MIGRACIJA IN EMIGRACIJA V OBDOBJU DUALIZMA V ŽELEZNI ŽUPANIJI JENÖ RÄCSKAY Železna županija (Vasvàrmegye) se je po zapisih iz obravnavanega obdobja (1905) raz- prostirala na obrobju tedanje jugozahodne zgodovinske Madžarske in je zavzemala 5.035,31 km2 površine; če pogledamo na ze- mljevid, ugotavljamo, da je spadala med sred- 45 nje velike županije, v nasprotju z današnjim stanjem, ko je izmed obstoječih 19 županij ena najmanjših. Te pomembne teritorialne spremembe so nastopile po prvi svetovni voj- ni kot rezultat določb pariške mirovne konfe- rence. V svojem prispevku sem seveda upo- števal podatke pred letom 1918. Geografski položaj Železne županije je od- ločilno vplival na njene gospodarske in poli- tične spremembe. Etnična podoba pokrajine se je skozi dolga stoletja komaj kaj spremeni- la, o asimilaciji bi lahko govorili le v ožjem pomenu besede. Županijo so zaznamovale tri etnične skupine: Slovenci, od časa Arpadovi- čev (1000-1301) Madžari, ki so ob osvojitvi domovine v jugozahodnih predelih prišli v stik z Vendi (Slovenci), nato od 12. in 13. sto- letja na novo naseljeni Nemci. Glede na etnič- no sestavo prebivalstva na zahodu županije, v pokrajinah, kjer so živeli Nemci in Slovenci ter v srednjem predelu, kjer so živeli Madžari, izjemoma ni prišlo do izmenjave narodov. Na to je v veliki meri vplivalo dejstvo, da se je prodor Turkov ustavil na vzhodnih in jugo- vzhodnih mejah županije, ter ni presegel meja Rabe. Ta, skoraj 150-letna turška oblast je po- vzročila velike razlike v gospodarskem razvo- ju med razvitimi zahodnimi in manj razvitimi vzhodnimi pokrajinami. Te razlike so se le težko izravnale. Značilnost županije, ki je iz- gubila tretjino svojega ozemlja in prebival- stva, je, da so bili prav ti predeli (Vasvàr in Hegyhàt, Celldömölk in Kemenesalja) tisti, kjer je bil zaradi zaostalosti največji problem zaposlovanje. Srednjeveška ureditev naselij županije je bila manj načeta, za razliko od ni- žinskih pokrajin, ki so v turških časih v veliki meri izumrle; tu najdemo še vedno občine z več tisoč prebivalcev in k temu spadajoče pri- stave. V jugozahodnih županijah (Železna, Zala) so prevladovale naselbine, sestavljene iz mno- gih manjših vasi. Ob prelomu stoletja (1905) je 418.905 prebivalcev županije živelo v 615 manjših ali večjih občinah in v dveh mestih, v Köszegu in v Szombathelyu. Ta ureditev naselij (manjše vasi) je ostala značilna vse do danes, tako v današnji župani- ji, kakor tudi v pokrajinah, ki so pripadle dr- žavam naslednicam - v Sloveniji in na Gra- diščanskem. Po tem kratkem uvodu preglejmo tisto ob- dobje, ki je prišlo v središče tako mednarod- nega kakor tudi domačega zanimanja, ki so ga tako na Dunaju kakor v Budimpešti imeno- vali »srečni mirni časi«, kljub kontradikcijam v obdobju dualizma 1867-1914. V tem obdo- bju so postale metropole Dunaj, Budimpešta, Zagreb, Praga, kar je milijone prisililo k temu, da so si poiskali srečo v tujini, v deželi sanj in želja. Poglejmo, kaj so prinesle gospodarske in družbene spremembe in ne nazadnje neverjet- ni tehnični razvoj, ki je v obliki telegrafa, že- leznice, mlatilnice in kombajna prišel v še tako majhno