Leto LUE številka 87. 0 UuWjflnl, v sofioto U. aprila 1925. Cena Din 1*50 Iibafa vsak oaa popoldne, isvxssiil nedelje ta preioike. — InseraU: do 30 pctit a 2 D, do 100 vrst 2 D 50 p, večji fnserati petit vrsta 4 D; notice, poslano, izjave, reklame, preklici beseda 2 D. — Popust po dogo-oro. <-~ inseraini davek posebej. — „ Slovenski Narod1' velja letno v Jugoslaviji 240 D, za inozemstvo 360 D. i Upravnišfvo: EaaSIova nlica it«v. 5, pritličje. — Telefon Štev« 304. Uredništvo: Snatiova nlica it. 5,1, nadstropje. — Telefon sfer* 34. PoStitita plačana v gotovina. Politična razmotrivanja. {Vprašanje slovenstva.) Pod tem naslovom je v zadnjih dveh Številkah »Slovenca« objavil poslanec dr. A Gosar nekaj svojih misli k vprašanju slovenstva in jngoslovenstva. Moramo takoj priznati, da smo se nadejali globejšUi misli k tem zadevam od strani dr. Gosarja, ki je sicer v socijalnih vprašanjih dokazal, da zna misliti globoko in tudi originalno. V teh razmotri-vanjih pa ponavlja večinoma stare trditve, ki so popolnoma zmotne, ker ne upoštevajo enega: razvoja in življenja! Slovenci smo v stoletjih, predvsem pa v zadnjem polstoletju 19. veka /.organizirali tako v gospodarstvu, socialnosti, kakor v književnosti v zaokroženo akcijsko enoto. Na podlagi te akcijske enote smo si razvili tudi znana tesna vzajemna čustva, kar smo poimenovali slovensko narodnost. V obrambo lastne volje in svojega slovanskega bistva smo si se ve postavljali tudi politične cilje, zakaj politika je instrument ki na najpopolnejši in naisi-gurnejsi način osamosvoji in vtemelü samortalnost poedinega naroda. Radi tega smo si v avstrijskih razmerah postavili velik političen cilj uje-dinjene Slovenije. Ta cilj pa le bi i vezan na poseben avstrijski razvoj, na razvoj v smislu neodvisne, federalizi rane, slovanofilske. švrcarskonevtralne Avstrije. Ker tega razvoja ni bilo, je je-la Avstrija propadati in je s tem nastala naša naravna jugoslo venska politična ori jen taci ja! Veliki, srečni dogodka svetovne vojne so nam rodili jugoslovensko državo. V nji smo si Slovenci. Hrvati in Srbi po svojih sposobnostih uredili skupen dom in v Vidovdanski ustavi izrekli, da smo Slovenci, Hrvati in Srbi enakopravni tako v dolžnostih, kakor v pravicah! Problem naše politike po tej ustavi je torej bil, da zgradimo in uveljavimo to enakopravnost, to ustavno zagotovljeno enakopravnost na vseh poljih Človeškega udejstvovanja. Ali smo doslej našo politiko vodili v tem praven? Ce nismo, zahvaljujmo se samim sebi za neenakopravnosti, ki smo jih deležni! Kaj je sedaj s slovenskim jezikom? Ta je v popolni veljavi, v taki veljavi, kakor bi je ne bil dosegel v bivši Avstriji v sto in sto letih! Imamo vse svoje šolstvo do univerze, strokovno šolstvo itd. V gospodarstvu smo popolnoma emancipirani, smo svoji gospodarji! Se več! Velika država odpira naši slovenski industriji ogromna ekspanziionistič-na polja. Če je kultura vprašanje dela in Pridnosti, ne pa frazarenja o »slovenskih bistvih,« »dušah« itd. kar spada zgoü v naučno, retrospektivno delavnico, ne pa v praktično in politično življenje, se moramo naravnost blagrovati. da smo Slovenci postali enakopravni s Srbi in