rahlo pada, veter 6 km na uro, sever, vlaga 47-odstotna, nebo 3 desetinke po-oblačeno. morje skoraj mimo, temperatura morja 22,5 stopinje. ROJSTVA IN SMRTI Dne 30. avgusta se je v Trstu rodilo 6 otrok, umrlo pa je 9 oseb. UMRLI SO: 63-letna Nerina Prin-civalli vd. Bossi, 62-letna Silvana Mer-zek, 95-letna Angela Diblas, 61-let-ni Cirillo Sibeni, 85-letna Pierina Nider vd. Benedetti, 70-letna Santina Picamus vd. Toffoli, 79-letna Natalia Homen, 71-letni Dante Timeus in 82-letni Vittorio Fragiacomo. Umetnostna galerija «Il Tribbio» otvarja jutri, 1. septembra, 0 11. uri umetnostno sezono 1974-75 osebno razstavo madžarskega 511 karja Arnolda Grossa, ki bo P^150" ten. Gross razstavlja že drugič Tritìi. Razstavljal je že v števili® evropskih in izvenevropskih mestih’ med drugim tudi na bienalah Ljubljam, Luganu, San Paolu v Braziliji, v Novem Delhiju in v KrakO" wu, kjer je dvakrat dosegel PrV0 nagrado. Zaradi velikega zanimanja za gr*' lično in risarsko razstavo v občins dvorani palače Costanzi, so priredi telji sklenili razstavo podaljšati d° 7. septembra. Razstava je že sedma po vrsti, predstavlja pa jo katalog s komentarjem kritika Luigija ^a-neluttija, ki vsebuje tudi 83 d® 73 avtorjev. Zaradi podaljšanja razstave bodo razstavljavci lahko prevzeli svoja dela v dneh 9.. 10. in B-septembra od 10. do 13. ter od do 20. ure. . IMO . - BANCA DI CREDITO DI TRIESTE TRŽAŠKA KREDITNA BANK* TRST - UL. F. FILZI 10 reu.aa-IOI. 38-04!? _ URADNI TEČAJ BANKOVCEV Ameritkl dolar Funt iterling Švicarski frank Francoski frank Nemika marka Avstrijski šiling Dinar: debeli drobni 658.50 1527,75 220,— 136,20 247.50 34,85 39.50 39.50 DNEVNA SLUŽBA LEKARN (od 13. do 16. ure) A. Barbo, Trg Garibaldi 4: Godina, AUTGEA. Ul. Ginnastica 6; Vhiari -Grotti, Ul. Tor S. Piero 2. NOČNA SLUŽBA LEKARN (od 19.30 do 8.30) All'Alabarda, Ul. Istria 7; de Leiten-burg, Trg S. Giovanni 5: Al S. Andrea, Trg Venezia 2. LEKARNE V OKOLICI Boljunec (tel. 228-124), Bazovica (tel. 226-165): Opčine (tel. 211-001); Prosek (tel. 225-141); Božje polje -Zgonik (tel. 225-596): Nabrežina (tel. 200-121): Sesljan (tel. 209-197); Zavije (tel. 213-137); Milje (tel. 271-124). MENJALNICA ■M vseh tujih valut Prispevki Ob 10. obletnici smrti Zore Rupel in v počastitev spomina JosipiP® Škerlj darujeta Bruna in Alojz 10.000 lir za RMV. Ob 10. obletnici smrti Zore Rup®J damje mož Andrej 5.000 lir za RM» in 5.000 lir za Kulturni dom Prosek' Kontovel. Namesto cvetja na grob Marij® Marinčič vd. Vodopivec damje družina Ugo Margon 3.000 lir za Dijaško matico. Mali oglasi ZUNANJETRGOVINSKO PODJETJE IZ TRSTA išče vestnega šoferja za osebni avto. Pogoji: razen italijanščine mora obvladati slovenski ali hrvatski jezik. V poštev pridejo samo antialkoholiki. Pismen® ponudbe z izčrpnim življenjepisom dostaviti na oglasni oddelek Primorskega dnevnika. ITALIJANSKA TOVARNA PLETENIN išče 20 — 30-letno gospodično, lepe zunanjosti, za zunanjetrgovinski u-rad, pripravljena potovati v dežele MEC, s popolnim znanjem nemščine in z dobrim znanjem angleščine (pismeno in ustno). Znanje francoščine in / ali italijanščine bo služilo za preferenco. Življenjepis in novejšo fotografijo poslati na: Casella Postale 1 Vìgnola (Modena). OB PRILIKI «ITALIJANSKEGA DNEVA» Odposlanstvo iz naše dežele na mednarodnem sejmu v Zagrebu poskočile tudi za več kot 100 odst. P k, 13. septembra, bo na Gospodarski zbornici SR Hrvatske sestanek mešane zbornice V četrtek, 12. septembra, bodo v Magrebu odprli vsakoletni med-?50dlV. Jesenski velesejem. V so-Jv?' 14- septembra, bo na sejmu tnrč ^J6»- kl se ga bo udeležilo ^Peslanstvo iz naše «žele. Odposlanstvo bo vodil pred- h italijanskih dnevnikov berem t dni polno vesti o bodoči podražitvi živil, predvsem tistih, ki predstavljajo glavno hrano najširšim slojem prebivalstva. Časopisje poroča o nastopm in protestih sindikatov pri vladi, o zakasnelih ukrepih ministra za industrijo De Mite, o nastopih vladnih in opozicijskih strank. Zdi se, kot da morajo nove povišane cene lijanskih podjetjih pa bo sodelovalo j ^e*e Priti- Frav včeraj je prišla na prireditvi neposredno oziroma j vfs*~ da je minister De Mita blo-prek svojih predstavnikov na jugo- I k'rai zvišanje cene testenin v slovanskem tržišču. Med pri ja vije- P^rajini Perugia, kjer je sedež_ye nimi podjetji naj navedemo Termo meccanico, Barbieri, Bedogni, Ef-febi, Goldoni, FAI, Periini, Banco di Roma, SNIA Viscosa, Finsider, tržaško podjetje TRAD-Trieste, itd. Odposlanstvo iz naše dežele bo dopotovalo v glavno mesto Hrvatske z Dunaja, kjer se bo sestalo z nekaterimi predstavniki avstrijskih poslovnih krogov in kjer bo prisostvovalo odprtju jesenskega velesejma. delavcev. / VČERAJŠNJEGA ZASEDANJA DEŽELNEGA 0D80RA Nove deželne podpore za razvoj m izboljšanje turizma v deželi Med razne javne in zasebne ustanove ter organizacije bo porazdelila 344 milijonov Ur odbor je včeraj nadaljeval CnriLiv- 0 P°d predsedstvom odv. Drerii 'Ja' Na dnevnem redu je bil taira °g °dbornika za turizem Deve-2a P?razdelitvi 344 milijonov lir stični.0 Jsanie turističnih ter alpini-kate,?!.' .speleoloških struktur v ne-ie * la krajih naše dežele. Odbor J ta premog sprejel s tem je de ‘ 26 Deti P V fpm 1^4... tlaka, 6i v tem finančnem letu bolita - P°dpore za razvoj in iz-ro kn Ja t“rizma- Z zadnjo podpo-trion i dezela porazdelila v ta na- men — Huiaeucma v ia na-li)0nn ku,pn° eno milijard0 in 300 mi-br-.Predvidene pa so nove pore tudi v septembru in oktobru. Zasev!Pevke bodo dodelili javnim in Pre„n -m ustanovam za gradnjo ali weurejevanje raznih gostišč ali ho- poi 'Ja nakuP pohištva in drugih nio ealiCm *•teh nbjektih, za grad-tuHaf;- razširitev raznih družbeno-za n1Cnib ali rekreacijskih centrov, amesčanje novih vlečnic in dru-na. “Portno-turističnih naprav ter za rih v? ali gradnjo poslopij, v kate-m.namestili urade pokrajinskih toristicnih ustanov. stični ?adeva ovrednotenje alpini-jb in speleoloških struktur bodo Kar dežef* “PetemosKin struKtur bode njo sredstva namenjena za grad tišč T ureditev alpskih koč in zave-Poti nu Zboljšanje gorskih stez in (jif ' '-'benem bodo poskrbeli za ure-mena H^aterih jam turističnega po-tUdja' Del sredstev bodo uporabili službeZa okrepitev alpske reševalne (ji^ak^zano vsoto bodo porazdelili or„, . javnih ustanov ter zasebnih sni aizaeij. ki se ukvarjajo s turi-iav alPinistično in speleološko de-Die 0Stja: ^Jed prosilci, katerih proš-skn S° bile sPrejete, je tudi devin- vsoto’ mml-'Ska ?MiKan ^ občin’ k- mibjonov lir, bodo dodelili nio "Skl uPravi iz Ampezza za grad-nariakega rotela. Znatne vsote de-«Cak -sta Prejeli tudi organizaciji Giuli 12 Trsta ter «Alpina delle šča c* Za gradnjo gorskega zaveti-«otuparich» v Ovčji vasi. žeinar zad- -a turistični sektor je de-na Dreni °r ,na včerajšnji seji ter ioni ia °g odbornika za finance Covi iLrejel ^odi sklep, da zagoto-tnjij:„ tvo na posojilo v znesku 140 nomLn°,v br, ki ga je sklenila Avto-Kriana3 'etoviščarska ustanova iz Li-Porrio S Posojilnicama iz Vidma in rad, nona za ureditev plaže ter u-je hK4 ostonove. Podobna jamstva krati« i .* odbor zagotovil tudi po-dr0ir.nskl bolnišniški ustanovi iz Coni hTi Z? ,n?kuP poslopja ter civil-Gfaz- b'smei «Beata Vergine delle vih 12 Latisane za gradnjo no-bolnišniških prostorov. Poso- jila znašajo v prvem primeru 250 milijonov lir, v drugem pa 198 milijonov lir. osnovne pojme o jeziku. Za tiste, ki obvladajo angleščino slabo, bodo nekakšno dopolnilo, predvsem kar zadeva govorjeni jezik. Istočasno pa prireja italijansko-ameriško združenje tudi ponavljalne tečaje za dijake nižjih in višjih srednjih šol, da bi pred začetkom novega šolskega leta ponovili angleščino. Tudi tu bo posebni tečaj za tiste, ki bodo šli letos v prvi razred nižje srednje šole in ki si bodo izbrali angleščino za tuj jezik. Podrobne podatke o natečajih daje tajništvo združenja v Ul. Roma 15 od 9. do 12. in od 15. do 18.30 (vse dni razen ob sobotah in nedeljah). ^ ^ iiiiiiiiMiiiiniiiiiiHiimiiiiiiiiiiiiiimiiiiMiiiiiitiiiiiiimiiiiiiumiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiimiimiiiiiitiiiimiu PRED POSTAVITVIJO DOPRSNEGA KIPA V MATERIJI Tečaji angleščine v ital.-amer. združenju V ponedeljek, 2. septembra se bodo začeli na sedežu italijansko-ameriškega združenja v Ul. Roma 15 tečaji angleškega jezika. Obsegali bodo 20 lekcij, trajali pa bodo 5 tednov. Lekcije bodo v večernih urah ob ponedeljkih, torkih, sredah in četrtkih. Tečaji imajo več namenov. Najprej hočejo dati tistim, ki nimajo pojma o angleščini, vsaj KDAJ JE V RESNICI UMRL FRANC SEGULIN-BORO Najbolj verjeten datum njegove muceniške smrti v Rižarni je 22. januar 1945, nikakor pa ne november 1944 Za prve dni prihodnjega meseca septembra je predvidenih več svečanosti v spomin na ogromne žrtve, ki jih je doprineslo v neenakem boju proti nacifašističnemu o-kupatorju naše ljudstvo v Brkinih in po slovenski Istri. Med temi manifestacijami je predvidena tudi postavitev doprsnega kipa pred šolo v Materiji v počastitev spomina na Franca Segulina - Bora, rojenega v sosednih Povžanah, znanega brkinskega borca v narodnoosvobodilnem boju in organizatorja upora tudi v tržaškem mestu samem, kjer ga je doletela mučeniška smrt v zloglasni Rižarni. O Francu Segulinu - Boru je bilo doslej napisanega manj, kakor zasluži njegovo delo in upati je, da bodo ob svečanosti v počastitev njegovega spomina povedali o njem kaj več tisti, ki so z njim sodelovali v narodnoosvobodilnem boju. Naš dnevnik je ob 20-letnici Partizanskega dnevnika objavil njegovo fotografijo in spominski članek dr. Frana Juriševiča, pred nekoliko dnevi pa smo v kratkem članku z napovedjo omenjene svečanosti v Materiji zapisali, da so Franca Segulina - Bora nacisti sežgali v Rižarni novembra 1944. „ TURISTIČNO DRUŠTVO IZOLA PRIREJA s SODELOVANJEM KOMBINATA DELAMARIS IZOLA IN ZAVODA ZA TURIZEM PORTOROŽ RIBIŠKI PRAZNIK DANES, 31. AVGUSTA, IN JUTRI, 1. SEPTEMBRA 1974 SPORED: danes, 31. avgusta ®b 10. uri prihod ribiških ladij v pristanišče, izkrcanje ribi-£®v, nato proslava v kombinatu Delamaris PRIREDITVE NA TRGU JLA: °b 16.00 — koncert godbe na pihala iz Izole pod vodstvom kapelnika Bogomila Babiča °b 18.00 — nastop folklorne skupine iz Portoroža °b 18.30 — uvodni nastop ansambla Ottavio Brajko °b 18.40 — nastop pevskega zbora Prosek - Konfovel pod vodstvom pevovodje Ignacija Ote °t> 19. URE DALJE PROSTA ZABAVA S PLESOM NA PROSTEM IN V GOSTINSKIH LOKALIH DO 2. URE ZJUTRAJ IGRAJO GLASBENI ANSAMBLI: OTTAVIO BRAJKO, INTERVA-U IN DRUGI jUTR|, 1. SEPTEMBRA ^ 18. do 24. ure ples na prostem in v gostinskih lokalih. Igrajo isti ansambli kot danes zvečer OBA DNEVA DOPOLDNE IN POPOLDNE RAZNE ŠPORTNE PRIREDITVEI SREČOLOVI *A PRIGRIZKE, ZLASTI ZA RIBJE SPECIALITETE, JE POSKRB-UENO ATRAKCIJA: VOL NA RAŽNJU Na vse prireditve je vstop prosti VABLJENI! Dr. Frane Tončič nas je opozoril, da je navedeni datum Borove smrti zgrešen in nas je v tej zvezi spomnil na svoj članek «Iz spominov na težke dni», priobčen v našem listu dne 16. maja 1965 ob 20-letnici Primorskega dnevnika, kjer je napisal o Francu Segulinu - Boru (ki ga je osebno spoznal skozi okence na vratih svoje celice v zaporu v Ul. Co-roneo šele januarja 1945) sledeče: «... V oddelku, kjer sem bil zaprt, je bil na vratih moje celice nabit napis «Strogo izoliran», a ker so se hodili ravno pred mojo celico vsako toliko brit ostali jetniki, večinoma Slovenci, sem imel priložnost jih večkrat videti skozi luknjo na vratih in sem, če je bil paznik prijazen, s posamezniki lahko tudi izmenjal po par besed. Tako sem med ostalimi večkrat lahko izmenjal po par besed z mladim Segulinom (Borom), ki je odigral v tedanji ilegali v Trstu pomembno vlogo. Zasačili so ga bili v nekem bunkerju in po krvavem potu v Colottijevi mučilnici je končal v zapore v Ul. Coroneo. Nekega dne mu je uspelo mi poslati zavojček tobaka. Kmalu nato sem slišal, kako se odpirajo in zapirajo razne celice in se na hodniku zbirajo jetniki. Prisluhnil sem in iz razgovora razumel, da zbirajo posamezne jetnike za delo v Nemčiji. Med njimi je bil tudi «Boro», ki je pred odhodom prišel pred vrata moje celice se poslovit — za vedno: namesto v Nemčijo so njega in ostale za delo zbrane jetnike peljali v — Rižarno pod Skednjem ...» Iz gornjega članka — pravi dr. Frane Tončič — izhaja, da Franc Seguito - Boro ni tragično končal svoje življenjske poti novembra 1944, pač pa januarja 1945. Dr. Tončiču se za opozorilo najlepše zahvaljujemo. K temu kar navaja dodajamo, da smo v našem dnevniku v jubilejni številki z dne 16. maja 1965 objavili seznam žrtev v Rižarni. Pod datumom 22. januarja 1945 je navedeno tudi ime I-vana Ribice, za katero je ugotovljeno, da se je pod njim skrival (in i-mel na to ime tudi ponarejeno izkaznico) prav Franc Segulin Boro. S precejšnjo gotovostjo, kolikor je mogoče seved., bilo naše takratne podatke preveriti, lahko torej trdimo, da je Franc Segulin - Boro umrl v Rižarni prav 22. januarja 1945. Ker smo podatek, da naj bi Boro umrl novembra 1944 prejeli od organizatorjev manifestacije v Brkinih, in ker obstaja nevarnost, da bo na doprsnem kipu ali spominski plošči v njegov spomin naveden napačen datum njegove smrti, želimo s tem opozoriti organizatorje svečanosti, da morebitno napako še pravočasno popravijo. likega industrijskega kompleksa Bui-toni, in da bo zahteval, da s^oje nove cene znižajo tudi tisti izdelovalci testenin, ki so od pristojnih prefektov že dobili v zadnjih dneh odobritev za nove. zvišane cene. Da bi izvedeli kako stoje stvari pri nas. smo si ogledali trgovino z jestvinami v središču mesta, ki ima precej prometa in ki jo vodi mlad trgovec, ki je v podobnih trgovinah že od mladih let. saj je pričel delati v trgovini jestvin kot vajenec, menjal je nekaj gospodarjev, danes pa ima svojo trgovino. Njegov sicer ni osamljen primer, saj je bila večina trgovcev’ z jestvinami nekoč v podrejenem položaju v podobnih trgovinah. Ta trgovec nam je na naše vprašanje takoj nudil debel sveženj papirjev, na katerih so bili lepo vidni občinski žigi. To je cenik, ki ga je sestavil lani julija in izročil županstvu v Gorici 17. julija 1973, ko je i pričela veljati nekajmesečna bloka- j da cen po lanskih nepričakovanih zvišanjih. Te cene so lahko trgovci povišali samo s privoljenjem prefekture, ko se je blokada zaključila. Danes so cene v glavnem prp: ste. za nekatere predmete široke potrošnje so še vedno določene maksimalne prodajne cene, za druge pa mora dati privoljenje prefektura kraja, kjer se blago proizvaja. Ogledovali smo si trgovino in ugotavljali. z lanskim cenikom, v rokah, da so se cene nekaterih najnujnejših prehrambnih proizvodov v letu dni divje dvignile; v nekaterih primerih dosega povišek sto odstotkov, to povrh prav za blago, ki je najbolj nujno za prehrano človeka, predvsem v tistih primerih, ko gre za prehrano ljudi z najnižjimi dohodki. Poleg teh poviškov, ki si sledijo ii leto dni, prihaja tudi do nakupovalne psihoze potrošnikov. To velja za testenine, olje, sol, pralne praške, čim se čujejo glasovi o podražitvi, navalijo gospodinje na trgovine in izpraznijo prodajne pulte. V Gorici imamo trenutno k sreči dovolj sladkorja, čeprav onega proste cone, ki bi bil vsaj nekaj cenejši kot v prosti prodaji že od lanskega novembra ne prodajajo. V zadnjih dneh pa so s prodajnih pultov izginile testenine, ker so se pričele širiti časopisne vesti o precejšnji podražitvi tega, v italijanski kuhinji nepogrešljivega proizvoda. Ker smo že pri testeninah in ker so časopisi včeraj poročali, da je minister De Mita blokiral zvišanje cen, moramo reči, da se te zvišane cene v Gorici že prakticirajo na povsem legalen način. Podjetje Barilla, ki ima svojo tovarno v Parmi, je cene svojih proizvodov že zvišalo prve dni avgusta. Nove prodajne cene je odobril prefekt v Parmi z dekretom štev. 509 dne 2. avgusta letos, veljati pa so pričele 20. avgusta. Prizadeti trgovec nam je tudi pokazal fakture za blago, ki ga je dobil te dni in iz teh faktur je jasno razvidno, da mora blago prodajati po cenah, ki jih je določila tovarna in, ki jih je odobril prefekt v Parmi. Kaj bo sedaj napravil minister De Mita? Bo razveljavil tudi dekret prefekta v Parmi? Kaj pa trgovec? Bo moral prodajati blago po ceni, ki je nižje c J tiste, ki jo je sam plačal? Našim bralcem posredujemo v razpredelnici cene nekaterih proizvodov, takšne kot so veljale lani to takšne kot veljajo danes. Bralci si bodo lahko sami ustvarili sliko o poviških, gospodinje pa te poviške itak same dovolj dobro poznajo. , V verigi vesti o poviških (včeraj smo pisali o višjih cenah elektrike to vode) lahko posredujemo e- no vsaj demo veselo vest. Prihodnji teden bodo najbrž pričeli uvažati meso iz Jugoslavije no gori-škem sporazumu. Tako se bo morda cena nekoliko znižala. Neki mesar n-.: je včeraj pove '.al. da bodo morda znižali ceno mesa za sto ali dvesto lir pri kilogramu. Treba pa je vedeti, da se je cena kilogramu mesa zvišala prve dni letošnjega julija od 300 do 400 lir pri kilogramu zaradi zvišanja davka IVA in da je prejšnji teden prišel nov povišek 300 lir za kilogram. Obljubljeno znižanje bo torej le delno krilo prejšnja poviška. V zvezi s cenami je prefektura javila, da so pričeli v vseh trgovinah prodajati pralne praške in milo najenostavnejšega tipa. ki ga morajo trgovci prodajati po enotni, od vlade določeni ceni. Pralni praški se prodajajo v določenih formatih, proizvajati ga morajo vse tovarne, imeti pa imajo enotno belo - modro barvo. Trgovci morajo to blago imeti vedno na zalogi. Policijski agenti so že včeraj u- gotavljali, če so trgovci tej vladni zahtevi zadostili. Prometna nesreča Sovodenjke 26-letni Gilberto Orsi iz štaranca-na je včeraj zjutraj ob 9.30 povzročil pred mostom 9. avgusta prometno nesrečo, pri kateri se je ponesrečila 50-letna Frančiška Petejan iz Sovodenj, Ul. Venezian 4. Pete-janova je vozila po Ul. Aquileia z mopedom naravnost na most, z mostu pa je takrat prišel z avtomobilom fiat 127 z beneško registracijo že omenjeni Orsi. Ker ni upošteval prednosti, ki jo je imela Pete-janova. je z avtom obrnil na levo protu Ul. Lungo Isonzo Argentina. Zadel je v moped pri čemer je Pe-tejanovo vrglo na drugi avtomobil fiat 128, GO 65019, ki ga je šofiral 27-letni Franc Markočič iz Gorice, Ul. Sile 9, ki je čakal, da bi zavil na most. Petejanova je zadobila nekaj poškodb po obrazu in na levem kolenu. Obvezali so jo v goriški bolnišnici in bo ozdravela v desetih dneh. NA TISKOVNI KONFERENCI NA DUNAJU Prikaz letošnjega srečanja «Filozofija v Mittelevropi» Konec meseca bodo odprli ludi razstavo o goriškeni filozofu Carlu Michelstaedterju V vrsto priprav letošnjega mit-televropskega srečanja, ki bo v Gorici od 28. septembra do 1. oktobra letos, je bila na Dunaju, v četrtek zvečer tiskovna konferenca prirediteljev tega srečanja, na kateri so zastopniki gorskega mit-televropskega inštituta prikazali avstrijskim časnikarjem temo letoš njega srečanja. Tema bo «Filozofija v Mittelevropi», istočasno bodo tudi pripravili razstavo o goriškem filozofu Carlu Michelstaedterju, ki bo odprta do 20. oktobra. Na dunajski tiskovni konferenci, ki je bila v sejni dvorani palače Pa.'ity, je govoril goriški župan Pasquale De Simone, ki je prikazal celotno kulturno problematiko našega mesta v svojih prizadevanjih zbližanja z vzhodnimi državam:. Goriški inštitut za mittelevropska srečanja sta zastopala direktor Gianni Ciuffarin in Renato Tubaro. prisotna pa sta bila tudi člana dunajskega kontaktnega urada prof. Herbert Gaisbauer in prof. dr. Walter Zettl. O znanstvenih aspektih letošnjega srečanja je govoril prof. Ru dolf Haller z graške univerze, o Michelstaedterju