vas, v življenje slehernega prebi- valca. Po avstrijsko-madžarskem sporazumu iz leta 1867 je Madžarska doživela pomemben gospodarski razvoj, ki ga je bila deležna tudi Železna županija. Medtem ko je v začetku tega obdobja delovalo na področju županije le nekaj manjših nepomembnih podjetij, ko je bila šele leta 1865 zgrajena glavna železniška proga Györ-Szombathely-Graz in je bilo me- sto Szombathely le prašno podeželsko mesto s 6000-7000 prebivalci, so do konca obdobja nastopile v županiji velike spreembe na po- dročju zaposlovanjaJn migracije. Lahko trdi- mo, da je bil razvoj Železne županije (Vasvar- megye) eden izmed najbolj uravnoteženih vse do leta 1913. V tem zadnjem letu pred pričet- kom svetovne vojne se je lahko opirala na lastne čvrste gospodarske temelje. Pogoj za in- dustrializacijo, modernizacijo kmetijstva, za ustanovitev trgovskih mrež, za razvoj bančne mreže na evropski ravni je bila uvedba mo- deme železniške mreže. V zadnjih desetletjih dualizma je postala Železna županija ena iz- med najrazvitejših na področju železniškega transporta. To je imelo zelo ugoden vpliv na selitev prebivalstva in na razvoj naselij. »Oži- lje« gospodarstva je prav železnica. Ko je čas za potovanje postal krajši, so se naselja tako- rekoč približala drugo drugemu, razširil pa se je tudi svet, ki je bil prehoden v enem dnevu. V celi državi, postopoma pa tudi v županiji, je prav infrastruktura odigrala vodilno vlogo v obnovi gospodarstva. Če pogledamo promet- no ureditev avstroogrske monarhije, ugotovi- mo, daje imelo Zahodno Podonavje ob prelo- mu stoletja eno najbolj razvitih železniških ornrežij. Železniško središče županije in obenem tudi najpomembnejši železniški kraj Prekdo- navja je bil Szombathely. Več kot 500 km prog v županiji je omogočilo, daje bilo mogo- če neposredno priti do skorajda vsakega okraj- nega središča. Železnica je imela pomembno vlogo pri modernizaciji kmetijstva in obenem tudi pri industrializaciji. Železniške proge so še bolj približale najpomembnejši agrarni trži- šči županije, Graz in Dunaj. Vzporedno s prometom se je v letih do 1910 razvilo tudi telegrafsko telefonsko omre- žje: večina naselij z 2-3000 prebivalci je že imela razvito telefonsko omrežje. Razvila seje tudi infrastruktura in celoten bančni sistem, ki je predstavljal gonilno silo gospodarstva. Medtem ko je v začetku 60-ih let 19. stoletja delovala v županiji le ena banka, je do leta 1910 število bank in hranilnic preseglo 50. V Szombathelyu je bilo 7-8 bančnih ustanov. Murska Sobota, Sàrvàr, Felsöör so jih imeli 2-4. Razvoj infrastrukture je silovito povečal število zaposlenih v gospodarstvu in trgovini, 46 s tem pa se je zmanjšalo število zaposlenih v tradicionalnih gospodarskih dejavnostih, kot sta poljedelstvo in živinoreja. Medtem ko je bilo leta 1900 zaposlenih v gospodarstvu žu- panije 12.968 ljudi, je že do leta 1910 to števi- lo doseglo 17.846. To število je bilo najvišje na celotnem ozemlju Prekdonavja (v Žalski županiji 1 1.755, v Veszprému 8.559), obenem je pa bilo tudi zelo veliko samostojnih trgov- cev (1.628). Vendar je bilo še vedno poljedel- stvo tisto, ki je dajalo zaposlovanju