GLASILO SLOVENSKE NARODNE PODPORNE JEDNOTE "^^ZIETHrt^ Chicago, III., torek, 15. oktobra (October 15), 1929 r ssalUa« *t Bt>#cul rato si poetage provkUd fee teeortloa 11S3, Aet of Oet s, IllTSSSCTS'7 STEV.—NUMBER 242 UpoêUvaiyi «Mo» prt Reglna, Sssk. — Skupina farmarjev ob meji Montane se pripravlja na "konec eve* ta," ki pride 6. novembra. Farmarji ao člani kulta, ki ga vodi Archie Chandler, bogat Angle!. Chandler je povedal svojim pristašem, da Krist pride na zemljo in jo zdrobi v prah prihodnji meeec. Vsi oni, ki mu verjamejo, ao zapustili svoje farms in se naselili v šotorih na hribu blisu Masefielda, kjer čakajo na "konec." , Mexico City, 14. okt.^Ma-hišks zbornica je soglaenp odobrila 7. točko novega delavskega zakonika, ki prepoveduje upoelevanje stavko-lomcev ob času štrajkov. Zbornica pa je savrgla osmo točko, ki je določale, da ss mora vsak teleano sposoben dršavljan naučiti kakega delt ln ga izvrševati najmanj eno leto. «ntja, Hoiaitdija, J ugnala vije In Oftiu podpirajo Francijo i' :T rta. Pariz, 14. okt. — Tu poročajo, da Frandja in Italija nastopiU proti odpravi podnrarnikov, katero bosta predlagali Amerika in Anglija na podlagi sporazuma med Hooverjem in MacDonaldom v Washingtonu. Izvedelo se je tudi, da bodo Španija, Hoiandlja, Jugoslavija in Grška podpirale FrancUO in Italijo. Te države smatrajo^ da so podmorniki najboljše in najcenejše obrambno sredstvo ns morju —- in to je zadnje orošje, ki ga bodo dale iz rok- _ AMERIŠKA VLADA IN SOVJETSKA RUSIJA Uradna lajava saaikujs govorice, da aa ja o vprašanja prfenaqja Washington, D. C. — (F. P.> - Te dni je izšla is Bale hiše uradna izjava, v kateri je rečeno, da so vaa govorice, ki so se pojavile v javnosti, da ja predsednik Hoover na sestanku t britskim premijerjem kopferirsl o priznanju eovjetake vlade od strani Združenih drfav, brez vsake podlage. Priznanja Rusije ni bilo med načelnikoma angleških narodov niti omenjeno. Dejstvo, da je MacDonaldova vlada podpisala pogodbo s sovjetskimi zastopniki sa obnovo diplomatičnlh in komercialnih odnošajev med obema narodoma baš v trenotku, ko je britski premijer dospel v New York, jc odpravilo mošnoat vsaka sugestija, katero M mprda Hoover izrekel napram MacIDonaldu, da at sadeva priznanja otioM za nedoločen Šaa. Načelnik britske vlade nt Imel nobenega vzroka, da bi opozoril flobverla na dejstvo — rasen s zgledom — da sovjetska Unija obstoja As skoro dvanajst lat Washington, D. C. — Pred sodiščem Kolumbijskega distrikta Ja v teku ebravnava proti Afcer-tu B. Falla, bivšemu tajniku notranjih zadev, ki sa mora zagovarjati na ofatošbo, da ja prejel 1100,000 podkupnine od oljnega magneta K L. DohenjrJa v znani aferi petrolejskega škandale Fall je bolan in v sodno dvora-no ga vozijo na bolniškem atolu. "t;- HM. Berlin. 14. okt. — Konrad Veldt, filmski igralec, ja všeraj narekoval nekatere beeede po traneatlsntskem radioteiefonu v Hollywood. Cel., kjer so bile re-kordirane na govorečem filmu. To ja prvi slučaj, da ja bil govoreči film sneman na daljavo priblttno 7000 milj. New Torti, p- Rs m say Mac-Donald sa h včeraj odpeljal v Kanado ia danes (lt, oktobra) pride v Toronto, kjer poaeti konvencijo Ameriška delavske fade-racije. Oi lam poj* v OtUwo, Montreal fi Oaebec. Za časa njegovega bivanja v ZdruCenih dvftavah so Inosemekl časnikarji kabttrelt 125,000 besed v Evropo e njegovih konferencah, gaenrih in Intarvjuvih ter vtisih v Ameriki. Moskva. 14. okt. — V oko Moskve ja I a spila 1000 km« iz Sibirije a zahtevo, da jim koli. ker v Rusiji nočejo več o-etati radi nove agrarne politike In vertkih predsodkov. Kmetje so potomci nemških naseljencev in aMuonKJe po vari. Vlada jim še ni dala dm-oljenja Cheetertown. N. T. — Dva Srbski gap oamsmsiHsi. prohibičnlka sU v nedeljo pono- . Butte. Mont. — Rev. VMmJr a streljala na mrtvaški avto. ki Popovi/, «upnik tukajšnje «rb-je prt vos« šas mrfr Is Kanade, she pravoslavne cerkve, ja tad-aaJbrft v mnenju 's vat sluti ti- njo »Obale skočil Is vlaka Marth-hoUpeem pijafe kot ee je to ft« em Pacific prege Ko js Itftač na vo&rat pripetilo Kopnet jt vos tleh videl, da se ni dtbrt ptbil. ustavil eo našN v nJem dva pra- je viel no« la lapa la et prere-va mrliča. VosJtelj k Orači ni bil.zal vrat. Vzrok samomora ni aa- PROSVETA THE ENLIGHTENMENT Of ljjtwiwa slovbxsbb NABODIfS Kl JBDNOYS Ü4Í H bu. NN u H lÄTÜTiTw m JÜThi oJ« «M m «to »*•. mM m p* s»- r „tmxtm »• U.S* IM» > pOT fMT, CWWI «M C*»* r Ji MT rw, |M» p« r» PBOtVETA ■M «m* uwlil» Of TKK nCDEEATSO lit 1149). Kadar bo treba.»* Viljem Green, predsednik Ameriške delavske federacije, Je rekel xadnji teden na konvenciji v Torontu, da ameriški delavci, ki «padajo v federacijo, še ne potrebujejo svoje poil-Uke. Kadar bo treba, bodo delavd še imeH lastno stranko, a danes Je še ni treba. James Bell, tajnik unije tekstilnih delavcev v Angliji, ki Je prišel kot goat na konvencijo, Je povedal delegatom, da Je delavcem potrebna lastna politična stranka. ' Štora bajka, da delavci niso smolnl voditi države, Je tudi ovrtena. Ramsay Mac Donald Je do)**, da delavci lahko vodijo dršavo, če hočejo in se potrudijo. -v '■-^m ' ' r" ' % Brst Green Je kislo poslušal Bella. Na vaak način mu Je Bell dobro podkadll, sato Je Oreen čutil potrebo, da mu odgovori in ga informira o nečem, česar Bell in njegovi bratje Is Anglije še niso vedeli. Lahko si mislimo, kako Je bil Beli presenečen, ko Je slišal novico, da je — med Ameriko in Anglijo velika razlika! Bogami, yea! Velika politična, socialna in fiziološka razlika! In ker Je razlika tako velika, zato Je prav, da so delavsks unije v Angliji samostojna stranka — kakor je prav, da delavske unije v Ameriki ne marajo samostojne politične akcije, pač pa ee obešajo kapitalističnim strankam sa frak. Angleški delavski voditelji Imajo sdaj nov problem; razglabajo lahko, kje in v čem je politična. socialna ln fiziološka razlika med Anglijo in Ameriko. Pustimo ta problem Angle-tem — saj humorja imajo dovdlj. Nas v Ameriki bolj zanima Greenova izjava, da bodo tudi ameriški delavci Imeli svojo labor party, kadar bo treba. Kdaj pride ta potreba, če Je danes še ni T AH morda po Greenovl smrti, ko lahko pride — kolikor se bo njega tikalo — vesoljni potop? Ako bi ne bil Green totalno slep, bi