prof. Sergio Campai! la z univerze v Genovi, o evropski vrednosti goriških srečanj je govoril dr. Walter Zettl Na dunajskem sestanku je bil prisoten tudi goriški odbornik za šolstvo Moise. Predsedstvo letališča v Ronkah je nudilo vsem go-riškim zastopnikom brezplačni prevoz na Dunaj. Danes splavitev ladje v Tržiču Danes zjutraj bodo v tržiški ladjedelnici splavili super petrolejsko ladjo «NAI Rocco Biagio». Ladja ima 251.000 ton nosilnosti, pričeli so jo graditi letos januarja in spada v sklop štirih podobnih ladij, ki jih je v tej ladjedelnici naročila družba «Navigazione Alta Italia» iz Genove. Današnje operacije se bodo pričele ob 7. uri. Predvidevajo, da bo nekaj po 8. uri ladja zapustila kanal Por-torosega in izplula na odprto morje. Iz kanala jo bo vleklo 8 vlačilcev. tiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiniiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii I PRIZADEVANJA ZA REŠITEV GORIŠKE OBČINSKE KRIZE Socialdemokrati ponavljajo svojo zahtevo po odborništvu za zdravstvo in soc. skrbstvo V pokrajinskem odboru KD poudarjeno enotno vodstvo Socialdemokrati poudarjajo svojo zahtevo po odborništvu za zdravstvo in socialno skrbstvo v goriški občini, ki je po izstopu dosedanjega odbornika, socialista dr. Tomassicha ostalo nezasedeno. Ta zahteva PSDI izhaja iz tiskovnega poročila o sestanku občinskega izvršnega odbora stranke, na katerem so razpravljali o poteku pogajanj s krščanskimi demokrati za sestavo novega dvostrankarskega odbora. PSDI trdi, da so imeli do sedaj socialdemokrati samo drugorazredna odborništva (je torej po njih mnenju odbornlštvo za načrtovanje, ki ga vodi odbornik Fantini, drugorazrednega pomena?) in da morajo zaradi tega sedaj dobiti odborništvo za zdravstvo. Ta zahteva je v zvezi s tradicijo itali-jans\e socialdemokracije, je rečeno v tiskovnem poročilu. Občinsko vodstvo PSDI meni tudi, da je trèba doseči sporazum med KD in PSDI čimprej, kajti težki finančni položaj, v katerem se nahaja goriška občina, bi marsikaj po kvaril, če se ne najde ustrezne rešitve. Treba bo v novem programu načrtati najvažnejša vprašanja kot so avtoport, prosta cona, industrijski razvoj in osredotočiti razpoložljiva finančna sredstva v to smer, Posebno pozornost bo treba posvetiti tudi vprašanjem zdravstva in javne vzgoje. Drevi se sestane občinsko vodstvo krščanske demokracije. Na tem sestanku bodo skušali ugladiti spore, ki so nastali v vodstvu prejšnji večer. V ospredju spora je vedno odborništvo za zdravstvo, ki ga zahteva zase demokristjanska levica. Morotejci pa bi radi ugodili zahtevam socialdemokratov in čimprej sklenili sporazum. Videli bomo ali bo demokristjanska levica drevi vztrajala v svoji zahtevi ali bo popustila željam večine v stranki. Kot je razvidno, se delegaciji KD to PSDI nista do sedaj pogovarjali o programu, ki ga bosta izvajali v manj kot letu dni do zapada mandatne dobe. Vsa pogajanja so se doslej vrtela le okrog enega vprašanja: odborništva za zdravstvo in socialno skrbstvo. V Gorici se je prejšnji večer sestalo tudi pokrajinsko vodstvo KD. Na tem sestanku so govorili poleg tajnika Leardija tudi poslanec Marocco. podtajnika Ginaldi in Saracino, deželna odbornika Tripani in Cocianni, goriški župan De Simone, dorotejca inž. Augelli in dr. Gallarotti. Razpravljali so o rezultatih referenduma in o polemikah, do katerih je takrat prišlo v stranki, ker je član stranke, pokrajinski svetovalec dr. Gian, vabil volivce KD, Lanske in letošnje cene Vrsta cena cena blaga 17.7.1973 30.8.1974 olivno olje Sasso Hiter 1.450 2.400 olivno olje Bertolli Hiter 1.250 2.100 olivno olje špansko Hiter 1.100 2.350 semensko olje Topazio Hiter 460 780 semensko olje sončnic Hiter 570 1.300 semensko olje Cuore 1 liter 800 1.500 kis Sasso Hiter 380 550 pivo Dreher 2/3 litra 170 240 pivo Moretti 3/4 litra 220 320 zmrnjena jedila: ribji fileti 400 gr 760 940 fileti morskega lista 300 gr 700 830 fileti morskega lista 400 gr 930 1.080 pralni prašek Dasch 5 kg 3.000 4.800 testenine Tomadin 500 gr 150 230 testenine Tomadin posebne 500 gr 180 250 testenine Barilla 170 255 Kneipp 500 gr 460 550 škatla tunine Alco 200 gr 540 620 škatla tunine Nostromo 200 gr 500 720 paradižnikova mezga riž Colomba RB 400 gr 1 kg 140 330 200 420 sladkor proste cone 1 kg 200 ni na razpok sladkor v prosti prodaji 1 kg 225 355 sir «latteria» 1 kg 1.600 2.000 sir «ementhal» 1 kg 2.000 2.600 bela moka Ikg 160 240 da volijo na referendumu «Ne». Takrat so ostro nastopili proti njemu, sklepu vodstva se je pridružil tudi podtajnik Saracino, ki je pristaš struje «forza nuove», t.j. iste struje, ki ji pripada dr. Gian. Ob zaključku debate v pokrajinskem vodstvu KD so soglasno izglasovali resolucijo, ki odobrava delo tajništva. Ker je za to resolucijo glasoval tudi zastopnik struje «torze nuove» Saracino, menijo v Gorici, da je prišel v spor z ostalimi člani te skupine, ki je v KD na skrajni levici. širše vodstvo KD se bo sestalo prve dni septembra. V prvi polovici septembra se bo sestalo tudi pokrajinsko vodstvo PSI. Na tem sestanku bodo razpravljali o politič- nem položaju na Goriškem, do katerega je prišlo po izstopu socialistov iz goriškega občinskega odbora Drevi v Sovodnjah seja športnega društva Prišel je čas priprav raznih športnih dejavnosti za prihodnjo sezono. Tudi sovodenjski nogometni trener Gianni Marson vabi vse igralce in odbornike domačega moštva na sejo, ki bo danes ob 19. uri v Kul-turnem domu. Na seji se bodo pogovorili o nogometni dejavnosti prihodnjega prvenstva in pregledali u-spehe in neuspehe minule sezone. iiiiuiiiiiiiuifiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiitiirauiiiiiiiiiiiiiiuitiiimiuiiiiiiiiiiiiiMiiiitiiiiiiiiii VESTI Z ONSTRAN MEJE Nova odličja sadnim sokovom iz kombinata «Fructal-Alko» V kombinatu proizvajajo 15 vrst sadnih sokov, po katerih je veliko poprasevanje V sadnolikerskem kombinatu «Fructal - Alko» v Ajdovščini delajo v treh izmenah, da bi lahko proizvedli dovolj sadnih sokov. Povpraševanje na tržišču je namreč zlasti v poletnih mesecih precej večje od proizvodnje. Izdelki ajdovskega kombinata so medtem dobili nova odličja. Ocenjevalna komisija za XX. jubilejni mednarodni sejem vin, žganih pijač in sadnih sokov, ki bo kmalu v Ljubljani, je namreč edina grand prixa za sokove podelila podjetju «Fructal - Alko». Ti odličji sta dobila hruškov in višnjev sok. Razen tega je komisija enajstim drugim vrstam sadnih sokov podelila zlate medalje. Sadni sokovi iz Ajdovščine so tako v zadnjih nekaj letih skupaj prejeli 691 raznih priznanj na razstavah, sejmih ali na podobnih manifestacijah. Med njimi sta že omenjena dva grand prix ter 233 zlatih medalj. V kombinatu proizvajajo 15 vrst sadnih sokov, letos pa bodo izdelali nad 200 milijonov enot te osvežilne pijače. Načrti za novo v tiskarno v Šempetru Grafično podjetje «Soča» v Šempetru pri Novi Gorici se pripravlja na gradnjo nove tiskarne. O tem objektu sicer razpravljajo že dalj časa. V gradivu, ki so ga samoupravni organi in ravnatelj podjetja Jože Rigler te dni pripravili za delavce, beremo, da bo gradnja tiskarne po sedanjih cenah stala okoli 12 milijonov novih dinarjev. Podjetje bi iz lastnih sredstev prispevalo okoli 5 milijonov, preostali denar pa bi dobili kot posojilo banke oziroma iz drugih virov. Sicer pa je podjetje tehnično sodobno opremljeno, tako da lahko izpolni vse želje naročnikov. Nedavno so kupili še en tiskarski stroj za dvobarvni tisk vrste ro-land. Nov stroj bo omogočil povečanje zmogljivosti tiskarne, predvsem pa nadaljnjo izboljšanje kakovosti njenih izdelkov. Mladinski aktiv v Trenti Skupina fantov to deklet v Trenti je ustanovila mladinski aktiv, da bi prispevali k obnoviti kulturnega in družabnega delovanja v tej alpski dolini ter sodelovali pri pobudah za zmanjšanje odseljevanja iz Trente. Zanimivo je da so ti fantje in dekleta sicer doma iz Trente, toda so zaposleni drugod, po večini v Novi Gorici, tako da se domov vračajo le ob koncu tedna. Vodi jih kvalificirani zidar Rajko Zorč, ki so ga tudi izvolili za predsednika aktiva. Člani novega aktiva so najprej uredili dvorano v prostorih opuščene vojašnice Na Logu. V njej so že pripravih kulturno prireditev, ki je bila zelo dobro obiskana. Večino del so opravili sami brezplačno, del denarja za krtije stroškov pa so zbrali tudi prebivalci Trente. Mladinski aktiv je nadalje prvič pripravil dvodnevni vzpon na Triglav, po tako imenovani zahodni smeri, se pravi z izhodiščem v Trenti. Izlet je dobro uspel in so se ga kot gostje udeležili tudi nekateri mladinci iz Nove Gorice, Novoustanovljeni mladinski aktiv je v svoje vrste vključil tudi sinove to hčere tistih občanov iz raznih krajev Slovenije, ki so si v Trenti zgradili počitniške hiše. Nadaljnji program aktiva predvideva predvsem pobude za to, da bi v Trenti zgradili kakšen industrijski obrat in sprejeli še druge ukrepe, za zmanjšanje odseljevanja iz te alpske doline pod Julijci. Šolske vesti Ravnateljstvo gimnazije-Iiceja «Primož Trubar» v Gorici sporoča, da se bodo popravni izpiti pričeli 5. septembra ob 8.30 z nalogo iz latinščine. Ostali spored izpitov je na ogled na oglasni deski liceja. Ravnateljstvo državnega učiteljišča «Simon Gregorčič v Gorici sporoča, da se bodo popravni izpiti pričeli dne 5. septembra ob 8.30 z nalogo iz italijanščine. Ostali spored izpitov je na ogled na oglasni deski učiteljišča. Razna obvestila «Kraški krti» septemora ja- Jamarska skupina priredi od 9. do 29. marski tečaj, ki bo razdeljen na dva dela: teoretični in praktični. Teoretični del bo v Kulturnem domu v Sovodnjah, praktične vaje pa bodo ob neoeljah v raznih jamah na goriškem Krasu. Vpisujejo na sedežu SPD v Ulici Malta 2, v Gorici, pri Bogdanu But-koviču v Sovodnjah, pri Dominiku Grilu na Vrhu, pri Jordanu Vižintinu v Dolu. pri Stanku Kosiču v Dobri dobu. Zainteresirane! naj pohitijo z vpisom, ker je število tečajnikov omejeno. « • • športno društvo Juventina v štan-drežu obvešča, da bo danes, ob 13. uri, na nogometnem igrišču zdravniški pregled vseh igralcev. Seja odbora ŠD Juventina bo na sedežu v ponedeljek zvečer ob 20.30. Izleti SPD sporoča, da bo javljeni družinski izlet 15. septembra. Podrobnejša pojasnila na sedežu v Gorici, Ul. Malta 2. Kino Jutri dežurne bencinsk« črpalke Jutri bodo na področju goriške pokrajine odprte ves dan v dežurni službi naslednje bencinske črpalke. Gorica: Esso, Ul. Brass; Fina, Korzo Italija: Shell. Ul. Di Man-zano; Total, trg pregi županstvom : Agip, Ul. Aquileia. Gradišče: Esso. Trg Unità. Zagraj: Agip, Zdravščina. Gradež: Total, Riva Slataper; Agip, Ul. Squero. Tržič: Tekal, Ul. San Marco; Shell, Ul. 4. novembra; Agip, Ul. Valentinis. Krmin: Esso, Drevored Venezia Giulia. Poljan: BP, Ul. 3. armata. Romans: BP, Trg Caduti. Fara: Chevron, Ul. Gorizia. Koprivno: Total, Ul. Verdi. Mariano: Gulf, Ul. Manzoni. Škocjan ob Soči: Esso, Trg Libertà. Štarancan: Chevron, glavni trg. • Poletne počitnice prodajalcev časopisov so se zaključile. Jutri bodo vse prodajalne časopisov odprte, pisov ottorie. V Ulici Brigata Casale se je včeraj zjutraj pri trčenju avtomobilov ponesrečil 16-letni Mauricijo Blažič, ki stanuje Na Gradu štev. 30. V goriški bolnišnici se bo zdravil 40 dni. Gorica VERDI 17.30—22.00 «Flavia la monaca mussulmana». F. Bolkan in F. Carinelli. Barvni film. Prepovedano mladini pod 18. letom. CORSO 17.15—22.00 «Azione esecutiva». B. Lancaster in R. Ryan. Barvni film. MODERNISSIMO 17.30-22.00 «L'attentato». G. M. Volontà in G. L. Trintignant. Barvni film. VITTORIA 17.30—22.00 «La profanazione». J. Sorel in S. StefaneUi. Barvni film. Prepovedano mladini pod 18. letom. CENTRALE 17.30-21.30 «Pasqualino Cammarata, capitano di fregata». A. Giuffrè in A. Flori. Barvni film. Tržit AZZURRO 18.00-22.00 «Il prete sposato». Barvni film. EXCELSIOR 17.30-22.00 «Un duro al servizio della polizia». PRINCIPE 18.00-22.00 «Ciborg, anno 2087... metà uomo metà macchina programmato per uccidere». Barvni film. S. MICHELE 18.00-22.00 «King Kong contro Goodwilla». 'Sova Gorica SOČA «Za njeno ljubezen», ameriški barvni film, ob 18.30 in 20.30. SVOBODA «Waterloo», ameriški barvni film, ob 18.30 in 20.30. RENČE «Tarzanov skrivnostni zaklad». ameriški film, ob 20.00. DESKLE «Za njeno ljubezen», ameriški barvni film, ob 20.00. FRVAČINA «Tarzanov skrivnostni zaklad», ameriški barvni film ob 20.00. Včeraj-danes iz goriškega matičnega urada ROJSTVA: Alberto Davanzo, Davide Donda. SMRTI: 67-letni upokojenec Leopoldo Pellizon; 92-letna upokojenka Maria Tomasin vd. Gerin, 97-letna gospodinja Vittoria Furlan vd. Sgor-bissa. 88-letni upokojenec Renato Canna. DEŽURNA LEKARNA V GORICI Danes ves dan in ponoči je v Gorici dežurna lekarna D’Udine. Trg sv. Frančiška, tel. 2124. DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU Ves dan in ponoči je odprta lekarna Centrale, Piazza Repubblica, tel. 72341. PRIPRAVE NA PROSLAVO TRIDESETLETNICE VOLITEV NOO «Slemenska cesta» cez Brkine prvi korak v pospešen razvoj Pomen ceste za nerazvito področje - Kaj še vse manjka - Lastne sile in vsa dobra volja še ne zadoščajo - Solidarnostni skladi iz šestih občin Ko se bo prihodnji teden, v soboto, 7. ter v nedeljo, 8. septembra, slavila v raznih krajih Brkinov 30. obletnica volitev narodnoosvobodilnih odborov v južnoprimorskem o-krožju, bo med temi slavji eden najpomembnejših dogodkov izročitev prometu dela tako imenovane slemenske ceste čez Brkine, ki bo šla od križišča pri Barki do Pre-garij. Preden spregovorimo kaj več o tej cesti in o njenem pomenu, bomo dodali, da odsek «slemenske ceste» od Barke do Pregarij na dan, ko jo bodo odprli, še ne bo dokončan, da cesta še ne bo imela urejenih robnikov in drugih finalnih del, še celo asfalta ne, kajti načrti predvidevajo za sedaj le pet metrov široko utrjeno in drobno posuto, torej vozno cestišče, ki bo povsem urejeno v drugi, poznejši fazi. Toda prebivalci Brkinov tudi to toplo pozdravljajo, kajti ceste so potrebni bolj kot česa drugega, pa čeprav spadajo Brkini med «bele lise», kot je pred dnevi Sergej Kraigher označil nerazvita področja Slovenije in med temi izrecno omenim Kozjansko in Brkine. Toda «razvita družba si ne more privoščiti nerazvitih področij» je pred tednom dni poudaril na tiskovni konferenci v Hrpeljah predsednik občinske skupščine Sežana Boris Bernetič. «Slemenska cesta» čez Brkine, torej cesta od Barke do Harij, pa je prvi korak v procesu, ki naj potegne Brkine iz sedanjega stanja, iz stanja zaostalosti, nerazvitosti, iz katerega se Brkini sami z lastnimi močmi ne bi mogli nikoli izvleči, saj je bilo hkrati ugotovljeno, da bi celo skupni napori nekoliko širše skupnosti, namreč šestih občin, postojnske, sežanske, ilirsko-bistriške ter treh obalnih občin, ne bili povsem dovolj in bi zato bila potrebna zavzetost vse slovenske skupnosti, da se razmere v Brkinih čimprej speljejo na raven ostalih razvitih predelov Slovenije. Zavedati se namreč moramo, da v Brkinih še ni sodobno urejen problem vode, saj ima od 116 vasi, kolikor jih štejejo Brkini, urejen problem vode le 29 vasi, 69 vasi je brez vodovoda, ostalih 18 vasi pa ima to življenjsko vprašanje le deloma rešeno. Pa tudi problem električnega omrežja ni zadovoljivo rešen. Res je, da vodijo električni vodi v sleherno vas, v sleherno naselje in menda celo na sleherni dom, toda «naponska moč», kot temu pravijo, je ponekod prenizka in morajo to vprašanje še rešiti, da bi v kritičnih trenutkih toka ne primanjkovalo ali ga celo zmanjkalo. Vse to pa so osnovni življenjsko važni problemi, ki so bili v preteklosti marsikdaj tudi nekoliko zanemarjeni ali se jih kompetentni krogi niso mogli uspešno lotiti in so njih zle posledice negativno vplivale na razvoj Brkinov, odkoder se je zato izselilo precej ljudi, predvsem mlajših, ki so si skušali najti večji kos kruha v razvitejših krajih Slovenije, ali celo v tujini, daleč v tujini, odkoder pa prihajajo zadnje čase vesti, da bi se marsikdo rad vrnil, ko bi mu bilo dano, da se doma spet primerno zaposlil. Brkini namreč zelo ljubijo svoje kraje, svojo malo domovino, za katero so žrtvovali toliko naporov, pa tudi toliko krvi. Ne smemo pozabiti, da so Brkini nekakšna zibelka partizanščine na Primorskem, da so Brkini tisti predel Primorske, ki je še najprej doživel strahote fašističnega nasilja, saj je bilo že v začetku junija 1942 v Brkinih požganih 6 vasi in pobitih 28 ljudi. Sicer pa so Brkini, ki so dolgo hranili in dajali streho raznim partizanskim enotam, dali narodnoosvobodilni vojski nič manj kot 2825 borcev, od katerih se jih petina, konkretno 521, ni vrnila več na svoje domove. 1016 Brkinov in Brkink pa je okusilo fašistična in nacistična taborišča. Kot bi ves ta davek ne bil dovolj, so Brkini žrtvovali še 397 domačij in 334 gospodarskih poslopij, ki so jim jih zažgali nacisti in fašisti. Sicer pa je to že stvar preteklosti, zgodovina. Mi se pa vrnimo v sedanjost. «Slemenska cesta» čez Brkine je zamišljena kot nekakšna magistrala, ki bo vezala vse vasi in naselja «na vrhu» brkinskih hribov in gričev in sicer začenši pri Zavrhku na severu, nato bo prišla do križišča nri Barki, kjer bo prihod- M Pariški «Combat» ne bo reč izhajal Po smrti Henryja Smadja so se dediči odločili, da list ukinejo, ker je že prej zašel v finančne in tudi druge težave Zemeljska dela na «slemenski cesti» čez Brkine (Foto A. Bubnič) PARIZ, 30. — Danes je izšla poslednja številka francoskega dnevnika «Combat», ki se je rodil v času francoskega odpora in imel med svojimi sodelovci tudi zelo znane francoske kulturne, politične in javne delavce nasploh. Razlog njegove ukinitve je, kakor zatrjujejo, finančnega značaja, časopis je bil last Henryja Smadja, ki pa je pred poldrugim mesecem umrl. Vest o ukinitvi časopisa je dal njegov direktor Jean-Marc Smadja,vnuk Henryja Smadja. Vest je vzbudila v Franciji precejšnje presenečenje, posebno med kulturnimi in javnimi delavci nasploh, pa čeprav se je že dolgo vedelo, da je časopis v finančnih težavah. «Combat» se je pojavil prvič kot ilegalen list. kot ndkakšno glasilo proti nacistični okupaciji. Prvi njegov direktor je bil Albert Camus, kateremu je kmalu nato sledil Georges Bidault, poznejši francoski zunanji minister in nato tudi predsednik vlade. Med sodelavci dnevnika «Combat» so bili poleg že omenjenega Camusa še Malraux, Jean Paul Sartre in drugi znani francoski pisatelji. Še posebno je bil tesno povezan z dnevnikom Sartre in sicer v času, kq je bil na višku svoje popularnosti in literarne produktivnosti. V zadnjih časih je prišlo v listu do hudih kriz. še posebej pa do finančne krize, ki je ostale težave še povečala. Dne 4. aprila letos je prišlo pri časopisu do velikih sprememb. Vsi odgovorni člani uredništva so dali ostavko in tem je sledilo tudi večina redakcije. Ustanovili so si nov dnevnik, «Le Quotidien de Paris». Henry Smadja je menil, da bo nadaljeval tudi brez njih in je pozval k sodelovanju skupino mladih urednikov. Toda v času krize je imel list razmeroma malo bralcev: Pred poldrugim mesecem pa je Smadja umrl in sedaj so njegovi dediči proglasili prenehanje izhajanja lista. Vest, kot smo že rekli, je vzbudila razočaranje med mnogimi francoskimi razumniki. Bkjski «Park hotel» bodo porušili Stari blejski Park hotel je zaključil svoje dolgo življenje. Podjetje Viator je sklenilo, da ga bodo zaprli, porušili in nato zgradil; novega. Hotel bi morali zapreti 20. septembra, nakar bi se začelo rušenje. Ljubljanska banka je Viatorju odobrila posojilo 11 milijard starih dinarjev za izgradnjo novega Park Hotela, ki bi moral biti dograjen do 30. junija 1976. leta. Novega hotela sicer še niso začeli niti graditi, pa je