ZZ7. Jtnffl* I Uminl, i CftFtrt. I. oktobri 1917. L. lito. .Slovenski Narod" *•!§• p* pmŠHt a Avstro-Ogrsko: n Neartjo: cdo leto skupti naprcj . K 30-— I četo lcto naprej . . . . K 34 — StruSa Z** " Z .**>" I "-50 I M Amertko in vse druge dcžete: m me*cc „ m . V . 2-50 | cdo leto naprcj . ♦ . . K 40.— VpraŠanjem glede inseratov se naj priloži za odgovor dopisnica aH mamka. Opravnlitoo (spodaj, dvorile levo). KaaHoTa »lica st 9, telttoa *L •& tihaja VMk 4au svaetr IsvMfltil B«4el|« ta prozaik«. taaerati te računajo po porabljenem prostora in sicer: 1 mm visok, ter 63 mm širok prostor: enkrat po 8 vio., dvakrat po 7 vin., trikrat po 6 v. Poslano (enak prostor) 16 vin., nartd in zahvale (enak prostor) 10 vin. Pri večjih insercijah po dogovoru. No?! naročaiki naj pošljejo naroćn'ao vedso fl^P" pa aaka«alcU "M Na samo pismene ntročbe brez poslatvt denarja se ne morenio nilcakor ozir&ti. „Naroda« tlskarn:« telefon 41. 85. .Slovenski Narod" velja v Lfablfanl dostavljen na dom ali £e se hodi ponj : ćelo leto naprej . . . . K 28*— I četrt leta H • i- %*l • 7>~ pol leta ,......14-— I na mesec „ . . . . 9 2*30 Posamema itevilka velja 12 vlnarjev. Dopisi na] se frankirajo. Rokopisi se ne vračajo. OrednlJtTO: XnaflO7a ulica st. 3 (v pritličju levo), telefon st. 34. Iz državnega zbora. Zbornica je tuđi včeraj imela raz-burjeri dan. 2alostna smrt vrlega vojaka, ki se je z odlikovanjem boril proti sovražniku, pa je konečno padel kot žrtcv surovega poveijnika, je iz zvala cstro intervencijo državnega zbora. Značilno je, da je zbornica nadaljno raz-pravo odgodila, dokler ne da domobranski mmister popolnega pojasnila. Zanimlve debate so se vršile tuđi v od-sekih. V želeniškem odseku je železni-ški minister B a n h a n s razvijal nazore, ki so v ostrem nasprotstvu z mne-njem većine zbornice in večine prebl-valstva ter z načeli enakopravnosti. V imunitetnem odseku je posianec dr. ?trausky duhovito utemeljeval veljavnost mandatov amnestiranih čeških po-slancev. Proti njegovim argumentom nišo Nemci mogli navesti ničcsar, zato so zalitevali odložitev sklepanja, da si stvar »preštudirajo«. Ustremio se jim je. Splošna pozornost poslancev je ve-Ijala tuđi danes Seidlerjevim konferen-cam in pa dogodkom Nationalverbanda, kjer se grizejo radikalci in oportunisti. Dunaj, 3. oktobra. Kot prva točka se nahaia na dnevnem redu poročilo socijalno-zavarovalnega odseka o cesarski naredbi z dne 7. januarja 1917 glede spremembe bol-riiško - zavarovalnega odseka. Po kratki debati je bil zakon v drugem in tretjem branju sprejet. Brez debate je zbornica sprejela spremembo obrtnega zakona, da morajo porodnice dobivati podporo mesto 4 tedne šest tednov. Ubiti dragonec. Češka poslanca Tomašek inSta-nčk sta vložila nujno interpelacijo: V po-nedeljek je bilo na dunajskem vzhodnem kolodvoru 35 mož dragonskega polka št. 3 uvagoniranih. Ko je pred odhodom vlaka vojak Mauritz stopil iz voza, da se poslovi od znancev,, je pristopil neki nadporočnik in je po krafkem besedičenju pripeljal Mau-ritzu več z a u š n i c, Mauritz se je posku-sil z roko ubraniti daljnjih udarcev in je pri tem pahnil oficirja od sebe. Ta je zdaj hitro potegnil bajonet in jež njim zbadal Mauritza. Mauritz je bil takoj mrtev. Tako postopanie z vojakom, ki se je se pro-stovoljno oglasil za bojišče in je bil večkrat odlikovan, ni v soglasju ne s čustvi človečnosti, ne s pravicami oficiria in zahteva primerno zadoščenje. 2e med čitanjem interpelacije je bilo slišati burne medklice. Posl. Tomašek, dobivši besedo za utemeljevanje tega vprašanja, je prosil, naj se prekine sejS, dokler ne priđe domobranski minister. Ko se je seja zopet začela, je Tomašek utemeljil svoj predlog. dodavši: Ta lepi oficir je po svojem junaštvu ukazal straži, naj zabodenega vojaka odpelje. Neki vojak mu je odsovoril: ?■ Gospod nadporočnik, tega moža ni več mogoče odpeljati, ker je mrtev. Vi ste ga usmrtili.ee In ta ubit mož, čigar prsa so bila dekorirana z več odliko-vanji, se Je bil prostovoljno oglasil za bo-jišče in je bil že trikrat na fronti. (Medklici.) Posl. Kalina: Strahopetni morilec! — Posl. Bechvne: Pro^niŠki morilec je bil dekoriran. — Posl. Lisv: Lena banda. — Posl. Modraček: Klofutati in nabadati znajo ti go-spodie! — Posl. Lisv: Zivela demokraciia cbešanja in zabadanja! — Klici pri nemških socijalnih demokratih: Skandal, navaden umor. — Posl. Stančk: Zbornica mora izve-deti, kaj se je zgodilo z morilcem. Posl. Tomašek: V časih demokracije so taki dogodki nezaslišani. Ljudski zastop zahteva zadoščenje za ta umor. Posl. Kalina: Dekorirali *a bodo! — Posl. Lisv: družba morilcev. — Posl. Pro-keš: Takim gospodom moramo zaupati svoje otroke. Fei. fej! — Posl. Bechyne: Stra-hopetec. morilec. ta nastavljenec mlnistrov. — Posl. Modraček: Za take morilce so ve-šala premalo. — Posl. Stanžk: Kaj se je zgodilo z morilcem? — Ppsl. Prokeš: Gospod minister ga bo predlagal za odlikovan i e. Posl. Tomašek: Poslanska zbornica mora poskrbeti. da se taki slučaji več ne zgode in da vrli državljani in hrabri voiaki ne bodo več padli od morilske roke. Govorili smo tu o vojnem nadzorovalnem uradu. Zahtevali smo njega odpravo. Nastati mora nov vojni nadzorovalni uradi LiudsJci urad, vojni nadzorovalni urad ljudske zbornice. Domobranski minister Czapp je Iz-favil, da sedaj še ne more dati pojasnila o dogodku. Odredil je pa naistrožjo preiskavo. Uspeh bo zbornici po pravici povedal. Nihče ne obžalm'e uničeno življenje tako. kakor mirister. Preskrbljeno bo. da se taki slučaji več ne ponove. Zbornica je lahko prepričana, da zadene krivca pravična kazen. Posl. Stanek: Gospod mfnister fc govoril vsem iz srca. Treba je pa. da se napravi red. Ukazati je treba, da ne bo noben vojak nrl raportu odbit. Voiaki morajo imetl prepričan je, da so Ijftdje. ^i so državljani in da bodo po«Tanci bra^"' ":tr prav?-" uroti vsakomur. Te nevzd ražu1 bo morala zbornica naznanii. . a ravno« t cesar- I ju, da bo dobljena hitra in temeljita pomoč. Vsa ta druf^a mora od najvišjega vojnega gospoda sl; no postopanie ne- človeško ^redlagam, naj st debat^ - 'oži, da bo morj mini/ " »e zgodilo z <^W cirj* /od ' M novi; li i Dunaj u. V imunitt seku je p'* aanes dr. Sti o predlog Staneka in t Klede pripustitve poslancev dr. Kramara, dr. Rašina, Choca, Vojne. Bnfi-xra\a in Netolickega k sejam poslanske zbornice. Poročevalec je izvajal. da Stanekov prcdlog sloni na trditvi. da domobransko vojaško sodišče ni bilo kompetentno, soditi omeniene poslance in je torej smatrati obsodbe za ničeve. Glede kompetence se sklicuje poročevalec na v zbornici sklenjcno odkloni-tev odobritve cesarske naredbe, zaJe-vajoče zaćasno pripadanje civilnih oseb vojaškemu sodstvu. Toliko bolj se mora držati tega pojmovanja, ker gre za raz-sodbe, po katerih so bili obsojeni elani poslanske zbornice in ^e torej vp rasa nje tiče špecijelno bstnih zborn»ćnih intere-sov. Odločitev, ki ima samo ime sodbe, ne pa značaja iste, ki nima niti formo.1-nega soglasja z zakonitim pravnim redom, more stopiti v vel javo, ali ne v pravno veljavo. A priori se je postavila izven zakona in je protizakonita, vseeno ali je meritorno pravična ali krivična; na podlagi protizakonirega po-s:opanja proglašena sodba je dosegla pravno veliavnost samo dozdevno. Poročevalec je mnenja. da je dolžnost zbornice, da sprejme Stanekov pređlog. Vprašanje ni samo čisto jurićieno, mar-več politično, z druge strani pa daleko proč od kakega strankarsko političnega vpraianja. Ni v igri subjektivna pravica obsojencev. ampak pravica zbornice do svojega obstoja in svoje integritete. Končno je stavil predlog: iMandati poslancev dr. Kramara, dr. Rašina, Bufi-vala, Choca, Netolickega in Vojne ob-stojajo pravnoveljavno in poziva se predsednika zbornice, da te poslance povabi k sejam. Poslanca dr. Aliihlvert in dr. \Valdner (Nationalverband) pred-lagata, naj se poročilo natisne in razdeli in razprave odseka odgodijo. da bodo imeli poslanci čas zadevo preŠtudirati. Nadalje predlagajo. da naj se potom zborničnega predsedstva doseže po-daljšanje roka za poročilo o tej zadevi. Ti predlogi so bili s p r e j e t i in seja zaključena. Mandata posl. Markova in Kuriloviča. Dunaj. 3. oktobra. Posl. Cajkovski in tovariši so vložili predlog. da se naj pripn-stita posl. Markov in Kurilovič k seiam. ker je bila njuna ob^odba protizako«ita in torei mandafov ništa izdubila. Jezikovno vpratsnie na ieleznlcdh. Žefezniški odsek je razpravljal včeraj o resoluciji poslanca Kadičaka elede jezikovnega ukaza za železnice. Poljski posl. dr. W r o -bel je predlasal: 1. Vlada se pozivlja. da razvcijavi ukaz železniskega ministrstva z dne 6. julija 1915, ker ne od^ovarja določ-bam člena 19. drž. osnovnesa zakona. 2. Naj ustavi za izvršitev določb te^a ukaza od že-lezniškega ministrstva in dniRih železniških oblasti vpeljar.o prakso in razveijavi raz^la-šene naredbe. 