značilne poteze. Po podatkih iz leta 1910 je bilo 1 15.225 zaposlenih v poljedelstvu razdeljenih takole: 44.800 samostojnih posestnikov, 169 upravnikov večjih kmetijstev, 38.991 družin- skih članov v kmetijstvu, 13.490 gospodarskih slug (hlapcev), 18.407 dninarjev (kar je zelo visoko število tudi v celotnem državnem po- gledu). Iz* teh podatkov je razvidno, da je bilo zelo veliko samostojnih malih kmetovalcev. V celotnem Prekdonavju lahko le v županiji Zala zasledimo večje število manjših kmeto- valcev. Ti številni samostojni kmetovalci so bili tisti, ki jih je najbolj zajel val preseljevanja znotraj države, pa tudi emigracije. Še preden se lotimo podrobnega razčlenjevanja, je nujno potrebno pregledati položaj prebivalstva v žu^ paniji. Kljub izgubam ob izseljevanju opaža- mo, da se je število prebivalstva eksplozivno dvignilo. Če primerjamo porast prebivalstva v celotni državi in v županiji, pridemo do na- slednjih podatkov: Število prebivalcev na Madžarskem: 1869 13.663.691 (skupaj z vojaškim prebi- valstvom) 1880 13.883.964 1890 15.261.864 1900 16.838.255 1910 18.264.533 Lahko torej ugotovimo, daje bil na madžar- skem zgodovinskem ozemlju skozi celotno obdobje naravni porast prebivalstva 5,8 mili- jonov, skupaj s Hrvatsko 6,7 milijonov. Razen že omenjene migracije je Madžarska doživela tudi izgubo 1,2 milijonov ljudi zaradi preseljevanja: odliv je zajel predvsem Galici- jo, pa tudi razno rusko, poljsko in židovsko prebivalstvo v 80-ih letih 19. stoletja. Prišlo je do demografskega preobrata, značilnega za prvotno obdobje pomeščanjenja prebivalcev, ki je spremenil razmerje med nataliteto in mortality to. V tem obdobju vidno pojenja tudi učinek različnih epidemij (kolera). Pri rojstvih je padlo razmerje z 42,5 na 34,5 promilov, razmerje pri umrljivosti pa s 34,5 na 23,7 pro- mila. Na Madžarskem je bila zadnja velika epidemija kolere v 70-ih letih 19. stoletja. Do desetletja pred svetovno vojno je letno pov- prečje natalitete doseglo 11 promilov. Oglejmo si zdaj podatke o stvarnem porastu madžarskega prebivalstva v obdobju med 1890 in 1910, ki govore o oblikovanju doma- čega prebivalstva države in vplivih mikromi- gracije. K mikromigraciji, migraciji znotraj županije, se bom kasneje še vrnil. Opažamo, da je prebivalstvo najbolj naraslo v Budimpe- šti in v večjih mestih (Zagreb, Debrecen, Mi- skolc, Nagyvàrad itd.) ter v pokrajinah med reko Donavo in Tiso, kakor tudi v pokrajinah, ki so se razprostirale prek reke Tise, najmanj pa v severnih in vzhodnih obmejnih pokraji- nah. Prekdonavje in zahodni t.i. Felvidék sta v tem pogledu zavzemala nekakšen sredinski položaj. Velik del naravnega porasta so tu predstavljali priseljenci. Po podatkih iz tega obdobje se je večji del meščanstva v Železni županiji oblikoval tako- le: Celotno meščansko prebivalstvo županije: 1869 331.706 1880 360.590 1890 390.371 1900 416.492 1910 433.262 Porast prebivalstva v županiji je bil tako v primerjavi z državnim trendom v letih 1869-1890 višji, v letih 1890-1910 pa soraz- merno nižji. To je zanimivo tudi zato, ker so bili podatki o mortaliteti v županiji ugodnejši od državnega povprečja. Zmanjšanje naravne- ga