vldsl, da je bila delavska stranka v Združenih državah s sodelovanjem vsega strokovno organiziranega delavstva potrebna še pred dvajsetimi leti. Co bi bila takrat uatanovljena In od takrat na delu, bi bila danes lahko še v vladi In Amerika bi Imela, kakor Anglija, delavsko vlado In mogoše trdnejšo s pretežno večino kongresa za seboj kot je angleška. Nikdar ni bila močna delaveka stranka bolj potrebna kot med vojno, potrebna je bila vaa leta po vojni, potrebna Je danes ln krvavo je potrebna takoj Jutri. Kdaj bo po Greenovem mnenju potrebna? Mar takrat, kadar baroni na Jugu poatreljajo vse delavos? Kadar sodnijske prepovedi že v naprej ugonobe sleherno stavko? Kadar racionalizacija v industrijah dvigne število brapo-selnih na deset ali petnajet milijonov? Mar takrat, kadar sploh ne bo več nobene strokovne unije v deželi, ker jih prej ubijejo? Green je oksmenina, ki niti «a muzej nI. Večkrst se čujejo od sunaj očitki, da ae ameriškim delavcem predobro godi, zatd se ne ganejo nikamor. Vsaka lenoba se kaznuje. Miselne lenoba ameriškega delavca Je kasnovana le prilično. Najpryj je bil udarjen s Gomper-som. danes Je s Greenom In Jutri — ker v tretje gre rado — bo pa Dodo njegov Mftjaee, ki ga bo vodil Is puščave v puščavo. Glasovi a naselbin V minulem poletju Je na tem mestu urednik omenil Jesuita E. Boyda Barretta, ki je v s v gust ov 1 številki newyorSke revije "Forum" objavil žgočo kritiko pakta med Muaaollnljem ln papežem. V tej kritiki je tudi namignil, da laterenakl pakt morda privede ameriške katoličane k odcepu od Rima. Znani "plaanopoljee" zdaj popravlja, da bi se moralo gfcettl "bivši jesuir, ker danes nI več Jesultakl duhoven. Correct t Barrett je bi v« Jezuit, toda uradni* štvo - Foruma" Je v uvodu k njegovi kritiki pripomnilo, da je Barrett le vedno "a member, in good standing, of the Roman Catholic Church," dober član katoliške cerkve. Potemtakem se ' pisenopoljee" zelo moti. ko pravi, da Je Ber-rettova "roba na las podobna Motekovl robi." Barrett se poteguje u reformo v cerkvi, nima pa nič proti veri sami. To je velika rasMks. Človek povprečno prespi eno tretjino svojega življenja. Oe M toliko ljudi bdelo tsaj •stall dve tretjin»t • ♦ Gimrd, O. — Leto dni Je minilo, ko Je naša naselbina povn bila v svojo sredo opernega pevca, umetnika g. A. Subfla, ki Je s svojim krasnim glasom očaral slovensko publiko v Ameriki. Sedaj naznanjam drugo vesele vest, da sta v Amerild drug* dva uraetnika-pevca g. Svetoaar Banovec in gdč. Zora Ropaeova. Kot je rafvidno Iz našega čaeo-pisjat se kritiki zelo pohvalne izražajo o koncertih, katere je g. Banovec priredil v nekaterih slovenskih naselbinah v Ameriki. Tu rojena slovenska mladina od društva "Trojans" SSPZ j* na svoji zadnji seji sklenila, da povabi gvetozarja Hanovca, da priredi koncert v naši naselbini. G. Banovec ae je vabilu radevo-lje odzval in se bo vršil njegov koneetrt dne 2. novembra ob 8. zvečer v Slovenakem narodnem domu» ' 'š ( »a^A.jlfr. Rojaki is bližnjih naselbin: Wai*en, Youngstown, Salam, Ferrall in Bessemer, pridite na ta tameert, da bomo slišali pesmi odnegn brata» 1(1 nas bo potom Jtrasnfr mtfodij vasi, kjer nam.j* tekla ,Marsikomu bo ob spominu, ki ga bo vsbudiia nala pesem; prišla solza v oko., Spomnili Si bomo, kako smo kot mladi ffcntje prepevali na vasi, spomnili se naše matere, ki nam Je fftfcpevala uspavanke ob naši sibdp. Našemu umetniku, ki je prišel iz domovine, moramo biti hvaležni, ker nam bo s svojimi pasmami zopet priklical doživetja mladih let Vrhtega bomo tudi slišali arije is svetovno snanih oper. Nekateri bodo v kratkem obiskali rojake po naselbinah in bodo prodajali vstopnice sa ta koncert, sato proeimo vaa, da naj jim gredo na roke,- da se proda čimveč vstopnic ln tako zagotovi uspeh koncerta. Cena vstopnicam ne bo previsoka tako, da ne bo treba radi tega ni komu isoetati od koncerta, tipamo, da bodo naši rojaki napolnili dvorano n« ta pomembni dan do zadnjega kotička. Po koncertu se bo vršil ples in prosta sabava. Toliko sa danee o koncertu, v drugem dopisu bom pa objavil program in rasne podrobnosti. Na svidenje dne 2. novembifjr Slovenskem nerodnem domu. I John Dolcic. Mt. Iron, Mlnn. — Nikjer na svetU nI menda tako žalostno kot ^ tem mestecu. Usoda, ki maha s nlhalom čase, je udarita nato upehana legla; aamo dih burje ostaja od njene osti, Ljudjl, ki prebiva, dihajo a no Žive, ker II-pravl dihati vae, kar na-polnuje zemljo In bsraČjs. Se pred nedavnim /Časom so is kovafnlc odmevali udarci kladiva, ln gruče mol ao vse kriten* polagale novs železne proge, trgale tenko krilo zemlje raz površja globokih plaati železne rude. S krampi, lopatami ln streli so, se rudarji sajedall v hribovja ln s nadepolnim upanjem vzdrževali napor. 8lovesno o-venčan Je stekel vos prve rude po novem tiru proti mestu Du- veti luthu. Med venel ln selenjem so sedeli rudarji pionirji, prvi zmagovalci divje pokrajine. Prijetno v srcu Je bilo nJim, ki so ostali v gruči kraj pota sroč sa odhajajočimi. Snovali so novs načrte ker je zemlja takorekoč pred njihovim pragom držala toliko bogastva v svojem naro6-Ju. Kreill ao goad, čistili IJo ln Jo spreminjali v cvetoče vrtove. Na vseh koncih la krajih Je kipelo delo, dan sa dnem je ugašal v topli zaveeti. ki ae je hladilno rasli vela v večerni mir: Ne rahljajmo zemlje, ne sadimo drev«e sebi. pač' pa svojim, ki gredo sa nami, da bodo imeli lažji boj ta obstanek. V rahli zemlji drevo s lahkoto raapro-stre korenine, ki srkajo življenjsko snov. Zanamci, o katerih so trm ori U, so prišli mimo. Sprva so gio-dali od daleč njihovo početje, a kmalu ao se približali In rekli "VI potrebujete pomočil In ml «mo jpriSH. da jo vam damo. ako Ali spjrej*! nas morate iM „ In eo jih sprejeli, kakor se spodobi. Ti so se hitro počutili varne in začel jim je raat' greben napuha. Hoteli ao imeti ta vogal in še oni kot tam povrh. Pionirji so jim ustresali in se odmikali. Neki dan, ko je napah doraatel v njih do viška, so se proglaaili gospodarjem in rekli: "Vae je naše, kar imate vi. Od danes smo mi prvi." "Od Maj ia vaše," so .se uprli junaki v bran. "Kdo je odkril rudo, zgta dJl ceste in jarke, odmaknil gosd? Odkod ste prišli?", "Vi sta rudo odkrili," so pdvrntfl o-ni, "zgradili ceste in jarke a mi smo