3. Naj poravna škodo, nastalo vsled tega ukaza po svoii nezadnstni zmožnosti nemškega jezika, na napredava-nju o§kodovanej?a železniške^a osobja; 4 naj odpusti kazni vsem osebam, ki so jim bile naložene za uporabo nenemskega jezika 5. Naj tekom dveh mesecev predloži parlamentu zakonski nacrt. ki. upoštevaie člen 19. drž. osnovnega zakona, ureja pri državnih železnicah jezikovne razmere. — Poročevalec manjšine je predlagal, naj odobri odsek ukaz ministrstva glede izključ-ne rabe nemškega službenega jezika. 2elezniški minister dr. baron Bank-h a u s je pojasnil, da je bila nemščina že 1 1884. proglašena za službeni jezik državnih Železnic. zlasti za notranio službo in za medsebojno občevanje med uslužbenci. Po-znanje službenega jezika je pogoj varnosti in enotnosti prometa. Določbe organizacij-skega statuta da nišo v nasprotju s členom 19. drž. osnovnega zakona. Minister je izja-vil, da mora vztrajati na izpolnjevanju splo-Šnih jezikovnih predpisov, da pa izda posebna navodila, da se obstoječi predpisi ne bodo tendencijozno uporabi iali. Izrečene žeJie In pritožbe bo uvaževai in preskrbel one olajšave, ki bodo izvedljive, kadar na-stopjjo zopet normalne razmere. Tuđi bo preskrbel, da se iz napačne razlage pred-^riMm izvirajoče obžalovanja vredno posto-^^Bfb do občinstva vl-č ne ponovi. — V ^^Eravo je posegel tuđi dr. KoroSec. — ^^HfeRicno je bilo, da se razprava nadaljuje, ijt/sp* bodo predlogi in pojasnilo želez. ministra natisnjeni. Zanimiva interpelacija. Dunai, 3. oktobra. v7 (i;mašnji seji so podali češki socijalni demokrati interpelacijo, ki oštro /Uesa, da je govorit grof Czernin o velepnmemonetn mi-rovnern vprašanin v privatni družbi, pri banketu, mesto pred zakonito koin-petentnimi faktorji. Interpelacija pozivlja vlado, naj poskrbi.da boiio tuđi naši savezniki manifestirali soglasje s Czer-ninovo izjaivo, ki se nnj sovražnim dr-iavam na primeren način notificira. Vlada naj nadalje vpliva na zuiianjega ministra, da v dopoinilo svojega govo-la zavzame cficijalno ste-liščc k vprašanju samo-odioćbe narodov naše monarhije. Hemiki ,'9tati*3aaivert>an£" se ra^r^šja.? Dunaj, 3. oktobra. Ncmški > National-l verbanu je sklcnil danes z ozirom na vče-rajsnja izvajanja posl. Daszvnskega posebno resolucijo, v kateri pravi: - National ver-band« z ogorčenjem zavrača pavSalna sum-ničcnla posi. Daszynske^a proti lasinirn in ncmškim, v Galiciji se borečim četam. Nato se je razvila jako bu*na debata o prcdlogu \Voifovc skupine, !;i^|Iiieva. da naj nerniki peslanci odlože vsa svo>a mesta kot na-čelniki. podnačclniki in referenti državno-zborskih odsekov. Posl. T e u f e 1 je utemeljeval predio?: s tem. da je postal položaj Nemcev vsled slovansko - socijal. - demokratične večinc nezr.osen. Posl. S t 6 1-zel je predlagal, da naj se glasovanje o radijalnem preJlogu preloži pa čas po glasovanju o prorači'nskem provizoriju. — Po-rianec Oberleithner: Odlože se naj le politični referati. Posl. v. Lan gen-hahn: Noben član >Nationalverbanda« ne sme prevzcti referata o proračr"s';em pro-vizoriiii. Posl. W a 1 d ti e r izjavila v imenu nemških a^rarcev, posl. D e n k pa v imenu ^Arbeitsgerncinschaft«, da jrlasujeta za Stolzlov proiipredlog. V poimeriskem gla-so\anju ic bil StOi'lov predlr.g spreict s 47 proti 16 slapovr.frj V-'o!fovih pr:stašev. Posl. W o I f je po jdasovanju izjavi!: S tem je naš predlot; odklonjen in pridržimo si na-dalinie korake. Svoje sklcpe borno -Na-tionaiverbar.dll-- pismeno naznanili. — Latentna 'criza v »Nationalvcrbandt!« je torej pnstita očitna. Bistvo te krize je slede-čc: Wolfovci so prepričani, da je tre'ia par-lomcr.t razbiti in uvesti najstrožji nem^ki absoliitizerr:. ker le na ta najin ]c moqoče doseči notranji memški mir-', ki naj bi bil v sklad'j z zunanilm ^nem^kim mirom«. Ostali nemski postanci imajo glede ^cm-škesra miru ^otnve porr.isieke in zastonajo ^talisće. Ja je dobro in koristno. pcdpirati vsako vlndo, ki odklanja »slovanske pretenzije . Več?na -Nationalverhanda je za ono staro: bolje drži ga, nepro lovi pa. zato naziva svoje đM^va^je •>staatserhaltend« . . . Pokajanja n»?rtistrske»ra predscdrilka. Dnnai, 3. oktobra. Ministrski predsed-nik je dmes konferiral z načelnikom Nationalverbanda Dobernigom in pred-sedni\om kršćansko - sociiaine zveze Hanse r j e ro. NTato je imel dolg razeovnr z za-stopnile!i na vjjetih in pienu. Na vzhodnem bre^u Mose se je posrečHo včeraj zjutraj wiirtternberškirn četam v rurišu vzeti na savernem pebočju visine 314 vzhndno od Samo.?nicuxa franeoske jarke v širini 1200 m. Čez dan so izvršili Francozi 8 protinapadov, da bi nas pregnaH iz zavzetih ta!. Ti*di ponoči je žilavi nasprot^?k ?e poskustl nnpade. V IJTitih boffh smo Franccze vedno zavr-nili. Nad 150 vjjetili \z dveh franeoskih divizij je ostalo v naših rokah. Krvave iz^rub^ sovražnika so se večale z vsa-kim brezuspešnim na^^doni. Strelski boj "e noseće? z boinesa polia tuđi na sosedne dc!e fronte ter .ie osta! ves đan in vso noj inočan. Napadi naših !eta!-cev z boirbami v noči cd 1. na 2. okto-ber na London, Mar^ate. Sheerness in Pover so »-neli, kakor se je dalo opazo-vati. dober uspeh. Tuđi na atiglešlka prf-stanBča ?n rlavne proir^o točke na severnem Francoskem srno z vidnim uspehom vr.2;ii številne bombe. Poročnik Oorrterniann je zbil 39„ nadporočnik Berthofd 2S. nasprotnilca v boju v zrakti. Na vzhodnem bojišču in na makedonski fronti nohenih večjih bojev. — v. Ludendorff. * * NrlM^KO, ATCERNO POROClLO. Eerclm, 3. oktobra. (Kor. urad.) N a zapadu pri menjaiočem se s t r c 1 i a n i u n ik ak r š n ih več-j i ri b o j c v. Na vzhodu ničesar po-m e m b n e ^ a. BOLGARSKO URADNO PORCClLO. 2. oktobra. Makedonska fronta. Na ćeli fronti slaboten artiljerijski ogenj, nekoliko živahnejši v loku Crne. Sovražne izvidne oddclkc, ki so skušali prodreti proti našim pozicijam zapadno 6d Dojranskesja jezera in ob izlivu Strurne, smo z ognjem prc.a^iali. V dolini Vardarja in Strume živahno artiljerijsko delovanje. — Romuti-ska fronta. Pri Tulči in zapadno od Tzače artiljerijski ogertj. Sovražni izvidni oddelek, ki se je skušal pribli-žati našim poziciiam iužno od Galaca, smo z ognjem pregnah*. Italijansko bojišče. Iz vojno-poročeval?kega stana 3. oktobra: Artiljerijsko deloranje je bilo na sploh v ncrrralmh mejah. Infantcrijski boji so bili na hribu Sv. Gabrijela posebno ljuti, kjer je sovražnik popoMne napadel na«£e crte. Vsi ti po-skusi. kakor tu<1i ponočrii p*»truliji napadi so bili zavrnjeni največ v bojn z ročnim! granatami Sovražniku, ki je bil v veliki premoć', je uspelo šarao zasedenje kratke-ga dela jarka na zapndnih pobočjih. Poleg iz^u!i. ki so jih vtrpeli It.alija.nl s svojim! mrtvimi in ranjenim!, fo naši vjoll fi itali-janskih čsstnikov, 2 zdravnika in 407 moi ' in vplenili eno strojno puško. Dva sorražna letalca rta b lla zbita na tla v zračnem Loju nad našimi pozicijami, tretji je pađel za italijanske pozicije. Iz vojaškega razmo-trivanja 3. oktobra: Italijani so zopet pri-čeli svoje delne napade na soški fronti. Od včeraj se vršijo težki boji za hrib Sv. Ga-brijela. Italijansko vodstvo stremi po koli-kor mogoče ugodnih predpogojih za dva-najsto soško bitko. V enajsti bitki se je pokazalo, da so ćelo najbesnejši navali v okvirju velike napadalne akcije na to mo-goCno odbojno točko zaman. Sedaj posku-žajo b sistematičnimi napadi v nadi, da bi se korakoma približali ojemu cilju. Ena-ko metodo izvajajo A4>«. - v Flandriji. Italijani zasledujejo pr:•• tem še stranskl na-men, da bi nas priSiili do razvijanja re-zerv infanterije in artiljerije. VčerajSnji napad so izvršile čete več brigad, ki so vtrpele izredno težke izgube v našem koncentrično čelujočem ognju. Pri tem smo izgubili na zapadnem pobočju kos jarka, širok kakih 100 metrov, ali taktični položaj napađalca se s tom ni nič zboljšal in svojemu cilju se ni nič približal kljub znatni vporabi bojnih sil. Letal-^ko delovanje na ita-lijanski fronti. Iz vojnoporočevalske-pa stana 3. oktobra: Dne 29. septembra zvečer je obložila skupina pomorskih letal hangarje ir vojašnice letalske postaje ▼ Ajella in vojaško naprave v Tržiču izdatno 5 težkimi in vžigalnimi bombami. Opazilo se je dobre zaUetke in več požarov. Ljut odbijaini ogenj. Vsa letala so se vrnila ne-poškodovana. Pri noenem napadu na Pulj 29. pr. m. je bilo strmoglavljeno neko itali-iansko letalo nad morjem pri Brionih. Oba letalca, italijanska poročnika, so dobili mrtva. Na5e bojno letalo je vodil poroćnifc linijske ladje grof Nostitz. Potovanje italijansKega kralja na A u g 1 e š V: o. Iz Basla poro-čajo, da j« italijanski kralj v nedeljo pri-ppel v Pariz, kjer je obedoval pri svojem tastu, črnogoiskem kralju. Pariškemu pre-bivalstvu je bil kialjev priliod prikrit. Naj-brie se hoće povsem prikriti odhod kralja na Angleško iz strahu pred podmorskim! čolni. Italijanski kralj ni posetll Pariza. Italijanski kralj je bil na Fran-coskem. Pariško časopisje je razočarano radi izpremembe programa za obisk itali-janskega kralja na Francoskem. Oficijelno ćasoplsje trdi, da je obisk veljal samo vo-jaškim svrham in je radi