porasta v županiji pa ni bilo le rezultat iz- seljevanja, zato je nujno pregledati tudi polo- žaj na področju županije. Spremembe v polo- žaju prebivalstva imajo po mojem mnenju tri glavne vzroke: 1. mikromigracija znotraj županije, 2. migracije znotraj monarhije (predvsem prodor prebivalstva v smeri stalnih avstrijskih provinc) 3. izseljevanje v Ameriko. Poglejmo, kako se je oblikovalo stanje pre- bivalstva znotraj županije. V prvih letih du- alizma sta bili po zakonih iz leta 1871 v Že- lezni županiji (Vasvàrmegye), ki je imela sa- mostojno zakonodajo, dve mesti podrejeni žu- paniji, imeli pa sta svojo skupščino in ju je vo- dil župan; to sta bila Köszeg, ki je imel bogato zgodovinsko preteklost in takrat še nepomem- bni Szombathely. Število prebivalstva Szom- bathelyje je leta 1869 doseglo 9.666, leta 1910 pa z vojaškim prebivalstvom skupaj 30.945 oseb. Köszeg je imel leta 1869 6.915 prebival- cev, leta 1910 pa 7.874. Oblikovanje prebivalstva mest kaže, da je imel Szombathely isto vlogo v županiji, kot Budimpešta v celotni državi. Če upoštevamo naravni porast prebivalstva, je »migracijski dobiček« županijske metropole okrog 17-18 tisoč ljudi. To je ogromna številka na nivoju županije, večja, kot skupno število v dveh na- slednjih največjih mestih. Köszeg je imel 7.874 prebivalcev, Könnend pa 6.970 (podat- ki iz leta 1910). O tem, daje Szombathely po- 47 stopoma postajal regionalno središče, sem uvodoma že govoril. Železnica, trgovsko in ekonomsko vozlišče, se je tudi po mnenju so- dobnikov razvijala v amerikanskem tempu. Vzporedno z naglim razvojem tovarn in bank se je razvijala tudi infrastruktura mesta. Gyu- la Éhen, župan z evropskimi pogledi, je posta- vil temelje modernega mesta s pomočjo ban- čnih kreditov, zgradil je kanalizacijo, vodo- vod, asfaltiral je ceste, parceliral je zemljo. Modema električna železnica in javna raz- svetljava sta povzdignili mesto z nivoja praš- nega podeželskega mesta. Razvijajoča se in- frastruktura, kakor tudi povečanje števila de- lovnih mest, sta privlačevala priseljence. Raz- voj mesta je bil tudi v državnem pogledu izre- den. Razvoj mesta Szombathelyja je bil 79,2 %, medtem, ko je bil v ostalih mestih v obdobju med 1890 in 1910 50,2%, oz. 27,9 %. Ta podatek je zelo zgovoren, če vemo, da je Pečuh porasel za 40,5 %, Györ za 42 %, Sopron pa za 14,9%. Za Szombathelyem in Köszegom poglejmo še nekaj takšnih naselij, ki so postala nekakšna manjša središča, ali pa so v času industrializacije na nek način moč- no privlačevala prebivalstvo. Tretje pomem- bno naselje je bil Körmend. Ob prelomu sto- letja je imel razvito obrt (čevljar, mizar, izde- lovalec vozov). Med pomembnejša naselja so ga povzdignili tri bančne ustanove, 72 trgovin in parni mlin ter železniška proga. Tudi števi- lo prebivalstva je naraslo za več kot 50 %, s 4.238 v letu 1869 na 6.970 v letu 1910. Število prebivalcev je bilo v Sàrvàrju večje, toda to mesto je raslo tudi s priključitvami. Pomem- bno je razmerje med razvojem in rastjo prebi- valstva v Monoštru. Tovarna svile, urarstvo, tovarna kos in predvsem tobačna tovarna, ki je zaposlovala veliko število delavcev, je števi- lo