plačali vaše dolgove, vam posojali orodje in denar. Naše je! Porazgubite se, kamor ste in morete." Kdor ne more splezati na drevo nima pravice do aadov," so tožili dalje. Prvi so izgubili tošbo in vno zemljo. Nič več Jim ni bilo tukaj obstanka. In tam, kjer je kigslo delo s živahnim tempom, je danes gluha puščava, katero je zalila voda. Ljudaka domišljija je stkala svojo povest in sedaj pripoveduje mlajšim o vrtincih, ki krožijo v sredini vode in potegnejo v globino vse, kar Pride v njihovo bližino. Le najdrznejši plavačl si upajo preko zaliva. Tisti, ki so orati, selili in rahljali zemljo, so bili po njih pognani v svet, koder hodijo z nepopisljivo žalostjo iskajoči pravice, strehe in zadoščenja, ki ga nikjer ne najdejo. Mt Iren, velika je tvoja bol, še večja bol je pa onih, ki ao morali z. zemlje, v katero so položili toliko svojega truda. Daj, da se vrnejo junaki v tvojo sredo, ker nikjer v širnem svetu jim ne bo utehe, našli pa jo bodo v zemlji svojega truda. Ako že več ne ožive ugaslega dela, naj dihajo njemu v spomin. Po F. Burji, J. K. _ ■i Proslava dvajsetletnice. I* Waukegan-North Chlcago.— V tem letu so proslave Slovenske narodne podporne JedOOte na višku. Mnoga drufctva po naselbinah proslavljajo tudi petindvajset letnico društveriegk obstanka, nekatera pa tudfdvap sat letnico. Med temi je tudi naše žensko društvo "Moškh Jednakopravnost" št. 119 SNPJ, ki obhaja dvajset letnico dril-štvenega obstanka dne 8. decembra t. 1. v S. N. domu. To je prva proalava kake obletnteb našega društva odkar je bilo ustanovljeno. Dokazano je, da naše društvo ni bik> le podporno v nakazovanju bolniške podpore samo V krogu svojega društva, ampak Je delilo podporo v marsičem. Naše društvo je edino v tej naselbini, ki podpira "Izobraževalno akcijo" od njene ustanovitvi. Delilo je podporo sa mnoge politične ln druge jetnike, kakor tudi za delavske domove. Lsnsko leto, ko je stavka pro-mogarjev bila neznoena, je prvo začutilo potrebo ustanovitve pomožnega odbora, ln je nabralo do dvajset sabojev lepe obleke, priredilo je voeelico ln poslalo nad tristo dolarjev podpore. Ob smrti br. Jožeta Zavertnlka je pet Članic isvrževalnega odbora naročilo venec v zadnji pozdraV, na seji meseca septembra pa Je bil ta korak soglasno odobren. Pripravljalni odbor se nadeja, da bo občinatvo is naše naselbine, kakor tudi Is blRnje okolice po-setilo slavnost v obilnem števi lu. Natančni program bo objavljen poaneje, ki bo tudi bogat Pripravljalni odbor. Banovčev koncert v Clevelandn. ( olllnwoed. O.—Banovec poje v nedeljo t?, oktobra v S.D.D. na Waterioo Rd. pod pokrovi» teljstvom <|»vsk< «a «bora "Mi-ras lav Vilhar." Koncert prične točno ob 8. uri popoldne. Kde je Banovec. nI potreba ponovno omenjati, ker je lahko rasvldeti I« dopisov I« drugih naselbin, kjer Je le abeolvlral koncerte. Cltall smo oceno o njegovem nastopu v - Mlhraukee, Chicagu, Sheboyganu. od vseh strani mu prisnavajo. da poeeduje lep gtae. Njegova mimika nI pretirana. ampak prav blaži ln s nežnim' glasom oavaja dušo naviočlk. . Kaj ho Banovec pel v Collln-eroodu? Na programu ima petnajst skrbno ubratfM iloMnake narodne, domače, z katenbif nam bo dokazal, da je naš jezik lep, naša melodija srebrno čista. Iz programa je razvidno, da je skrbno izbran in prijetne nam domače pesmice so v večini. Collinwoodčani in rojaki iz blšfcnjlh naselbin, tega koncerta ne zamudite.*" Gotovo je to zadnji pripoznan pevec med nami. Par. ur krasnega duševnega u-žitka de dobro slehernemu trpinu po težkem trudapolnem dnevu. Saj to je še edini naš pravi kulturni užitek, lepa doniača slovenska pesem, proizvajana po priznanem pevcu. Da'bo auditorij S. D. D. popol-nabito j)oli ni dvoma. Bodite točni, ker program ee prične točno ob 8. uri. Banovca bo spremljal na piano naš dobro poznani rojak pianist Dr. Wittiam J. Lausche, zobozdravnik, .kateri ima svoj urad v Hrvatski banki na Waterloo Rd. Bratje Jugoslovani, gotovo boste dobro zastopani na tem koncertu, naj pevec vidi, da smo ameriški Jugoslovani prijatelji koš skupen bratski narod, ds nas delavski razred veže ena in lata vez, da emo val složni v boju za živijenako eksistenco. Na svidenje 27. oktobra! t, tir Odbor Nava živalske iivaMa pans» Banovec v South Chkagu. G. Svetozar R. Banovec, tenorist ljubljanske opere, priredi svoj koncert v South Chicagu v nedeljo, dne 1. decembra, ob 2. url popoldne v Calumet Park Field Housu, 98. cesta in Lake Michigan. Koncert je aranžiralo pevsko društvo "Slovan," katero Vabi vse Slovence, Hrvate in Sito v naselbini, da se koncer ta Sigurno udeleže. Tenorist Banovec poje poleg slovenskih tudi hrvatske in srbske narodne peemi, ter nastopi vsakikrat dTUgl narodni noši. Prvi del pifegrama sestoji iz težjih slovenskih sladb ter arij is znanih oper v slovenskem jeziku. Ker je dvorsns, v kateri se bo koncert vršil, mestna, se vstopnic pri vratih ne bo prodajalo. Nš Občinstvo se torej apelira, da si nabavi vstopnice v pred prodaji. Program in druge podrobnosti slede kasneje. 4 ^pripravljalni odbor, ' 1 Mirko G. Kuhel. _ S pota. 2e nekaj tednov se qahajam na farmah, da al okrepim sdrav je, kajti neljuba bolezen me spremlja že ekoro tri leta. Bi vam v krajih, kamor so se naseljevali naši prvaki, in so bile menda prve slovenske farmar-ske naselbine v Ameriki. .Po ustnah izročilih sem isvedel, da je pftšla prva skupina Gorenjcev v te kraje 1. 