že vzbudil komentarje, tudi ostro polemiko, češ da se ne bo lepo skladal z blejsko obalo. Posebno ni nekaterim pogodu to, ker je odmaknjen v breg in da bo pred njim do jezera preveč betona. njo nedeljo tudi svečanost ob odprtju prvega odseka 20 km nove poti. Odtod cesta vodi skozi Vare je in Misleče do Artviž, nakar vodi nova cesta skozi Mrše do Tater. Na Tatrah, bo prihodnjo nedeljo veliko množično slavje ob 30-letnici volitev narodnoosvobodilnih odborov v južnoprimorskem okrožju, in na katerem bo imel slavnostni govor predsednik ljudske skupščine Slovenije dr. Marjan Brecelj. Iz Tater vodi nova cesta skozi Erjavče in Gabrk do Pregarij, kjer se prvi odsek konča. Brž ko bodo glavna dela na tem odseku dokončana, se bo mehanizacija lotila drugega odseka, in sicer od Pregarij preko Zajelšja do Harij. Vsa cesta bo dolga 31 km, prvi odsek, ki ga bodo sedaj odprli, pa je dolg 20 km. Čeprav ne gre za kdove kako veliko gradnjo, bi je Brkini sami ne zmogli. Pa tudi sežanska občina ter ostali dve občini, v kateri del Brkinov upravno spada', bi ne zmogli vsega. Zato so se predstavniki političnih in družbenih ter gospodarskih organizacij pred časom zbrali in domenili za solidarnostno akcijo za Brkine in njihov apel občanom in še posebej delovnim kolektivom je naletel ner dober sprejem, tako da so se delavci vseh gospodarskih organizacij v šestih občinah južne Primorske domenili, da bodo namenili skladu za gradnjo «slemenske ceste» po eno dnevnico. Žal je prišlo vmes tudi do potresa na Kozjanskem, torej na prav tako nerazvitem področju m napori kolektivov so se morali zaradi tega deliti. Kljub temu se akcija uspešno nadaljuje, posebno v sežanski, ilirsko-bistriški in postojnski občini, kjer so delovni kolektivi že sredi avgusta dosegli 60 odstotkov sprejetih obveznosti, vtem ko so v primerjavi z njimi tri obalne občine, koprska, izolska in piranska, v zaostanku. K temu skladu bodo seveda dodana tudi sredstva iz občinskih skladov sežanske in ilirskobistriške občine. Kljub temu bo treba k zbiranju sredstev pritegniti tudi širše predele Slovenije in s tem hkrati zainteresirati tudi druge kroge. Sicer pa smo že prej rekli, da je treba Brkine čimprej potegniti iz sedanjega stanja nerazvitosti, z druge strani pa smo tudi rekli, da je «slemenska cesia» le prvi vendar osnovni korak za bolj pospešen napredek tega področja. Potrebno je namreč urediti tako imenovane infrastrukture, da bi program razvoja Brkinov, ki bo v kratkem, sredi prihodnjega meseca, zaključen, ne obvisel v zraku. Znano je namreč, da so posebne komisije treh občin, v pristojnosti katerih se Brkini delijo, izdelale okvirne programe za šolstvo, kmetijstvo, gozdarstvo, za poštne in druge služnosti, pa tudi za industrijski razvoj. In vse to zahteva rešitev osnovnih pogojev, kamor spadajo ceste, voda, elektrika in še marsikaj. Fre ■iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiinniiiiiiiitiiiiiiiiifiiiiiiiiiiiiiiiiniiMiMiviiiiiiititiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiTiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiviiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii DO KONCA AVGUSTA POGORELO V ITALIJI 65.000 HA GOZDOV Poleg požarov iz malomarnosti so tudi povsem namerni požari Južna Tirolska ni letos imela niti enega gozdnega požara - Uradni podatki govore o naraščanju požarov namernega značaja RIM, 30. — Ko je pred leti prišlo do katastrofe, ker je Arno preplavil v Firencah ulice in je njegova motna blatna voda vdrla tudi v trgovine, skladišča in pritlična stanovanja, pa tudi v muzeje, svetišča in galerijo uničila ali hudo poškodovala velikanske zgodovinske in umetniške zaklade, se je pogosto omenjala tudi erozija, zaradi katere se gorski potoki ob večji plohi spremenijo v hudournike, ki odnašajo v dolino zemljo, s katero napolnijo rečna korita, tako da nato vsaka visoka voda prestopi bregove in zalije doline in mesta. Vzrok ali rekli bi celo pogoj za erozijo pa je pomanjkanje gozdov ali vsaj grmičevja na vseh gričih in hribih. Te misli so se nam vrtele po glavi, ko smo pred nedavnim sleherni dan brali ali poslušali vesti o velikanskih požarih, ki uničujejo gozdove po vsej Italiji, prvenstveno v Toskani, ki je bila letos še najbolj prizadeta. Sicer nimamo trenutno na razpolago podrobnih primerjalnih podatkov, vendar je znano, da je med sredozemskimi deželami Italija tista, ki beleži največ gozdnih požarov. Samo ob sebi se razume, da so požari posledica malomarnosti izletnikov, turistov in tudi kmetov samih. Turisti ali izletniki odvržejo ogorek cigatere in v suhem vremenu se suha trava kaj hitro vname in gozdni požar je tu. Pa tudi kmetje, ki na polju zažgejo suho ščavje, kako dračje, pa tudi slamo, povzročijo včasih nesrečo. Toda vse to je stvar malomarnosti oziroma se gozdni požar povzroči nehote. So pa tudi požari, ki so hoteni. So na primer gozdna območja, ki jih razni deželni ali občinski zakoni ščitijo kot zelene površine in je na teh področjih prepovedana sleherna gradnja. Ker pa je cena gradbenim zemljiščem vedno dražja, si kak lastnik lepega gozdiča «privošči» majhen požar, da odstrani z njim kvalifikacijo svojega zemljišča - zeleno površino. Poslednjih vzrokov požarov je v Italiji zadnje čase veliko in vedno več. Sicer pa preidimo sedaj najprej na splošne podatke, nakar se bomo ustavili še pri poseb- nostih posameznih dežel. V samih prvih treh tednih letošnjega avgusta je v Italiji bilo 800 velikih gozdnih požarov, ki so uničili obilnih 44 tisoč ha gozdov. Letošnje poletje je bilo sploh eno najslabših poletij v dolgih desetletjih, seveda kar se tega tiče. V prvih mesecih letošnjega leta, toda le do julija, ko gornje številke še niso bile upoštevane, je bilo v Italiji 1.777 požarov, ki so uničili nekaj več kot 20.000 ha gozda. To pa je veliko manj kot lani, ko je v prvih šestih mesecih bilo uničenih 50.000 ha gozdov. Toda velika suša in zgoraj navedeni razlogi so v avgustu povzročili že nekakšno katastrofo, tako da je do 20. avgusta letos bilo uničenih nič manj kot 65.000 ha gozdov. Če upoštevamo, dejstvo, da smo še daleč od konca leta. je zelo možno, da bodo gozdni požari letos dosegli katastrofalno raven, ki so jo dosegli lansko leto, ko je bilo uničenih malo manj kot 85.000 ha gozdov. Ta številka postane še bolj izrazita, če upoštevamo dejstvo, da je bilo lani ponovno pogozdenih komaj 25.000 ha površin. Še en podatek, ki govori o tem: v letih od 1969 do lani je bilo uničenih v I-taliji 274.419 ha gozdov, hkrati pa je bilo pogozdenih le nekaj nad 100.000 ha, to se pravi, da je o-stalo «odkritih» nič manj kot 170 tisoč ha površin, zelo pripravnih za novo erozijo, kolikor se koj ne pogozdijo. Že prej smo govorili o vzrokih gozdnih požarov, ki se zreducirajo v glavnem na malomarnost izletnikov, turistov in lovcev, včasih tudi kmetov samih, nato pa tudi nič kaj poštene namene samih lastnikov gozdov. Čeprav se včasih govori, da se je tu ali tam gozd vnel «sam od sebe», strokovnjaki to odklanjajo, kajti edino le kako steklo, ki bi služilo kot leča in strnjevalo sončne žarke na suho listje ali travo, bi moglo povzročiti ogenj, tako imenovano «samo-vnetje» pa ni možno. Še bi lahko teorizirali o vzrokih gozdnih požarov, vendar nas v tem primeru to toliko ne zanima, bolj pomembno je dejstvo, ki smo ga že omenili, da si posebno v okolici velikih mest ali turističnih kraje- lastniki gozdov «privoščijo» požar, da bi svojo nezazi-dalno parcelo spremenili v zazidalno. Po statističnih podatkih italijanskih gozdnih ustanov odpade nič manj kot 22 odstotkov vseh gozdnih požarov na tovrstne požare, torej na namerne požare. Sedaj pa si bomo ogledali, kako je s požari gozdov v raznih deželah. Začnimo z našo deželo. Statistični podatki za Furlanijo - Julijsko krajino govorijo, da so v naši deželi do 15. avgusta požari u-ničili 1.681 ha gozdnih površin in povzročili škodo v vrednosti poldruge milijarde lir. Letošnje leto je bilo neprimerno boljše od lanskega, ko je v gozdnih požarih bilo uničenih 6.232 ha gozdov v vrednosti petih milijard lir. Sicer pa bi mogli za našo deželo, še posebej za našo pokrajino reči, da je bilo letos zelo malo požarov, neprimerno manj kot lani in predlanskim, ko je bila gasilska služba tako rekoč vsak dan na delu in celo na več krajih hkrati. Če bi hoteli dati kako deželo za zgled, bi mogli reči, da je to Tridentinska - Južna Tirolska, ki je bila letos najmanj prizadeta dežela v Italiji, kajti na Južnem Tirolskem niso do srede avgusta imeli niti enega gozdnega požara, na Tridentinskem pa le tri. Iz tega izhaja, da je požarna služba na mestu, hkrati pa tudi, da so ljudje veliko bolj disciplinirani kot drugod, saj je Južna Tirolska turistično področje, Tridentinska pa prav tako. Nekaj podobnega bi morali reči za Dolino Aoste, kjer so do konca avgusta imeli sicer kakih deset gozdnih požarov, ki pa so jih kmalu pogasili, tako da je bilo u-ničenih le 17 ha gozdov. Nihče ne bo rekel, da Dolina Aoste ni turistično področje. Toda na eni strani smotrnost oblasti, na drugi pa treznost turistov in nesreče so preprečene. V Piemontu so imeli do srede avgusta več požarov, ki so uničili 1.182 ha gozdov, ka- pa je zelo malo v primerjavi z lanskimi 8.212 ha, v Lombardiji so imeli do avgusta srečo, nato pa so i-meli več požarov, ki so uničili 435 ha gozdov, kar pa vénderle ni veliko, pa čeprav Lombardija večjih gozdnih površin nima. Veneto je v 23 dneh avgusta izgubil 215 ha gozdov, v prejšnjih sedmih mesecih pa približno prav toliko. V Emiliji in Romagni so do 21. avgusta i-meli 79 požarov, ki so uničili 455 ha gozdov. Ligurija je ena izmed tistih dežel, kjer najpogosteje beležijo namerne požare. Do 22. avgusta so imeli nič manj kot 315 požarov, ki so uničili 2.176 ha gozdov. Ligurija je do lanskega leta imela kar 6.200 gozdnih požarov, ki so uničili 80 tisoč ha gozdnih površin. Po ugotovitvah strokovnjakov je prišlo le v osmih primerih do požara «iz pri-rodnih razlogov», policijske in sodne oblasti pa so ugotovile kar 206 namernih požarov, od katerih je bilo samo v lanskem letu 86. Na vrsti je Toskana, o kateri se je letos veliko govorilo. Do 22. avgusta so gozdni požari uničili 16 tisoč ha gozdov za vrednost pet milijard lir. Naglo večanje požarov pripisujejo predvsem namernemu podtikanju ognja. V Toskani so zato sklenili uporabiti tudi voj- sko za nadziranje nad gozdovi. V Markah so imeli letos srečo: 61 požarov je uniči}p Je 275 ha gozda, v Embrii pa so imeli 119 požarov, ki so uničili 3.000 ha gozdov. In tudi Lazio je bil letos huje prizadet. Do 22. avgusta so imeli 360 požarov, ki so ogolili 5.789 ha površin. Na Sardiniji je do 18. avgusta zgorelo 4.630 ha gozdov in grmičevja. V 30 odstotkih primerov gre za namerne požare. Porazno stanje je tudi v Campami. Do srede avgusta so imeli 500 požarov na 5.870 ha gozda. V glavnem je šlo za malomarnost izletnikov in turistov. V Abrucih so do 25. avgusta pri 103 požarih izgubili 1.100 ha gozda. V Molise ju prav tako okoli 1.450 ha gozda, dvakrat toliko gozdov so zaradi požarov izgubili v Puglii, vtem ko je Basilicata v prvih osmih mesecih izgubila 1.330 ha gozda. Skoraj trikrat toliko gozdnih površin je izgubila letos do srede avgusta Kalabrija. Ta bežen pregled končujemo s Sicilijo, od koder ni točnih podatkov za vso deželo, pač pa je samo v državnih gozdovih zgorelo 3.000 ha površin. Horoskop OVEN (od 21.3. do 20.4.) Izkoristite svoje izkušnje za postavitev trdnih temeljev bodočnosti. Veselo vzdušje v družinskem krogu. BIK (od 21.4. do 20.5.) V svojem delu vam je v dokajšnjo napoto prevelika pozabljivost. Ne potvarjajte nekaterih vprašanj, DVOJČKA (od 21.5. do 22.6.) Srečno naključje vas bo rešilo iz nevšečnega položaja. Bodite diskretni glede svojih srčnih zadev. RAK (od 23.6. do 22.7.) Ne računajte na srečo, če se boste spuščali v tvegane špekulacije. Manjši spor v družini, ki ga boste rešili. LEV (od 23.7. do 22.8.) Izkazali se boste z neko svojo pobudo, vendar pričakujte kritike. Podvrženi boste tesnobnim občutkom. DEVICA (od 23.8. do 22.9.) Da bi z večjo gotovostjo dosegli uspeh, ne delajte prenaglo in brez premisleka. Prijetno srečanje. TEHTNICA (od 23.9. do 23.10.) Posvetite svoj delovni dan izvedbi načrta, ki vam je najbolj pri srcu. Uresničili boste neko davno željo. ŠKORPIJON (od 24.10. do 22.11.) Nepredviden dogodek vas bo zmotil v vašem delu. Preden se odločite v čustvenih zadevah, dobro premislite. STRELEC (od 23.11. do 20.12.) Nova upanja vas bodo spodbudila v izvajanju vašega načrta. Odpovejte se namenu, ki je predmet kritik. KOZOROG (od 21.12. do 20.1.) Dan je primeren za finančne podvige. Dali boste dober nasvet svojemu najboljšemu prijatelju. VODNAR (od 21.1. do 19.2.) Bodite previdni in ne odkrivajte vsem svojih misli. Ne dramatizirajte nekega razgovora. Pismo ali darilo. RIBI (od 20.2. do 20.3.) Vaša mnenja niso nezmotljiva, zato ne prenaglite se. V težkem trenutku vam bo v dragoceno pomoč neko prijateljstvo. 17.30 18.45 19.15 19.25 19.35 20.00 20.40 21.45 22.15 23.00 20.30 21.00 21.55 18.10 18.25 20.15 20.45 21.00 21.25 21.30 21.45 22.40 23.40 18.20 20.45 21.15 21.30 22.20 22.50 SOBOTA, 31. AVGUSTA 1974 ITALIJANSKA TELEVIZIJA PRVI KANAL PROGRAM ZA MLADINO Igre v hribih, ob jezerih in ob morju v času počitnic ČLOVEK IN PRIRODA Življenje v delti Donave: VEGETACIJA Izžrebanje loterije Nabožna oddaja ŠPORTNI DNEVNIK DNEVNIK Portret mladeniča: CLAUDIO BAGLIONI V času, ki ga je do prejšnje sobote zavzemala bolj ali manj posrečena oddaja «Senza rete», bo nocoj na programu show, v katerem ima glavno besedo Claudio Baglioni. Je to rimski pevec in avtor, ki že dve leti uživa izredno popularnost. Njegov najnovejši uspeh je plošča, ki v Hit parade zavzema lepo mesto in ki nosi naslov «E tu. . Claudio Baglioni, ki je s Pierom Luigijem Aprajem tudi avtor prireditve, ki jo vodi mladi režiser Giancarlo Nicotra, izvaja v programu nekaj svojih najbolj zanih popevk, kot na primer «Signora Lia», «Ij vecchio Samuel», «Questo piccolo grande amore», «Ragazza di campagna», «Amore bello», «Cincinnato» itd. Toda Claudio Baglioni ne bo ves večer sam, v gosteh bo imel še enega znanega avtorja in pevca in sicer Bruna Lauzija, ki bo nastopil s pesmijo «Molecole». Med prireditvijo bodo prh kazali nekaj filmčkov z Luciom Battistijem, ansamblom «Gli osanna», Pappalardom, Guccinijem in drugimi Dva filma s Charlotom Prvi film nosi naslov «CHARLOT GALANTE» in igrata z njim Peggy Pearce in Fatty Arbuckle, drugi film pa nosi naslov «CHARLOT PORTIERE» in igrajo poleg Chaplina še Minta Durfee, Fritz Shade ter Al St. John Posebna reportaža TV dnevnika O njem bo govor jutri: PREDSEDNIK FORD Samo ob sebi se razume, da gre za ameriškega predsednika Forda, ki je 9. avgusta letos opoldne v izrednem trenutku a-meriške zgodovine postal 38. predsednik Združenih držav, ko je moral zavzeti mesto dotedanjega predsednika Nixona, ki je odstopil zaradi popolnega poloma, ki ga je doživel v zadevi Watergate. Čeprav je bil novi predsednik Gerald Ford že polnih 25 let član ameriškega parlamenta, je bil malo manj kot neznana osebnost ne le v svetovni javnosti, pač pa tudi med samimi Američani. Pravzaprav je bil Ford povsem neznan ameriški senator do dne, ko ga je potegnil iz tega «mraka» predsednik Nixon ob odstopu prejšnjega podpredsednika Agne-wa. In kdo je ta do včeraj neznani senator, ki se je po čudnem naključju povzpel na površje, na najvišje mesto v upravi ZDA? Kakšen predsednik bo. kakšno politiko bo vodil? Program, ki bo nocoj na sporedu, bo skušal odgovoriti na ta tako pomembna vprašanja in to s pomočjo vrste intervjujev, s prikazom samega novega predsednika. DNEVNIK DRUGI KANAL DNEVNIK LA DONNA CHE AMO TV film, ki ga je režiral Paul Wendkos, v glavnih vlogah igrajo Faye Dunaway, Richard Chamberlain, Robert Douglas, Ei-leen Herlie, Henry Oliver, Ivor Barry itd. Nocojšnji film bo obravnaval aktualne probleme, ki so se zvrstili preden je 1936. leta angleški kralj Edvard VIII. sklenil odpovedati se prestolu, da bi se oženil z Američanko Wallis Simpsonovo, ki se je do tedaj že dvakrat omožila in tudi raz-poročila. Vtem ko cela vrsta prizorov prikazuje nekaj srečnih doživetij Edvarda Vili, in Wallis Simpsonove preden je njuna zakonska zveza postala državni problem, skuša bivši angleški kralj prepričati mater v pravičnost svoje namere, da bi se o-ženi; s Simpsonovo, hkrati pa postavi tudi vprašanje tedanjemu predsedniku vlade Baldwinu, ali bi mu dovolili, da bi svoj sklep preko radia obrazložil vsemu britanskemu ljudstvu. V tem svojem radijskem sporočilu bi Edvard VIII. sporočil britanskim državljanom, da se namerava poročiti s Simpsonovo, ki pa bi s samim tem ne postala kraljica. Toda niti Baldwin niti kraljica mati ne popustita, ker trdita, da bi to radijsko sporočilo privedlo do preloma v deželi. Z druge strani pa je poznejši veliki angleški državnik Churchill izrazil mnenje, da bi to bilo možno, vendar pa da naj Edward Vili, nekoliko počaka. Simpsonova, ki ni hotela vplivati na te tako delikatne sklepe, se je umaknila v Cannes k nekim prijateljem in ko Edvard VIII. zve, da niti parlament niti Commonwealth nočeta popustiti, se odpove prestolu. Simpsonova je tudi v tem trenutku dosledna. Da bi Edvarda VIII. navedla na to, naj nekoliko odjenja, je odpotovala proti Daljnemu vzhodu. Toda Edvard VIII. ne odjenja in čez nekaj dni jo dohiti... EVROPSKO PRVENSTVO V ŽENSKI KOŠARKI JUGOSLOVANSKA TELEVIZIJA Obzornik NOGOMETNA TEKMA: HAJDUK — ŽELJEZNIČAR Kaj počnemo ob nedeljah? Risanka DNEVNIK Tedenski notranjepolitični komentar Propagandna reportaža Zabava vas Julie Andrews COLUMBO Serijski film DNEVNIK KOPRSKA BARVNA TELEVIZIJA Nogometna tekma: ŽELJEZNIČAR — HAJDUK USODNO PISMO Film iz serije «Ljubezen na podstrešju» DNEVNIK «Nemogoči podvigi» Zabava vas Ridolini INSPIRACIJA TRST A 7.15, 8.15, 13.15, 14.15, 20.15 Poročila; 7.05 Jutranja glasba; 11.35 Izbor tedenskih sporedov: 13.30 Glasba po željah; 15.45 Oddaja za avtomobiliste; 17.00 Program za mladino; 18.15 Umetnost in prireditve; 18.30 Komorne skladbe deželnih avtorjev; 18.55 Pevec in orkester; 19.10 Enciklopedija dovtipov; 19.25 Zborovska glasba; 20.00 Šport; 20.35 Teden v Italiji; 20.50 «Danes grofje celjski in nikdar več» - radijska igra; 21.20 Zabavni orkester; 21.30 Popevke; 22.30 Igra Gianni Safred. TRST 12.15 Deželne kronike; 14.40 Tretja stran; 15.10 Mali koncert; 15.40 Dialog o glasbi; 16.35 Kulturni pregled; 19.30 Deželne kronike. KOPER 7.30, 8.30, 12.30, 14.30, 17.30 18.30, 19.30, 21.30 Poročila. 7.15 Glasba za dobro jutro; 7.40 Jutranja glasba; 10.00 Z nami je; 10.15 Poje Luiselle; 10.45 Glasba in nasveti; 11.20 Melodije; 12.00 Glasba po željah; 14.00 Orkester in solisti; 14.15 Plošče; 16.00 Plesna glasba; 16.15 Današnji pevci; 16.50 Orglar Eakins; 17.15 Poskočne; 17.40 Pevci lahke glasbe; 18.00 Zapojmo in zaigrajmo; 18.45 Poje Peruzovié; 2Ò.00 Za prijeten konec tedna; 20.30 Prenos RL; 21.00 Glasba v večeru; 23.35 Plesna glasba. NACIONALNI PROGRAM 7.00, 8.00, 13.00, 15.00, 19.00 Poročila; 7.10 Jutranja glasba; 8.30 Popevke; 9.00 Vi in jaz; 11.30 Izbran program; 12.10 Naj-icpše pesmi; 13.20 Preizkušajo se diletanti; 14.50 Znanstvena oddaja; 15.00 Oddaja za bolnike; 15.40 Veliki variete; 17.10 Sopra- nistka Antonietta Stella; 18.00 Nove ital. popevke; 18.30 Orkestri lahke glasbe; 20.00 Cheru-binijeva opera. II. PROGRAM 7.30, 8.30, 13.30, 15.30, 19.30 Poročila; 7.40 Pevci lahke glasbe; 8.40 Izbrane popevke; 9.30 Strnjena komedija; 10.00 Pesem za vsakogar; 10.35 Glasbeni variete; 11.50 Zborovsko petje; 11.35 Dva komika; 15.00 Plošče; 15.40 Operna glasba: 16.35 Popoldanski spored; 17.35 Izžrebanje loterije; 19.55 Plošče; 21.20 Dva komika; 22.50 Glasba v večeru. III. PROGRAM 9.30 Koncert za začetek; 10.30 Na sporedu je šoštakovič; 11.40 Stravinski, komorna glasba; 12.20 Sodobni ital. glasbeniki; 13.00 Glasba skozi čas; 14.30 Eugene D’Albert: «Tiefland» - opera; 16.15 Violončelo in klavir: 17.10 Mozartove simfonije; 19.15 Večerni koncert; 21.30 V spomin Maria La-broce. SLOVENIJA 7.00, 8.00, 11.00. 