prebivalcev tega majhnega naselja povečalo v letih 1869-1910 z 938 na 2.618 oseb. Tedaj je opaziti tudi pojav aglomeracije. Pri razvoju Szombathelya so imele velik vpliv bližnje vasi, ki pa spadajo danes že k mestu. Tisti, ki niso mogli ali niso hoteli v celoti pre- kiniti s kmetijstvom, so se preselili v naselja, 3-4 km oddaljena od mestnega središča. Tak- šna naselja so bila Gyöngyösszöllös, Kàmon, Zanat. Podatki o teh naseljih: v letih 1869-1910 je Gyöngyösszöllös narastel s 459 prebivalcev na 1460, Kàmon z 255 na 699, Zanat pa s 173 na 369. Takšen aglomeracijski porast je opazen tudi v primeru Szombathely- ja. Prebivalstvo Ràbakéthelya je s 359 poraslo na 855, prebivalstvo Zside pa z 236 na 535. Na povezanost z industrializacijo kaže tudi to, da sta se obe naselji eksplozivno razvili v ob- dobju med 1890 in 1910. Tretje naselje, ki se je tudi zelo razvilo predvsem zaradi tovarne sladkorja, je bil Sàrvàr, kjer se je število pre- bivalstva s 3.418 povzpelo na 7.056. Tudi Sàrvàr je imel svoje naselje, Péntekfalvo, ki je v letu 1869 štela 451 oseb, leta 1910 se je to število povzpelo na 1.003 osebe, med 1890 in 1910 pa se je število prebivalcev skoraj podvojilo. Tudi druga manjša okrajna središča so se sorazmerno dobro razvijala. V centrih mest Jànoshàza, Murska Sobota, Felsöör, Celldömölk, Vasvàr so zrasle nadstropne hiše, zgrajene so bile banke, trgovine, tako da so ta naselja dobila podobo manjših mest, njihove- mu razvoju pa je sledil tudi porast prebival- cev. Pri pregledu 15 največjih naselij države je razvidno, da se je razvoj nekaterih večjih mest, kjer je živelo nemško prebivalstvo, usta- vil ali vsaj stagniral. Nagyszentmihàly je imel leta 1869 2.239 prebivalcev, leta 1910 pa 2.163, Pinkafö leta 1880 2.865, leta 1910 pa 2.872, Rohonc leta 1869 3.989, leta 1910 pa 4.131. To stagnacijo lahko razlagamo tudi s tem, da se je staro nemško rokodelstvo le s te- žavo spoprijelo z razvojem industrije, ter da manj aktivna pokrajina s hladnim podnebjem ni mogla vzdrževati večjega števila prebival- cev. Železna županija se je tudi v tem razliko- vala od državnega povprečja, ko zaradi bližine Graza in Dunaja ni bila Budimpešta glavna točka preseljevanja, temveč avstrijske pokraji- ne. Število zaposlenih na sezonskem delu ali za daljši čas, delavcev v tovarnah, hlapcev in dekel je zelo visoko. Vse to nam prikaže sta- nje prebivalstva v Zahodnem Prekdonavju in v naseljih Zahodnega t.i. Felvidéka v novi luči. Po popisu iz leta 1910 je bilo število v Avstriji živečih Madžarov zelo visoko, veči- noma so bili iz Železne županije. Iz Žalske županije je živelo v avstrijskem delu monarhi- jele 6.170 ljudi, iz Železne županije pa 46.200 ljudi. Po spolu: na Dunaju 6.411 moških in 7.260 žensk, v Dojnji Avstriji 5.361 moških in 4.555 žensk, na Štajerskem 9.005 moških in 6.624 žensk, v Gradcu 2.463 moških in 2.344 žensk. V ostalih pokrajinah najdemo le malo prebivalcev iz Železne županije. Po podatkih jih je največ najti v 50-100 km oddaljenih av- strijskih pokrajinah. Še posebej zanimivo je, da se zadržuje na Dunaju 7.260 žensk, najver- jetneje je bilo največ gospodinjskih pomočnic ali pa delavk v