1854, saneelji-vih podatkov pa nisem mogel dobiti. Nekaj starih slovenskih farmarjev, ki so se naselili 1864., še živi. Zadnje dni sem obiskal Krsln-town, St. Stephen, Rice in več drugih naselbin. Blisu 8t Sto-phap-Rice, Mlnn., kjer Isvlra roka Mississippi, je naaelblna Sar-tel, Iger živi kakih 10 slovenskih družin. Naši ljudje delajo n* oiidotni žagi ali pe v papirnici, ki izdeluje papir za neki člkaškl dnevnik. V Sartelu sem se i rojakom Zupanom, ki me je povpraševal o Zavertnlkovi smrti. Zupan se dobro spomin j s Zsvertnlka Is nekega shoda na Jesenicah, na katerem je Zavert-nik nastopil kot govornik. Toliko sa danes iz tega romantičnega kraja, ob isviru velike reke Mississippi. Matija Pogorele. Nova šola se delavke. Wcat Park, N. Y. - Tukaj je je ustanovila nova šola sa delavke, ki je pričela šolsko leto dne 1*. oktobra. Sola sloni na i»tem principu in bo nudila alične tečaja kot j Hi nudijo poletne šole m delavke v Bryn Mawrju, Bernardu. Wisconsinu In Bumsvil-leju, N. C. Namen teh šol je vzgojiti delavke za aktivnosti V delavskem gibanju. •v ProteMim H> proti minili»! la. — Laboritje ln liberalci ao dne 10. okt Imeli u tem mssttf protestni shod proti maaakru v Marionu. Na shodu so govorili Alfred Hoffman, John W. Rdel man od pleteninar-ske unije In Edlth Chrlstenson od tonske strokovne lige. V zapadnih državah Unije, katerih prebivalci so bili odlični jezdeci, bojevniki in pivci, vča-si ni bilo vljudno spraševati ljudi po prošlosti sli pa le prevsi-ljivo drezati vanje zastran porekla in prednikov. Prostrana polja so bila takrat en sam velikanski kotel, v katerem je bil pomešan človeški materijal vseh vrst in življenekih položajev in iz katerega se je potem izkristaliziral čisto svojevrsten tip človeka. Človeški topllnik sapad-no od Missourija se je nekoliko umiril; toda med Mehiškim zalivom in Berinškim prelivom je še drugi kotel, v katerem še zmerom silno vre. V tem topil-niku mešajo med seboj domačo živino vseh vrst, domačo in priseljeno, in uspeh tega bodo nove pasme živali, kakršnih od Noeto-vih časov Še ni bilo. Mešanci goveda in ameriškega bizona, goveda in dolgodlakega himalajskega yaka, sibirskega jelena in karibuja z Alaske, tol #torepo perzijske in navadne angleške ovce utegnejo le v bližnji bodočnosti v veliki množini posctiti,severnosmeriški sapad Govedo, ki ga rede na ameriškem zapadu, izvira iz sapadne Evrope, z bogatih pašnikov, kjer so orkani neznani in kjer so živali zavarovane tudi pred* razmeroma nedolžnimi viharji. Na zapadu Amerike so se morale te evropske pasme privaditi smerno vlažnemu podnebju in si same iakati krme v drobni travi, kakor je pač šlo, in sicer tudi tedaj, kadar je bril hud sever. Staro špansko govedo, znano iz neštetih pripovedk in filmov pod imenom "dolgoroge živine iz Texasa," je bilo bolj vajeno vetra in mraza. A ta vrata se je morala umakniti vzhodni ple-menaki živini, ki daje več mesa. Toda te pasme so spet manj odporne proti podnebju in rade pod ležejo kugi, tako da so odga-jalcl živine kmalu bili prisiljeni ojačiti jih s križanjem pasem Odpornost, a malo mess—obilo mesa. a občutljivost za bolezni ln vremenske neprilikš: taka je dilema, ki se zadaja zapadno-ameriškemu živinorejcu. Prvo možnost križanja pasem je dal ssveda domači bivol al bizon. Večina teh "indijanskih goved" je poginila v strašnih klanjih v sedemdesetih letih, k so jih imenovali lov na bivole le nekateri živinorejci, čuvstve-nejši in dalekovldnejši od svojih sodobnikov, so si ohranil majhne črede bizonov. Posku sili so tedaj križati bizona in govedo. Prvi rezultati so ravno mnogo obetali. Krave so sicer večinoma povrgle, a z velikim težavami in vrhu tega «prva same telice. Mislili so že, da na ta način sploh ne bo moči dobiti bikov, naravno, ker teh kričanj nikoli taiao opravili v večjem obsegu. Naposled «e je vendarle poerečHo kanadskemu Sivino, rejcu Boydu zrediti bika, ki je bil skoro na pol bizon: oče mu je bil čistokrven bizon, mati pa Vtotsoaka~kvarteronka. Potlej ho ta resuttat v Kanadi kaj kmalu doeegli še večkrat. Danes imamo le udomačenega vola, ki ima bizonovo obilje mesa, hkratu na njegovo odpornost proti snežnim viharjem, kar je slasti važno sa mrzlo kanadsko podnebje. Mešanci med govedom in bizonom so malone neobčutljivi za živinske bolezni, ao težji, manj poftro, tako naglo ne shujšajo, njih meeo bolje tekne In ne postane trdo. Na svojem dol^-m in nizkem hrbtu neeo najmanj 75 kg več kakor smeš povprečno naložiti govedo. Te živali se spuste v nasprotju z drugim govedom najprej na prednje in ne na zadnje noge. Novi mežanec Je dobil od ameriške livinorej-ake družbe v Washinjrtonu ("American Genetic Aaaocia-tlon") ime eattalo. ki je takisto nekak mašanec besed cattle (govedo) in buffalo. V Teaaau so napravili drugo važno križanje med grbavim ze-bujem. sveto kravo indijskih brahmanov, In ameriškim govedom Ta mešanee je imun (neobčutljiv) za one žlvinake bole/ nI, ki jih prenaša Zato JmaJo biki. v katerih toče sebu- (Dalja aa S. sttaeL) 1«. OKTOBRA. Dudley NWUüs:^ ^ Razgovor z Edisonom Električna «norčija iz eotočnih žaikov. _ u koriščenje prirodnih aii — Kaj nain pn ~ bodočnoet. Po več nego petdesetletnem nepr. izumiteljskem delovanju, ko ni aamo neprti*. homa oplajal dobo elektrike, temveč polagal v bistvu tudi temeljni ksmen k tej dobi, nmi sivolasi izumitelj Thomas Alva Edison, da mo dosegli šele peščeno obal novega velikega rar. dobja v znamenju voltov in amperov, h, ^ to, da smo se komaj potopili v tisti orjašld ocean odkritij in izumov, ki nas še čskajo. V pogovoru, ki mi gs je Edison dovolil pred nedavnim v Seminole Lodgeu, svojem fo. md na Floridi, je genialni izumitelj poudarjal, da se bo človeku po njegovem trdnem prepriča' nju posrečilo že v bližnji bodočnosti pridobi-vati električno energijo v ogromnih množinah naravnost iz solnčnih žarkov. Od dneva, ko to postavili parni atroj v službo človeštva in sej» tempo časa čim dalje bolj pospeševal, smo pri-dobivali naše bančne rezerve, kolikor je bilo pač v človekovi moči, iz čarovne sile šolnin« svetlobe. Premog je solnčna energija, ki je u-vzela pred davnimi časi v rastlinah trdne obli. ke, in « petrolejem je skoraj ista. Vendar kakor vse bančne rezerve se lahko tudi ti naravni zakladi sčasoma izčrpajo, čeprav ne goji Edison v tem pogledu nobenega «trahu za varnost in dobrobit človeškega plemena. "Človek bo vedno v položaju ln sposobei' pridobivati iz narave toliko energij, kolikor jih bo potreboval," je dejal. i Edison je danes skoraj gluh, a to zlo se gi manj dojme nego druge, ker mu dovoljuje ne. • prestano in nemoteno misliti. Gluhost ni oviri možu, ki so ga laatne vse prevladajoče zmožno-' sti usposabljale vedno za dajanje, nikoli za j+j man je. Pogovor se vržil pismeno. Zapisoval« sem svojs vprašanja in on mi je na isti način odgovarjal. 