14.00. 16.00, 20.30 Poročila; 7.50 Na današnji dan; 9.10 Glasbena matineja: 10.35 Pionirski tednik; 10.35 Iz mladinskega glasbenega albuma: 11.15 Sedem dni na radiu: 12.20 Z nami doma in na poti; 13.30 Kmetijski nasveti; 13.40 Čez travnike in polja; 14.30 Priporočajo vam...; 15.10 S pesmijo po Jugoslaviji; 16.40 Paleta melodij: 17.00 «Vrtiljak»; 17.40 Majhni ansambli 18,10 Instrumenti v ritmu; 18.20 Gremo v kino; 19.00 Aktualnosti; 19.45 S knjižnega trga; 20.00 Lahko noč, otroci!; 21.00 Glasbena parada; 22.00 Za prijetno razvedrilo; 22.25 Zabavna radijska igra; 23.20 Oddaja za izseljence; 00.05 S pesmijo v novi teden. IZBOR IZ DELA 24, avgusta 1974 ČUDODELNIK" — Brez skrbi, še vedno sem tukaj. »Chicago Sun-Times« Postopno do oblasti Vojaki se v Etiopiji ne bojujejo samo za zboljšanje lastnih gmotnih razmer -Vse njihove akcije kažejo visoko stopnjo organiziranosti in metodičnosti POSEBEN TANJUGOV DOPIS ADIS ABEBA, 29 avg. — V »paltči ljudstva«, kot že nekaj časa imenujejo dvor v Adis Abebi, samuje cesar. Vojska je podrla temelje imperija in vse kaže, da se vojaki ravnajo po reklu »Cesar lahko ostane — cesarstvo pa ne«. Pred šestimi meseci so obmejni vojaki v Ogadenu — puščavskem območju na somalijski meji — tedanjega načelnika generalnega štaba Asaieja Ajeno prisilili, da je ves teden z njimi delil tegobe vojaškega življenja. General je zbolel za hudo grižo in se vrnil v Adis Abebo. Takrat ni kazalo, da bodo nezadovoljneži prišli tudi pred cesarjeva vrata. Pa so prišli. Zdaj je že vsem jasno, da se vojaki ne bojujejo samo za izboljšanje lastnih gmotnih razmer, jasno pa je tudi, da se ne bodo zadovoljili samo z maščevanjem proti bivšim funkcionarjem. »Ne borimo se za mesto v vladi, niti za spremembo vlade. Ne nameravamo sestaviti vojaške vlade. Hočemo spremembo sistema,« pravi mladi oficir v Asmari. Te besede razkrivajo vso globino nesporazuma pri ocenjevanju sedanjih etiopskih dogodkov. Armada noče novega vojaškega udara, kakršnih je v Afriki veliko, saj ti vojaški udari samo potrjujejo staro modrost, ki pravi: »Cim bolj se nekaj spreminja, tem bolj to ostaja emako«. Vojski ni potrebna formalna oblast, ker ima že oblast. Vojska izkorišča svojo moč in hoče izsiliti tudi resnične spremembe — družbene in gospodarske — ki ne bodo zapisane samo v časopisni kroniki, temveč tudi v zgodovini. Zato vojaške akcije s svo- jo razvojno logiko kažejo visoko stopnjo orgamziranosti in občudovanja vredno metodičnost ter sistematiko. Vojska je najprej pozaprla člane bivše vlade, jih obtožila zločinskega zanemarjanja obveznosti do lastnega ljudstva in jim očitala, da so položaj izkoriščali za brezmejno bogatenje. Ta ukrep je imel globok socialni in revolucionarni pomen, saj je odkril goljufije bivših ministrov, še veliko bolj pa pokvarjenost razreda, ki mu pripadajo. Plemstvo že brez vpliva Tako so psihološko pripravili ozračje za neizbežen na slednji korak: prijeti razvejano etiopsko aristokracijo, ki je prav tako obogatela s krajo in ropanjem. Lahko bi rekli, da je ta, drugi del, odločilen za usodo vojaškega gibanja, pa tudi za usodo same Etiopije. V tej fazi bi se moralo pokazati, ali imajo stari rasi in dedžazmati še vedno vpliv na revno, zaostalo etiopsko ljudstvo. Obstaja- la je namreč bojazen, da bi nekateri izmed njih lahko organizirali zasebne fevdalne armade in da bi z izgovorom »obrambe prestola« branili lasten ogrožen položaj. Pokazalo se je, da je ta strah pretiran in da je plemstvo izgubilo dobršen del svojega vpliva. Omenjeni oficir iz Asmare meni, da je tudi to zasluga vojske in trdi, da je vojska že nekaj let pripravljala vaško prebival stvo na sedanje dogodke Kmetje so pravzaprav najbolj zapostavljen del etiopske družbe, zato je popolnoma razumljivo, da je ta dejav nost morala pustiti posledice. S takšnimi zahtevami )e dobilo vojaško gibanje tudi političen pomen, ki ga je potrdilo s tem, da je vztrajalo pri čimprejšnji spremembi ustave in sprejemu zakona o delovnih razmerjih. S tem zakonom se bo v etiopski zgodovini prvič zgodilo, da delavci in kmetje ne bodo več državljani drugega razreda. Prav tako je bila vojska prva, ki si je upala vmešavati v plemenske in verske tabuje. Razglasila je namreč, da namerava ustvariti moder no državo, v kateri bodo imeli vsi ljudje enake pravice. Brez dvoma to pomeni, da bo naslednja na vrsti cerkev, ki ima prav tako velike posesti. Občudovanja vredno je, da vojska vse, kar hoče, izvaja s trdno odločnostjo, pa tudi z brezmejnim potrpljenjem. S tem bi lahko pojasnili tudi skoraj neverjetno dejstvo, da revolucionarne spremembe v državi, kjer so vsi odrasli prebivalci oborožem, potekajo brez nasilja. Občutek za mero in razu mevanje posebnega položaja so voditelji vojaškega gibanja v Etiopiji pokazali tudi v odnosu do cesarja, ki mu, ne glede na neizogibne spremembe, izkazujejo posebno spoštovanje. Morda se bo to s časom spremenilo, vendar pa vojaki, vsaj v tem trenut ku, ne mislijo na to. Vse kaže, kot bi se držali prego vora »vse ob svojem času« in svoje cilje uresničujejo korak za korakom. Kot ie povedal moj sogovornik v Asmari, je do določenega časovnega roka še okoli šest mesecev. »Vam se morda to zdi dolgo,« pravi, »za nas pa, ki smo čakali tri tisoč let, je to samo trenutek.« DUŠAN MIKIJA Spodrezani frak... Novinarja »Washington Posta« (tudi dobitnika Pulitzerjeve nagrade) Bob Woodward in Carl Bernstein, ki sta prva opisala ajero Watergate v knjigi, pravkar pišeta drugo. Po prvi knjigi »Ali the Pre-sident’s Men«, ki je še vedno bestseller št. 1, je team »Woodstein« končal rokopis o Nixonovem odstopu, ki ima naslov »The last 100 Days«. Založnik prve knjige se poteguje tudi za drugo, vendar kupčije še niso sklenili 4 Prejšnji grški predsednik Papadopulos 'ma pri državni ustanovi »Beh« še zaostale dolgove. Ome. njena družba skrbi za dobavo električne energije in opravlja druge storitve v zasebnih stanovanjih v Atenah m iMgonisiju. Papadopulos baje dolguje ustanovi okoli 4.000 din mesečno, torej za dolga leta njegovega predsedovanja, kar precejšnja vsota. Računi za električno energijo, vodo, plin itd. so za njegovo vilo v Psi-hiku, ki jo je dobil od nekega »mecena«, ter za vilo, imenovano »Trdnjava na morju«, oddaljeno okoli 35 km od Aten v bližini kraja Lagunis. ki mu jo je dal v na]-’in Onassis. Ze pred leti je neki nekdanji atenski poslanec sprožil postopek glede Papadopulovih družinskih dohodkov ter med drugim ugotovil tudi to, da je predsednikova žena sedem let neupravičeno dobivala plačo pri držav- ni obveščevalni službi. Poslanec je zagrozil, da bo zaradi goljufije v škodo države Papodopulovo ženo prijavil sodišču. Demokratski kandidat za predsednika v letu 1972 in nekdanji ameriški veleposlanik v Franciji Sar-gent Shriver si je poiskal kaj zanimivo delo. Bo zastopnik nove producentske družbe, katere ustanovitelj je znani igralec Paul Newman. Družba z imenom »Projections Untimi-ted« bo prikazovala filme in uprizarjala televizijske predstave v ZDA in drugod. • Brazilski časopis »Veja« je objavil novico, da bo bivši portugalski premier Marcello Caetano, ki je bil 25. aprila strmoglavljen in živi sedaj v Braziliji, sprejel delovno mesto predavatelja na univerzi Gama Filho v Rio de Janeiru. Caetano bo predaval pravo in bo dobival okrog tri tisoč dolarjev mesečne plače Poleg tega bo imel na raz-polago avtomobil s šolarjem. * Z odstopom predsednika Nixona sta njegovi hčeri — Tricia Cox, ki živi z možem Bdioardom v New Yorku, in Julie Eisenhowsr, ki ima stanovanje z možem Davidom nedaleč od Bele hiše — izgunili pravico do zaščite osebja varnostne službe. Varstvo bo imel le še Richard Nixon, In sicer vse življenje. Lokalna vojna levice Osupljiva akcija mehiških méstnih teroristov s skrajne levice — Ugrabili so tudi generala Zuna, tasta predsednika republike Luisa Echeverria POSEBEN TANJUGOV DOPIS CIUDAD MEXICO, 29. avg. — Mehiška javnost je z osuplostjo sprejela novice o doslej največji akciji mestnih teroristov, ki so sinoči v Guadalajari, 500 km zahodno od glavnega mesta, ugrabih 83-letnega generala revolucije Joseja Guadalupa Zuna, bivšega guvernerja države Jalisco in uglednega intelektualca, naprednega pisatelja in nekdanjega aktivnega voditelja levičarskih grupacij vladajoče stranke. Ugrabljeni general Zuno je oče žene predsednika republike Luisa Echeverria in je nedavno ponovno stopil v aktivno politično življenje —- kot svetovalec vladne komisije za elektrifikacijo države. Žrtve skušnjav Pred letošnjo parlamentarn o sezono se v Bonnu ukvarjajo predvsem z aferami • Meč nad glavo H. Wehnerja OD NAŠEGA BONSKEGA DOPISNIKA BONN, 28. avg. — Bonsko politično življenje se tudi pred začetkom letošnje parlamentarne sezone odvija v znamenju afer Medtem ko samo čakajo, kdaj bo odsto-bil poslovni sekretar socialnodemokratske frakcije v parlamentu, Karl Wienand, pa se črni oblaki zgrinjajo tudi na njegovega močnega zaščitnika, šefa socialnih demokratov v Bundestagu Herberta Wehnerja. Ugrabitev je bila filmska in dramatična: štirje zakrinkani člani nekega mestnega odreda komandosov so ustavili avtomobil generala Zuna, hudo ranili šoferja in odpeljali žrtev v neznano smer. Celotna akcija je trajala komaj nekaj minut. Po prvih Poročilih iz policijskih virov so ugrabitelji pozneje poslali lokalni vladi tri sporočila, v katerih so se predstavili za pripadnike skrajnolevičarske »stranke revnih«. Skupinice mehiške skrajne levice, zlasti pa še »stranka revnih«, že nekaj let bijejo »svojo« lokalno gverilsko v°jno, predvsem ob Tihem °ceanu in v hribovitih delih države Guerero. Oblasti so v Guadalajari zadnje mesece aretirale veliko teroristov Preiskava je pokazala, da je del teh skupin dobival navodila in denar iz skrajnode-sničarskih krogov. Komunistična partija Me hike je že prej obsodila mestni terorizem in gverilo kot »nerealno pot k družbenim spremembam« in opozo rila »iskrene levičarje in progresiste«, da lahko takšne akcije samo »sprožijo nezaželene vladne nasprotne akcije«, z drugimi besedami — da lahko ustavijo sedanji proces politične demokrati zacije države. Ugrabitev generala Zuna je že deseta teroristična akcija v zadnjih dveh mesecih. V tem času so ugrabili tudi kandidata vladne stranke za guvernerja ene od 28 mehiških zveznih držav. Guver nerja še niso našli. Njegovi ugrabitelji, člani »stranke revnih«, so zahtevali štiri milijone dolarjev odkupnine, vlada pa jim je odgovorila, da se »ne bo spuščala v pogajanja in paktiranje« s teroristi. Politične razmere v državi so zelo napete, zlasti zaradi tega, ker delodajalci niso pripravljeni ustreči sindi katom, ki zahtevajo višje plače. Razen tega so se sin dikati izrekli za splošno stavko, ki naj bi se začela konec septembra. Za njihove zahteve kaže razumevanje in jih podpira tudi vlada. Desnica je zaradi tega začela »z vsemi svojimi topovi obstreljevati« vlado, »ker enostransko podpira delavske sindikate«. Skrajni desničarji so vlado celo obtožili »nacionalne izdaje«. Vodilna združenja delodajalčev pa so zavrnila vladne pozive, naj privolijo v pogajanja in tako preprečijo stavko. Ker domača reakcija v Mehiki nima svoje velike politične stranke, se njena dejavnost razodeva vse bolj z akcijo poslovnih krogov, ki hočejo sprožiti gospodarsko zmedo in vladi dokazati, da mora »s trdo roko nastopiti proti levičarskemu nasilju«. Mesto Guadalajara, ki šte je približno poldrugi milijon prebivalcev, so sinoči obkolili kordoni vojske in policije Akcijo proti ugrabi teljem vodijo organi zvezne policije. B. RAFAJLOVIC Direktna zveza s Parizom Od septembra ob petkih in nedeljah letala z Brnika v Pariz LJUBLJANA, 28. avg. -Po Frankfurtu, Amsterdamu, ZUrichu, Londonu bo od 1. septembra naprej ob petkih in nedeljah brniško letališče povezano tudi s Parizom. JAT se je za to letalsko linijo odločil v povezavi s francoskim prevoznikom Air France zaradi vse bolj intenzivnih gospodarskih stikov Slovenije s Francijo, pri čemer pa računajo tudi na okoli 70 odstotkov prometa od turističnih aranžmajev. Z novo linijo bodo tako omogočili hitrejši stik s celotno zahodno Evropo. Na linijah bo letelo letalo JAT DC-9 s 115 sedeži, po 1 uri in 40 minutah pa bo pristajalo na mednarodnem letališču Orly. Z Brnika bo poletelo ob 18.50, iz Pariza pa bo prihajalo ob 22.55. STOJAN ŽITKO I Wienand je »kot človek iz baze« očitno zapadel denarm skušnjavi in se okoristil pri letalski družb: »Panmter«, ki je 1971 neslavno propadla. Isti Wienand pa je še eden od obeh glavnih junakov nerazre šene uganke okoli podkupni ne, ki naj bi jo od njega dobil pobegli poslanec CDU Ju lius Steiner. Obe at eri se zdaj obnavljata, ne samo v škodo Wienanda, marveč kot težka hipoteka za socialne demokrate. 6. septembra 1971 je čartersko letalo družbe Paninter zasilno pristalo na avtocesti pri Hamburgu Bilo je 22 mrtvih. Vzrok: na letališču so mu natočili gorivo v rezervoar za hlajenje. Bonski parlament je sklenil ustanoviti posebno poslansko komisijo, ki naj bi preverila, kako je bilo z nadzorstvom nad veljavnimi predpisi o varnosti zrač- nega prometa pri tej družbi. Pomembnejši pa so bili politični sadovi tega parlamentarnega preverjanja. Med lobisti družbe Panmter, ki je takoj bankrotirala, je bil vodilni bonski socialnodemokratski politik Karl Wienand. Od čartrskega šefa je dobival honorarje v skupaj vrednosti 162.500 mark (okoli 1.1 milijona novih dinarjev). Pred poslanci sta Wienand in direktor družbe sicer še nekako uspela »dokazati«, da gre za povračilo dolga Državni tožilec pa je vrta) naprej in pripravil šefa propadle druž be do priznanja da je lagal, da bi pokril uglednega bonskega politika Ta ugledni po litik Wienand pa je — če naj vse to drži m o tem nihče več ne dvomi — zagrešil ce lo vrsto kaznivih dejanj: kri vo je pričal pred pari amen tom, prikrival je davke, pre varal sodne organe ... Karl Wienand se že dva meseca zdravi v svoji vili ob Gardskem jezeru v Italiji Neumorni parlamentarni me-nažer je sicer vojaški invalid, zrušil pa se je ž.včno pod težo afer. Nič mani ga namreč ne bremeni druga afera Steiner ki jo konservativci že tako imenujejo afera Wienand. Za ka: gre? Stvar Je počila lani maja ko se je nekdanji poslanec CDU v Bun destagu začel izpovedovati re viji »Quick« da je v usod nem glasovanju o zaupnici Brandtu aprila 1972 glasoval proti svojemu strankinemu šefu Barzlu in zato dobil od Karla Wienanda 50 tisoč mark podkupmne Denar je Steiner zares vplačal v banko deset mesečno raziskovanje poseb ne parlamentarne komisi je pa ni napredovalo niti za milimeter: ob vprašanju namreč, ali je zares drugi človek socialnodemokratske frakcije v Bundestagu Karl Wienand podkupil Juliusa Steinerja za njegov usodni glas (za las je manjkalo, aa ni dobil Rainer Barzei več glasov kot Willy Brandt) Wienand seveda to zanika. SPD pa ga varuje. Ko pa se je že izkazalo, da je Wienand dajal neresnične izjave enemu parlamentarnemu organu, hoče vodja opozicijske frakcije CSU Karl Carstens zdaj Wienanda postaviti pred sodišče in mu tam izsiliti resnico o domnevni podkupnini 50 tisoč mark za poslanca Steinerja. Afere so za vladajočo socialnodemokratsko stranko silno neprijetne, saj se vse bolj vrti meč tudi okoli Weh-nerjeve glave Verjetno bo moral Herbert Wehner odstopiti, zato bodo morali na vrhu SPD spet zamenjati položaje tik pred dvema težkima volilnima rundama na Bavarskem in Hessenskem Herbert Wehner je najbolj skrivnostna oseba v SPD Se danes dobri poznavalci bonskih političnih mlinov trdijo, da je pripeljal Wlllyja Brandta do odstopa za zunanji povod pa izkoristil vohunsko afero Guillaume Na terenu pridejo takšne afere kaj prav konservativcem, ki navadno nimajo alternativnega političnega programa za gospodarske ali druge zadeve v državi ali deželi, ampak gradijo boli na slabostih nasprotnika ANTON RUPNIK Kuba - Latinska Amerika Duh iz Punta del Este umira Zelena celina se odpira Kubi in Kuba celini »Države Latinske Amerike so odločno stopile v obdobje progresivne politične, gospodarske in kulturne emancipacije. Danes bi lahko našteli v Latinski Ameriki že več vlad, ki so po-stale neodvisne, kot pa tistih, ki so še vedno odvisne od ZDA.... Začel se je tudi proces, v katerem države, ki prej niso bile naklonjene Kubi, v novih pogojih obnavljajo diplomatske odnose 2 našo državo.« To je med drugim povedal med zadnjim obiskom v naši državi kubanski zunanji minister dr. Raul Roa, besede, ki zgovorno ponazarjajo premike na zeleni celini in v odnosih do »rdečega otoka«, pa tudi v odnosih med latinskoameriškimi državami in ZDA. Ena izmed potrditev, da se na zelem celini marsikaj prelamlja in pomika v drugačni smeri kot doslej, še posebej kar zadeva stike s Kubo, je prišla pred dobrim tednom iz Paname. Tamkajšnja vlada se je sestala za pičlih dvanajst minut, nakar je predsednik general Omar Torri j os povedal: »Naša vlada se je odločila obnoviti diplomatske, konzularne, gospodarske in trgovinske stike z republiko Kubo. To je dejanje popolne panamske suverenosti, neodvisnosti in doslednega izvajanja načela o samoodločbi vseh narodov.« 2e istega dne je panamsko glavno mesto preplavil val množičnih manifestacij v znamenje podpori tej vladni odločitvi. Preobrat v desetletju Konec julija sta se za podoben korak odločili Kolumbija in Venezuela, pred dvema letoma Peru, nato Argentina, Mehika pa s Havano sploh ni pretrgala diplomatskih in političnih »tikov kljub pritiskom severne sosede. Ob rob tem dejstvom je morda zanimivo omeniti še to, da je ravno Venezuela, ki je pred dobrim mesecem ponovno navezala stike s Havano, decembra pred štirinajstimi leti skupaj z ZDA (in seveda s pomočjo njenega »bodrenja«) obtožila Kubo, češ da skuša širom po Latinski Ameriki »izvažati revolucijo« in razširjati »di-verzivno dejavnost«. Kazno je, da se je od tistega časa marsikaj spremenilo. Duh izpred štirinajstih ali denimo dvanajstih let straši le še po nekaterih (čedalje bolj osamljenih) latinskoameriških državah, duh, ki je decembra 1962 pod pritiskom Washlngtona pre vladal v Punta del Este, ko so »rdeči otok« izključili iz organizacije ameriških držav (OAD), ali pa dve leti kasneje na zasedanju te organizacije v Washingtonu, ko so se članice OAD odločile, da kolektivno prekinejo stike s Havano, Takrat in poprej je bila »bela vrana« le Mehika, saj je takratni predsednik Lopez Mateos odločno pribil, da pomenijo te odločitve »direktno vmešavanje v notranje zadeve neke suverene države«. 