tovarni. Ti podatki so izredno zanimivi, če vemo, daje iz Budimpešte, mesta z milijonskim prebivalstvom, najti v avstrij- skih pokrajinah skupaj 12.304 ljudi. Selitve v avstrijske pokrajine ne moremo obravnavati kot izseljevanje, kajti v obeh de- lih monarhije je bila ta vrsta stikov stalna. Po- mislimo samo na avstrijske, češke itd. kvalifi- cirane strokovnjake, ki so imeli pomembno vlogo pri razvoju madžarske industrije. Ti lju- dje - znanje nemškega jezika je bilo dokaj raz- vito - so predvsem hoteli zavarovati svojo lastno eksistenco in svojo lastnino. Gyula Éhen je o tistih, ki so si kruh služili v Avstriji, zapisal: »Iz Železne županije ter iz obmejnih pokrajin Spodnje Avstrije in Štajer- ske zaradi pomanjkanja dela in zaslužka mno- žično hitijo naši rojaki v sosednje dežele. Zgo- 48 daj spomladi odidejo ter se pozno jeseni vra- 'i čajo prinašajoč s sabo prihranke, s katerimi ^ preživijo zimo.« ! V živinoreji so zaman prešli na dobre švi-1 carske pasme krav, niti to ni preprečilo razpa- ' da mnogih kmetij. Mnogi niso več videli v szombathelyskem in avstrijskem zaposlovanju nobene rešitve, zato so odpluli v Ameriko, kjer so v nekaj letih zbrali potreben denar za nakup gosestva doma in se vrnili v domovino. Gyula Éhen je videl konec izseljevanja v raz- voju industrije, kakor tudi v intenzivnem raz- voju gospodarstva. Če pogledamo državne podatke, seje iz Madžarske izselilo 1,8-2 mi- lijona oseb v Ameriko (od tega med leti 1899-1914 1,4 milijona). V druge pokrajine - Avstralijo, Nemčijo, Romunijo - se je izselilo okrog 300-400 ljudi. Nacionalna sestava teh je: 33 % Madžarov, 25% Slovakov, 18% Nemcev, 15% Romu- nov, majhen pa je južnoslovanski delež, 2,6 %. Vzporedno s tem kažejo županijski podatki naslednje: v letih med 1899 in 1913 je bilo 25.006 izseljencev, vrnilo pa seje 6.063 ljudi. Glede na materinščino izseljencev dobimo na- slednje podatke (za celotno obdobje 1899-1913): madžarska 9867 ali 36,6%, ne- mška 10.683 ali 42%, hrvaška 1.308 ali 5,8%, drugo (večinoma slovenska) 3.107 ali 12,4%. 1900 1910 Razmerje Madžarov 53 % 56,9 % razmerje Nemcev 30 % 26 % razmerje Hrvatov 4,8 % 3,7 % razno (slovensko) 12,6% 12,4% Ob teh podatkih, nam postane jasno, zakaj se je ravno v naseljih z nemškim prebival- stvom zmanjšalo število prebivalcev ali stag- niralo skozi tisočletja. Seveda niso le nemška naselja trpela zaradi izgub, ki jih je povzročilo izseljevanje, tudi v murskosoboškem okraju najdemo vasi z vendskim (slovenskim) prebi- valstvom, ki so v statističnih podatkih označe- ni kot »izseljevanje v Ameriko«. Tako je šte- vilo prebivalcev v letih 1900 do 1910 v Gesztenyésu padlo s 534 na 471, v Lakhàza pa z 280 na 243. V podatke o izselitvi so zajeti tudi podatki o izselitvi v Avstralijo in Ameriko. Med leti 1901 in 1913 je 9.666 oseb zapustilo državo, vrnilo pa se jih je 6.041, torej je le 3.623 oseb ostalo v Ameriki. Na koncuJahko ugotovimo, da je bilo izse- ljevanje iz Železne županije mnogo večje v bližnje pokrajine kot v Ameriko. Asimilacija pa ni bila tako pomembna, kot so to nekateri zatrjevali, saj je bil padec števila prebivalstva velik zaradi izseljevanja in odseljevanja. 49