7 "Menite," je bilo moje prvo vprašanj* "da je doba izumov v področju elektrike že u' nami ?" Ne da bi je hip pomišljal, je zapisal s svo jo jasno, krepko pisavo: "Ne, pravkar se je začela!" Spomnil sem se gesla, ki stoji v okviri nad pisalno mizo njegovega laboratorija \ Orangeu: "Za onega, ki je lenih misli, ni ničr sar na svetu, kar bi mu bilo dosegljivo." Edison meni, da večina med nami premat •misli. Nsši možgani slišijo stroju, prsvi on, in večina nas mu daje rasviti samo 10 do 15 odstotkov njegove moči. 8amo Edison je pred vsemi drugimi poganjai tu čudoviti stroj» Wt odstotno silo. 4'■>• -'•»•'■ 'v "Ali je doba samostojnega izumitelja ic prešla?*' sem vprašah * ' "Ne," je odvrnil. "Mislite, da bodo bodoči izumi delo poedi cev ali velikih industrijalnih'laboratorijev?" "Večinoma delo poedincev ali pa ssmo W jemoma delo mož, ki bodo zaposleni v kaktaeg laboratoriju." ' "Ali ste se bavili s kakšnim izumom, ki 2 vam je obetal dobiček ali samo za to, ds bi ustvarili nekaj novega človeštvu v prid?" "izumitelj sem vedno za to, da bi dobil de-j narja za nove izume." "Menite, da bodo prevladovali novi izumi v področju brezžične ali v področju žične eW , trike?" (Daljs prlhodnjie.) — - ' PRVI POSKUS. , - L. 1872 so menda prvič poskusili preleteti Atlantski ocean v balonu. Profesor John Wi« j je opremil zrakoplov Dally Graphic, čigar r»-dola je bila nadomeščena z rešilnim čolničkom. V žadnjem trenutku ae je učeni Modrijsn -tako bi se mož pisal pri nas — premislil in »1 ni maral zaupati ozračju. Nadomestili w p kafitan Donalson is Washington, neki pom* nlk in poročevslec Alfred Ford. Odhod ee JJ vrfcll v newyorlkem predmestju Long pred oduševljeno množico. Vse Je šlo po «J V prvih minutah. Ali JoJ! prej aego so Ao*I» morje, Jim Je rogovila visokega drevesa preprečila pot in jih primorala, da so nenadona prUtali. Vendar so odnesli zdravo kožo in i» vinar je drugo jutro poslal svojemu dneva» poročilo: "Kako nismo preleteli Atlsntiks. ^ Ameriško živijflnje 12. Policija v Bvanatonu js v večni Mesto je polno milijonarjev in revni poU« ne ve koga lahko aretira, kadar se zaleti t« kim postavo kršečim avtomobilom. Tako ^ bila nekega lepega popoldne areUrana mi'»^ narka in s avtom vred privlečena na po^ VozUa je 60 milj v uri. ^ .„J ' Meni se zelo mudi k žogometm if^JJ pledirala siromašna žena ln povedala p<*w skemu sodniku ovoje zveneče ime. SodnKJ zazijal ln dovolil, da se njena zadeva lahko m drugi dan. DrugI dan ni bilo milijonarke* nikoder. Sodnik seže po telefonu, dobi tvw t milijonarko ln začela ee je obravnava. "Krivi ali nekrivir vpraša sodnik "Mislim, da sem kriva," pride odgovor p telefonu. „ . h j, "Pet dolarjev ln plaAllo stroškov )*J« sodba po Žid, nato na s^nik priatovi bolj ko: "Kako je Izpsdls igrar i "Vražje slabo, Cuba ao isfubili roREK, 15- OKTOBRA. g Vesti iz Jugoslavije j vse prepovbdo v shs. -i more i med dvema slolsma. Ljubljana, 30. sept. 1929. ^ prevratu in po zedinjenju mglovanov ja bilo vsečaso-j^polno lepih besed in ugotovi"Osvobodili smo se. Po kletnem lijaio °Lno besed o sami troedini ¡»vt in niil «»obodi. To je bilo «1 desetimi leti. rakrst se je v vse tonavduše-, mešala tožba Slovencev po ¡vencih, ki so pripadli Avstri-in Italiji* Preko Karavank in Soči žive "naši n*odrešeni ¿p» _ so pisali. In prisega-"Mi jih bomo osvobodili iz-d tujegs jarma." Vse to pred desetimi leti. In tem se je to ponavljalo vsa a, vsako priliko so izrabili rfavotvorni" nacionalisti, da govorili ljudem o zatiranju itov v Italiji. Vsako obletni-80 vporabili za manifeatacije demonstracije po ulicah, pre-so celo italijanskemu konzu-U v svoji nacionalistični raz-rjenosti, polagali so pred uni-no spominsko ploščo na dan, ¡je Italija pridobila Primorje Istro, ter prisegali pred njo, bodo pretili svojo zadnjo sra-I krvi za osvoboditev "neodte-aih bratov." A oblasti so nastopale proti monstrantom. Prva leta ne, in j a leta pa so strogo zastra-| vsako manifestacijo, naper- 0 proti Italiji in za osvobodi Slovencev v tujini, zatirali ko politično demonstracijo— V znak prijateljskih odnoša 1 ki jih želi imeti diiava i Jijo. Cesto so se te varnost-Imere spremenile v ataklranje onstrantov, padali so kamni [policijo, policija je streljala zagrebških in beograjskih u-I, tekla je kri akademikov— radi obrane miru in reda ed tem pa je Italija XMM$0-vedno huje napram našim pkom v Italiji. Pričela jim ja lati šole in premeščati slo-ske učitelje v južno Italijo, lla je prekrščevati slovenske mke v italijanske, prepove-Ivse slovenske in hrvatske piše in revije, izganjala Slo-Ice na otok Lipari v pregnan-o, zapirala Slovenoe v Ječe— latka—narodnostno zatiranje vencev s strani fašistične I-h je dosegalo svoj višek. A Jugoslaviji so zatirali vsako Ino obtožbo fašiatičnega reži Iz tujine, kjer so jih zatirali tujci, ao pri bežali Slovenci v domovino, o kateri ao slišali le naj-jolj&e stvari: troedina, oevobo-ena, prava nacionalna država td. A ko se zatečejo v domovino, jim domovina prepove celo rovoriti. Domovina jim ne mara dti domovina. - hi Med tem pa spet Italija širi po avojih časopisih grde napade a Jugoslavijo. Grdo napade? Saj je dovolj grd madež še dejstvo, da se Slovencem-emigrantom v Jugoslaviji ne da svobodne besede. Zabeležiti bi bilo treba to v avetovnih časopisih ki napisati o tem razpravo za šolske knjige "O ljubezni do domovine" in o "Ljubezni domovine do državljanov." Tako nastopa vlada napram beguncem. Po vsem tem bi morala vlada, če je dosledna, prepovedati tudi, da se kjerkoli napiše ali izreče, da žive v Italiji 31ovenc|. Morala bi iz šolskih knjig izbrisati vsa ona mesta, kjer neti-o v mladini mršnjo do Italije s članki o "neodrešenih bratih." Prepovedati bi morala vlada prepevanje one himne, ki pravi: "Reka, Trst, Gorica, naša je pravica." Ali pa: v šolskih čitankah za osnovne Šole se nahaja tudi opis našega Primorja, in tam ae glasi neki stavek: '. . . vse to. je zemlja, ki si jo e prilastil zamlje lačni tujec, talijan, zemlja, o kateri ne za-bimo nikoli, da je to oni kos svete naše domovine, ki ječi pod tu im jarmom 1" To bi morala vlada prepoveda-i, sicer ni dosledna. Alt pa v isti čitanki verzi "geniji ča po glavi, ga je teško ranil nad desnim očesom in mu prebil lobanjo nad levim očesom. Presekal mu je z ostrino lopate tudi levi uhelj. Kolmanič ee je zgrudil onesveščen na tla. Prepeljali so ga v bolnico, kjer so mu nudili prvo pomoč. Šele pozno popoldan se je Kolmanič spet zavedel. Mualimana pa so aretirali ter prepeljali v zapor. ' * t*mm PRIIIOBSKE NOVICE Novi vodovod za Poetojno bo otvorjen 98. oktobra. 