tega odpadel po-set Pariza, ali socijalistični listi pi§ejot da je franco=ka vlada pomišljala, kako bi pa-riško prebivalstvo sprejelo italijanskega kralja in ker se je balo kakega ekscesa, je otišli Pariza izostal. Ako bi bila enajsta. soška ofenziva zavojevala Trst, potem' bi bil že smel ital-ijanski kralj pritl v Pariz, tako pa je veljal obisk le Se yojaškim svrham. O položaju v Italiji razpravlja vedno pozornejše tuđi nevtralno in entent-no časopis je. :,Stockholms Dagblad« po-ivlarja, da je razpoloženje zelo razburjeno in da postaja agitacija proti vojni vedno ostrejša. Socijalistično časopisje ima zveze z Ljeninovo skupino. Nedavno so oblasti konfiscirale okrožnico soc. dem. vodstva, ki poziva na delo, da se izsili mir š e pred zimo. ITALIJANSKO URADNO POROČILO 2. oktobra Vzdolž vse fronte artiljerijske akcije srednje Ijutosti. Na banjski visoki planoti eo bili krajevni napađalni poskusi nemucloma zavrnjeni z našim otmjeni. Na Krasu so jako đelovale naše patrulje na severnem odseku. Na južnem cdseku smo pridobili nekoliko oze'mlja » presenetnim napadom. Skorajšnji veliki angleSkl napad na Flandrskem se napovedu-jo s kar najsilnejšim artiljerijskim ognjem. Sedaj se Angleži sele trudijo zopet zavzeti kose ozemlja, ki so jim jih bili Nemci iztr-gali. Potem hočejo izvršiti napad na Crto Zonnebeke - Gheluveld. Prvi angleški su-nek se je ponesrečil. V odseku pred Verđu-nom je doživel sovražnik težek poraz. Nem-ške čete so imele na visini 344 velik uspeh. Svoj čas je vse franeosko časopisje slavilo zavzetje visine 344 kot veliko zmago in sedaj morajo priznati Francozi tudl temu nemškemu uspehu velik pomen. Francozi so tuđi z vso ljutostjo izvrševali protinapa-de z dvema divizijama, uspeha pa do sedaj ni imel. Nemš ki Ietalei so izvršili već posrečenih poletov. Poleg dejstva, da so nemški Ietalei pripomogli v izdatni meri k požaru v Dunkerqu, ki je uničil vse mesto. poročajo, da so nemški Ietalei vrgll 14.000 kilogramov bomb na vzletališča in hangarje ter provzro^ili tuđi tam požare in eksplozije. Na Flandrskem so nemSki Ietalei dan in noč napadali, neprestano se menjajoć sovražne vojaške naprave ter zmetali nad 40.000 kg bomb. V Saint Omerju (Boulogni) so izbnihnfii požari. Obenem so Ietalei »o-pet napadi i važne vojaške naprave v Lo^. donu in raznih krajih angleške obali. Y Londonu je izbruhnilo veC požarov. Dne i. oktobra so nemška letala pred izlivom Themse zbila in uničlla neko angle-ško veliko letalo. Dne 2. oktobra je bilo, kakor poroča pariško časopisje, neko n«n-ško letalo pregnano iznad Calalsa. Ob 9. Tttečer je obiskalo mesto zooet več wm- Stran 2. .SLOVhNSKJ NAKUjJ*, uuc 4. oktobra I»l7. 227. Sltv. fktii total, ki so metal« bombe, ubila reC eeeb In jih ve£ ranila. Nekaj poslopi) Je pilo močno poškodovanih. »Dailv Mali« izvi. da )e bilo vsled vedno boli pogostiti nemških letalskih na-padov na London već važnih vladnih oblasti premeščenih iz Londona. DUNKEROUE ZOORELO. Berofin, 3. oktobra. (Kor. ur.) Tekom 34 ur smo vrsli 60.000 kg bomb na sovražne cilie. Mesto Dunkerque gori. V trdnjavi Dunkerque so provzro-CUe posebno dobro vržene bombe v no-£\ od 28. na 29. september požare, ki so našli v velikanskih zalogah. ki so tu uakopićene. bogat pleru Cez 24 ur so le-galci doimali, da požari ie nišo poga-šeni, marveč da so se razširili; 48 ur fK>zneje so opazovali, da se ie požar razširil čez velik del meta in danes ponoći so poročah, da je vse mesto Dun-kerque pogorelo. S tem je uničeno glavno skladišče anglesko - belgijske armade. eno največjih prehodnih prista-nišč za promet med Anglijo in Fran-coska _________ V iTeil z afero Kornllova objavlja vlada ćelo rrsto ođpustltev In pre-memtiter 31 zbornih, divizijskih in polkov-nfli povelju i kov. Na ruski fronti mestoma žlvahen artiljerijski o^enj. Na armadni fronti iren^ral-obersta nadvojvode Jožefa smo z iz^ubami sarrnili sorrafn« patrulj<». V ravnini Roktt-no prodirajo/4 sovražni oda>U»k smo vrgli ■acaj ter smo pri t*»m rjf»li veC mož. itabni šef donavske flotilje padel. Dimaj. 4. oktobra. (Kor. nrad> Litti porođaje, da je štabnl ief donavske flotilje korvetnl kapitan vitez Forster padel juna-ike stnrtl. Proti koaliciji v Rusiji. Petrograd. 2. oktobra. (Kor. urad.) Agentura. V vecerni seji demokratične kor-ference je poskuailo odposlanstvo 200 de-lavcev In delavk v »premstvu vojakov vdre-ti v dvorano. Izjavili so, da so odposlanct po! milfjora delavcev. ki to jih postali, da protesti rajo proti načelu koalicije ter da zahtevajo takojsnji mir In odpravo lastnine ter drugo. Po dolgih pogajanjih je bilo 6 č'anov pripuščenih k zborovanju, da pove-do svoje želje. Peirograd. 3. oktobra. (Kor. urad.) Agentura. Ko je bila lista govornikov izćrpana, je izjavil predsednik demokratične konierence. da bo morala konfe-renca najprei glasovati o formuii: za ali proti koaliciji z meščanskimi elementi. Sklenleno je bilo poinensko glasovanje. Kornere* Tc skleniia to - Ie formulo: iroti koaliciji z me-■ . d n s k i m i elementi. 2. Proti koaliciji s celotno stranko Kadetov. Prišlo je do živahnih kontroverz. Konferencase je nato izrekla i 8!3 glasovi proti 106 glasovi proti ideji koalicije. — V seji dne 2. oktobra se je bila konferenca izrekla s 766 glasovi proti 683 glasovom z a koaliciio. Novi nemiri v Rusiji. Rnski mornariSki mlnister j# sporočil uroTizorioni vladi, da so razmer* ▼ balti-Ak**m brorlovju tako neurejene in kritične, fin i*» v«*ak h?p priCakovati izbruha hudih npmirov. T« Mohkvr poroćajo poljski listi, đa ro Izbruhnili v guberniji Tula kmečki nemiri. Kmetie «o oplenill več posester. med njlmi Japnajo Poljano. Oblasti so brez moči. Poalanik Jefremov. Stockholm. 3. oktobra. (Kor. urari.) Ž*» naznanj^no In mnogokrat komentirano imPTiovRjn«' znanega parifista Jefremova /a mskega poslanika v Bernu je seđaj izvršeno. Amerika proti Rusiji. Berolin, 3. oktobra. Vossische Zeitg.« poroia iz Amsterdama: Amerika je sDoro-čila ri'ski vladi, da je njena prihodnja po-moč Rusiji odvisna od te^a. da Rusija na-daljuie vojno proti Nemčiji. Argentiniia ostane nevtra'na. Basel, 3. cktobra. Havas poroča iz Buenos Aireea Ker je sesija parlamenta končana, ima predsednik popolnoma proste roke. Zatrjuje se, da bo proglasi! obsedno stanje, da pottači stavko In da zajezi agitacijo za pretrganje stiVov z Nemčijo. Predsednik hoče. da ostane Argentinija nevtral-na. Tuđi glasila predsednika. ki so bila prej za pretrganje stikov z NemĆijo, so izpre-menila svoje statisče. JU2NOAMERIŠKA UNIJA. Haag. 1. oktobra. Iz Buenos Alresa poročajo: Predtednik Yrigoyen namerava sklicati v Buenos Aires kongres južno-ameriikih nevtralcev. ki naj ima namen ohraniti nevtralnost. Ententni krogi so mnenja« da se bo ustanovila južnoamertika untja, ki bo prisilila Nemčijo z gospodar-skimi sređstvi in grožnjo. da se pridruži en-tenti, da konca vojno. Razne vojne vesti. NAGOVOR SVED3KEGA KRALJA NA STRANKE. Koalicijska vlada. Stockholm, 2. oktobra. (Kor. urad.) Kralj je pokliča! ob pol 3. popofdne k sebt voditelje tren velikih državnozborsklh strank, Trvggra, admirala Lindmi-n a od desnice, vseučiliškega profesor Ja Ed na in člana prve zbornice K v a r n z e-I i Ja od liberalne stranke, ter poslanca Brantinga in Thortsona od socijal-nodemokratlčne stranke ter Jih je nagovo-ril tako-!e: Pokllcal um vas. gospoda moja, kot zastopnlke treh velikih strank dr-isvnega zbora, da vam stavim, kmr Ja moj državni svet dane« zapresil za odpust, tale predlog: Od početka ~ etovne vojn« stremi mnla poiitika za terr. c'^ držim naso delefo kolikor mog oče daleč od vojna in da vz4»r-žfm varujoČ naio popolno tamottojnott« strp9» >• nc«trankarsko n«vtra)»9«4. Z vsaklm dntvom pa se množt za nmm t«Mio-ce. Treba je največje pozornosti In providnosti, da moremo to svoj* stali 16« vzdrzati. Ker so bih 61ani državnoga avet« vsled no-tranjepohttčnlh nzmer mnonja, da morajo odstopiti. %9 ml jo zdela za voo politično stranke enako važna zadova, da proisčejo, kako bi se ta zadeva pod tami okolnost ml uredila za đezelo kar najbolj ugodno. Oseb-no sem popolnoma prepričan, da bi bilo najboljše. Čo bi se moglo, ka kor a« Jo med svetovno vojno zgodilo v voc drugih država h, sestavltl ministrstvo Iz zaatopnikov vaeh moćnih političnih smori, ki bi moglo vsled te svojo sestave tako na zno-traj, kako r rta zunaj oštro markirati stalnost in edinost. s katero je švedski narod da> aedaj nosit mojo dosedanjo nevtralnoatno politiko. Prepričan sem, da jo to najboljia in prava pot. da popeljemo državno ladjo ako-zt vse vetike nevarnoati in težkoče, ki naa obdajajo. Sklicujem so nm Vaso domoljub-nost, da v resnem položaju, ki traja vslod ie z nezmanjšano silo divjajoče svetovne vojne, ne stavite svojih osebnih ali stran-karskih naziranj v zapreko sreCni rešitvi tega vprašanja, mttrwei da mislite na skupni cilj. na biagor domovine. Zeio Vam po-lagam na sreo, da natančno presodite ta moj predlog. da ga natančno prsdelate a svojimt somisljeniki in mi aporoctta uspoh svojih