2e pred dobrima dvema letoma je prišlo do prvih odločnejših znamenj, da mineva čas gospodarske in politične blokade Kube, ko je maja meseca na ministrskem sestanku članic medame-riške organizacije predstavnik perujskega predsednika Velasca Alvarada terjal, naj glasujejo o ponovni vključitvi Havane v to organizacijo. Večina držav članic je glasovala proti. Očitno pa je, da se je odločilno obdobje razklepanja začaranega kroga, ali bolje, popravljanje »zgodovinske krivice in zgodovinske kratkovidnosti« začelo v začetku letošnjega leta na ministrskem sestanku »držav zahodne poloble« v mehiškem Tlatelocu, ko so se v večidel navidezni ubranosti na relaciji ZDA-Latinska Amerika vse bolj kazale razpoke in bistvena razhajanja. In to tudi glede Kube, čeprav se tako imenovanega »kubanskega vprašanja« v uradnem delu pogovorov niti dotaknili niso. Naslednji korak je bil storjen apri la na skupščini zunanjih ministrov držav Latinske Amerike in ZDA. Takrat se je v Atlanti iz žolčnih besed izcimila kompromisna formula o Kubi, ki sta jo vsaj predstavnika Mehike in Peruja ocenila, da »ni ne tič ne miš«. Po drugi plati se je pokazalo, da so morale Združene države že prej popustiti. Argentina, ki ima že dobršen čas intenzivne gospodarske stike s Kubo, je z njo podpisala pogodbo, da bo na otočje izvozila 40.000 tovornjakov in osebnih vozil — in to »ameriško-argen-tinskih«. Takrat je v Washingtonu završalo: po prekinitvi stikov s Kubo so namreč v ZDA sprejeli zakon, po katerem ni dovoljeno izvažati na otok ameriških izdelkov brez posebnega dovoljenja predstavniškega doma. Iz Buenos Airesa je prišel ogorčen odmev. Tamkajšnji senat je namreč izglasoval odločitev, da pomeni to »odkrito vmešavanje v notranje argentinske zadeve«. In sklep? Sredi julija letos so se v Hava ni prikazali prvi avtomobili znamke »Ford« in »General Motors«, izdelani v argentinskih podružnicah ameriških avtomobilskih družb. Najprej ukinitev blokade — potem dialog Se več. Argentina je doslej prodala Kubi za 520 milijonov dolarjev raznih izdelkov in ji odobrila dolgoročne kredite v vrednosti skoraj poldruge milijarde dolarjev Za nameček je Argentina 5. julija priredila v Havani industrijski sejem, na katerem sodeluje kar tristo argentinskih podjetij. Razsta-viščne prostore si je ogledal tudi premier Fidel Castro, ki je v pogovoru z argentinskimi novinarji povedal, »da bi bilo treba organizacijo ameriških držav razpustiti, namesto nje pa ustanoviti takšno organizacijo, ki bo sestav- ljena izključno iz latinskoameriških držav«. Kubanski voditelj je še dodal, da Havana nikakor ne misli navezati dialoga z Washingtonom, preden ne bodo ukinili politične in gospodarske blokade Kube. Te besede pa se navezujejo na izja. ve mehiškega predsednika Echeverrie, ki je med potjo po sedmih latinskoameriških državah večkrat poudaril, da je treba OAD temeljito spremeniti, korenito spremeniti odnose z ZDA, v celinsko dogovarjanje in povezovanje pa nujno vključiti tudi Kubo. Do te akcije mehiškega predsednika je prišlo kmalu po tistem, ko so se izjalovila pričakovanja nekaterih latinskoame riških političnih opazovalcev, da utegnejo na skupščini v Atlanti Izglasovati gospodarsko deblokado Kube, ne pa tudi politične. Echeverria je julij sko turnejo poleg krepitve dvostranskih odnosov izkoristil tudi za to, da je vsepovsod poudarjal potrebo po ga spodarskemu sodelovanju In povezovanju držav zelene celine ne glede na medsebojne politične razločke. Teh ukrepov »na lastno pest« v Washingtonu seveda niso ravnodušno opazovali. Do verjetno nabolj zanimn. nja vredne in najbrže tudi spretne tak tične poteze je prišlo še pred Nixono-vim odstopom. Sredi julija Je prvič po trinajstih letih odpotoval v Havano Američan, ki je prišel tja z uradno na- logo. Politično sicer nepomembna osebnost Združenih držav Pat Holt (v zunanjepolitičnem senatnem odboru je administrativni sekretar) je kubanske, mu voditelju izročil sporočilo uglednega senatorja Fulbrighta, ki si Je že prej tajno dopisoval s Fidelom Castrom. Kaj je ameriški odposlanec povedal Castru za zdaj še ni znano, vé pa se, da je premier ponovil znano kubansko stališče, da lahko do dialoga Havana-Washington pride šele po ukinitvi vseh oblik blokade. Nixon je bil trmoglav Takrat je Castro zatrdil, da se poprej ne misli sestati s Kissingerjem (zunanjega ministra Je označil kot »reakcionarnega politika, ki pa je kot človek vendarle realist«), niti s kak,-m drugim ameriškim funkcionarjem. Morebiti so tej Castrovi izjavi botrovala tudi namigovanja, češ da mehiški predsednik pripravlja amenško-kubanski dialog. Po teh špekulacijah, naj bi v mehiškem glavnem mestu prišlo do tajnih posvetov med ameriškim zunanjim ministrom in »nekim visokim kubanskim funkcionarjem«. Uradno teh ugibanj niso nikjer potrdili, v Me-xicu Cltyju so jih sprejeli le z zgovornim molkom. V Havani tudi niso komentirali dokaj pomenljivih Kissingerjevih besed po Nixonovem odstopu, ki se nanašajo na ameriško poliUko do »rdečega otoka«. Minister je namreč dejal, da si Je Nixon »kubansko vprašanje« prilaščal popolnoma zase, v to ni smel drezati prav nihče, kar pomem, da tudi zunanji minister ne. Ali Kissingerjeve bese-de pomenijo, da se bo z novim človekom v Beli hiši začel spreminjati tudi odnos ZDA do Havane? Cas bo to kmalu potrdil ali ovrgel, že sedaj pa potrjuje, da na dobršnem delu zelene celine veje nov veter, da se celina odpira Kubi in obratno. Avgust Pudgar Dva meseca po potresu Kozjanci že gradijo Prvih 185 občanov je dobilo kredite za popravilo poškodovanih hiš - Še vedno čakajo na gradbince - 1500 otrok bodo morali voziti drugam v šole ŠMARJE, ŠENTJUR, 26. avg. — Danes, skoraj dva in pol meseca po potresu na Kozjanskem, je prvih 185 občanov končno izvedlo, s čim bo popravljalo porušene domove. Gre za prvo skupino ob potresu prizadetih ljudi, ki so dobili kredite. Na območju, prizadetem s potresom, še vedno nestrpno pričakujejo gradbince, ker je pred durmi zima. Za prvo silo so rešili tudi problem šolstva. Pouk se bo začel v ponedeljek, razen v Šmarju, kjer bodo do 10. septembra dogradili prvo fazo nove šole. Krajevne skupnosti na prizadetem območju v šmarski občini so predložile prve sezname vseh, ki bi naj dobile kredite. Prva skupina 185 oškodovancev jih je na osnovi teh seznamov dobila že danes. To so obenem tudi prvi oškodovanci, ki so dobili denarno pomoč. Gre po večini za ostarele ali sc-cialno ogrožene ljudi, ki si sami ne morejo popraviti porušenih domov. Vodstvo šmarske občine je namreč za razliko od Šentjurja dodeljevalo kredite vsem, od tistih, ki imajo malo pa do onih, ki imajo zelo poškodovane hiše. Vendar samo za popravilo stanovanjskih objektov. Najtežje prizadele, torej tiste, katerim je potres domove porušil bodisi skoraj bodisi v celoti, so zaradi pomanjkanja denarja pustili za poznejše reševanje. Še zmeraj premalo denarja Prizadeti so z vel kim zadovoljstvom sprejeli sklep slovenske javnosti, da bo pomagala graditi šole in s tem sprostila denar, ki so ga zaposleni prislužili z aelcm v soboto 13. julija. Gre za nekaj več kot 30 milijonov, ali za eno dvaindvajsetmo vseh potrebnih sredstev, saj vemo, da je potres na Kozjanskem povzročil škode za 880 milijonov. »Ta prva radostna vest pa še vedno ne more prizadetim spcdbuditi prevelikega upanja, ker je denarja premalo«, pravi inž. Beno Božiček, predsednik organizacijskega odbora za cdpravo posledic na območju šmarske občine, sicer predsednik izvršnega sveta šmarske občine. »Oči Kozjancev so danes uprte v Ljubljano, kjer bo na Gospodarski zbornici seja vseh slovenskih gradbincev, na kateri naj bi se dogovorili, kako pomagati prizadetemu območju. Ne smemo namreč pozabiti, da so prav gradbinci zdaj najbolj potrebni. Sedanja ohladitev je samo prva napoved slabega vremena in bližnje zime, ki pa naj ne bi oškodovance zatekla v šotorih ali v avtomobilskih prikolicah.« Mešani občutki Današnjih 185 dobitnikov je z mešanimi občutki sprejemalo odobrene kredite. Njihovo počutje naj lepše ilustri- ra izjava ostarelega možakarja iz okolice Podčetrtka: »Kredit zdaj imam. Nimam pa otrok ne bližnjih sosedov. Kje naj dobim zidarje ter deiavce, da bi mi bajto vsaj toliko zakrpali, da naju z bolehno ženo v njej ne bi mrazil veter ...« Gledali smo tega moža, kako je s tresočo roko stiskal svoje prvo upanje in ostajal nebogljen. Največ občanov, ki so danes debili kredite v šmarski občini, je socialno ogroženih in ostarelih, torej takšnih, ki si kljub kreditom brez tuje pomoči ne bodo mogli pomagati. Po številu je bilo največ »srečnežev« z območja šmarske krajevne skupnosti, zatem s pedčetr-ške z območja Zibike. Zibičani so med njimi najsrečnejši, kajti predstavniki Velenja, ki so pr zadetim takoj priskočili s konkretno pomočjo in s prostovoljnim delom začeli graditi šolo, ki bo mimogrede povedano, zgrajena do 28. oktobra, so pritegnili še velenjske gradbince, ti bodo takoj pc dograditvi šole in že prej pomagali popravljati tudi porušene stanovanjske h:še. Na Kozjanskem tdaj pričakujejo, da bodo velenjskemu primeru sledili še drugi. To jim v resnici predstavlja tudi največje upanje. Na prizadetem obmečju namreč ne morejo sprejeti mladinskih delovnih brigad, ker ni na voljo graduenih strokovnjakov, ki bi dela vodili. ljudje so pripravljeni priskrbeti nekvalificirano delovno silo, hrano in vse ostalo, vendar je to premalo z« reševanje tega perečega problema. Ne le v enem letu Inženir Henrik Omak, vodja prejšnji teden formiranega biroja za nadžoi' ’in po-"' moč na potresnem območju, ki bo kot p.jslovna enota ljubljanskega ^vóda^ftU re^ ziskavo materialov’ deloval v Šmarju in skupaj z administracijo in pomožnim osebjem vodil ekipo 16 do 18 strokovnjakov toži, da biro še nima na voljo ljudi. Biro pa bi naj, kot so na potresnem območju pričakovali, že zdavnaj začel z delom. Bodoči strokovnjaki tega biroja so zvečine zaposleni drugod in se ne morejo vključiti v delo na terenu, dokler ne rešijo prejšnjih obveznosti. Tako bi naj biro začel v resnici delati šele sredi ali konec septembra, financirali pa bi ga naj iz solidarnostnega sklada. Za prvo leto dela bi potrebovali 5 milijonov dinarjev. »Ilozorno je namreč misliti, da bi posledice po potresu odpravili v enem letu,« pravi inž. čmak. »Nih če ni piedvideval, da je škoda tolikšna in da je zajela taico velik ooseg. Z odpravo posledic bi učinkovito začeli, če bi vpeljali sistem stalnega zbiranja pomoč; ker je škoda prevelika, da bi jo odpravili samo z delom ene proste sobote in občasnim zbiranjem pomoči ter prostovoljnih prispevkov.« »Če bi vse občine, V imajo gradbena podjetja, poslale na prizadeto območje razpoložljivo gradbeno operativo, bi bilo moč še pred zimo reš.ti vprašanje tistih oškodovancev, katerim hiše niso povsem porušene. Za prvo kategorijo vemo, da si bo razen v najhujših primerih, kjer so ostareli in nemočni, sama pomagala,« poudarja inž. Beno Božiček. »Skoraj enako je z drugo kategorijo, ki pa v nekaterih primerih že potrebuje gradbene stro kovnjake. Kakorkoli že, posledice potresa na stanovanj skih objektih moramo v šmarski občini rešiti v enem letu. Prvega oktobra začnerm. graditi tudi varstveno usta novo za ostarele iz Jelšin grada. Dogradili bi na; jo v letu dni. V enem tednu smo razdelili več sto gradbenih dovoljenj K temu nam je v veliki meri bilo v pomoč delo strokov njakov celjskega zavoda za napredek gospodarstva«. Ljudje si vsak po svoje v teh hudih dneh poskušajo pomagati. Tako je na šmar skem več primerov, da so si Ijydjp že zframpove domove oo prve plošče. Dva ali trije pa že skoraj do stre .{je. ,2|8A ,s« <>b ,tw? stroški gftidnje presegh. višina-odobrenih kreditov. Težave s šolstvom Vprašanje zase je problem šolstva. Velenjčani, ki so s prostovoljnim delom začeli graditi osnovno šolo v Zibiki, so prišli najdlje. Ni pa še rešen problem ostalih šol, za to bodo morali šolarje preva žati drugam. Gre za približno 1200 otrok, ki jih bodo morali voziti iz Zibike v Ko strivnico in Rogaški» Slatino, iz Pristave v Podčetrtek, z Vinskega vrha pa verjetno v šentjursko kmetijsko šolo. Problem zase so dolge relacije prevozov in pomanjkanje avtobusov. Tudi v šentjurski občini bodo morali prevažati otroke tako iz Loke pri Zusmu na Slivnico in Dobrino, medtem ko bodo v Ponikvi organizirali pouk v gasilskem domu in v dvorani prosvetnega društva. »Prvim 24 oškodovancem smo razdelili danes kredite. Naslednjih 40 pa jih bo dobilo 3. septembra,« nam je povedal inž. Jože Bučer, predsednik koordinacijskega odbora za odpravo posledic potresa in predsednik izvršnega sveta šentjurske občine. »Kredite smo razdeljevali tistim, ki so najbolj potrebni, torej vsem, katerih hiše so povsem porušene. Za one prve računamo, da si bodo pomagali sami ali s pomočjo sosedov, ker trenutno ni možnosti, da bi jim drugače priskočili na pomoč. Vsi pa čakamo na rezultat razgovora s slovenskimi gradbinci na gospodarski zbornici. Solje v kleti kot v čolnu Nekateri tudi najbolj prizadeti si sami organizirajo pomoč, med njimi jih je nekaj, ki so si sposodili denar drugje in zdaj plačujejo strokovne pomoč, kajti do zime res ni več daleč, bivanje v dograjeni kleti pa je še ved no boljše od onega v šotoru ali prikolici. Navzlic temu jih bo še ved no mnogo, ki bodo morali zimo preživeti v šotoru, ker se obdobje lepega vremena izteka. Tistega, kar pa prizadeti zdaj najbolj potrebujejo, torej gradbincev, pa še vedno od nikoder ni. Tako je današnji dan na prizadetem območju enak ostalim v teh dobrih dveh me secih. Radost se prepleta s strahom, optimizem se izgublja v skrbi pred jutrišnjim dnem, ki bo zagotovo hladnejši od današnjega, kajti zima bo še prehitro tu. JANEZ SEVER Ladja — sodoben trajekt REKA, 28. avg. (Tanjug) — V ladjedelnici »3 maj« na Reki so splavili okoli 1000 ton težko in 30 metrov dolgo sekcijo, ki jo bodo v ladjedelnici »Viktor Lenac« na Reki vgradili v norveško ladjo »Nopal Branco«. To tovorno ladjo bodo v tej ladjedelnici spremenili v najsodobnejši trajekt za prevoz 3.850 avtomobilov. MARIBORSKA FORMA VIVA 74 — Skulptura Luciana Ceschie na križišču Ljubljanske ulice in ceste Proletarskih brigad. Foto: B. Čerin Krila enotna? Priprave JAT, lnex-Adria Avioprometa in Pan-Adrije na združitev v SOZD — Tudi ustrezna porazdelitev dela LJUBLJANA, 29. avg. — Po poprejšnji neenotnosti in večletnih nesoglasjih so lani štirje jugoslovanski letalski prevozniki našli skupni jezik o cenah, čarterskih po letih in nakupu goriva ter nadomestnih delov. V zadnjem času, zlasti od letošnjega januarja dalje, pa se trije med njimi pospešeno pripravljajo na združitev. Posebna delovna skupina JAT, Pan-Adrije in Inex-Ad-rie je že pozimi pripravljala gradivo o poslovnem sodelovanju in združevanju. Hkrati so ustanovili tudi vrsto podskupin, ki so se strokovno lotile najpomembnejših vprašanj v zvezi z združevanjem. Večina zahodnih letalskih prevoznikov je že zdavnaj začutila potrebo po poslovnem povezovanju in združevanju. Hudi konkurenčni boji na svetovnih zračnih poteh so prisilili k medsebojnemu sodelovanju tudi mnoge velike letalske združbe, kakršne so, na primer, Alitalia, Air France, Lufthansa, Sabena ter Iberia, in ki so že pred leti našle skupni jezik v konzorciju Atlas. Vse to očitno kaže, da za majhne na sve- tovnem nebu skorajda ni več možnosti za obstoj. Združevanju v prid pa govori ne nazadnje tudi resnica, da je letalski promet postal pomembni del tako našega turizma kot gospodarstva na sploh. V obojem pa razdrobljenost znotraj jugoslovanskih meja očitno ne vodi več nikamor, saj dela preglavice že sama raznorodnost letal, ki jih premorejo naša letalska podjetja, da o problemih dosedanje medsebojne — nemalokrat tudi nelojalne — konkurence niti ne govorimo. Z združitvijo bi tako bilo mogoče doseči tudi veliko večjo racionalnost poslovanja, kar bi brez dvoma bilo lahko ugodno — vsaj tako gre pričakovati — tudi za tiste, ki so jim letalski prevozi potrebni in ki jim ne more biti vseeno, kakšna sta njih kakovost in cena. Več bomo o vprašanjih, ki zadevajo združitev ter o mestu slovenskega letalskega prevoznika Inex-Adria Avioprometa v novi SOZD poročal’ v jutrišnjem setsavku o pogovoru z direktorjem IAA Janezom Nedogom. JOŽE OLAJ Brezplačni dopusti NIKSIC, 27. avg. (Tanjug) — Tovarniški odbor sindikata nikšičke železarne »Boris Kidrič« je letos dodelil 720 tisoč dinarjev za brezplačni dopust delavcev. Ta železarna je največja delovna organizacija v črni gori in zaposluje okoli 4.500 delavcev. Mariborska Forma viva Beton, ki živi Mariborsko podjetje za visoke gradnje Stavbar je že tretjič povabilo znane kiparje — Umetnost in gradiva Na križišču Ljubljanske ulice in ceste Proletarskih brigad končujejo eno od skulptur letošnje Forme vive v Manboru. Ljudje, ki hodijo mimo in radovedno opazujejo razgibano betonsko gmoto, so v glavnem navdušeni, nekateri pa zmajujejo z glavami: »Kaj neki pomeni to, saj nima nobene oblike?« Pa vendar je forma viva — živa oblika, ki jo je kipar ustvaril zato, da bi zaživela na tem prostoru in, da spreminjajočo se okolico, nudila nešteto različnih po- bi s senco in svetlobo ter s dob. Trije kiparji Luciano Ce schia iz Italije, Janez Boljka iz Ljubljane in Mariborčan Slavko Tihec Dodo s svojimi deli obogatili Formo vivo v Manboru, ki jo letos že tretjič organizira podjetje za visoke gradnje Stavbar. Do sedaj je v mariborski Forma vivi sodelovalo skupaj z letošnjimi, že deset kiparjev z raznih strani sveta, največ pa je bilo domačih Večina skulptur Forme vive stoji v stanovanjskih nase Ijih, ki jih Je zgradil Stavbar, nekaj pa jih je tudi na drugih javnih prostorih »Kiparska dela smo želeli približati ljudem, jih postaviti v njihovo okolico, kjer živijo in se gibljejo,« nam je povedal inženir Ivan Jecl, ki vodi tehnična dela. »V Ma riboni je zelo malo umetniških del na prostem, z novimi skulpturami vsaka tri leta pa spopolnjujemo to vr zel.« Lahko bi rekli, da so pri Stavbarju združili lepo s ko ristnim. Pri izdelavi zaplete nih konstrukcij kiparskih del preizkušajo nove materiale in iščejo različne poti pri proizvodnji betonskih izdelkov, ki jih pozneje, seveda, če dobijo pozitivne rezultate, uporabijo pri gradnji. Pri delu z betonom pa se umetniki in strokovnjaki, ki jim po magajo, srečujejo s številnimi problemi. Upoštevati morajo lastnosti različnih ma teriaiov, ki jih uporabljajo za kalupe, za umetniška dela sama in za površinsko ob delavo. Največ težav povzroča izdelava kalupov, posebno pri tistih skulpturah, kjei so oblike zapletene in je manj možnosti za površinsko obdelavo. Nemalo preglavic povzročata tudi prevoz in montaža včasih tudi nad sto ton tež kih umetnin. Stavbarjev! strokovnjaki s) prizadevalo, da bi izdelek čim bolj pri bližali umetnikovi zamisli vendar brez razpok in kr panj navadno ne gre Da bi umetniška dela kar se da za varovali pred mrazom in vo do, jih bodo prevlekli s tanko plastjo umetne mase. Ker so poti pri izdelavi ne znane, je marsikdaj treba poiskati nove. S tem rastejo seveda stroški. Letošnja Forma viva bo veljala 270.000 dinarjev, ker pa je kombinacija betona in železa cenejša, jo bodo najbrž v prihodnjih letih bolj uporabljali. Kljub temu, da so dela strokovno izbrana in, da jih ustvarjajo priznani umetniki, sb ža nekatere Mariborčane kamen spotike. Prebivalci okolišev, kjer stojijo umetniška dela Forme vive in mimoidoči, ki smo jih vprašali za mnenje, pa v glav nem ne mislijo tako. »V začetku so kar naprej vpraševali kakšen simbol je to«, nam je povedal Stavbar jev delavec, ki površinsko ob deluje Ceschijevo delo. »Se daj so se že navadili in večini je všeč, skoraj vsake mu pa pomeni nekaj druge ga«, je pripomnil. MAJDA MURŠEC Manjša poraba bencina Reška rafinerija nafte letos presegla načrt za pičel odstotek REKA, 27. avg. (Tanjug) — Rafinerija nafte na Reki je v prvih sedmih mesecih letos predelala približno 2,160.000 ton surove nafte. S tem Je občutno presegla predelavo nafte v istem obdobju lani, medtem ko je načrtovano obveznost v prvih sedmih mesecih presegla približno za en odstotek. Rafinerija nafte dela z devetdesetodstotno zmogljivostjo. Podražitev bencina in manjši dotok turistov do začetka julija pa sta vplivala na manjšo porabo motornega bencina. V prvem polletju je bila prodaja bencina super za 6,1 odstotka manjša kot lani v istem obdobju, 86-ok-tanskega pa Je bila za 2 odstotka večja. Silos za 10.000 ton pšenice LESKOVAC, 27. avg. (Tanjug) — Samoupravni organi leskovškega kmet:jsko-indu-strijskega kombinata »Toma Kostič« so sprejeli predlog, po katerem naj bi zgradili še en silos. V tem silosu bi lahko shranjevali 10.000 ton pšenice in drugih žitaric. Sindikat v v ■■■ sciti standard Sindikati Hrvatske v boju za višji OD delavcev z nizkimi prejemki ZAGREB, 28. avg. (Tanjug) — Sindikati Hrvatske napovedujejo, da bo boj za zaščito standarda in višje osebne dohodke delavcev z najnižjimi osebnimi dohodki ena najbolj pomembnih, če že ne najpomembnejša naloga v prihodnjem obdobju. 