8tal bo dva milijona in sto tisoč lir. De-nar so dobili pri naki banki sa dobo 90 lat proti 9 odst. obre-stim, katerih dva tretjini prevzame vlada. Voda je aajeta ia treh nanoških studencev nad vaajo 8trane, 760 moad morjem. Voda aa bo zbirala v zgrajeni kotlini, ki dršMIO kubičnih metrov. Dnevna koMIna voda is onih treh studencev U po poklicu prufeaor ln «a nrZT a «nTUvo^ .eova noat M* PHW ■^»Vnlške pomO- jo? lcTbi ome^la kaminkT«ra^naSj^tiM? ielMi^6 T' najjiavetujem. Tu sledi žaloatna ^^¿^^^^^^etnuUkm^ Ko ji j. bilo šestnajst let, p J $$ J* M«n,nU, t nekako fle.t l.tj ^^3n 1 kci ao mu prerM.ll ,)r8n) ^^ •Ur«Jllm mladim Slovekom li , t^bulno voUlao tar ao nalli Naw Jerwy-a, po imanu William- ™ So^ba^Wj.n. »kar ir*1* ^" d. t Sllu IMUnUo^; »W>U<. ki jt dognala, da ^r^M"..'1^;?»^!i« bU opariranK leto. .pomladi • p. z ■IMl?nt«ffovI** b°m'» »tr^iPtno atopnjava- n^Zv. ¿SI i. hn. u v«^ ''*0 Po^blal«. odno" Jugoslavijo, |«meii tU napisati, kako as E rojakom v Italiji | P '*bsja list na Dunaju. V ^'«viji m» ne sme slišati od-■ ^d* o zatiranju Sloven-W Italijo. To bi kalilo med-Mm mir . . . PjMmorri so hoUli imeti pr L"; "nekak (um«vaa v H? Zh^M bi se emigrsn-ti^ Rensčij«. ds ae po-r;r' '> -vojem položaju ter P^bne vesti iz Ljubljane^. ^p^T ni naUnč^^ino. ^ poizvedovanju sa ja dogna- zona in yaka. Čuden mašanec, Te Mir#di ? Avraliji akomj ^ LJubljana, 1. oktobra 1929. v ' t| . b u f da doaaga vUhotapljano bla- ta biyak: bizon dravi naprej na-LlomUt iroi# Bolelo Jo js v "H ^uturo U^orikaK^rsš- Nedelja, 29. eept je bila kot ^^ HoT gJ in da jS bilo tako lih vihri y^ « »^^v ^ ^^Kld « ilSn^^lol^a naročena. Lepa, solnčna in top- ¡;or ^ piBavll rM bolj «notna. A italijanski carini odtegnjanih ne napravi več ko pat kttomatrov ročenac tako rakoč l^d očmi naM^^ ^¿JJj^ la. Je to druga jesenaka nede- bolj Uvno mimo pravopisa, bi 78,846 lir. Zaradi ponarejanja na uro. kose, Vi^Jj^^Jgn^atra- - lja, že začetkom oktobra - in wlo whtevfttl p^no svobodo voznih liatin in Uhotapatva so V tundrah Atoak» | ***. ^Vi^JV^Stl Starost avtotakas. Paria ja vendar je biU tako topla, da je tlgkl| |n cenzuro, ki pre- bili poavani pred sodnike v Tr- mogel šivati noben PO^^ aa- bo dolgo v^rihUa, M nl poanta omtf||1 801etfl,co ^ moderne. izvabila mnogo izletnikov iz me- L, na VBe delavake liste. Zakaj stu trije uradniki tranaportns šega goveda, «W»JolW*tte nobanm oiPggHV avojam omft,li( baš I, 1999 ao se sta v hribe in okolico. Po Tivoli- kakor hltro vUda v državi stro- družbe Gondrsnd: Echanberg, Jelene in nemalo HUkimov, ki so polnem obupu ja nalona Um pojj|vile avtotakaa. Bl-ju, Rožniku in G0I9VCU so se ^^ in ^ irae ^^ „ IM Prt ,n Rivoi. obsojani sobi- dotlaj S" ^ ? «¡P« «> 9l9ktr!čn9. Vabudlls ao pre- sprehajali ter iakali aolnca, ki že I kmr je vlad, ^ _ kakor hltro ll: Rlvol na 9 let, 10 meaecev in ko poata I »moviti f^iimjel. njim, že ob prvi naarašl, kalW ^ p^o^^t,, fako zalo ao bili tako dobro de človeku. A kakor [ *' ' * .............. ' ' ' — - " 11 "5 hitro sobice zaide, Je hladno moraš dblečl površnik. ¿¿Ig polharje je zdaj nastopila sezona. Kaj je za polharja l«P- piti predvsem sa tiskovno svdbo-| «ojenci so vložili prUiv proti I nsdi Je doma zanou, necaa m-i jaznus a naaarsvn.ni ^ pp||i, § Tglebanovega v Ljub- še kot jesen, ko lshko cele noči, do Ce ps hočejo imeti oblasti razaodbi prve insUnce. Bazprs- vernegs Jelens, ki ga nikoli nisoLvojsga ijino ... Ob istem čaau Ja pri- hladne in Jasne, prebrodi po goz- MB temo, potem js tudi odvsč Vs »e js vršils šele sedaj in po mogli udomačiti. Ja va^l od ®pst aa ja (j^ domanjsnl j». ^ y ^ prV|| avto«nobilaka dovih tar atika v dupline za pol- miniBtrstvo proavate in Je tudi Lovi raaaodbi ata obsojana Bivol evropskega aevarnaga ij^V^ ročni dan la apot ae Ja oglaalia br|gfilnt> Hkrtt, M priradl- MMMh HHHH ------------C^ttthi,rB ,b?!!!L1l!ll le prve avtomobilska dirka: naj- Fsrlz-Bordeau», 1>otleJ o-po Franciji, namreč 9900 Srečni nositslj nagrada Ja po in jesen je nastopiU šele prjd ^ Zg PrnC pA jf pr|Vozil mljnoL^ g. lati še ^«n tisoč HI! ^^i^^vslj^ dobrim tednom, ko se Je vreme ^dfiek vojaštvs in nsara- y porsškem okrsju js bilo pri- n^1^11' * ^¡¡¡¿^ Yvellk^ušt^MtJc^ kl Jo ja a malo (^Udilo. A (l°l9® n* I čntslučajlehotai, da ja neki vo- delanega vina 40 tisoč hI, ne- U. ^ <• ^LMi M lovili polhov. V aoboto ln ne- ^ ^ odbil Škofa v stran pr0kazano, da aU že ,llu> ^ p. ji našla nlčesa , kar del j o ao j ih na Dolenj skem gg? - -^ ZZOS^ ^ vili zelo veliko. ^^^N^ik jVoblešal na ma^u Tako Je po^9 vn^tdl^ JML stvo polharjev, tam jih a opa- prebito lobanjo ^ ^„j ^ fjfami tlak ja na- Vedno ln vadno ša fV#Ii 0,1 ,§ N**» > *r zoval Jurčič in napisal "Noč med slovenskimi ki ksže vso čsrobnost •'Hvyelj i* - t l>r«*povedsls. poprsk 60 km na uro, kar malenkost SS početek ... V kaanllniei. Paanlk Ja vstopil v oelico, a Jetnik Je lepo obssdel na svoji Droc».»^^^™^. j , jn n, vsUl. Tako ja ponovno pMg#U „^ u "Hsj ml nl treba atati, saj ni- isal svojo J"™ Odredilo ^¿vai «¿ovanj. zadružnih križati zebro s konjem ali oslom druf0 nogo. ............. ...... r^ilnlav-rJ.TiuU^^tržalka obči-To nit^o, ^kaj ^rlvrste m J. ^Un dan za ubo£ -^ %aU1,' Mnik _____I ■ Pol*i®f» Jo\iLjubljsns, ki ga js praps-La UkoJ dovoli, da otvorijo V ao al med aeboj v bHžnJam ao-U^h«,, ko je viiMla, kako aol^- - - ------------ ova, čarobnost Jeasnakih n alv»plošnobo4nic^. N jojovo ^proddo vina na dabsio inrodstvu nago na primer govado L,ravnlki z rasnimi obraai odna-nihnoči.