posvetovanj. Anglija proti nordijskim državam. London, 3. oktobra. (Kor. ur.) >Lon-d"M (lazette« priobćuje proklamacijo, s katero se prepoveduje izvoz blaga na Švedsko, Norveško, Dansko in Nizozemsko, in sicer tuđi za ono blago, ki dnsedaj ni bilo pod zaporo. Izvzete so knjige in tiskovine ter osebna last potnikov. Prepoved stopi v veljavo dne 8. oktobra. Stockfeoim, 3. oktobra. (Kor. ur.) »Af-tonMadet« poroča, da je ententa že pričela zaplenjevati Švedske ladje v svojih prista-riSčih. Iz Amsterdama poroćajo, đa skuta Anglija izpodvezati dovoz premoga na švedsko. Zadnji teden so Angleži zaplenili S švedskih pamikov s premogom. Bernska socijalisti^na konferenca. Bern, 3. oktobra. Komisija 3 zastopni-kov vojujočih se držav in 4 zastopnikov ne-vtra^.ih držav je predložila konferenci to-le resolucijo: Mednarodna konferenca zelo ob-žaluje. da ie bilo franeoskim in italijanskim sodr^^om od njih vlad onemogočeno, priti v F3ern. Konferenca vzame v vedn ^t pisanje angleške centrale, ki utemeljeuje iz-ostanje od konference. Ta odklonitev pova-bila se ji zdi nerazumljiva, ker je v nasprot-stvu s stremlienji in cilji mednarodnega delavskesa gibanja. Konferenca se ne smatra ti konpetentno. sod'ti o vprašanju so-krivde narodov in vlad na vojni in njenih posledicah. ter prehaja zato preko pisanja ancleSke centrale na dnevni red, pri čemer izrada vročo želio, da naj bi vse dežele. vsi voditelji in mase delovale za skorajšnji sklep miru. — Po podrobni debati se je sklenilo. crtati pasus o italijanskih sodrueih, ker ni?o sporocili vzrokov, zakaj se nišo udeležili konference Resoluci'a je bila s to izpremembo sprejeta z vsemi glasovi proti glasovom ogrske dele«?.:ije. Ameriiki davek. VVashington, 2. oktobra. (Kor. ura Zbornica reprezentantov je brez glasovanja eprej^la zakon o TOjnem đavkn v znesku 2575 milijonov đolarjev. Iz Kitajske. Peking, i. oktobra. (Kor. nrad.) \1ađa 5^ odredila aretacijo Simjatsena in njegovih. pristašev. kl bo pred kratkim ustanovili v Kantonu takozvano vojaško vlado. Mirovni \m inA Wm. VčeraJ smo objavili zaCetek velezani-mivega in važnega govora, ki ga je izrekel zunanji ruinister grof Czernin pri kosilu, prirejenem mti ▼ Budimpešti. Grof Czernin je nadaljeral: Velika zmota bi bita misliti, da bo svet po tej vojni začei zopet tam. kjer je bit leta 1914. nehal. Katastrofe, kakrftna je ta vojna, ne gredo brez globokih sledi mimo in najstrašnejša nesreća, ki bi nas mogla zadeti, bi bila, će bi se tekmo-valno oboroževanje po vojni nadaljevalo. To bi bit gospodarski propad za vse države. Da bi po tej vojni ob prosti oboroževalnl konkurenci ostali na višku, bi morale drla-ve vse podesetoriti, imeti bi morale deset* krat toliko artiljerije, muntcijskih tovarn, ladij in podmorskih čolnov nego preje In tuđi neprimerno več vojakov, da bi mogle igrati s tem aparatom. Vsakoletn! vojalki proračun velikih držav bi obsegal več mili-jard. To je nemogoče. Spričo vseh bremen, ki jih bodo vse vojujoče se driave po skle-pu miru vlekfe s seboj, bi bili ti izdatki. to ponavljam, propad za narode. Iz te soteske vodi samo en izhod: mednarodna, popolna svetovna r a zoro i I t ev. Ogromna brodovja nimajo več nobe-ne svrhe. Če države svetu zajamčtjo avobo-do morij, ir. armade bi se morale zniiati na tisto neznatno mero. ki jo zahteva vzdrže-vanje reda. In samo na mednarodni podlagi, t. j. pod mednarodnim nadzorstvom je to mogočc. Vsaka država bo morala odstopiti nekaj svojesamostojnosti, da se zagotovl svetov^i mfr. Najbrže sedanji rod popolne-ga zvršetka tega velikeca rrirovnega gibanja niti n<; bo dočakal: prcdretl more Ie oolagoma, venđar smatram za naio dolž-nost, da se mu postavimo na čelo in storimo vse, kar je v čfoveških močeh, da pospešimc njegovo zmago. Ob sklepu miru se morajo določiti njegova temeljna načela. Ako je prvo načelo obvezno medna-rodno ra7«od;sko postepsnje In sptoino ra2oroženje na kopnem, potem je drugo načelo svoboda odprtega morja in razoroži-tev nm morju. Namenoma prmvim: odprto morje, kajti misli ne razilrjam na moraka ožine in rad priznam, da bodo morali i« zvezne morske ceste veljati posebni prsdpi-si In pravita Ako sta ravnokar izvajanf prvi dve točki pojašnjeni In zagotovljenl, potem odpade vsak nadaljni razlog za zava-rovanja potom ozemelj, in to Je tretjt načelo nove mednarodne pravne podla-ge. Ta misel tvori temelj lepi in vzviftenl noti, a katero ae Je obrnll papez na v*s svat. Mi se nismo vojevali la to, da bi osvojevali *n tuđi ne nameravamo nlkaklh nasilij. će se mednarodna razoroiltev, •prej©ta po naiih sovratnlkih, ur««nlČiT kar Iz celaga srca želimo, potem nm potrebujemo za varova nj potom ozemelj. V tem tlu-6aju ae moremo povećanjem avatro - ogr- •ke monarhije odDevediti, pod pogo-jem seveda. dm tuđi aovrninik naia laetna oztmlja popolnoma opusti. Cetrto načelo, katerega ee moruno držaitlf efco hooento pe> leen Inslaeii As> •u sajamcitl «v«tu mvmWmitmr%f miron raxv«J# j« »vobodno gospodarsko udsjstvovanj« vaeh In brespogojna opusti te v bodove go* spodareke vojne. Ooepodaraka vojna ee mora brespogojno Iskijuttti U veake kombinacije bočločnosti Prtino •kl«nemc mir, moramo Imstl pozitivno gotovost, da so ss današnji itatprotniki tej misli od povoda I i. Te eo načela novoga avetovnega roala, ki Jih Imam pred očml In kl vsa temslje na •ploinsm rszoroženju. taj os je tudl Nsm-člja v svojem odgovoru na papeževo noto z največjim poudarkem izjavila ta misel aploinega razoroženja in tudl nail danainji nasprotnlki so si ta načela vsaj del om a žm prisvojili. V drugih točkah sem večinomi drugega mnenja nego gospod Lloyd Gcorge, v terr. pa, da neame biti veo n.o b s n s maščsvain* vojne, sva si sdins. Voraianje odškodnin. katsro ententa vodno zopet spravlja na dan, dobi ćuden značaj. Će se pon- išli na opustoienja, kl so jih po-vzročile njene armade v Galiciji, Bukovini, na 1 irolsKem, ob Soči. v vzhodni Prusi-ji. v turskih pokrajinah in nemikih koloni-jah. Ah namerava ententa s svoje strani odikodovati nas za vse to at I pa se tako do-cela moti v presojanju naie psihe, da upat na enost'-ansko odskodnino? To bi skoraj verjel. ako sklepam po nekaterih govorih, ki smo jih sliiali. Saj ententa, kakor znano, svoja programatična izvajanja rada krasi z močnimi besedami. V tem oziru sodim nekoliko drugače. Moć države ne temelji v moćnih besedah njenih vodilnth mož, ponavadi je obratno. Z visokodonečimi frazami se ta vojna ne bo konćala. Kaj smo že vse v tej vojni čuli: alisalf sme, da bodo uničili Nemčtjo In raz-kosali monarhijo. Postali so potem cenejii: zadovoljili bi se bili, če bi biti preuredili naše r.otranje razmere. Zdaj se nahajajo, kakor se mi zdi. naši sovražniki v tretji fazi: ne zahtevajo več naie eksistence in tud! ne naše državne samoodločbe, marvec večje ah manjše korekture mej. Sledile bodo še druge fraze, dasi jo većina prebival&tva v vseh sovražnih dele-lah danes gotovo za tak sporazumen mir, kakršnega smo v imenu avstrij. monarhije prvi predlagali kot glavni temelj že pred pol letom, in o katerega temeljnih načelih sem pravkar zopet razpravljal....... Mi ne 'ščemo moči v velikih besedah. ličemo in dobirro jo v sili naših slavnih armad, v t.-dnih naših zvezah, v vztrajnosti našega zaledja in v naših pametnih vojnih ciljih. In ker ne zahtevamo nobenih utoplj, ker vsak državljan monarhije, bodisi na bo-Jiiču ali doma, v6, zakaj da se vojskuje, smo gotovi, da dosežemo cilj« ki si ga stavimo Ukloniti in uničiti naa ni mogoče. V zavesti naše sile in v popolni jasnosti, da kar hoćemo doseći, tuđi dosežemo, gremo svojo pot. V avstnjskt monarhiji ni potrebno hoditi po tišti nazadovalni crti, po kateri so prišl' sovrožntki od uničenja čez razne faze končno c*o manjših zahtev, ker smo že izpočetka izjavili, kaj da hoćemo in pri tem smo ostali do danes. Mirno prepuščam sodbo svetu, na kateri strani je moć in kje je slabott. Nihče naj se ne vara, da bi naš tako miroljubno zmerni program ne mogel veljati In da bi ne veljal za vse večne čaše. če nas naši sovražniki pristlijo nada-Ijevatl vojno, borno prisiljeni, da revidira* mo svoj program in da zahtevamo nadome-stilo. Govorim za-«, jdanji trenutek, kei« sem prepričan, da se na obraztoženem temelju lahko sklene svetovni mir. će se pa svetovna vojna radaljuje, si pridružujemo proste roke. Skalnatotrdno sem prepričan, da borno * e z teto dni stali ne* primerro ugednejše, kakor danes, a za zločin bi 6mat-ali, da bi Ie en dan nadalje-vati vojno zatadi mogoČih materijelnih ali teritorijalnih ugodnosti; v kolikor jih ne zahtevati nedotakljivosti monarhije in var-nost bodočro-ti. Iz teh razlogov sem se za-vzcnal ir se se danes zavzemam za sporazumni mir. ćepanaii sovražniki n o č e • j o s I i s a t i , će nas prisilijo, da se morija nadaljuje, si pridružujemo, da revidira-mo svoj program in avobodno stavimo svoje pogoje Ne sodim posebno optimistično o pripravljenost: entente, da sklene sporazumni mir na tem temelju. Pretežna ve-čina celega sve „a hoče ta nai sporazumni