2e v začetku septembra bodo sindikati usmerili pozornost na podrobno analizo doslej sklenjenih samoupravnih sporazumov. Ugotovili so namreč, da je večji del samoupravnih sporazumov v republiki narejen tako, da vse bolj odpira vrata nevarnim težnjam po uravnilovki. Ce bodo analize pokazale, da so ugotovitve točne, bo sindikat — najverjetneje že oktobra — zahteval revizijo samoupravnih sporazumov. Težnja sindikatov na Hrvatskem je namreč, da bi na kar najboljši način reševali sistem osebnih dohodkov in odnosa do dohodka. Marsikje se je pokazalo, da sedanji sistem plač v mnogočem zavira boj za bolj učinkovito delo in večjo produktivnost. Aktivnost sindikatov bo v prihodnjih treh mesecih sinhronizirana s pripravami na IV. kongres sindikatov Hrvatske. ki bo 2. decembra v Zagrebu. Vizija prometne prihodnosti Do leta 1985 bodo zgradili avtoceste do Lipovca, Reke in morebiti do Splita Hrvaški sabor je leta 1971 sprejel zakon o osnovni cestni mreži. Določil je tri najpomembnejše smeri, ki naj bi jih dokončali do leta 1985. To so bile ceste iz Zagreba proti Reki, Spli-iu in Zadru. Naposled se je tako prižgala luč za gradnjo avtoceste Zagreb—Split. Zakon je končal desetletne načrte in prepire med posameznimi območji, ki so od nove ceste pričakovala najmanj gospodarski in družbeni preporod.. Spliča-ni so hoteli, da bi cesta tekla po dolini Une. Pravili so, da so to nerazvita območja, ki jih je treba približati industrijskim centrom. Zadrčani in druge srednjedalmatinske občine pa so iz enakih razlogov, cesto hoteli speljati preko Like do Šibenika in ob obali do Splita. Z novim zakonom je obveljala »ionska varianta«. Razpisano je bilo ljudsko posojilo. Vsi so napovedovali, da se bo nateklo veliko več sredstev, kot bo potrebno. Vjesnik je 7. aprila 1971 zapisal: »Plava magistrala štarta 27. aprila«. Toda s to cesto Hrvatje štartajo še zdaj. Zaradi premajhnega vpisa posojila in podražitev niso začeli graditi niti prvega odseka sodobne avtoceste od Bihača do Knina. Investicijske omejitve in splošno pomanjkanje denarja so popolnoma spremenile program graditve v srednjeročnem planu, ki se končuje prihodnje leto. Odločili so se za modernizacijo ceste Vrlika—Knin Strmica, dolge 49 km. Ko bo ta končana, bo Split povezan z Zagrebom s cesto prvega reda, gradnjo štiripasovne avtoceste pa so prestavili v nasled nji srednjeročni načrt. Podobne pretrese je doživljal projekt predora skozi Učko. Skozenj naj bi stekla hitra avtomobilska cesta z Reke v Trst, še bolj pomemben pa naj bi bil za povezavo Istre s Hrvaško ter za vključitev polotoka v bodočo mrežo jugoslovanskih avtomobilskih cest. Predračunska vrednost je znašala 270 milijonov dinarjev. Tudi za Učko je bilo 1. marca 1971 razpisano ljudsko posojilo. Vsi so pričakovali, da bodo občani in delovne organizacije prispevali veliko več, kot je bilo predvideno. Prvi rezultati so bili res spodbudni in vsi so napovedovali, da bodo predor začeli vrtati že to jesen (leta 1971) Vendar je ponovno ostalo pri predvidevanjih. Neugoden gospodarski položaj in podražitve so zaustavile minerje. Po sedanjih načrtih naj bi v osrčje Učke zapeljali prvi avtomobili čez dve leti. Na Hrvaškem je danes 13.000 km cest. Zanje skrbe republiški sklad za ceste in regionalni skladi Split, Reka, Osijek ter Zagreb. V republiški sklad se natekajo del davka od prodaje goriva, takse na tuja vozila ter različna posojila. Dohodek regionalnih skladov pa je prispevek za ceste iz maloprodajne cene bencina in nafte. Od letno zbrane milijarde odpade na regionalne sklade 650 milijonov. Delež za ceste v narodnem dohodku pa nenehno pada. Do Splita čez Knin Letos Hrvatje končujejo drevored Borisa Kidriča, po katerem že teče promet iz centra Zagreba na Remeti-nec, vstopno postajo avtoceste do Karlovca. Kmalu bo narejen most Donji Miholjac pri Osijeku; gradnjo sofinancirajo s polovico sredstev Madžari. Prihodnjo jesen, prihodnje leto bosta Zagreb in Split povezana z moderno cesto prvega reda preko Bos. Grahova, Strmice, Knina in Sinja. Zdaj dokončujejo odseka Strmica- Knin in Knin —Vrljika. Del ceste od Bos. Grahova do Strmice pa delajo Bosanci sami. Julija je stekel promet po novi cesti Gračac—Udbina, ki je močno skrajšala razdaljo od Zagreba do Zadra in drugih srednjedalmatinskih središč. S to cesto so že delno rešili prometne težave narodnega parka Plitvice; da bi ga dokončno rešili, bi morali rekonstruirati makadamsko cesto Ličko Petrovo selo — Prijeboj ter Vrelo—Gornji Babin potok. Za to potrebujejo okoli 40 milijonov, ki pa jih za zdaj nimajo. Direktor republiškega fonda za ceste SR Hrvaške Vladimir Kos pravi: »Proračunska vreča za ceste je prazna. Zdaj plačujemo projekte, ki so že končani ali pa bodo končani letos in prihodnje leto. To je vse, kar zmoremo v srednjeročnem načrtu, ki se končuje prihodnje leto.« Najprej notranja magistralna mreža Zato so na Hrvaškem že določili smeri, ki bodo imele v obdobju od 1976. do 1985. leta prednost. Najprej bodo zgradili notranjo magistralno cestno mrežo, avtoceste pa tam, kjer je nujno potrebno. »Kot temelj za gradnjo avtocest pri nas uporabljamo dokument ZIS o osnovah skupne politike dolgoročnega razvoja Jugoslavije do leta 1985,« pra- vi podsekretar sekretariata za pomorstvo, promet in zveze SR Hrvaške Rudolf Kahlina. »Menimo, da bi morale vse republike čimprej podpisati družbeni dogovor, s katerim bi določile smeri, gradnjo in financiranje avtocest v Jugoslaviji v tem času.« Po večletnih pripravah in razpravah nova, štiripasovna avtocesta med Zagrebom in Beogradom le postaja resničnost. Hrvatje jo nameravajo graditi v dveh delih. Za odsek od Sesvetov do Okučanov, dolg 109 km, so že pripravili projekte. Zdaj mrzlično iščejo sredstva, kajti kilometer opremljene avtoceste stane danes okoli 20 milijonov dinarjev. Zgraditev štiripasovnice je nujna. Po stari avtocesti vsak dan vozi po 20.000 vozil. Polovica od njih je tovornjakov, ki ovirajo in zadržujejo promet; nastajajo dolge kolone. Cestišče je popolnoma izrabljeno in kljub nenehnim popravilom, ki so izredno draga, vidno propada. Hrvaški del avtoceste od Breg;ane do Lipovca za spačvanskimi gozdovi bo dolg okoli 302 kilometra, predračunska vrednost po sedanjih cenah pa je okoli 6,04 milijarde dinarjev. Oh stari avtocesto bodo dogradili še dva pasova In nato prometnico opremili, kot to zah tevajo mednarodni cestni predpisi. Vstop bo v Dugem selu, kjer bo voznik plačal 30 din cestnine. Do Lipovca bo na avtocesti deset prometnih vozlišč z vstopnimi in izstopnimi postajami sever-jug ter vso potrebno opremo. Speljana bo po okoli sto nadvozih, na vsakih 40 km bodo ob njej bencinske črpalke, na 90 do 160 km moteli, na 60 do 160 km restavracije in kavarne, na 80 do 120 km servisne postaje, na vsakih 40 do 50 km postaje milice in postaje kontrolnih služb, parkirišča bodo projektanti prilagodili terenu, izvirom vode in okolici. Na obeh straneh avtoceste bo po vsej dolžini postavljena zaščitna ograja, ki bo z drugimi napravami zagotavljala največjo varnost. Rudolf Kahlina: »Projekti za prvi odsek do Okučanov so že pripravljeni, za drugi del pa jih izdelujemo. Zaprosili smo za sedmo posojilo Mednarodne banke za obnovo in razvoj, če bo vse v redu, bodo prvi buldožerji zaorali na začetku leta 1976. Ne vem pa, odkod informacija, da bomo začeli delati že spomladi.« Naslednja prednostna smer je avto. cesta od Karlovca do Reke. Do Grob-ničkega polja, 15 km na Reko, je potrebno zgraditi še 92 km štiripasovnice. Graditelje čaka težko delo, saj se bodo v Gorski Kotar zažrli številni predori; najdaljši bo Tuhoblč, dolg 2,5 km. Trije predori bodo dolgi od 800 do 900 m, deset manjših pa od 50 do 300 m. To bo na odseku Vrbovško—Ravna gora, kjer bodo 5 do 6 promilni vzponi, kilometer pa bo po današnjih cenah stal od 50 do 60 milijonov. Najcenejši bo odsek od Karlovca do Vukove Gorice; tam bodo za kilometer odšteli 30 do 40 milijonov. Razdalja od Zagreba do Reke se bo s sedanjih 173 km skrajšala na 150 km, čas vožnje pa za polovico. Za Učko še 493 milijonov Nad Kvarnerskim zalivom se 1.396 m visoko pod nebo pne gora Učka z najvišjim vrhom Vejakom. Njen visoki in masivni hrbet preprečuje toplim vetrovom z morja, da bi prodrli globlje v osrčje Istre. Je pa tudi velika ovira na najkrajši poti iz Rovinja, Poreča, Pazina, Buzeta in drugih istrskih mest na Reko. Vse boljše poti so v preteklosti obšle to planino, ki je pozimi zaradi debele snežne odeje praktično neprehodna. Ravno zato je tudi propadel projekt o gradnji ceste preko tega vrha. Hrvat, je so se 1971. leta odločili za gradnjo predora. V planino so se takoj zažrli izkušeni gradbinci — z istrske strani delavci zagrebške Hidroelektre, z reške strani gradbeniki splitskega Konstruktorja. Kljub sodobni mehanizaciji se jih je na gradbišču zbralo kar 700. To je pravo naselje, saj so nekateri pripeljali tudi svoje družine. Do zdaj so zgradili pristopne poti v dolžini 2800 m. To bo del bodoče ceste Matulji—Lupoglav, ki bo preko viadukta Vela draga, dolgega 125 metrov, zdrknila v drobovje masivne Učke. Viadukt povezujeta dva manjša predora; en je dolg 200 m, drugi pa 45 m. Zgradili so tudi 30 km daljnovodov moči 35 in 10 kW, po katerih na gradbišča priteka elektrika, potegnili vodovodne cevi in postorili druga potrebna dela. Ko je bilo že vse pripravljeno za glavni naskok v osrčje gore, pa je nekega jutra delovni dan utihnil. Zelena pobočja Učke niso več drhtela v hrupu težkih strojev, idiličnega miru niso prekinjale močne eksplozije. Za nadaljnjo gradnjo je zmanjkalo denarja. Preboj 5070 m dolgega predora in dograditev 24 km dostopnih cest zahteva nadaljnjih 493 milijonov dinarjev. Investitor je zaprosil pri mednarodni banki za 164 milijonov dinarjev kredita, 110 milijonov je zagotovil republiški sklad za ceste, JLA pa 90 milijonov. Kaže, da bodo sredstva zbrana in spomladi leta 1975 bodo pobočja Učke zopet odmevala v delovnem zagonu. Vsa Istra se bo veselila, kajti odprla se ji bodo nova vrata. Janez Jančar PRIMORSKI dnevnik SPORT SPORT SPORT 31. avgusta 1974 ATLETIKA ENAJSTO EVROPSKO PRVENSTVO JUTRI V RIMU SVEČANA OTVORITEV PRVENSTVA Prva tekmovanja bodo na sporedu v ponedeljek C IM, 30. — s svečano otvoritvijo Čel iiV ne^elj°- L septembra, pri-■ evropsko prvenstvo v at-ki. Prva tekmovanja pa bodo l , sP0redu šele v ponedeljek in °oo trajala vse do 8. septembra, i . .roPsko prvenstvo je gotovo le-nJa največja atletska prireditev. Ri n nuern *30 namreč tekmovalo kar ina . e*®v in 352 atletinj iz devet-»setib evropskih držav. Le Rim8 ln -^i^anija ne bosta imeli v to» U ,sv°jih predstavnikov. Poleg tno ■0 slodilo tekmovanjem 14Ò ri:, n.eriev' 32 maserjev in vrsta vo-loti •uV’ oz' Predstavnikov vesh at-sKih zvez, ki se bodo udeležile nif ei?stY?- T° veliko športno ma-estaeijo bo komentiralo nad 1000 l^nik®rjev ter 180 radijskih in te-n .piskih ekip. Evrovizija bo pre-t , aia dnevno nad 4 ure in pol naKm°vanj z olimpijskega stadio-hnà i P^očjo posebnega satelita o lahko sledili prvenstvu tudi v A in na Japonskem. s!oaf^anska niletska zveza je po-rirn u , •za vse. da bi prvenstvo limn--! • uspelo- Popravila je o-,■ O'J-'kì stadion, postavila tartan->nn„i Ze’ poskrbela za nove elek-semafore, da bi gledalci stadionu in pred televizijskimi ekrani čim bolje sledili poteku dogodkov. Prehitre starte na hitrih tekih bo onemogočila posebna avtomatska naprava. Posebno številno bo tudi predstavništvo sodnikov, ki bodo skrbeli, da se bodo vsa tekmovanja odvijala po pravilih. Najmanj sodnikov bo sledilo tekmovanju v metu diska in v metu krogle za ženske (12), največ pa jih bo nadzorovalo tek na 5000 m (kar 39). Najbolj številna reprezentanca, ki bo tekmovala na letošnjem prvenstvu je ekipa Sovjetske zveze, za katero bo nastopilo kar 81 atletov in 31 atletinj. Najmanjša pa je reprezentanca Gibraltarja, či- gar barve bo branil en sam športnik. Jugoslovansko reprezentanco bo sestavljajo enajst tekmovalcev. Izmed teh ima gotovo največ možnosti za osvojitev zlate kolajne Rečan Lučano Sušanj v teku na 809 m, kjer je dosegel letošnji najboljši rezultat v Evropi. Njegov najbolj nevaren tekmec bo Marcello Fiasconaro. Lepe možnosti za uspeh ima tudi tekačica Jelica Pavličič v teku na progi 400 m, kjer ne bo nastopila svetovna rekorderka Sze-winska. Ostali atleti se lahko prebijejo do finala, rimski nastop pa jim bo prav gotovo služil kot izredno dobra izkušnja za bodočnost. KOLESARSTVO PRVENSTVO NARAŠČAJNIKOV V Prebenegu bodo podelili naslov deželnega prvaka Videmčani so favoriti - Veterani na prvenstvu Treh Benečij V našem mestu bo jutri na sporedu deželno kolesarsko prvenstvo naraščajnikov, ki ga organizira tržaški kolasarski klub SCAT pod vodstvom znanega Renata Sbrizzi-ja. Ta si je za start svoje dirke izbral Dolino, cilj pa je po 76 kilometrih postavil po dolgem vzponu v Prebenegu. Proga za deželno prvenstvo bo tako zelo naporna, saj bodo mladi tekmovalci vozfli iz Doline preko naselja Sv. Sergija po Trbiški cesti mimo Opčin do Ses-ijana, kjer bodo zavili v Mavhinje in nato preko Šempolaja in Gabrovca na Prosek, od koder bodo spet vozili po Trbiški cesti do Dom- rvniiiiiiiiiiniiiiiiiiMHiiiHUiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiuMiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiHiii KOŠARKA 14. EVROPSKO ŽENSKO PRVENSTVO NA SARDINIJI Jugoslovanke premagale Nizozemsko Italija klonila v zadnjih sekundah Sovjetinje nemoteno nadaljujejo pot proti končni zmagi CAGLIARI, 30. — Košarkarice Sovjetske zveze niso našle niti v tretji tekmi finalnega kola evropskega ženskega košarkarskega prvenstva pravih nasprotnic, saj so z lahkoto odpravile Romunijo, ki ni osvojila v treh tekmah niti točke še. Čehoslovakinje pa so naletele na žilav odpor zadnjeuvršče-nih Madžark in so jih premagale le v finalnem delu srečanja. Italija je povsem nepričakovano klonila Francozinjam, potem ko je Mm ' 4r> ;. m Sovjetska metalka diska Faina Melnik, ki je glavna favoritinja za OSvojitev zlatega odličja v svoji disciplini na štirinajstem evropskem atletskem prvenstvi! v Rimu UMI po prvem polčasu celo vodila. V drugem delu srečanja pa so italijanske predstavnice popolnoma popustile in niso znale zaustaviti razigranih čezalpskih košarkaric. I-talijanke so sicer imele dobro o-brambo, vendar pa niso bile preveč spretne v napadu, kar jih je drago stalo. Francozinje so nekaj minut pred koncem celo vodile z devetimi točkami prednosti, ki so jih «azzurre» skoraj popolnoma nadoknadile. Pri stanju 44:42 za Francijo pa bi lahko domačinke izenačile. Namesto tega pa so sodniki dosodili Francozinjam dva prosta meta, zaradi grobe zaustavitve njihove napadalke, ko je manjkalo le še nekaj sekund do končnega žvii-ga. Bilo je konec srečanja in Francija je že zmagala, ko je njihova igralka realizirala še zadnja dva kazenska meta. V tolažilni skupini so jugoslovanske košarkarice premagale reprezentanco Nizozemske, medtem ko je v drugem srečanju Španija z lahkoto odpravila Dansko. Jugoslovanske reprezentantke; so tako trenutno prve na začašni letsvici tolažilne skupine in niso doslej doživele še niti enega poraza. LESTVICA finalne skupine po 3. kolu: Sovjetska zveza 3 3 0 283 163 4 2 3 3 2 3 ČSSR Bolgarija Francija Italija Madžarska Romunija LESTVICA tolažilne skupine po 235 247 155 143 168 171 134 151 119 144 155 220 3. kolu: Jugoslavija 3 3 0 200 163 6 Poljska 3 2 1 222 147 4 Nizozemska 3 2 1 176 169 4 Španija 3 1 2 174 188 2 Zah. Nemčija 3 1 2 163 216 2 Danska 3 0 3 147 200 0 REZULTATI 3. kola: Španija — Danska 71:49 Jugoslavija — Nizozemska 72:58 NOGOMET DUNAJ, 30. — Na sedežu odbora za nogometni turnir za srednjeevropski pokal so izžrebali danes pare, ki se bodo srečali v prvem kolu. Ekipe, med katerimi sta tudi jugoslovanska Rijeka in italijanska Fiorentina, so razdelili v dve skupini. V A skupini bosta z Rijeko tekmovali še enajsterici Tatabanye (Madžarska) in Wackerja (Avstrija). V B skupini bodo nastopale Fiorentina, Honved (Madž.) in Toplice (ČSSR). Spored kvalifikacijskih tekem: A skupina 2. 10. — Tatabanya — Rijeka 23. 10. — Rijeka — Wacker 27. 11. — Wacker — Tatabanya B skupina 2. 10. — Honved — Fiorentina 23. 10. — Fiorentina — Toplice 6. 11. — Toplice — Honved Povratna srečanja bodo odigrali spomladi leta 1975. JADRANJE TRST, 30. — V Tržaškem zalivu je bila danes prva regata za pokal Barbanera in za trofejo Miramar v razredih 470 in snipe. V razredu snipe je tekmovalo 18 jadrnic. Zmagal je Francoz Selerie, na drugo mesto se je uvrstil Rečan Galis, medtem ko sta bila Tržačana Dre-sič in Penso tretja. V razredu 470 je nastopilo 42 jadrnic. Na prvo mesto se je uvrstil Avstrijec Vorthofer. Miljčana Ber-tocchi in Gerin sta bila četrta. Jutri bosta na sporedu dve regati, zadnja regata pa bo v nedeljo. TENIS Na mednarodnem odprtem teniškem turnirju v ameriškem kraju Forrest Hill je jugoslovanska teniška igralka Mirna Jaušovac zmagala v prvem kolu, medtem ko je med moškimi Jugoslovan špear zgubil proti Egipčanu El Shafeju v treh setih in bil tako izločen že po prvem srečanju.,; TELOVADBA ANCONA, 30. — Danes se je pričelo v Anconi srečanje v orodni telovadbi med moškima reprezentancama Italije in Romunije. Po obveznih vajah vodijo Romuni, ki so zbrali 266,50 točke, medtem ko ima Italija 261,55 točke. Med posamezniki je trenutno na prvem ( mestu Romun Grecu s 55,15 točke. Sledita mu Italijan Milanetto, ki je zbral 54,40 točke in rojak Gali I ja in preko trga pred tovarno «Grandi Motori» mimo Boljunca v Prebeneg. Največji favoriti za o-svojitev naslova najboljšega so vL demski kolesarji, ki so se doslej najbolje izkazali in poželi celo vrsto zmag. Manj možnosti pa imajo Tržačani, ki so vedno zaostajali za svojimi furlanskimi tovariši. Prav lahko pa pride do presenečenj. Na prvenstvu, ki se bo pričelo jutri ob 9.30, bosta nastopala tudi mlada predstavnika lonjerske Adne Ota in Gorup. Več možnosti za dober uspeh ima tokrat mladi Gorup, medtem ko ni Ota še dovolj pripravljen po hudem padcu pred mesecem dni. Mladinci bodo tekmovali v Faga-gni pri Vidmu na 104 km dolgi krožni progi, kjer bodo morali prevoziti trinajst krogov. Tekmoval bo tudi «belo - modri» predstavnik Sosič, ki je sedaj prišel v odlično formo in je proti koncu sezone požel že celo vrsto dobrih uvrstitev. Petelin pa se bo med amaterji udeležil dirke v Povolettu, ki bo precej naporna zaradi nekaterih vzponov. Vseeno pa ne bi smel lo-njerski kolesar razočarati. Veterani bodo nastopali pri Tre-visu na zelo težki, 95 km dolgi dirki, ki bo veljala za dodelitev naslova prvaka Treh Benečij. Za A-drio bo tekmoval verjetno le Vižintin, ki je trenutno morda med najboljšimi kolesarji in lahko upa na dobro uvrstitev, če že ne na zmago. NOGOMET V prvih prijateljskih tekmah Olimpija zmagala Gaja izenačila V prvi prijateljski nogometni tekmi letošnje sezone je Olimpija iz Gabrovca v Križu premagala Campanelle z 2:1. Padriška Gaja je odigrala trening tekmo z ekipo Domia in igrala neodločeno 1:1. Novi trener Kozina je v glavnem preizkusil i-gralce za nedeljski uradni nastop proti Bregu na turnirju za memorial Gerii. Med domačini sta manjkala poškodovani Križmančič in Kalc (ki je še član Zarje), ki verjetno ne bosta nastopila niti na nedeljski