—A srečo nimajo lotos 7e .k«J^Xno tabo iTno ™ in blaon; to^s zebr«l ali Mbru- ulj Vračo, člje uporabo a že od da bom moral aada- nih_____ I, ■ Mi s kožicami. Trgovci s ^^"""IteŽko osUl pri življenju, dljo tako pičlo nagrado, 8 do 4] ^ ^ a hodniku, pri svetiljki, ee .1 ttW zamek Tak^ je take! k Porflrija A kakšen je bil »Otgjrmek, da ga je hotel vleči tako za nee? Udn je bil ■¡T namen, da je obrnil RasuniMBOvo po-na Mikolko? Ne. gotovo d je nekaj Is-ij evoje nakane ima, toda kakšne? Rea je. da je ed tistih dob pretekle še ¿asa toda e farflriju al bOo Pravzaprav je to še slabše . . Razkolnikov je vael čepico in vea zamišljen ix V v ¿SMI J^ ¿uttil nee prvič pri popolnoma zdravi zavesti. "S Svi-ririgajiovim je treba opraviti," al M ' » in kakor hitro mogoče; zdi aa, da čaka tadi on, kdaj ee eem potrudim k njemu." la tistft mak je vstale v njegovem izmučenem srcu teiko sovraštva. da bi bil majal ubiti kn~ tsrofifcoli. Porflrije ali Svidrigeljovs. Cetil je vtnj, de je to mogoče, ake še ne zdaj, pa vsaj pseaeje. "Bomo videli, bomo vlddl." je mislil mm pri sebi. Jcdva pe je bil odprl vraU aa hodeft, jo sdaj zadel ob Porflrija samega, ki je prihajal k njemn. Razkolnikov je odrevend se trenutek. toda samo ae trenutek: čudno je bile, de m nI preveč začudil nad Porfirijevim in ae ga ni nič kaj poeebno prestrašil, sli spstal je, toda naglo. Mpoam ss je pripravil "Morde ae bliia rešitev? A kako tiho ae je priplazil, kakor mačka, da nisem sttšal niče snr! AH je morda prldaftevair "Kaj ne, Rod ion Romanov«, de nieU pri-čnkevaR"sMskar je vzkliknil Porflrij Petrovič ameje aa. "Že davno sem ae napravtjal k vam, deaee pa aem al mislil mimogrede: Coma ee ae hA oglasu ae per minut? Kam aSe m odpravljali? Ne sadrftajem vas. Samo svalčio i*>kad»m, ako dovolite.** "Sedite, Porfirij Petrovič, sedite r je silil Razkolnikov svojega goeta z navidezno tako zadovoljnim In prijaznim obrazom, da bi n Mf prejkone aem sebi začudil, ako bi ae bil mogel pogledati. Vsi seestsll spomini so bUi kakor pome-teni Is njegove duše. Tako trpi človek, U naleti na tolovaja, včadk po pol ure smrtno groes; ko pa aalell noš ne svojem vratu, takrat aa mine tadi strah. Sedal je Porflrju narav-in se zagledal vanj, ne da bi ae ae je hotelo la-M Zakaj ne govo- eajmanj po pol to m je kar zasmejal, ko am je pogledal. Trkal je in podnšal in dejal med drugim, da mi tobak ne prUe; pljuča da ao rnaširjena. A ga naj jmatim?! 8 čim naj ga nailnmidim? Pijem ne, hdmhe. te je škoda, da^ae pijem! "Kaj govori? Ali ee pripravlja k prejšnja i?" d Je aaiatil terkohrikov z Vaa nedavni prfamr njuna J je neandemn vetnl v in čuvstva ki ga je tokrat navdajalo, mu je šalilo sree kakor val "2* predsioočnjim asm kil pri vns; ali ne |ir je andaljevnl Porfirij Petrovič, oairsje "V sobo eem prišel, prav ta kakor denee, asi je prišla če*: kaj. ko bi ga majceno poeetll? gori-seka je na steftnj odprta! Počakal asm in se ogledal potem pa asm edftsi in Ali Porfirij je zamešal In si Jd priftlgati ■valčka , "Govori, govori v trgati Reskolnlkovu is riš, zakaj T n. "Te svslčice!" je ispregovoril Porflrij Petrovič nasadnje, ko je nehal sašigeU in se je oddahnil. "Neumnost, sama gola ncemnoet; la vendar m jih ne morem odvaditi. KaAljam, po prsih mo je začelo praskati in naduštjiv sem. Vasle, kar m Uče sdravja, asm skrben človek in nedavno aem eo peljal k B-nu, ki pre- Porfirlj je uganil njegove "Zaradi pojasnile eem prišel, dragi moj ml K dn vam pišem pojasnila" je in ae eeio nalahko z dla- njo dotaknil la pote akvfci, ¿totfUbt ; Razkolnikofi ao Je ker Nikdar ga ta al 10 videl a taktnim In al si ndeHl. de ga bo sploh kdaj. Čuden prizor je vršil zadnjih med na-mnovič. Res da se je tudi ob •videafc egodilo nekaj čednega, toda takrat. .. Zdaj pa kaše vas samo aa eno! Stvar je takšne: morda aem hudo kriv pred vami, čntim to. Saj sva ss ločila teko, de so nameobema drhteli Uvd in kolčne tre- as, ali se spominjate? In to veste, de se je a takrat tista stvar med nama t^bM ne-jno in ne čisto kevaKrskL In venddr sva tlemana. to Je treba pribiti* AliTs^infaU. kako deleč Je prišlo — to še ni bilo več spodobno!" "Za koga me neki ima?" ss je z sačude-njem vpraševal Razkolnikov, ki je dvignil glavo in osuplo gledal Porflrija. "Prišd aem do zaključka, da je sdaj od-kritoerčnoet boljša," je nadaljeval Porflrij Pe-trovič, obrnil glevo nekoliko vstran in pooedl o«, kakor M svoje prejšnje trtve ne hotd več begnti e svojim pogledom in bi ee no menil več se svoje zanke in zvijače. "Da, takšne sumnje in takšni prizori se ne morejo več dolgo nadevati Takrat naju je rešU Mikoika, eicer ne vem, kaj bi ce bilo zgodilo med name. Tleti proklet i meščan je sodd takrat pri meni za pregrado — ali d morete misliti? Sicer vam je to še znane, saj vem. da je bil potem pri vaa; a te. kar ste takrat sumili, ni bila rcenica; po nikogar še nisem bil podal in tudi odredb te čaa še al bilo nobenih. tOlani jih ni bilo. vprašate? 8aj aem vam rekel, de je mene samega tista stvar kar nekam poparila Se po hišnika eem Jedvs utegnil podati, sej ste ju brftkoac zapazili, ko ate šli mimo njiju. Neka mlad mi je švignila takrat v glavo, naglo kakor blisk; vidite, Rodlon Romanovič. takrat aem bil še dobro prepričan. Za enkrat, sem d mislil, ga lahko izpustim, saj ga zgrabim pri drugI priliki; tega vsaj, kar jo moje, ae dam ls rok. Vi, •kdkm Romanovič, ste še od narave jako ras-drašljlvi, preveč edo. spričo vseh oetalih last-eašspa srsa la značaja, katere eem ddd-pogodil, kakor d laskam in upam. So- takrat eem d lahko nridU. da ee ae pripeti vedno tako, da ki nekdo vstal ia izbleknil sam vse podrobnosti. Pripsti m dcer, ako pri- S± .»»*» * J*»™** Pozivom, a le redkokdaj. Se jee ■!■ UŠil ta in ee je bil prri te kov je Videl Jim je surovosti. V bradici. Ja da ke minulo^srero- dni.,-v svetlejše val jc v življenje. vro- če treh bo do- dva- kai od d privo- pod- na in očeta Ivana bo šla magfflo pred aaojimi naslajanja meje Vsedd se Vodil amo ae še najmanj eno Privadili amo se vročini, ■n d prišgal pipa In sedaj m an je razjase&a Da, v kapeJu ae je odigravala zakrival Novi čevlji so eno oko in koe no- je baL Nosnica ee je traala O-ko ee je drninlo odtegniti tretje-pa ni moglo. Oko je bilo rjava MehanVno sam gledal brada- jc aedd nepremično v istem poje bO pričel aja ^ K JI* * je sedel Ae ved-PVekriial je le jevetaL Koje šd mimo mene, ny je in rekd vljudno: Optoetite! Pogledal sem bradatega eaofe. Sodd je mirno in čakal 8sccmije tolklo z vsosila PW8W MVENTt Zdruimuh drfav ako kfc! ve, kje se nahaja ANDY SKjL' poi. Pobral je UHO in je stil otroke bres hrane, obleke * obuvala nepreskrbljene Pro^ naznanite mi njegov naslov Mra. Vig. L. Skapin, R !> 2 -I Oberiin Ava, Bok 122—lonm, Ohio.