mir, a nekaj mafo ljudi ga zavira hladne krvi in mirnih živcev. V tem slučaju borno šli naprej po naši poti. Vemo, da moremo prebiti, prebiti na bojišču, prebiti v zaledju. Majhni nismo bili nikdar v minulih težkih urah, nikdar nismo bili prešerni, kadar smo zmagoval.. Naia ura bo prišla, ž njo se nam pa tuđi zajamči svoboden, miren napredek Avstro • Ogrske. Politične vesti. = Mirovni govor ministra Rrofa Czernina seveda nikakor ne ugaja rOrazer Taj?blattu«. Ta vsenemški vojni hujskač je ćelo proti splošnemu, med-narodnemu razoroženju in strmi, da misli grof Czernin. da bo zdai konec nasprotieni med Srbijo, Romunijo in Avstrijo, češ. kako na] ponehajo narodne aspiracije brez teritorijalnih pre-memb. Kakor se vidi, ni okrog »Grazer T^^blatta« stojećim nemskim nacijonal-ce»»i še vedno dovolj sedanie vojne, ne-j;o hočejo njeno nadalievanje in aneksije. = Bivši minister notranilh dcl ba-ron Handel, ki je bil že pripravil vse nacrte za vresničenje znanih nem^kih »Belangov«. postane zopet namestnik v Linču, s kat-resa mesta je bil pokli-can v >posebne namene«. = Novi namestnikl. Z Dunaja poročajo, da bo imenovan za namestnika na Tirolskem dosedanji jeornjcavstrijski namestnik jjrof Meran. == Potoranje grofa Karo!yia. Grof Karolyi izjavlja, da ni opustil svojega potovanja v Bern, temveč, da ga je Ie preložil za 8 do 10 dni, ker se prične mirovno zborovanje v Bernu Sele 15. oktobra. = Slovenske napise na žele/niške postaje! Mariborska »Straža« piše: Na glavni progi Južne železnicc med Spicl-feldom in kranisKo mejo ni niti na cni postaji slovenskega napisa, dasiravno so vsi kraii izkljnčno ali po ogromni veČini slovenski. Sorevodniki tudt imen teh kraicv ne tzkJicujejo v slovenskem jeziku. Tujcc, kl se vozi po teh krajih. je mnenja. da se vozi po stari tevtonski deželi. Naša zahteva je, da se odslej MMAvijo od Spidfclda «aj>rd m vidi železniških postaj ah Slovenskega Sta-jerja dvojezični napisi in da se imena postaj izklicujejo tuđi v slovenskem jeziku, a ne samo v jeziku p rivan d ran ih tujcev. Zahtevamo 2a vse postaje na slovenski 2emlji slovenskih urtdnikov, tujce pa se naj prestavi v nemSke krajc. = Francoski škofl in papeževa nota. Pariz, 1. oktobra. Francoski škofi so bili poslali papežu pismo, v ka-terem so zastopali nasproti papeževim mirovnim prizadevanjem politične za-hteve Francciske. Papežev državni tajnik je nato poslal škofu v Valenci pismo, v katerem dokazuje, da se Je pa-pež v svoji mirovni noti trudil, doseči za Francosko in Belgijo posebno ugo-den mir. = Zamorci se zavzemajo za parla-mentarizem, Saksonci ga odklanjajo. V Ncv/ Vorku je zborovalo 3000 zamor-cev, ki so energično zahtevali, da morajo biti zastopani v parlamentu v new-voriki državi. Demokratski čas je na-stopil in zato tuđi oni zahtevajo ravnopravnost. — Iz Draždan pa se poroča, da se je v saksonskem ustavnem odboru glasovalo za predlog o obnovitvi pariamentamega življenja na Saksonskem in predlog je bil odklonjen. — Nemškl socijalisti o jugoslovan-skem vprasanju. Razmotnvajoč na^protstva in ncsogliisja v ententi, govori posi. Wen-del v »Vorwiirtsu« o DajvećjemjsatsoKlasju v ententi, ki obstoja med Srbijo in Italijo. Gre tu za pokrajine in narode s povsem različnim gospodarskim in političnim razvojem. Italijani so se narodnostno ujedinili istočasno z Nemci, ter so danes še odcep-Ijeni deli v Tridentu in Trstu Ie neznatni, ki pri narodu s 40 milijom ne pribajajo v po-štev. Tuđi bi si bila mogla Italija še leta 1915- brez vojne priklopiti te dele. Italijan-ski imperijalizem se s tem ni zadovoljIK ta je zagrabil za orožje. Tuđi ni šio pri tem za osvajanje trga italijanskemu kapitalu, ltalijanski imperijalizem je iztezal roke po Tuneziji, po Abesiniji in Albaniji. Tunezijo so jim zaprli Francozi, iz Abesinije so jih vrgli domaći sinovi, v Albaniji se nišo mogli sporazumeti z Avstro Ogrsko. Zato so si vzeli ieta 1911. Tripolitanijo. Pri sedanji »svetovni dražbi« zahteva Italija za sebe Kranjsko, Gradiško, Goriško, Istro, Dalmacijo, Hrvatsko, Albanijo, Epir, grške otoke, gospodstvo nad Sredozemskim morjem, pa še del Anatolije in Jemen. Vse drugo pa nai priđe pozneje. Kakor Rim, »ki se ni boril za sebe, marveč da da svobodo podjarmljenim narodom«. Kakor danes, tako tuđi v starem veku velikodušni idealizem v lepih besedah, a hladnokrvni egoizem v delih. O tem se je prepričala Srbija. Tragična usoda je doletela Srbe, da so prekasno vstopili v zgodovino. Dasiravno, pravi pisatelj, nišo po našem okusu nacrti, ki imajo cilj, uničiti Avstro - Ogrsko, mora vendar Nemce učiti zgodovina lastnega naroda, razumevati stremljenje srbskega naroda po svobodi In edinstvu. Vsa nemška preteklost se izraza v srbski zgodovini zadnjih desetletij: Nejasno sanjarenje mladine, pripravlialno delo liberalizma In demokratfzma, kri in zeleno kot sredstvo ujedinjenja, vse kakor pri Nemcih, tako pri Srbin, samo z manjšim uspehom. V Belgradu imajo prav, če naziv-Ijajo vse Jugoslovane preko Save, Donave in Drine brate. Prebivalci kraljevine Srbije in oni v avstro - ogrskih področjih Bosne in Hercegovine, Hrvatske, Slavonije, Dalmacije in Banata, so eni in isti narod, razdvojen samo umetnim potom. Nasilno zedi-njenje teh prebivalcev pa ne odgovarja živ-Ijenjskim interesom obdonavske monarhije, ki pa je v ostalem danes bolj čvrsta, kakor takrat, ko sta Italijan in Nemec na njene stroške izvojevala svoje narodno edinstvo. Zato je treba, da najde mir rešitev v sredini, kl mora odgovarjati potrebam Jugoslo-vanov in današnje duallstične, a bodoče trialistične države. Zadnja leta se srbski politiki nišo bavili več toliko z Avstro-Ogr-sko. Na jasnem so si bili: Avstro - Ogrska ie sovražnica in mečt so se proti njej že ostrill. A Italija ie bila zaveznica, a je vendar iztezala roke po »zakonitem plenu« Srbije. Takozvana avstrijska obal Jadranske-?a morja. ki so si io lastili ltalijanski listi. je zasedena z Jugoslovani, Italijani so Ie tu in tam raztreseni. Velika nezadovoljnost je zavladala v Belgradu. V slučaju popolne zrnate nad centralnimi državami bi bile bel-gradske sanje potisniene v daljnjo bodoč-nost in nič ni moglo dvignit! pajčolana fraz, s katerim je zavijala ententa svoje vojne cilje. Mesece in mesece se je vr5ila strast-na polemika med srbskim in italijanskim ča-sopisjem ter so dokazali Srbi, da je v Dalmaciji sami razmerle med Italijanl In Juro-sinvani kakor 1 : 30. Sklicevali so se na princip narodnosti, sklicevati na Mazzinija in Garibaldija, a srca boriteljev za italijan-ski imperijalizem so ostala hladna, koma] da so se spuSčali v stvarno razpravlianie, Dri čemer so se sklicevali na vpltv itali-janske kulture in civilizacije ter ćelo trdili, da je Avstrifa umetno slavizirala te pokrajine. Sami prazni izgovori. V glavnem pa so osorno Izfavlialf. da ie narodnostni prin-cio v teoriji zelo lep. da se pa fre tu za orakso in da Italijani nikakor ne morejo nrenustfti vzhodne obali Jadranskega morja drugim. Srb' nišo naSli za^lornbe ne v Londonu, ne v Parizu, ne v Petrogradu. Zavez-niVa *=o činili po tem. kar so od njega Se nricnVnvali. a ne po tem. kar je žrtvoval. Takr» so vodili Srbe v ogenj. Italija pa naj M feU. Ni čuda. da so Srbi kakor vsi narodi, ki jih je zadela nesreča. zelo nezaupni. V tci vnin! ni noben narod trpel toliko, kakor Srhi. Nrt ojrrnmnem groblju med Donavo In OhridsHm jezerom je pokopana srbska mladina, so poginill možle, a žene In ot^oke le unfčila kruta albanska zima ns. desef tso-Če pri umikti leta 1915. Od leta 1914 sem Je počinilo nad 1 mllilon Srbov. Ođ vsakih ^ti-rih Srnov. kl so ostali Se v Srbi", brez ozira fli so bili moSkh žene. starci ali otroci. \e dane» zot>et mrtev na^man! ?e eden. To Je i*tn. kakor da bi htH Nemci Izmhilf nđ početka vnjne 17 mflilonov. Ni čuda. da se vsi ra7bnrlrf elementi s^bsVesa naroda 7sjra?a!o t Trnaso PTTtcnte. ?rb! bodo do^ivcll zalost-nad n.Tdaf'tiiTTTi frtvovanfem fti vsaka malenkost vzbnfa sumnio. da hoče ententa za-pn^tit! srnskf narod. 7ito e. Tud? govori o pot>o1M obno\^tv1 ?rb!je ne morejo Srbov z?»dovo1flff. Vvr molčp o osta-W* z?