tekmi. Ascoli - Novara 1 Brindisi - Inter 2 Como - Sambenedettese 1 Lazio - Genoa 1 Milan - Brescia 1 Palermo - Alessandria X Parma - Cesena X Pescara - Atalanta X Reggiana - Juventus 2 Sampdoria - Spal 1 Ternana - Foggia 1 Torino - Cagliari 1 Verona - Napoli X SEPTEMBRU VEČKRAT NAŽDRMU .0 •V* & S1. septembrom bodo spet tu milijoni 'iotocafcfo lliiliitiiiiiiliiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiliiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiJUltiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiitiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiim NOGOMET PUNTARJEV MEMORIAL Primorec zasluženo zmagal v četrtek proti Prosečanom Mladi nogometaši Primorja so zatajili Primorje — Primorec 0 PRIMORJE: Štoka, Blažina, Cer-njava, Cimolino, Race, Barnaba, Tomizza, Bolcich, Prašelj (v 67. min. W. Husu), Rustja, 12 Kapun. PRIMOREC: V. Kralj, Covace-vich, Sluga, Sosič, Čiuk, Križmančič, D. Kralj, V. Možina (v 83. min. Pappatico), P. Kralj, Mervich, B. Kralj, 12 T. Možina. STRELEC: v 76. min. P. Kralj. SODNIK: Spanger (Tržič); stranska sodnika: Glavina iz Trsta in Bemardis iz Tržiča. GLEDALCEV: 300. V otvoritveni tekmi za «Puntar-| jev memorial» je Primorec zaslu-i ženo premagali Primorje. Trebenci ■■■■■■■lunin................................................i......................................................... ODBOJKA PRED ČEIRTO SEZONO V 2. ZVEZNI LIGI Vestne priprave odbojkarjev Salonita V klubu je prišlo pred letošnjo sezono do sprememb Te dni so začeli s treningi mladinci in pionirji odbojkarskega kluba Salonit iz Kanala. Prej pa so z delom že začeli igralci prvega moštva, ki so sredi najbolj intenzivnih priprav. V nedvomno najkvalitetnejšem športnem kolektivu na Goriškem je pred startom v četrto tekmovalno sezono v 2. zvezni ligi prišlo do precejšnjih sprememb. Klub ima novo vodstvo. Predsednik kluba je inž. Jože Uršič, podpredsedniške posle pa opravlja Branko Dolenc. Tehnično in strokovno vodstvo je ostalo isto, le da se je okrepilo. Tehnični vodja kluba in 1. moštva je Emil Hvalica, trener L moštva Niko Čargo, skrb nad mladinci je prevzel Ivo Markič, najmlajše pa trenira Franc Bukovec, ki je prenehal z aktivnim igranjem. Poleg Bukovca sta z aktivnim i-granjem prenehala še Jožko Perše in povsem nepričakovano tudi Milan Murovec. Moštvo se je tako zelo pomladilo in ga sestavljajo: Rado Jerončič, Metko Tušar, Tone Paravan, Boris Žnidarčič, Mij Bavdaž, Boris Jelavič, Ivica Jela-vič, Edi Paravan, Borut Jurca in Rafko Bucik. V klubu se z vso odgovornostjo zavedajo, da bo letošnja bitka za obstoj v tem elitnem zveznem tekmovanju zelo huda. Prepričani pa smo, da je pomlajeno moštvo soo-sobno enakovredno kosati se z večino konkurentov, saj so objektivno precej boljši le Metalac iz Siska, Karlovac, Interplet iz Brčkega in seveda Fužinar. Do starta v prvenstvo je še dober mesec. Razporeda tekmovanja še ni. V tem času pa se bodo Kanalci pripravljali načrtno in intenzivno. Prepričani smo, da nas tudi v tej sezoni ne bodo razočarali. so od samega začetka pokazali bolj zrelo in učinkovito igro od Primorja, kljub temu, da so igrali v prvem polčasu proti vetru. Ekipa Primorca se je dobro razporedila v obrambi, kjer je izstopal odlični Bogdan Čiuk v vlogi prostega i-gralca. Na sredini igrišča so bili morda Trebenci nekoliko pomanjkljivi. V napadu pa je Pavel Kralj potrdil, da je res odličen strelec, kateremu se ne sme pustiti prostosti. Dobro se je izkazalo tudi levo krilo Boris Kralj Kaj naj rečemo o Primorju? «Rdeče - rumeni» so še v poskusni fazi, saj je ekipa skoraj v celoti prenovljena in bo v prihodnjem prvenstvu igrala z novo postavu. Zaradi tega je bila povezava med posameznimi sektorji precej slaba. Obramba je bila negotova, napadalci pomanjkljivi v zaključevanju, nekaj pozitivnega je pokazal le Rustja. Na sredini igrišča je Prašelj dokazal, da je nenadomestljiv in zamenjava z Valterjem Husujem v drugem polčasu je bila velika trenerjeva napaka. V drugem delu srečanja je prišla na dan tudi u-trujenost igralcev Primorja, ki so v šestih dneh odigrali kar tri srečanja, česar si ne upajo napraviti niti prvoligaški klubi. Posebno pa so zatajili mladi, ki niso upravičili trenerjevega zaupanja. Danes bodo odigrali dve tekmi. Ob 19. uri se bosta srečali nara-ščajniški enajsterici Cremcaffeja in Primorca, ob 20.30 pa bo srečanje članskih ekip Aurisine in Libertasa s Proseka za Puntarjev memorial. Nogometaši Vesne so sinoči slavili dvojno zmago. Naraščajniki so odpravili enajsterico Domia z 2:1, člani pa so v tekmi, veljavni za «Puntarjev memorial», premagali moštvo Brega z 2:0. PLAVANJE Danes začetek dvoboja med ZDA in Vzh. Nemčijo CONCORD, 30. — Jutri se bo začel v tem kalifornijskem mestu plavalni dvoboj med ZDA in NDR. To bo spopad same plavalne elite, saj spadajo ameriški in vzhodnonemški plavalci med najboljše na svetu. V moški konkurenci so Američani daleč boljši od plavalcev NDR. Levji delež zmag bi moral po predvidevanjih osvojiti trikratni svetovni rekorder Tim Shavv. Nemci bodo lahko kos Američanom le v hrbtnem slogu z večkratnim olimpijskim prvakom Matthesom. Izredno zanimiva bo borba v ženski konkurenci. Na nedavnem evropskem prvenstvu so postavile vzhodne Nemke vrsto svetovnih rekordov in so tako v izredni formi. Zelo zanimiv bo spopad med Ender-jevo (NDR) in Babashoffovo (ZDA), ki je odvzela pred kratkim nasprot niči rekord na progi 200 m crosto. NOVARA, 30. — Italijanski kole sarji se bodo danes udeležili 63. klasične enodnevne dirke po Piemontu. Za tiste, ki so bili na svetovnem prvenstvu v Montrealu, kjer niso zapustili predobrega vtisa, bo to dobra preskušnja za rehabilitacijo. Predvsem velja to za Mo-serja in Gimondija. Zaradi izredno naporne proge je med glavnimi favoriti lanskoletni svetovni prvak Gi-mondi, ki je tu že zmagal, potem ko je napadel na vzponu Mottarone. ter mladi Moser 1. — prvi drugi 2. — prvi drugi 3. — prvi drugi 4. — prvi drugi 5. — prvi drugi 6. — prvi drugi 1 X 1 1 1 X X 1 1 X 1 2 « IVAN TAVČAR: CVETJE V JESENI Glas te ženske mi ni bil neznan in vedel sem tudii, komu 1ia ta njena jeza in srd. Bila je dekla liza, ki je pred petimi ^ že tudi služila pri Presečnikovih. A njena beseda je veljala ^Pcu Danijelu — pomisUte, to coklarsko ime v tem olikanem Igorju! — ki je istotako že dolgo vrsto let služil pri Boštjanu. 2e večkrat sem omenjal, da je tedanji čas imel svoje •^bne navade. Mod take navade je spadalo tudi, da sta hlapec in dekla, ! sta daljšo dobo pri dobrem gospodarju služila, štela se, 1 sta nekako zaročena indasevzameta, kadar si dosti prislužita. Taka zaroka je vezala tudi Lizo in Danijela, ker sta že več deset let skupaj služila. In res je ona varčevala, kar se 1 16 dalo, a Danijel — že ime kaže, da je bil svoj čas prinesen Trsta — je bil falot, ki je zaslužek najrajši v svojem lastnem r'u nalagal. Ta ljubezen torej ni bila brez viharjev: prav rado * Je bliskalo in včasih je še celo treskalo. Danes je pri ognjišču treskalo: «Pri ljubem Bogu nisi za nič! Še podkuriti nimam s čim, Brdoba lena!» Mimo mene je prikrevljal Danijel s kozavim svojim licem, «el je desno nogo krajšo od leve, ker se je sploh pri vsakem Bačanu ____ pri nas smo jim rekli Tržam — kazala kaka tesna hiba. Kmalu se je prigugal nazaj in nosil je polno iročje ravnokar maklanih trsk. Vrže jih pred ognjišče, rekoč: «Že zjutraj sem ti jih nasekal. Saj zmerom mislim nate, Lizka!» Zadnjo besedo je nekako sumljivo izgovoril, tako da se je lahko čulo za «Liziko» ali pa tudi za «Lisko», kravo v hleva 4 % > i :• .iM-i • - V : ^ ....' . BOŠTJAN PRESEČNIK (Bert Sotlar v filmu) Liza jo je umeda za kravo. «Ti vrag črni!» Pograbila je oklešček ter udarila za Danijelom, ki jo je umih peta odkuril iz veže. — Vstopdvši v hišo, opazim Boštjana za mizo. Kar čutil sem, kako se je v njem vse vnelo od veselja, da ga obišče sorodnik. Takrat je pri nas sorodništvo še nekaj cene imelo, in če sd sorodnika obiskal, si vedel, da si prišel k svojim ljudem. Vzlic temu pa Boštjan pri mojem vstopu niti izza mize ni vstal. In da bi sd bila v roko segla, o tej gosposki šegi tista leta v Jelovem brdu še govorice nd bilo. S svetlim očesom me je pogledal in dejal : «No!» In jaz sem odgovoril : «No, da ste le zdravi!» Nato je Boštjan zaklical svoji ženi, da naj prinese Steber in luč. Tedaj v našem pogorju še ni vladal smrdljivec, pač pa je v leščerbah gorelo laneno olje. Leščerbe so stale na Stebrih, majhnih, lesenih stebričkih, od koder je izhajalo prejkone tudi ime. Ce se je v kaki gostilni nabirala nevihta, je gospodar najprej ukazal gospodinji ali dekli, da je štobrčke v kraj spravila, ker so bili za tepež pripravno orodje. Danes ne staknemo štobra več v kmečkih hišah, od Škofje Loke pa do Cerknega ne. Laneno olje je podleglo in smrdljivi bratec gospodari na mizah. Mlajši zarod pa nima več pojma o prej tako potrebni premičnini. Kultura je Stebre vzela. Barba je nekaj odlašala. Ko je prinesla Steber in plamtečo leščerbo, sem opazil, da je morala že vedeti o mojem prihodu. V kratkem času si je bila preoblekla srajčnik — tudi to, za naše ženstvo tako karakteristično oblačilo je zagazilo v pozabo — ki se mu je videlo, da prihaja iz perila. Tudi nov predpasnik si je bila pripasala. Barba je bila še vedno postavna žena. To sem ji tudi v obraz povedal, tako da se je zadovoljno zasmejala. V tem pogledu ste ženske vse enake, in najsi nosite svilene, s čipkami obrobljene dolge srajce ali pa kratke na rokavih v gube nabrane srajčnike! Menili smo se o letini, o živini in o visokih davkih. Ko sem povedal, da ostanem pri Presečnikovih nekaj tednov, razžarilo se je obema lice. Prepričan sem bil, da sta se tega v resnici veselila. Pri tem se ni predla nikaka pretirana govorica, kaj naj se mi daje jesti, kako naj se z mano počenja in o drugih takih sitnostih. Umelo se je na obeh straneh, da bom živel, kakor živi človek, če pride med svoje. Stemnilo se je. Posli so pričeli cepati v hišo in naenkrat je bila miza zasedena. Gospodinja je hitela po večerjo. Najprej se je pred nas postavila velika skleda celega krompirja, iz katere se je mogočno kadilo. Mati Barba je na mizo za družino natrosila velik kup soli, za naju z gospodarjem pa manjšega. Sad zemlje smo jemali iz sklede, ga solili in jedli. Ko sta bila v posodi zadnja dva kosa, ju je pograbil hlapec Danijel, rekoč: «Ostati nič ne sme!» Nato je prišel na vrsto sok, v katerega je vrgla gospodinja veliko kepo rumenega masla. Vsak je dobil leseno žlico — ki bi Jo ti, Marica, komaj bila spravila v svoja usteča — skupno smo zajemali, pridno in z vnemo. Tu in tam je t.ì^ zavpila nad Danijelom: «Ne lovi samo štrukljev!» Pa hlapče se ni dosti brigalo za to karanje. Ko je bilo le še malo v skledi, je to k sebi potegnil, režeč se : «Da ne bo mati mislila, da slabo kuha!» Pri večerji je nosil prvo besedo stari Jakopin. Tisti dan je delal pri Presečnikovih. Je 11 imel ta starec kako krstno ali kako drugo ime, ne vem. Kar sem ga poznal, so ga kiirau za Jakopina. Bil Je Radeckega vojščak, ponosen na svoje trpljenje v vojski, ponosen tudi na svojo nemščino kakor si jo je bil prilomil v vojaški službi, (Nadaljevanje sledi) tfredniitvo, uprava, oglasni oddelek, TRST, Ul. Montecchi 6 PP 559 — Tel. 79 38 08 79 46 38 79 58 23 76 14 70 Podružnica GORICA, UL 24 Maggio 1 — Tel. 83 3 82 Naročnina Mesečno 1.350 lir — vnaprej; polletna 7.500 Mr, celoletna 13.500 lir. Letna naročnina za inozemstvo 19.500 lir, za naročnike brezplačno revija «Dan» V SFRJ številka 1 50 din, ob nedeljah 2.— din, za zasebnike mesečno 18.— letno 180.— din za organizacije in podjetja mesečno 22.— letno 220.— din Poštni tekoči račun za Italijo Založništvo tržaškega tiska. Trst 11-5374 PRIMORSKI DNEVNIK Stran 8 Za SFRJ Tekoči račun pri Narodni banki v Ljubljani 50101-603-45361 «ADIT» - DZS, Ljubljana, Gradišče 10/11 nad telefon 22 4U/ Oglasi Za vsak mm v višini enega stolpca; trgovski 200, finančno • upravni 300, legalni 400, osmrtnice in sožalja 200 lir «Mali oglas'* 80 lir beseda. Oglasi za tržaško in goriško pokrajino se naročajo Pr oglasnem oddelku ali upravi. Iz vseh drugih pokrajin Italije pri 5™ Izdaja in tiska ^ ^ ZTT - Trst 31. avgusta 1974 Odgovorni urednik Gorazd Vesel V OKVIRU PREISKAVE 0 ATENTATU NA BRZEC «ITALICUS» Bolonjska sodnika preiskala urad misovskega voditelja odv. Basileja Iskala naj bi dokaze za domnevo, da je plačal Sgroja za lažne izjave Histerične reakcije vodstva MSI ■ Preiskava na domu Edgardo Sogna RIM, 30. — Namestnika državnega pravdnika v Bologni dr. Persico in dr. Nunziata, ki vodita preiskavo o atentatu na brzec «Itaii-cus», sta danes preiskala stanovanje in urad misovskega voditelja Basileja. Preiskavo gre povezati z zasliševanjem «superpriče» Francesca Sgròja, ki je še vedno v os predju preiskave, čeprav je zatrdil, da si je izmislil vse, da bi izvil MSI 50 milijonov lir, so preiskovalci prepričani, da zna rimski sluga marsikaj več od tega, kar je povedal. Kot je znano je Sgròja predstavil Almiranteju prav odvetnik Basile, ki naj bi bil baje dal slugi tudi denar. In prav iskanju morebitnih indicov, ki bi potrjevali, da je Sgrò dobil plačila za svojo zgodbico o «rdeči sledi», gre pripisati današnjo hišno preiskavo na domu mi- sovskega voditelja. Sodnika iz Bologne sta izročila misovskemu voditelju obvestilo o domnevnem prekršku v povezavi s pokolom na brzcu «Italicus». Po nepotrjenih vesteh naj bi sodnika dolžila odvetnika kršitve člena 611 kazenskega zakonika, ki predpisuje do pet let zaporne kazni za «vsakogar, ki z grožnjo ali nasiljem prisili nekoga, da krši zakon.» Bolognska sodnika sta nadalje odredila, naj misovskemu odvetniku zaplenijo potni list in osebno izkaznico. Basile se bo moral jutri javiti na zasliševanje na državno pravdništvo v Bologno. Pred preiskavo v stanovanju in v uradu misovskega odvetnika sta se dr. Persico in dr. Nunziata sestala s policijskimi funkcionarji rimskega političnega oddelka in z odgovornimi za boj proti terorizmu. ■aiiiiiimiiifiiiiiiiiiiiimi iiiiiiiiiintimiiiuiiiimiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiimiiiiuiiiuiiiuiiiii PO ENEM LETU STRAHOVLADE GEN. PINOCHETA CUske verske skupnosti zahtevajo konec nasilja Porazne posledice popustljive politike čilskih demokristjanov SANTIAGO DE CHJLE, 30. — Stalni odbor čilskih škofov ter predstavnikov verskih skupnosti luterancev, metodistov in Judov v Čilu je poslal čilskemu predsedniku ter načelniku vojaške junte gen. Pinochetu pismeno zahtevo, naj čimprej prekliče stanje državljanske vojne, ki je v veljavi v Čilu od septembra lanskega leta. Poluradna agencija «Orbe», ki je danes sporočila to pobudo, poudarja, da je stalni odbor čilskih škofov sporočil, da je bila zahteva sprejeta od vladnih oblasti zelo prisrčno ter še posebej od državnega poglavarja. Agencija Orbe sporoča, da je bila zahteva poslana državnemu' poglavarju 24. avgusta. V njej podpisniki zahtevajo med drugim, naj državni poglavar sprejme ukrep o pomilostitvi ljudi, ki so sedaj priprti in ki so bili «žrtve političnega in družbenega nereda, ki je nedavno prizadel državo.» Te pomilostitve — je rečeno v peticiji, ki jo je med drugimi podpisal čilski kardinal in santiaški nadškof Raul Silva — bi prispevale k pomiritvi v čilski družbi ter bi povzdignile prestiž čilske družbe v očeh vse demokratične javnosti na svetu. Predstavniki krščanskih cerkev in judovske skupnosti zahtevajo nada= Ije revizijo vseh procesov do katerih je prišlo zadnje čase v Čilu. To revizijo bi morala opraviti navadna sodišča. «Mi ugotavljamo z žalostjo — je rečeno v pismu — da se še ni poleglo sovraštvo med nami in da mnogi še vedno trpijo, čeprav so nedolžni. Gotovi pa smo, da velika večina Čilencev želi samo mir in da je pripravljena prenašati žrtve, ki jih narekujejo sedanje okoliščine. Mi postavljamo te zahteve, ker smo prepričani, da je naša dolžnost pastirjev in državljanov, da se trudimo, da bi do ljudi, ki nam vladajo dospel naš umirjen in spoštljiv glas. Mi ne zasledujemo nobenega drugega cilja kot mir in napredek naše velike čilske družbe». Čeprav so v uradnih krogih izjavili, da je to pismo bilo prisrčno sprejeto, prevladuje mnenje, da gre za politično pobudo, ki jo vojaška jun-ta ocenjuje za neumestno, če ne celo razbijaško. Pinochet in njegova junta sta uvedla v Čilu politični teror, ki ne kaže nobenega znaka, da bi v kratkem ponehal. Vrstijo se priprave za razne politične pioce-se, nasilje proti političnim rasprot-nikom se še vedno nadaljuje. 11. septembra bo preteklo leto dni, odkar je Pinochet z vojaško junto zrušil ustavno čilsko vlado, ubil zakonitega predsednika republike Salvadorja Allendeja ter uvedel režim terorja in strahovlade v Čilu. V tem razdobju so se življenjske razmere čilskega ljudstva hudo poslabšale. Tudi če ne upoštevamo krize, ki tare vse svetovno gospodarstvo, inflacijo in druge nevšečnosti, je čilski narod zdrknil zaradi fašističnega puča globoko navzdol. Ob obletnici puča bo gen. Pinochet verjetno spregovoril ter morda napovedal nekaj sprememb. Predstavniki vrhov katoliške cerkve in drugih skupnosti so verjetno izkoristili to priložnost ter zahtevajo, da se napravi konec nasilju. Za njimi je prav gotovo čilska demokristjanska stranka, ki se je sedaj zavedla, da je bilo njeno popuščanje desničar skim konservativnim krogom usodno. V teh razmerah si skuša skovati političen kapital, čeprav ni bila hudo prizadeta zaradi revolta oboroženih sil. V ozadju so sile čilskega proletariata ter sploh delovnih množic, ki so bile trdno povezane s socialisti in komunisti in ki predstavljajo največje jamstvo za bodočo čilsko demokracijo. mrtvih. Po poluradnih podatkih kaže, da je od začetka leta umrlo v Braziliji rad J.300 ljudi za meningitisom. V prvih štirih mesecih letos znatno manj nesreč kot lani RIM, 30. — Po podatkih osrednjega statističnega zavoda ISTAT je bilo v štirimesečju januar - april letos skoraj dvajset tisoč prometnih nesreč manj kot v istem času lani (89.603 proti 102.854). Mrtvih je bilo 2.829 proti 3.113 in ranjenih 67.984 proti 80.365. V samem aprilu je bilo 24.195 prometnih nesreč s 714 smrtnimi žrtvami in 19.100 ranjenimi proti 27.546 nesrečam. 