—(Adv.) ■ e km V bOo šelje po ČHanje, po po gledanja. šd tlete k* hnh^lid, ki bo prijd mlade-g t potnika Ta mirna sigurnost in moč, U Ivan Moj k pegrefHi. . Mprde .. . bo dotrpet- zenj ne bo Pomlad bo Vlek M* ImeTen pdjdd in štiri nsmške ragona Ne enen zadnjih je ded bd letak MKov pi". «topfl awi v ta vagon. Okna ae ko«k v prvem I kupeju ae kila zadrta izrabljen zrak je puhnil vame. V ku-| peju je spala oda dnešina s raz-[ tegnjenimi Dragi kape — I je Ml Še ■ Tretji skoraj graeaat V kotu se | časopisom, Id seje vstopa, Za Ustom sem vi-oko. mla# obraz. Sedd sem. }Na kolodvore je bOo hladna v vagonu pa osparna n eHas O-|kne ao zašlias I Kurjave ni btto MU Ves te» al Ne drugi strani pe ti prestrašeni Uvel Panična bojazen, U jc bfla tako veliki» da Si mladenič nenadno stisnil Čaeopie In ga vrgd rui tm, , vutil je, da je me-krit! Papir ga ni mo*d več ščititi! Prav nič ne dvomim, da al "Pffjfr«!'» nhihtViff dosti» da ki «kričal; Naprej! Aretirajte al 7fnrg^M ata fientft konec 1 Njegov pogled je tičal ne dru-mp, Id ae nI premaknH Tadi jns asm postal nemiren. 2e hotd rečlt Aretire|le| po svpji dolftnooti! Ne mašite ga več! Pilaegaiu, daj asm «aovražil bradatega moža. Sovrašim samozavestne ljudi, Id uiivnjo svojo meč kar največ aaevsfia , ^ Zapomnil sem d podrobnosti : je bil pav tako nov knkor čevlji. Obleka je bila stara, sakaja pa poppleoms nova • Kaj udri je atoril? Bil je ves prestrašen. Hrlpevo je rekel: Dovoli ta ds odprem okno? Njegove besede eo se ad zdela kakor zadaja tja na smrt obsojenega. Naaje- čdu so bile Vlek so je ustavil Mledsalč je Ml vedno bolj nemiren, dobo-ka guba je bile aa njegovem teku Gledal je bde in rdoše luči, d eo tekale v odhodu asm vstal hitd po hodniku. Nekdo je ra-loputnil vrata. Da n koncu hodnika so bila Potegnil eem vso močjo. Vlak ae je Nemško, poljsko kričanje. , .. — J%z eem bili sem rekd vla-kovodji. Ndd mladenič je pa dd is vlaka Hitra Pred dvema minutama . . . Ljudje ao tekeR ob tračnicah s svctfljknmi. Od aaaat Je pri-hajd^vU* mrdi val Iskal Ttlmf pestmi. Lsao je vrati knpgja Se vedno je Ml na njegovem obrazu zadovoljen nasmešek. Zagrabil sem ga ae saknjo: »? -t-Ste zadovoljni? Kaj? Pokazal aem me luč, ki ee je UtiUb* is daljave in rassvsttjo-eo vlekli nd^ij delta ozkega. Čudno me je Prvič sem mu pogledal surovo r oči. Čutil aem m njihovi topoeti. Na njegovi prtljagi aem opadl tablico: Maka Driot—Jajca maslo. dr. Lokometivn je sgftvišgala. V vlek ao stopili mošje e svojim tovorom. En aem poglej je zadostoval: njegovo trpljenje je končano! Na mejo amo prišli z malo zamudo. Bradati mo* je isstopil. Ko sem bil sam, aem pobral mla-deničev čneopia In čRal sam: "Gospod^JLeon, ravnatelj največje tukajšnje baalm, je odkril tajna ie meeece trajajočo goljufija Njegov nan^ščenec Ju-llen Maaenrt je izgine. Ohladi eo mu na sleda" ' Pozabili eo vzeti mladeničevo prtljago ic kupeja' '')ljeva snjata torba je imela setetnid J, M. '.'¿j cr« i' i , (Ang. 31-1929) p«. de aem to ki. Tene Cnfar: Vsi vedo. da prave pomladi ne bo dočakal, e v nJem je upenje še vedno šivo in hrepenenje nI zamrlo v njegovem areu. V podstrešni »obiti leti. bN je, kašlja bi Ju Je; ob nJem pa postajajo ljudje in jim Je nerodno. Ivanovi znanci aa ki ga kak ve-¿er pridejo obiakat, potem odidejo in Jih Je etrah. Radi bi mu pomagali, toda pomoč ni več mo-goča Radi bi mu privoščili to-laftflno beseda upenje podkrepili, hrepenenje podšgdl. toda lagati ne znajo, zato ao večjldel tiho. ali pe se le med seboj pri-tajeno raagovarjaja Ljudje pridejo ob večerih, čez den ao na ddu In ne morejo priti. Kadar Jih ni. Je lven aam. Pogreša jih, rad ime šive ljudi, ne mrliče pa niti misliti noče. Mlad je. zato tudi upa In hrepe-nI. Kar ne more verjeli, da je j etičen, in kar Jesl ga. ker mu nI fnogoče ne cesto, v goed. tja v divje boete Zapel bi tam zo- pil šlvljenjske moči. Bled M prenehal biti. suh. edabljea Ne poetdjl v podstrešja bi nič več ne trpdo bolno bitje, znanci bi ne hodili k njemu po zveriftenih «topnicsh. mati bi ne bila latoot-ne. kajti Ivan bi Ml sdrav, a zdravje pomeni tako vdlke in lope reči. Se v delavnico bi m e Vorajto odpravil, čeprav je ral Um toliko prestati. Zalili ga. aaamchovall. tepli, trpinčili e pretešklm delom In tudi jettko ae mu ddl tam. nja 1rt ga bo raagriala. Preden je Ivan trdo oblešal je hodil na delo vsak dan. četudi skrajno ts*a Bil je otrok številne teeerjcve druftine Okušal Je vso usodo revnega otročiča Oče je malo aadašlls mati kljub » »*m naporom tiste uboge dele v. »ke tene. ki Jih tdlka al mogla z njegovo plačo oamerih otrok naaltltl ter obleči tako kot Je la lels Sebe je poeabljsls. da so mslo imeli a še niso Imeli dovolj. Ae Je bil krik po kruhu, še ao morali v sneg a raztrganimi čev-III. l.jublta Je svoje dra«e pa-rtsvčke. zato ss jI " se razhodfl p^ko Jih je trla. ko 4eeah ter aa plesal pe strminah h ali pa Sdaeu bi dal «voje telo in m na- Tudi moš )e leči mojo njegove moči. Kljub tesan je šlo _ _ te trdo. Preveč je Mlo malih. | nje vrat Beld sam odpreti o» D\ a ata te menda razumela in i kna ko ee je prikaaala podstrešni bedi ušla v hladno I ta Uo. Drugi ao oetali, rastil sa Hotel skoči vse stiske In doraščali. I Maš t>o gOteVo ssdel aa Drug aa drugim. ¡klop! ^fe j Vse prekmalu je prišla vrsta Tako es je ggedlla Ko jensoš na Ivana. Dokončal je abeced- vstopil, m je razrede, dopdnil leta, z tem ¡Moš Je prtaacd a 5pe vstala skrb, kam a njim? »nd dih, 0 se je takoj Ivan tedaj še ni vedd da je šiv-fz toplim trakom. M je višek, Ijenakl smeh samo redkim dovo- teiak, širok* a I_ Uen. V njem eo vstajaH načrti, U tenml obldKL Iaad |e m porajale šelje; toda fthljeaje kreda Trdi ki ga je stisnilo po svoje ln neumni- fkwl M kfl ljene uvrstilo tja kamor je Mil Mil je še pred rojstvom določen. Prav aa prav je Ml pe mnenju ljudi še sreše ddeten. Starši so ho-tdl svoji ded vsaj nekaj dati. Ivane so namenili ključavničar-eki obrti. Oče je zastavil vee rile, da mu Je dobil vajeniško ma ln Ivan je Ml prodan hu-u mojstra m štiri leta. Pro-v popolno oblast. V takori-1priMlšno petla ščanjr &e napol otrok, ves me-1 j« hek še In neiea. je padd v saje|taleči, N ie smrad, med | mrzle stroje. Gtiri Ista. črne ljudi ter — grdi. Takih pr- Vlak jel je ÉMM Ko pa je M dl. da je i J* f i* >i\ Jm naznanilo. Ud dane m cd VMRi f-Á v'« UPRAVN1ÖTV0 u PROSVETA' 2657 SL Lnwndale Ava OnCAOO. ILL. BLOVBlfSKA NARODNA POE PORNA JDNOTA m* '(i v. f ■'-'i. acna SPREJEMA VSA V TISKARSKO OBRT SPADAJOČA DELA Jadkn droffl) Članstvo da PRINTERY TAM m DOBE MA tBLJO TUDI VBA USTMKNA POJAVILA