^tpv3^ 5rhnv !n Pa*»<*a. Bo<1f kavor-koTn v.x\ h\ s? ?x*etovT»a vofna t'tdf kon?a1a no fzkti^rtlA. da <;n Trialf nn^od? drob??, s ka- terfTi nlačaio ve]V\ narodi $vo\e sfoSke. Srbi smelo več pričakovati ođ sDorazumne-sa Brini kakor od IssUgaicga ndra« Dr. Božidar Spišić: Kako pomažemo našim invalidima! Slikt li naše ortoptđijske bolnice 1 Invalidskih škola. Ranjencem, ki se vračajo z bojnesa polja, posveča medicinska znanost največjo pozornost, da jih čim prej ozdravi In zopet vxpostavi za vojaško službo ali civilno življenje. Največkrat doseže z modernimi ki-rurgiškimi pripomoćkl toliko, da postanejo zopet polnovredni udje človeške družbe. g5_G0°,« vseh raniencev se po novelših uradnih statistikah zopet povrne v vojaško sluibo. V neUaterih slučaj ih pa zapuščajo rane in poŠkodbe take posledice, da udje traino ostanejo deioma ali popolnoma ne-rabni. Rana se je sicer zacelila, toda noga alt roka Je ostala vsled brazgotin ali nepra-vilnega zraščenja kosti nepregibljiva, nepo-rabna. Ćasih se zgodi, da je potreba ranjen-cu amputirati zdrobljeno ali nevarno inficirano roko ali nogo, ali pa je že na bojišču težka granata odtrgala ud. Vse take slučaje prevzema iz rok kirurgov kirurški ortoped, da jih 3 svojimi pripomočki inpo svojih metodah ozdravi ali vsaj izbolj'ša. Naloga onopedije je težavna, ker zahteva veliko poirpežljivosti in vztrajnosti ne samo od zdravnika, ampak tuđi od ranjenca. Po-gosto pa tuđi ortoped ne more doseći svojega cilja — popolnega ozdravljenja — in tedaj postane ranjenec trajno deioma ali popolnoma nesposoben za delo, postane invalid. Toda tuđi sedaj medicina še ne sme oduehati in obupati, temveč mora posku-šati, da z različnimi tehničnimi sredstvi dvigne delazmožnost lnvalldov, ali da Ir-bere invalidu, ki je za eno delo nesposobeti, kak drug, njegovemu telesnemu ustroju pri-kladnejši poklič. To nalogo izvršujeio invalidske š o 1 e. Pot vodi torei iz operacijske dvorane kirurgov, v bolnico orto-pedov in od tam v solo medicinca - pedagoga. In iz sole stopa Invalid v življenje, sicer telesno pohabljen, toda vendar za to ali ono delo usposobljen in izobražen. 2e sama humanost, sočutje, usmiljenie, so dovoljno tehtni vzrokl za to, da se posveča največia pozornost ortopediji in invalidskim šolam, ki stremilo za tem, da olaj-šajo poedincu bodoče življenje in ga uspo-sobijo za boj za obstanek. Razventega ie treba še posebno upoštevati. kakSno veli-kansko izgubo utrpi narodna produktivna sila s tem, da postane veliko število ljudi nesposobnih za pridobivanje novih dober in da poleg tega taki ljudie žive samo r-rt dela drugih, v breme družbi. Invalid ni r bil samo svoje lastne prido-bitvene z ->sti, temveč rabi za svoje nadaljnje nje še podpore in pomoči od svojih scr Narodno- gospodarska \zv i ie tore dvojna. Za c : še ni mogoče precenltt Izgube, ker i i še manjka zanesljivlh podat-kov o števi!" tistih, ki so že in ki bodo še postali invalidi tekom svetovne vojne. Vendar bo Škoda ogromna, ker vojna še dan za dnem zahteva novih žrtev, in bo tem občutnejša, ker je narodno - gospodarska sila vsled izjrub na mrtvih Že itak iako oslabljena. V franeoskem parlamentu ie ce-nil poslanec Brizon škodo, ki Je nastala v Franciji vsled Izgube produktivnih človešklh moči, na 170 mili jard frankov. To se pravi, produktivna sila Francije se je za bodoČ-nost zmanjšala za omenjeno svoto. Spričo tako neveri etno visokih Stevilk, katere pa bo po sklepu miru nacijonalni ekonom skoro gotovo potrdil, se samo vai-ljule vprašanie, ali ni morđa pažnja, kl }o narodi posvečajo svojim ranjencem In Invalidom, še veliko premaihna, ali se morda ne da z Inter.zlvnejšo porabo vseh prlpo-močkov zmanjšatl Število popolnlh Invalid ov. Poročila iz vseh ortopedskih zavođov in invalidskih šol potriuiejo so?:lasno. da so tam doseženi uspeh! zelo povoljni. StroSkf, ki se Izda i a jo za vzdrževanje taklh naprav, so res veliki, toda v primeri z dobIČkom, k! ga bo imel narod vsled večjega števUa dela-zmožnih, produktivnih članov, so malhni. Zato je upravičena zahteva, da se z vsemf motročimi sredstvi skuša resiti Invalidu vsaj en del njegove prejšnie pridobltvene zmož-nosti. Denar, ki se izda za vežbanje in 5o1a-nje invalidov, je dobič*kanosno naložen kapital. Pravilno umevaioS humanitarni fn fift-rodno - gospodarski pomen ortopedije in Invalidskih šol. so merodajn! krogi že leta 1915. ustanovili v Zacrebu ortopedsko bol-n!5n!co in invalidsko solo za Tanjence in invalide iz Hrvatske in Dalmacije. Ker ie 5te-vilo ranjencev in invalidov neprestano na-raščalo, je bilo treba misliti na povečanle zavodov. V začetku leta 1016. so preuredili poslooje rradjanske sole v moderno orto-oedsteo bolnišnico In so postavili na Ciglani barake za invalidsko Solo. Vodstvo obeh za-vod^v !ft bilo izročeno zagrebškemu nrtooe-d'i dr. Bogdanu §pi?iću, ki Je bil že leta 1914. sprožii misel za ustanovitev taklh za-vodov. Ravnokar izdana in v »Slov. Narodu ze naznaniena kniic:a "Kako pomažemo našim invalidim a?« nas se-znanja na veleinteresanten način z notra-niini ustrojem in riHovrmiem ortooedske bolnišnice in Invalidske sole. Lepa, ukusno onremliena knii«:a dokarufe, da sta organi-ratorični tr»1?nt !n temelifto strokovno znanje nstvarila na slovanskem iutru zavode, s kakršnimi bi se moglo ponašati vsako ev-ropsVo mesto. Po rvnđ«. kj eovori o postanku zavo-dov. razlacra pisatelj Šnfšić na kratko vsa moderna zdravilna sredstva, 8 katerim! Je holn^nfca bogato nreskrbliena. in razprav-lia o v«eh zđravilnih metođah. po katerlh se inval'du 7đravi?o skrčeni ali nepretfbnl ud?e. nolorrHene ai! *Uhn zaraščene kosti, otr^nienf ??v^r Za 7drnvlieMe se tmorablia tonlota v oblik! vročih kopelil. topie^a zraka. d?aterTnne Električna .topiot^), faradPnl !* galvanski tok. masaža, mediko - meha-nf?*TiI an^'-nf!. solfičnf ^fW, umetno vl?fri*] ortnr^rhV1h sred-stev. ka-r ^h ]e mimTta medicina že r»red voi«^o atf 5^1«* ^ekom votR^e: rdravniM s> nocfnfit^elo d^K^ vr«t^ zd'-^vlinih metod M sn «*» ?e DraHi^ro obrtesle. Pocrbno norrlavje poništite, kako %e zo razšclaša: Skupno z izvedbo kontrole oprostitev se ie izvršila nova ureditev za one, ki so oproščeni na določen čas. Odslcj se bodo izdajale take začasne oprostitve z odlokom: »zaćasno opro-ščen do...« ali: »oproščen s končnim terminom do...« Za prve obstoji možnost, da se ob poznejši prošnji, ki dokaže potrebo oprostitve. podaljša oprostitev, in politične oblasti izdajajo v tem slučaju nova čakalna dovoljenja tuđi v bodočnosti. 2a druge pa je po poteku končnejca termina podaljšanje oprostitve načelno izključeno. Drugi dan po poteku termina imaio ti oditi v vojaško službovanje brez posebnega vpoklica. Politične oblasti ne smejo tem dajati nikakega čakalnega podaljšanja, ako tuđi so vložili novo prošnjo za na-dalnio oprostitev. Doslej v izvrševanju kontrolne akcije izdane oprostitve z do-ločcnim terminom je smatrati tako, da dotični rok velja za končni termin in morajo torei prizadeti po preteku termina brez posebnega vpoklica oditi v volaško službo. Da pa se omogoči tudl tem osebam dokaz za morebitno nadal-no oprostitev in morejo njihove razme-re utemeljevati odlok »začasno opro-ščen do...«, se dovoljuie čas do 25. oktobra za nove prošnje in politične oblasti moreio izdajati čakalna podaljšania do 1. Januaria 1918. Po 25. oktobru od-pade ta pravica političnih oblasti. Ta razc:las pa se ne nanaša na one z dolo-čenim terminom oproščene. ki po pri-sflasitvi v aprilu t 1. tekom kontrolne akcije še nišo dobili odloka; za te obstoji generalna oprostitev do odloka o njihovi oprostitvi tud i še nadalje. — Brzojavke so prlpuSCene od 1. 1. m. iz vseh avstrijskih krajev v vseh avstrijskih jezikih, ako so adresirane na kakšno avstrijsko brzojavno postajo. To je urpeii >vTe,»;a nastopa poslan :a Zahradnika v parlamentu, ki je tam po-vedal, da 53 siti** z Punaja brzujaviti si-cer franco«kn — ne t>-> .' 'V^ — Otvorltev slovenskeg* gledafllSa. Piše so nam: Slavno uredništvo »Sloven-•k«fla Naroda« v Ljubljani. Blagovolite v zadcvl otvorJtve slovenskega gledalitča prfobčitt mojo sadnjo izjavo: 2e takrat, ko J« 0. M. 3. prliel • po mojem mnenju za redno gtedaliiko sexono nerado«tnim projektom vprlzarjati drame z deeetlml igralnimi močmi, amo brezutpeino protill za premog. Takrat je bilo ćelo razglašeno, da ga gledaltiča aploh ne dobe. Noben re-sen človek ne bo torej aklepal pogodb z Igralci, ako nlma jamstva, da bodo mogli tuđi vea čaa nastopati. Taga jamstva •• do danes ni — premoga ni in ni. Taka pogodba v zrak bi alovenakemu gledaliiču eno leto lahko povzročlla večji deficit, ket ga Je prej imelo vsa leta. Take nesreće si pa pri ustvarjanju slovensksga gl«dalltča vendar ne moptmo želeti. Todi g. M. •. ve, da se oprostitev od vojaike sfužbe za njegovo osebo ni posrećila niti gledaliićema v Osjeku in v Zagrebu, kjer so sicer zelo vplivnl gospodje. Ol««b«no dramatični večeri ao pa radi tega za sedaj praktićnl, ker •o prosti vseh t-ajnih pogodb, Ithko nada-IJujejo. dokler bodo mogoel. Prav veoell m«, đm — je g. M. S. prtdruill mojemu mnenju, da je za vodjo bodočega slovenskega gle-daliića v prvi vrsti pokličan g. Ignacij Boritnik. Priili borno torej vendarle do večjth načrtov, kakor je bil oni g. M. 8. Da dobe ti nacrti dobro pođi ago, za to a« dela ! Ustvaritl trdno bodo£no*t velike-m u slovenskemu gledalisću — bodi ena onih toćk. v katarih n« poznajm« atrankar-•kih razlik — Iv. š. — C. kr. komorna pevka gospa Gertruda Foerstet sopran isti nia dunaj-ske dvorne opere, je za svoj tretji ljubljanski koncert, ki se bo vrSil v nedeljo, dat 7. oktobra v veliki dvorani Uniona. sestavila izredno lepi sledeči spored: 1. Beethoven: 32 vanjacij za klavir, svira izborna klavirska virtuozi nj a gdčna. Lissy Matnmerl. 2. Pesmi moderne literature: a) Rihard Strau&s: Jutro; b) Hugo Woll: Skritost; c) GusUv Mah-ler: Kjer trobijo lepe trobente; č) Jo-kanncs Brahms: Kovač. 