814 mrtvim in 21.990 ranjenim lani. Statistični urad je istočasno sporočil, da se je v prvem štirimesečju letos znatno povečal železniški promet. Potnikov je bilo v primerjavi z istim obdobjem lani za 15 odstotkov več, tovora pa za 17 odstotkov več. Radijska postaja na vrhu Matterhorna ZERMATT, 30. — V D oči Solvay pod vrhom Matterhorna (Cervino) so včeraj odprli radijsko postajo, s katero bodo lahko nemudoma klicali reševalce za gornike v nevarnosti. Radijska postaja je povezana s švicarsko gorsko reševalno službo, ki ima na razpolago tudi letala in helikopterje. Postajo so zgradili, ker se je v zadnjih letih izredno povečalo število nesreč na Matterhomu, kar je SAO PAULO, 30. — Epidemija meningitisa še vedno razsaja v največjem brazilskem mestu Sao Paulo. Samo v zadnjih dneh je bilo nad 14 j Poleg preiskave pri odv. Basileju ' naj bi sodnika odredila še vrsto drugih hišnih preiskav. Sklep sodnikov iz Bologne je izzval histerično reakcijo vodstva MSI, ki je v sporočilu tisku poudarilo, da spada sklep v okvir vladne zarote proti MSI. Kot je znano je takoj po atentatu na vlak odvetnik Basile skupaj s tajnikom MSI Almirantejem podprl pričevanje Sgròja z izjavo, da gre po njegovem mnenju za res verodostojno pričo in je obtožil načelnika urada za boj proti terorizmu Santilla, da je zanemaril o-pozorila tajnika MSI. Ko se je izkazalo pa, da je Sgrò šibkejših živcev kot so nekateri mislili, je mi-sovski voditelj delno omilil ton svojih izjav in poudaril, da je sam opozoril Sgròja, naj pove preiskovalcem le resnico in naj ne skuša pretvarjati dejstev. Po današnji preiskavi v Rimu bosta dr. Persico in dr. Nunziata jutri ponovno zaslišala slugo, katerega sta danes na zahtevo ravnatelja zapora iz Ferrare pregleda-! la dva zdravnika. Precej polemik je vzbudil tudi sklep turinskih sodnikov, da odredijo hišno preiskavo v stanovanju prvaka liberalne desnice Edgarda Sogna in dveh njegovih prijateljev v okviru preiskave o črni mreži. Sogno je znan kot vnet zagovornik predsedniške republike. Nujnost «močne vlade» je poudaril tudi na zadnjem kongresu PLI. V zvezi z njegovimi stališči, ki niso v skladu z linijo liberalcev, je toskanska federacija PLI zahtevala izključitev desničarskega prvaka iz stranke. V zvezi s hišno preiskavo v njegovem stanovanju je Sogno poslal florentinskemu listu «La Nazione» pismo, v katerem ostro napada notranjega ministra Tavianija zaradi izjave, da je «nevarnost nasprotujočih si ekstremizmov» le izmišljotina in da le desnica streže po življenju italijanski demokraciji. Desničarski prvak nadalje obtožuje turinskega sodnika dr. Violan-teja, ki je odredil preiskavo, da je član skrajne levičarske organizacije «Potere operaio» in da je v sodnih aktih zapisal neresnične stvari. Danes v Trentu začetek mednarodnega seminarja o Alpah TRENTO, 30. — Na pobudo mednarodne zveze za varstvo narave se bo jutri v Trentu začel mednarodni seminar o Alpah. Srečanja se bodo udeležili izvedenci šestih držav in sicer Italije, Avstrije, Francije, Jugoslavije, Švice in ZRN. Seminar, ki se bo zr jučil 6. septembra, bo razdeljen na dva dela. V prvem bodo obravnavali sedanje stanje Alp s posebnim poudarkom na demografskem razvoju gorskega prebivalstva z ozirom na ekološke in gospodarske pogoje, ter na u-krepe, ki so jih doslej sprejeli v zaščito Alp. V druge . oelu srečanja pa se bodo izvedenci zbrali v delovnih skupinah, da preučijo bolj specifično problematiko in predložijo vladam šestih zainteresiranih držav stvarne predloge za zaščito . H X " '/"X" % ■ I 'Z' j, ■ —• X V- ' '-X, X V.XW XkJtLA *.-XA . % : e . | PRED KAIRSKIM SESTANKOM ARABSKE LIGE > > -. ' vi-| m ■' -1 . ' ' V', ■ . mm : ’ . ' V, .( . . V- > -.' "b; st» - t st; ■X ■ " ■ ' Razdejanje v palači Mitsubiši v Tokiu, ki ga je povzročila eksplozija peklenskega stroja ............................... KRVOLOČNI TERORISTI «NA DELU» V JAPONSKI PRESTOLNICI Bombni atentat v Tokiu: 7 mrtvih in 130 ranjenih Peklenski stroj je počil pred palačo Mitsubiši v središču japonskega velemesta ■ Ob uri eksplozije se je pred palačo kar trlo uslužbencev, ki so se vračali domov • Policija že ima identikit domnevnega atentatorja posledica vse večjega obiska gomi kov. Lani je na stenah alpskega ve I jn razvoj alpskega področja. Po-likana umrlo 15 ljudi. j sebna komisija izvedencev r ‘dna- Pred odprtjem radijske postaje j rodnega prava bo v tem okviru pod vrhom so morebitni preživeli j preučila zakonodajo vseh šestih dr-zgubili precej časa preden so lahko I žav, ki zadeva Alpe ter bo pred-obvestili gorsko reševalno službo. | ložila predlog za poenotenje norm, saj je bil edini telefon v koči kar je nujno potrebno spričo dej-- ------------------- 1 J stva, da so Alpe geografsko «uni- cum» z določenimi značilnostmi, ki presegajo nacionalne interese. Hoernli v višini 3.260 metrov, medtem ko je radijska postaja 4.000 metrov visoko. TOKIO, 30. — Krvoločen pokol v japonski prestolnici: danes ob 12.30 (ob 4.30 po italijanski poletni uri) je pred glavno železniško postajo v Tokiu eksplodirala močna bomba, ki je terjala več mrtvih in na desetine ranjenih, od katerih jih je veliko v življenjski nevarnosti. Po uradnih podatkih naj bi bilo sedem mrtvih in 130 ranjenih, vse kaže pa, da je število žrtev še veliko večje. Nekaj minut pred eksplozijo peklenskega stroja je neznanec po telefonu obvestil centralinistke tovarne Mitsubiši, da sta pred upravnim centrom podjetja (ki je nasproti postaje) bombi, ki bosta vsak čas eksplodirali. Telefonisti niso imeli časa, da bi obvestili policijo: le nekaj trenutkov pozneje je ena oci bomb eksplodirala. Drugo so nekaj časa pozneje našli in onesposobili minerei tokijske policije. V trenutku, ko je počila bomba, je bilo pred palačo Mitsubiši in na osrednji železniški postaji na tisoče ljudi, ki so se po končani službi vračali domov. Atentatorji so imeli očitno namen povzročiti čimvečie število žrtev, sicer bi ne tempirali bombe tako, da bi eksplodirala takoj po poldnevu, ko je promet pešcev in motoriziranih vozil v središču Tokia največji. Eksplozija je imela strahovite posledice. Neki avstralski fotograf, ki je bil po naključju med množico in ki se je čudežno rešil, je imel vso obleko poškropljeno s krvjo ranjencev, časnikarjem je pozneje povedal, da je videl človeško roko in nogo. kako sta frčali mimo njega odtrgani od telesa Takoj po atentatu je množica začela brezglavo bežati na vse strani iz strahu pred novimi eksplozijami. Bežeči so pomendrali več ljudi in med temi tudi nekaj ranjencev. Ognjeni zubelj, ki ga je peklenski stroj bruhnil proti množici je zajel taksi in povzročil eksplozijo vozila. Šofer in dva potnika sta bila pri priči mrtva. Zračni pritisk je bil tako močan, da je razbil'vse šipe v razdalji 500 metrov od palače Mitsubiši. Stekleni drobci, ki so frčali na vse strani so verjetno vzrok, da je število ranjencev tako veliko. Policija je začela velik lov za človekom na podlagi «identikita» o domnevnem atentatorju, ki so ga sestavili takoj po atentatu. Maloštevilni agenti, ki so prvi pritekli na kraj pokola, so opazili neznanca z okrvavljeno srajco, ki je skočil avto in hitro odbrzel neznano kam. Skušali so ga ustaviti, a zaman. Nobenega dvoma ni, da gre za atentat O tem priča telefdnsko obvestilo telefonistom tovarne Mitsubiši, zlasti pa o tem priča peklenski stroj, ki so ga policisti našli nred upravno palačo največje japonske tovarne. Kdo so atentatorji? Kakšen cilj zasledujejo s tako krvoločnimi dejanji? Tem vprašanjem tokijska policija še ne ve odgovora. Sled za neznanimi teroristi bi lahko bili grozilna telefonska opozorila podružnici Mitsubiši v Osaki (drugem največjem japonskem mestu) in južno-korejskemu veleposlaništvu v Tokiu. Iz teh groženj naj bi izhajalo, da so avtorji krvoločnega atentata pripadniki neke levičarske, japonske ali tuje organizacije. Kakšno vrednost pa lahko pripisujemo takim indicom jasno kažejo bombe, ki od leta 1969 pokajo po Italiji. Da se povrnemo h kreniti: nekaj ur po eksploziji v Tokiu je neznanec baje po imenu Suzuki telefoniral na upravo podružnice Mitsubiši v Osaki in dejal: «V soboto bomo tudi v Osaki začeli z razrednim bojem, ki smo ga danes sprožili v Tokiu.» Malo pozneje je zabrnel telefon v južnokorejskem veleposlaništvu v japonski prestolnici in neznanec je poudaril, da je bil atentat pred palačo Mitsubiši delo južnokorejske obveščevalne službe. Kot povračilo je napovedal atentat na veleposlaništvo. Telefoni v diplomatskem predstavništvu so nato brneli kar brez prestanka. Ženska, ki je govorila z močnim severnokorejskim naglasom je ponavljala: «To je glas Ljudske republike Koreje. Ker je spodletel atentat na južnokorej-skega predsednika Park Chung-Hee-ja, bomo razstrelili vaše veleposlaništvo.» Policija je preiskala palačo Mitsubiši v Osaki in južnokorejsko veleposlaništvo v Tokiu, toda ni našla nič sumljivega. Družba Mitsubiši, proti kateri je bil, domnevno naperjen atentat, je najmočnejša japonska družba na področju težke industrije. Med drugo svetovno vojno je gradila predvsem vojne ladje in letala. Leta 1954 med ameriško zasedbo so družbo razcepili na tri samostojna podjetja, ki pa so se po odhodu ameriških vojakov ponovno združila v mogočno družbo. Danes ima Mitsubiši skoraj monopol nad proizvodnjo obrambnega orožja na Japonskem. Kot je znano so ZDA prisilile Japonsko, da se je odpovedala napadalni vojni, kot piše tudi v povojni ustavi, a v zadnjih dveh desetletjih je država razvila obrambne sile. ki jih dovoljuje ustava. ni prejela nobene vložbe prizadetih zakoncev (dvojica je baje le ustno poročala o zadevi policijskemu stražniku na tržaški železniški postaji po svoji vrnitvi iz Sofije). Sporočajo pa, da se bosta zakonca vrnila v Sofijo v prvem razredu istega vlaka na ponudbo nekega tednika, da bi dokazala verodostojnost svojih izjav. V vso to afero se je sedaj vrne šal še francoski list «Le monde», ki je poslal v Italijo svojega dopisnika Jeana Marabinija. Ta je v svojem dopisu dejal, da predstavlja potovanje z vlakom od Pariza do Milana pravcato neznanko. Posebno med 4. in 6. uro zjutraj roparji vdirajo s ponarejenimi ključi v za klenjene kupeje in kradejo, kar jim pride pod roke. Francoski časnikar pravi, da je napisal to obtožbo ne zaradi sovražnosti do italijanskega ljudstva, temveč le zaradi brezbrižnosti javnih oblasti. Odstop sirske vlade ob krizi v arabskem svetu V Egiptu odstopil podpredsednik Eawzi Egipt, trdna postojanka v arabskem svetu wm , S‘ \ ijXiiV Jp ' ' Fakir James Bandi je v Bostonu dosegel svojevrsten rekord: v ledeni rakvi je prebil 43 minut in osem sekund. Na sliki: Kand: se plazi iz igluja ob spodubujanju televizijskega napovedovalca Nemška turista oropala avstralski avtostopistki GENOVA, 30. — Mlada nemška pobalina sta danes ponoči oropala in posilila mladi avstralski avtostopistki. Fanta, ki sta se peljala z mercedesom črne barve, sta ponudila avtostopistkama, da ju zapeljeta do Genove. Malo pred mestom pa sta zavila na samotno stezo in z orožjem v roki prisilila 21-letno Barbaro Coney in njeno 23-letno prijateljico Cristino O’Neil, da se slečeta. Preden sta zapustila dekleti na osamljeni poljski poti, sta jima pobrala še denarnici, v katerih sta imeli okrog sto tisoč lir DAMASK, 30. — Sirski prvi minister Mahmud Al Ayubi je bil danes pooblaščen, da sestavi novo sirsko vlado, potem ko je odstopila prejšnja. Vest je sporočil damaški tisk ne da bi pojasnil razloge za odstop vlade, ki je bila na oblasti od 26. septembra lani. Domnevajo, da bo nova vlada sestavljena v prihodnjih 24 urah. V uradnih krogih trdijo, da ne bo prišlo do sprememb v najvažnejših resorjih vlade, kot so zunanje ministrstvo, ministrstvo za obrambo ter za notranje zadeve, ministrstvo za gospodarstvo in finance. Prav gotovo pa bodo zamenjali ministra za informacije. V uradnih dama-ških krogih trdijo, da nameravajo s to vladno spremembo zagotoviti boljše delovanje državnega a-parata. Dosedanje navedbe sirskih uradnih krogov o spremembah v sestavi vlade, ki naj ne bi prizadele politične usmerjenosti vlade kot take, ne zadovoljujejo političnih opazovalcev. Nemogoče je, da se izvršijo določene spremembe v vladi, ki naj ne bi imele globljega pomena ob odstopu celotne vlade. Ta odstop pomeni, da v sirskih krogih vlada določena razdvojenost, ki je pripeljala do kolektivnega odstopa. Kakšni so vzroki politične razdvoj-nosti v Siriji pa se seveda še ne ve. Prav gotovo gre za posledice vseh tistih dogodkov, ki so botrovali razmiku čet na egiptovsko-izra-elski meji na Sinaju ter izraelsko-sirskih čet na Golanu. Medtem ko je Egipt sprejel to novo politično in vojaško stvarnost zelo hladnokrvno ter se posvetil sedaj predvsem vprašanjem, ki zadevajo gospodarski. družbeni in politični razvoj v Egiptu, pa je Sirija ostala nekako v ozadju. Pri tem se prepletajo vprašanja Palestincev, ki v določeni meri pogajajo politično dejavnost sirske republike, da ne govorimo o navzočnosti Palestincev v Libanonu. Sem je treba všteti tudi nenehne grožnje in pritiske s strani izraelskih političnih in vojaških oblasti. Izraelci so v zadnjih dneh izvedb mobibzacijo svojih sil, da bi preverili svojo pripravljenost na morebitno vojno z Egipčani, Sirci, Libanonci in drugimi. Zelo verjetno je prišlo v sirski vladi do določenih premikov prav upoštevajoč ta razvoj političnih in drugih sil na Bližnjem vzhodu. Ne gre torej za malenkostne sprememoe, temveč za spremembe, ki jih narekujejo spremenjeni politični odnosi. Brez dvoma pa Egipt predstavlja v tem trenutku izredno trdno arabsko postojanko na Bližnjem vzhodu. Res je, da je egiptovski nod predsednik Mahmud Fawzi odstopil s svojega položaja. Fawzi je poslal predsedniku Sadatu pismo, v katerem ga prosi, da bi ga po 18. septembru razrešil dolžnosti podpredsednika. Tedaj pa bo Fawzi dopolnil svoje 74. leto starosti. Na vsak način je egiptovski državnik zagotovil predsedniku Sadatu, da mu bo na razpolago za vse zadeve, ki ne bi imele uradnega značaja. Predsednik Sadat je sprejel ostavko ter zaprosil Favvzija, naj ostane na svojem mestu do 18. septembra. Fawzijevo ostavko je morda res treba pripisati utrujenosti starega egiptovskega državnika, toda lahko pia jo tudi povezujemo z vsem. kar se dogaja v Egiptu in sploh na Bližnjem vzhodu. V Egiptu je državna večkrat je izvedla v Kairu številne blokade, preiskave itd. V mnogih primerih je šlo za čisto navaden kriminal, toda ne more se izključi« tudi možnosti, da so nekateri 1Z' lamski desničarski krogi pripravljali več ali manj oborožene nastope proti sedanji vladi predsednika Sa* data. Arabski svet je razdvojen. Kairski časopis «Al Abram» je sporočil davi dnevni red bbžnjega sestanka sveta Arabske lige, ki bo v Kairu prihodnjo nedeljo Časopis pravi, da so na dnevnem redu naslednje točke: 1. zadnji razvoj a" rabskega položaja ter perspektive za bodočnost: 2. določitev dokončnega datuma za bližnji arabski «vrh» v Rabatu; 3. koordinacija arabskih stališč glede prihodnjega zasedanja generalne skupščine OZN: 4. obravnavanje zahtev organizacije za * V KOT LADY GODIVA Legenda pravi, da ko je lads Godiva povsem gola vihrala na belem konju po svojih posestvih, je le en podložnik imel dovolj poguma, da je skrivaj pogledal gospodarico, včeraj pa so si vsi mimoidoči napasli oči nad telesom svetlolase igralke Fione Richmond, ki je jezdila po središču Londona oblečena le v... šarmantni nasmeh. Sprehod igralke, ki je hotela privabiti gledalce k gledališki predstavi, v kateri ima nosilno vlogo, se je zaključil v nekaj minutah. Neki «hobby* je kaj kmalu odkril vzrok velikega prometnega zastoja v Shajtesbury Averne pri Pic-cadilly Circusu in prisilil igralko, da se je oblekla. Sodniku, ki jo je obsodil na plačilo 20 funtov globe (30.000 lir), ker je «motila javni red*, je svetlolasa Fiona obljubila, da bo odslej delala manj nenavadno reklamo svojim gledališkim predstavam. 08UUSA Včeraj je v newyorékem Central Parku francoski akrobat Philippe Petit plačal svoj dolg z ameriško pravico. Petit, ki je bil zaprt, ker se je sprehajal 400 metrov od tal na tenki jekleni žici, je obljubil sodniku, da bo kot kazen za prestopek vriredil veliko zabavno prireditev za otroke. Včeraj, kot že rečeno, je izvolnil obliubo in navdušil s svojo spretnostjo na tisoče otrok in odraslih. Kaže, da aa sedaj sprehajanje med nebotičniki ne mika več. Misli že, kako bi se sprehodil nad slapom Niagara. osvoboditev Palestine, naj se to vprašanje prenese na generalno skupščino OZN, in sicer kot ločeno vprašanje od krize na Bližnjem vzhodu: 5. razvoj evropsko-arabske-ga dialoga in 6. priporočila za spremembo statuta Arabske lige. V teh razmerah je seveda še nemogoče govoriti o določanju datuma sestanka arabskega vrha v Rabatu, kakor tudi o ženevski konferenci, ki naj bi nadalje reševala vprašanje Bližnjega vzhoda. policija stalno v pripravljenosti. Že ■ llllllllllllllllMHIIini Milili MIMIII UM UM II lil lllllllllllllll Hlinil llllll Hlinil lil lil UH Itllltll IN IIIMIIHMItl lil mi IIMI lllllltlllllllllll Ul inni Ululili Ml MM llMlUIIIIHintllll SINOČI NA LJUBLJANSKEM RAZSTAVIŠČU Odprt 20. jubilejni sejem vinogradništva in vinarstva Vzorci vinskega pridelka iz vsega sveta - Jugoslavija med največjimi pridelovalci vina - Sejem se bo zaključil 8. septembra Kriminal na železnicah: kopičijo se obtožbe GENOVA, 30. — Italijanske policijske oblasti bodo prijavile primer zakoncev Berardi na potovanju z «Orient ekspresom» v Sofijo Interpolu. Kot je znano, gre za neverjetne dogodivščine, nasilja, posiljevanje in druge prekrške in delikte na vlaku, ki gre skozi Trst je, Italije «Spanna del Camino 1954», LJUBLJANA, 30. — Na Gospodarskem razstavišču v Ljubljani so danes odprli 20. jubilejni mednarodni sejem vinogradništva in vinarstva, ki bo na sporedu do 8. septembra. Na sejmu nastopa 291 razstavljavcev, od tega 133 domačih in 158 iz 15 tujih držav. Med razstavljavci vin je tudi nekaj tvrdk iz Italije, in sicer pretežno iz Tridentinskega - Gornjega Poadižja. Iz naše dežele je poslalo v oceno vrsto vzorcev briškega vina (rizling, pinot in kabernet) vinarsko podjetje Collavini iz Rivignana v videmski pokrajini. Prisotna so tudi nekatera podjetja iz Piemonta, iz okolice Verone in z nekaterih drugih vinoradnih področij. Iz Italije je vsega skupaj dvanajst razstavljavcev. Sicer so poleg najboljših vin iz Jugoslavije razstavljeni vzorci izbranih vin iz skoro vseh evropskih držav, nekatere eksponate pa so poslali celo iz ZDA, iz Nove Zelandije in iz Avstralije Mednarodna komisija za ocenjevanje vin je pokusila 636 norcev in podelila več priznanj, šampionski naslov pa je podelila po enemu vzorcu vina iz Avstrije, Grči- ter nadaljuje svojo pot čez Beograd do Istambula, oziroma obratno. Tržaška policija je izjavila, da proizvajalec tvrdka A. Vallana iz Novare), Romunije in Jugoslavije (Club Slovin 1972, proizvajalec Tozd Jeruzalem Ormož, ki deluje v sklopu Slovenija Vino). Komisija za ocenjevanje žganih pijač je ocenila 142 vzorcev in med drugimi priznanji podelila tudi tri šampionske naslove. Tak naslov so prejeli «Vinjak 40%», proizvajalec Župski rubin iz Kruševca ter «Viljamovka 38%» in «Cassis liker 18%», proizvajalec Tališ iz Maribora. Vzorci žganih pijač so prispeli iz vse Evrope in iz Avstralije. Komisija za ocenjevanje sadnih sokov je ocenila 60 prispelih vzorcev in prisodila med drugim tudi dve priznanji «grand prix». Priznanji sta prejela «Višnjev sok» in «Hruškov sok», oba proizvoda Fructal - Alko iz Ajdovščine. Sadne sokove so poslali na sejem proizvajalci iz Avstrije, Zah. Nemčije in seveda iz Jugoslavije. Sinočnje slovesnosti na Gospodarskem razstavišču so se udeležili številni predstavniki krajevnih o-blasti, razstavljavci in gostje. V priložnostnih govorih je bilo poudarjeno, da je ljubljanski vinski sejem v teh dvajsetih letih prido bil zavidljiv mednarodni sloves: iz navedenih podatkov izhaja, da je na dosedanjih prireditvah sodelova lo 565 strokovnjakov iz 19 držav, vzorce — 20.180 vzorcev vina, nad 3.000 vzorcev žganih pijač in okrog 1.500 vzorcev sadnih sokov — pa je na dosedanje prireditve poslalo kar 36 držav, to je praktično vsi važnejši proizvajalci pijač iz vsega sveta. Po vsakoletnem pridelku vina se Jugoslavija uvršča na 9. ali 10. mesto na svetu. V zvezni republiki je 250.000 ha vinogradov, letni pridelek grozdja dosega 120-140.000 vagonov, proizvodnja vina pa se suka na višini med 60 in 75.000 vagonov. Po pozdravnih besedah generalnega direktorja Gospodarskega razstavišča L. Kreseta je jubilejno prireditev uradno odprl predsednik zveznega komiteja za poljedelstvo ing. L Kuštrak. Ob tej priložnosti so prejeli posebna priznanja nekateri domači strokovnjaki, ki že dalj časa sodelujejo na vsakoletnih vinskih sejmih, podobna priznanja pa so bila podeljena tudi podjetjem, ki sodelujejo na ljubljanskih vinskih prikazih od vsega začetka. Sejem se bo kakor omenjeno zaključil 8. septembra. Občinstvo si ga lahko ogleda vsak dan od 9. do 18. ure, gostinski prostor pa je odprt vsak večer do 22., ob sobotah pa do 23. ure. Razstavo vin, vinogradniških in vinarskih naprav in pripomočkov spremlja vrsta strokovnih prireditev.