3. Gounod: Balada in Arija iz opere »Faust«. — 4. Ver-di: Arija iz opere »Rigoletto«. 5. Liszt: Osma ogrtka rapsodija za klavir, svira gdčna. Lissy Hammerl. 6. Anton Laio-vic: slovenske moderne pesmi: a) Pe-sem o tkalcu; b) Kaj bi Ie gledat! c) Bajni vetrovi v polju. 7. Alabiev: Slav-Ček, ruska narodna pesem. Opozarjamo, da se koncert ne vrši v soboto, 6. oktobra. temveČ v nedeljo, 7. oktobra v Unionu. Predprodaja vstop-nic v Pre^ernovi ulici. — LiudskoŠolske vestL Pavla B e -1 i £ ie nameščena za suplentinio v Za-'ogu, Amalija K redar v Borovnici, Ivana Dole ne v Postojni, Albina A h a č i C v Dol. Nem^ki vaši, Erna T u i e k v Bcštanju, Julija M a r i č v Boimicih, Silva Sustersič na Jese-nicah, Marija Lavrenčič ie namc-^ćcna za supkntinjo v Vipavi, Marija Punč uh v Budanjah. Ana Koder-m a n v Noveni mestu. Katarina Plev-n i k na Vrhu v ćrnomaliskem okraju, Helena K ra i g h e r v Postojni, Pavla Macarol v Matenji vaši, FrančiŠka M i k 1 a v č i č v Rovtah, v Soli v Za-vratcu podučuie znova tamkaišnii duhovnik Ivan Miklavčič, Oabrijela Jakše ie nameščena kot provizorična ačiieljica v Dobrepoljah, Berta Pod-boj v Dobrepoliah, Josipina Rukli v Travi, Marija Mavrin v Dragi, Marija T r e f a 11 v Fari. — Osebne vesti s poSte. Poštni kontrolor Rudolf Stock (Trst) je stopil v pokoj. — Poštni oficijal Artur Bellotti (Trst) je umri. — Poštni aspirant (vojni invalid) S. Kump je imenovan za pošt-nega oficijanta v Trstu; poštni aspirant Anton Barichievich za poštnega oficijanta v Lošinju MaJem: poštna aspiran-tinja Olga Tončič za poštno oficijantinjo v Volovskem. — Poštnemu ekspedientu Alojziju Božicu ie podeljeno mesto pošt-nega ekspedienta pri poštnem uradu na Vrbniku (III 2). — V pokoj ie stopila poStna oficijantinja Viktorija Godina. — Umrla sta: poštni adjunkt B. Postogna (Trst) in poštni oficijant Albert Gollob (Trst). — Oka Tončič in Anica Zadni-karjeva sta spet stopili v poštno siuž-bo. — Razpisana sta poštna urada na Opčini pri Trstu (14) in v Roču (III 2). — Zveze Jugosfovanskili Žclezničar-Jev izredni občni zbor se radi nastalih prometnih težkoč preloži *na pozneJSt Čas. — Odbor. __Umri |e v deželni bolnišnici dne 2. t. m. v 59. letu svoje dobe goriŠki be-gunec bivši vikar v Avčah gosp. šimen Oregorčič, mlaj§i bližnji sorodnik pesnika Simona Gregorčiča. Narodil se je na Vrsnem. V mlajših letih se }e ba-vil s pisateljevanjem. Poslovenil je I. JermeršiČev spis »Materino delo za Boga in domovino« in zalagat s svojimi prevodi iz raznih slovanskih jezikov Andreia Gabrščka »Slovansko kniižni-cc«, »Sočo€ in druge liste. Dva meseca je iskal zdravja v bolnišniđ. toda za* man. I on je žrtev današnjih krutih raz-iner. Naj v miru počiva v domači slovenski zemlji! — Meatna zaatavljftinfea ljubljanska naznanja p u ob^lnstru. da b« tt*1 dne 11. t. m. redna mese^na dražba t meaecu fa-fniaiju 1917 laataTljenih đraa^cenottl In efektov (blaga, perfla, strojev. kole« itđ.) ođ 3.—«. are popolđn« t urađnih proetorlh, Prečna nllca it. 3 Posebno te •© opozarja, da na dan dražbe ni mogoCa reBitev ali ob-nOTiteT sastavljenih pređmetor. temveC lo DajkasĐej«« sadnji nrađni dan za stranke pred dralbo Za pro« to voljno đratbo name-njene prfđmete naj prinese "tranlte 6o poMLe en đan pred dražbo r urad. Dra^o-ccnoBti, kako^ efekti refije Tređnostl se lahko ogleđajo na đan dražbe od 9. do 11. nre dopol«3nA t uradnih prostorih. — C. kr. posrećio val nlea la delo vojnim Invalidom. Deželni urad Ljubljana. Ifiče se vec vosnikor in skJadiSCnih đelar-cct. Pojasnila daje c. kr. posred ovalni ca, ki se nahaja. ▼ ravnateljski pisarni c. kr. državne obrtne Sole, Gompova ulica 10, I. radstr. vrata 33 Uradne ure ođ ».—11. ta od Z.—6. ure. Prerremba peaestl v Nevem maštu. Ljubljanski veletrftec V. Robrmann Je pro-dal svojo hišu t Novem mestu lesotržcn Ivanu Vintarju !z Ptr«že ra 100.000' K. Oo-spod Vintar nam^rava po konCan! vojni v družbi s svojim sinom v Novem meetu otvoriti veletrgovino z deielnlmf priđellrt. Poiar. V Stari Fulini pri Radovljici je nastal požar v delavnlci neke«;a mizarja. Požar »e je razgiril na sosedna poslopja in napravil na hiSah gospodarskih poslopjih, senu, slami in orodja Akode 70.000 do 90.000 kron. Konj, kl Je bil ukraden v no^i od 1S. na 16. septembra v Kompoljah pri Dobrem-polju g. Antonu ftpolarjn je visok 165 do 157 cm; star 1e 4 leta, barve Je Crne, na glavi ima belo sveađo, ba sadnjlh nosali Je od znotraj obtolčen, ker ga je pred malo časa drugi konj obtolkel, po hrbtu mu malo dlake manjka. Kdor sa dobi, dobi primerno nagrado. itirideaetlctnico u£it*ljskega aluibo-vanja je dne 1. oktobra praznoval v Kos-jem nadučitelj f. Ivan Krajnik, Najprej je bil nadučitelj v Kobariđu. Grita v Kozjem. V Kozjem napada m mori grita zlasti iedstvo. Najnovejia smrtna irtev je poštna gospodična. Umri je 29. septembra ▼ Lembaan pri Mariboru Anton Crnko, obfinski sveto- j valec, ubožničar in namestnik načelnika i krajnega froiskeifa sveta. | Voz i ček je bil 16. avgusta ukraden; , bil Je dvokoleeen, s lestvicami ob straneh ter rde^e pobarvan. Ker je prišla ob vomi-oak revna aeaJca. maj vsakdo, U bi ga. ia- sledil, sporoči to v Razpotni ulici (Trnovo) stev ti Izgubljena Je bita danes na klopi nad TlvoIIjem liftniea I večjo vBoto denarja in vatnimi listinami. Odda na se proti dobri aagrnUi v upravnittvu našega lista. Najdsna je bila zapestcica. Dobi se v zavarovalnicl »Donau- v delenburgovi ulici itev. 3 Aprovizaciia. t Oddaja krom pirja vojaštvu na Kranjskam. Po določilu Urada za prehrano ljudstva, ima skoro ves na Kranj-skem pridelani krompir postati za po-rabo v deželi sami; vojaštvo sa nima nič dobiti, ker ga dobi dovolj iz dcžcl iz zaledja. Ker pa vojaStvo soške ar-made nima krompirja že od decembra lanskcga leta in sploh nima nikake prave izpremembe v hrani, krompirja pa za armado v zadostni množini zaradi težkoć dovažanja ni mogoče takoj dobiti iz zaledja, zato je baje zaenkrat odrejeno, da morajo kmetovalci iz okrajnih glavarstev Kamnik, Kočevje, Krško in Novo mesto takoj o d d a t i 400 vajjonov krompirja za so-5ko armado, ter je poveljništvo te ar-made naprosilo c. kr. kmetijsko družbo kranjsko, da ona na kmetovalce z vso silo vpliva, to naroCeno dolžnost brez odluga izvršiti. Ta krompir se bo svoje-časno nadomestil s tištim, ki priđe iz zaledja za vojaštvo. Kmetovalci nišo torej nič oškodovani, če sedaj krompir takoj vojaštvu oddajo, ker bo oddana množina šla na račun tistega krompirja. ki ga bodo morali kmetovalci oddati za ono prebivalstvo v deželi, ki krompirja ne prideluje. C. kr. kmetijska družba kranjska zato nujno pozivlja vse kmetovalce imenovanih okrajnih glavarstev, da takoj in brez pritiska oddajo od njih zahtevane množine krompirja, kajti to je na eni strani njih domorodna dolžnost, na drusri strani jim pa kako zoper-stavljanje ali kujanje prav nič ne po-maga, kajti določeno množino krompirja bodo itak morali oddati, bodisi za vojaštvo ali za domaće prebivalstvo. Vsak kmetovalec bo namreč* moral letos oddati eno dobro četrtino svojega pri-delka, ter se njegove zaloge sploh ne bodo pres:ledovale. ampak na podlagi popisa njiv* in določitve povprečnecra pridelka se bo vsakemu predpisalo toliko krompirja oddati, kolikor ga nanj odpade z ozirom na velikost ploskve, ki jo je letos s krompirjem obdelal. Kako skrivanje ali zatajevanje krompirja torej nikomur ne pomaga; vsakdo naj se izlepa pokori naredbi in naj ne caka sile, ki drugače prav gotovo priđe, pri kateri se bo krompir znatno ceneje pla-čeval. C. kr. kmetijska družba kranjska tuđi opozarja, da je vojaštvu strogo prepovedano, krompir pod roko kupovati, ampak Ie potom žitnih komtsijonanev po naročita Zavoda za promet z žitom. Kdor torej krompir pod roko prodaja, bodisi vojaštvu ali komu drugemu, ni kažnjiv, ampak priđe v velike zadrege, kajti svoječasno bo mora! oddati predpisano množino krompirja, pa naj ga vzame. kier hoče. t Petrolej. Zavodi, uradi itd., ki so vložili proSnje za nakazilo petroleja, se prostio, da se zglase zanesljivo v soboto od 9. do 11. dopoldne v posvetoval-nici. kjer bodo dobili prejemnice. Novih proSenj za petrolej za mesec s e p t e m-b e r se več ne sprejema. ker ie kontingent petroleja že izčrpan. — Za mesec oktober bo treba vložitl nove oroSnje, ko iziđe tozadevni poziv v listlh. Liter petroleia stane 56 vinarjev. t Krompir v Mariboru. Pred nekaj dnevi so pripeljali v Maribor za skladi-Sče ^ivil železničarjev Južne železnice 10.000 kg krompirja. 9000 kg so morali zavreči, ker je bfl ves seg^iit, a tuđi ostnlih 1000 kg večinoma ne bo za člo-ve5ko hrano. Tud! v Linbno pripeljani krompir je bil ves segnit. tome siuirl * Umri j« v Pragi grof Ungnad von WeiB8enwolf zadnji potomec te nebdaj slavne avstrijske rodbine. * Iz čeik« žurnalistike. Dosed&njl odgovorni uređnilr »Narodnih Listov« dr. Servac Heller, odllfien Cetkl Caenikar, je po 501etnem službovanju ođftel ▼ pokoj. * Tajfun. I« Tokija poro^ajo, da je nad Japonako div jal v poneđeljek iju t raj hnđ tajfun. Nm stotlsoće oseo Je brez strehe, sto in sto ljudi je bilo nbltin, ranjenih ali pa jih pogreSajo. * Nagrada u glavo eaaarja VIljama. Wolffov urad javlja: Medčani mesta Mul-vane v Kanzasu (Sevema Amerika) ao zlo-žili 5 milijonov frankenr, W jln naj dobi tišti, ki bo umoril c«»«arja Viljema. * Oaveta odpuičene sluiklnje. V Budimpešti je neki trgovec Ođslovil svojo 16-letno slutklnjo Ta mu je U maščevanja ukradla za 92.000 kron hranilnlh knjižic in dragocenovti ter vse uničila. Dekle so zaprli. * Detomorllka, kl rahteva. aaj Jo obe-sljo. Detomorilka 22Ietna služkinja Milka Savlič je bila v Osjeku obsojena na smrt na vislicah. Obsojcnka je po razglasitvi raz-sođbe stopila pred predsednika senata in s sigurnim glasom prosila, da naj se smrtna obsodba Izvrši. 9 Poljsko plematvo. V nemških listih je večkrat citati nekako pikre opombe o velikem plematvn is Poljske. SI cer Je v VarSavl in v deželi aploh ostalo mnogo poljskih plemf^ev, ođSli so pa na Rusko ravno največji. Zdaj pojasnjujejo listi, da so ee umaku i U na Rusko najveć taki ple-miCi, kl imajo tam obsežna poses^va. * Nove poetn« znamke. Poetna uprava naznaaja da so poitne sn&mke, kl so bile izdane jeseni lanskega leta in sicer po li, 30, 16 in 30 t ter dopisnice to lalepk«, na katerth se nahaja slikm rajnega, eeaarjft. veljavne samo do 31. oktobra 1917. Izme-njati se jih bo moglo samo v mesecu no-vembru, porneje ne ve(. * Zaaluiek angleikega delavea. Pri Mkem londonskem sodi&ču je bila obrav-nava proti delATca. U ni pl«6U najen»*£iiie. Z ozirom na vojno Je sodnik dal preislratl, koliko donodkov imata v seđanjem času hišni po»eptn;k in pri njem stanugoči dela-vec. lzkn.7Q.lo ne je, da ima hlšni posestnik čistoga dohodka 10.000 K, flelavec pa 14.000 kron. — Hi:n* posostnik j:^ oće dveh otrok, ki nič ne za služi ta, delavec je pa oče petih otrok, ki imajo že vei lepe zaslužke. Tako je vojna vpllvala na socijalne razmere. * Ruski vojni vjetnfk o spodobnsm pokopanju njegovih tovarišev. Uredništvo časopisa za vojne vjetnike -Nedjelja« je dobilo od ruskega vojneera vjetnika v Galiciji tole pismo, katero daje v svoji skromnosti sliko hvaležnega srca. Pismo se glasi: Srofttovani g. urednik! Prosim Vas. da objavite v pvojem cenjenem listu tole: Ml, vojni vjetniki. ki amo v Galiciji na đelu, ▼ onih kraj ih, kjer so se vržili krvavi boji med ruskimi in avstro - ogrskiml Cetami, in kjer <=o ležali v stre lak Ih jarkih, izreka-mo avstro - ogrski vladi svojo toplo zahvalo, ker ni pripustila, da bi kmetje obdelo-vali polja, kjer l«2e trupla ruBklh, avBtrij-sklh in nemftk'h vojakov, ki so izpolnill svojo dolžnost in branili svojo domovino, marvpC je te prenesla na krasno pokopali« šče. Ginjetil Bino, da je avstro - o^rpka vlada pripoznala. da se združuje na bojig^u prelita kri v en tok. Zahvaljujemo se, da so padle vojake pokopali in jim zapeli zadnji »V miru pofivaj«. Vsakdo lahko pozabi na hojišču pađle, Ce pa priđe mimo krasnega pokopaliSča, bo spreirovoril: »V miru počivaj!.. Dne 15. avgusta 1917. Ivan Kasakov. —- ■ ■ ■■— - ■ ' '■ ■ ■ ■ ■ ■......— Pri mnogih ženskih in živčnih bo« ieznih je naravna »Franz - Josef« gren-eica s povećanim izprazncnjem črcvesa dornače sredstvo, ki že v malih mno-žmali prebavo vzbuja, pospesuje pre-snavljanje in ćelo po daljši vporabi ne pušča škodljivih posledic. Slabo so jo pogodili. Neko noč so se sešli blizu železnižke postaje na Jesenicah tovarniškf delarci Jože Lnkač, Ruđolf Stl« glic, Jakob Cegnar jn Valentin Župan. Ker so bili lačni, so se razgovarjall, kje bi se kaj dobilo za pod zob. Nekdo izmed njih jim je nasvetoval. naj poskusijo v Bajželj^vi trgovini. Lukač je šel takoj domu po žel«-zen dro§:, » katerim sta s Cegnarjem vlo-mila hi&na vrata, slednji je pa % vetrihom odprl jedilno shrambo. med tem ko sta štiglic in Župan stražila na cesti. Nabrala sta raznih jedil v vrednosti 508 K 80 v. katere so si med seboj razdelili. Drugo i\oC so na slični na^in vlomili razun št.iglica t Trevnovo trgovino na Javorniku ter po-kradli za 1234 K 70 v raznega bla^a. Ob-dolženci v obče svojo krivdo priznavnjo, sodišCe razun štiglica. kateri je dobll 7 mesecev, obsodilo ostale tri na 8 mesecev težke ječe. Gospodarstvo. — Mestna hranilnica ljubljanska. Promet meseca septembra 1917. 995 strank j© uložilo K 1,446.222.49. 1032 strank je dvig-nilo K 1,392.744.12. Stanje ulog kron 68,291.412.99. Stevilo uložnih knjižic 34.464. V III. Ćetrtletju 1917. se je hipoteCnih in občlnskih po?ojfl izplafalo K 3«7.432.20, vrnilo K 771.590.09. Stanje posojil kron 29,040.40] .88. — V Ljubljani, dne 30. septembra 1917. — češka industrijalna banka. Stanje đenarnlh vlog koncem septembra 1917. K 200,645.915.40. — Vinske cene. V zadnji notlci pod tem naslovom ie popraviti, da priđela Evropa 46V» milijonov hektolitrov. Da se sedierejec ne izdelava po hektolitrih, bo tuđi vsakdo vedel ter postavi! namesto sadjerej-ca sadievec. V dopolnilo naj bodo navedene §e cene portugalke na Ogrskem, kf znaSajo v Veršecu in drugod 250 K za hek-toliter, dočim stane kadarka 280 do največ 290 K hektoliter. Darila. »Slovenska Matica«. Gospod Anton I a k i 1, tovarnar na Rupi pri Gorici in v Karlovcu na Hrvatskem, ie podarll »Slovenski Matici« povodom njeneea oživljenja po gosp. maj?istratnem vi§jem komisarju Franu Oovekarju 1000 kron. Hvaležno ozna-ntajoč ta čin velikodu^nega rodoljuba, žeH »Slovenska Matica«, da bi mu sledili mnosi posnemovalci. Za Slovensko Matico« je poelala gđC. Mihaela Jakilova našemu upravniStvu 137 R. Denar smo izroCili Matični blagajni. Srfina hvala! Namesto vene a na krsto ponesrečene-^a gospoda župnika dr. Otmara Hegemanna so darovali v korist oslepelih vojakov: evangelično žensko druStvo 50 K, družina Wettach 20 K in gospodične Schmiedt 15 kron. Izdaja tel] In odgovorni urednik: Valentin Kopitar. Uistnlna In Hsk »Narodne tfskame«. I l^^fiB i(3Jr^f I Stran 4. »SLOVENSKI NAROD-, dne 4. oktobra" 1917. 227(Stev. napol pokrita kočija. Ivan Martntek, Ollnea, yosL Amerika. M^* Sprcjcma se w tzvriltev negativne „Retusche" tor Tse ▼ lotograttjiko atroko apada[oća AtUu M. nerftlć, O;inco; prt Ljubljani. Zatekel se je pes-prepe!ičar rjavc carve vmeSano z betimi diakami, ki slLSi na ime »Lord«. — Odda se ga p^rt nagradi pri Jakobu Zalamiku, pek^a ■laattćar, Ljubljana. 3330 Plačilna natakarica umore nas topi ti tako i slnžbo ▼ dobro-Idoći reatavratili. — Srrejme se samo pošteno, spretno in energično moč, lepega vedenja. Kje, pove upravn. »Slov. Naroda«. 33S6 —— ' —■■■ Bspf ae TBaka, tuđi najrr.anjša. mnoftlna dobro posnšenlh olupkov od hrušek ta jabolk ! Viako posebei po 2 Uroni kg in dobro ! MKuaene preieaine od hrnselt In Jabolk , Lo 80 v. kilogram. Ponudbe in rošiijatev j Se prosi na na tvrdko Fran Sos, Ljubljana. I 'STANOVANJE IM« lotp««, v »■filca in ko ah°- ■ JI II||| ■ illil JLIIllU viQe> ter čePic za darne in deklice. JI Iv. i ,. \x -i Popravila točno in vestno! m Židovska ulica štev. 3. Velika j2bira žaInih klobukov | LDvorski trg 1, Ljubljana. Cene razmeroma zelo nizke! p ■aHBBSBflB^BB ■■■■■■■ BBSS 9BKS WSbš 3354 T 27/17—1 Uvedba postopania, da se proglasite za mrtva Martin Trelic (Frelic) in njegova žena Neže Trelic (Frelic), rojena Kolar. Imenovana zakonska sta bivala leta 1879 v Sv. Valburgi pri Smledniku, kjer je bi! mož dacar in kjer se jima je 16. marca 1879 rodila hči Manja. Ta hči se je 3. julija 1905 poročila v Kairi z restavrateriem Kristijanom Falk in je umrla 24. decembra 1915 v Zuri ehu, zapustivSi imoTine za okoli Fr. 77.500 K.— O Martinu in Neži Trelic (Frelic) pa od leta 1879 ni več glasu. Ker ie torej smatrati, da je nastopila zakonita domneva po zmislu § 24 št. 1 o d. z. glede Martina in Neže Trelic (Frelic), uvaia se po prošnji kantona Zurich, zastopanega po ondotni finančni direkciji postopanje, da se pogreSana proglasita za mrtva. Vsakdo se torej pozivlja, da sftoroči sodišču ali skrbniku Ivanu Stiene, c. kr. davčnemu asistentu v p. v Ljubljani kar bi vedel o pogrešancih. Martin in Neža Trelic (Frelic) se pozivljata, da se oglasila pri podpisanem sodišču ali mu drugaCe dasta vednost o svojem življenju. Po 20. decembru 1918 se bo na novo prošnjo odločilo o proglasilu za mrtva. i C kr. deželno sodišče v Ljubljani, odd. III. I dne 26. septembra 1917. Ljubljanska kreditna banka v Ljubljani » Delnlik« glawnio. 10,000.000 tu^m.1, ^ Stl*Hai*jeVa MHCMi it«V. 2. * W«««rwnl fonJI ohroglo 1,500.000 fcre^i. Poslovalnica c kr. avstrijske državne razredne loterije. Podružnice v Splitu, Celovcu, Trstu, Sarajevu, Gorici sedaj v Ljubljani, in Celju. --------------------------------------------------Sprejema-------—--------------------------------------- I Kaa#a li araiija im vrst* mđaajstaifc papiri«^ financira erarRne dobave in dovoljuje vloge na knjižice in tefcofi raliin 1 aprovi«aoijske Uredite. ________________________________________________________________.__________ - - ----------■- ^^^____^^^^^^__^.^^^_—j.^^———^—.^^—^^^_^_^.------------ _. —