Hrvati in da smo si ustvaril! v novi jugo-slovenski državi velika ekspanzijonistič-na polja za vse svoje proizvode in akcije, od gospodarskih, industrijskih, trgovinskih in obrtnih delavcev pa do pridnega, tehnično izvežbanega strokovnega delavstva, do inteligenčnega narišča-ja. Vse to bi sicer moralo propasti na tesnih slovenskih tleh in se medsebojno podaviti v vedno težjih življenjskih razmerah! Slovenski jezik ne pravi: loči se od srbohrvaščine, kakor se pred vojno ni ločil od ostalih slovanskih jezikovnih vplivov, marveč zahteva prosto pot, svobodni razvoj ter mesto frazarema intenzivno književno delovanje! Kc!;> omejuje književno delo med Slovenci? N:hče! Ce ga pa ni, ni kriva nova drŽava, marveč splošna stagnacija kulturno produkcije po vsi Evropi! Slovenska kultura, to je skupnost umotvorov, civilizatoričnih del itd., ki so nam jih zapustili naši predniki, pravi: ustvarjajte še nadalje umotvore, pišite znanstvene knjige, urejujte si svoje so-cijalne razmere, bodito duševno aktivni, ustvarjate, kakor smo ustvarjali v preteklosti! Kdo brani tako ustvarjanje v naši državi? Nihče! Ali ne zahteva nova država takega ustvarjanja? Ali rrl pošteno od nas, ako priznamo, da so nam po svetovni vojni naše prejšnje f Paialeoč sesfssil olado. Novi vladi prorokujejo kratko živlienje. — Difs renec med Briandom in Cailiauxom. — Pariz. 16. aprla. (Havas.) Palnleve in Briand izjavljata, da ni mogoče res'tl kabinetno krize do poznih večernih ur. Palnleve je ob 15.15 odšel v Efiseysko palačo ter tam izjavil, da predsedniku republike Š2 ne pr*naša končnega odgovor«*, ker je potreba še vedno rešiti temeljna vprašanja o soglasnem programu vlad:n h strank. — Pariz, \6 aprila. Palnleve je včt»al naletel na nove in nepričakovane težave pri sestavi vlade. Čeprav so posvetovanja včerajšnjega dne zelo usp~šnn n rpredova~ la, se Je po]av:la jr'avna težkoča pri vp-^ šanju vstopa Brianda v vlad~ k*»* zir.ani--ga ministra. Gotovo je danes le, da i'nan?-no ministrstvo prevzame Cai'lsux Ta se 1-popoldne razgovarjal z guvernerjem Fr^n coske banke. Tem razgovorom je prisostvovat trd! dosedanji finančni nvmster de Monzie. Rerrlot pod o*>b°BJni pogojem ne v*opi v Palulevejevo v!?-*^. f*Trfo? v kr2thcm odpafi:;e v I yon, fc'er zopet prevzame ž-pan~ke posle. — Pariz. 17. aprila. (Ha vas.) Kabine? Palnleve je sestavljen takale: 1. P a i n I e v e\ ministrsko predsedstvo in vojno, 2. A r i s t i d e B r I a n d, zunanje za« deve. 3. Caillaux Fn^nce, 4. S c h r a m e c k, notranje zadeve. 5: senator S t e e s, pravosodje, 6. B o r e 1. mornarico, 7. De M o n z i e, prosve*o, 8. C h a u m e t, trgov'no, 9. L a v a 1, javna de'a. !ü. Durafour, socflalno politiko. ^12. D a n i el o u, trgovinsko mornarico. 3. E y u a c, zr; koplovstvo, 14. O e I b o s, lepe umetnosti, 15. Anteriau, pokojnine, 16. D e y r i s, osvnhoiene p krajine. — Pariz, 17. apr"*a. (Izv.> Lnicher je odk'oril vstop v Palnleve j ev kabinet. Lci-cher bi imel prevzeli trgovrnrko minisfr-stvo. Toda prepričaš le, da jh vlada Palir-!cvefova zelo kratkega roka \~i računa, da rrevzarao važne portfepje v pr hodr/i ;tv bi!n: vladi Psfiifeve l? dv.ms ob li. dopoldne «ired!ož*l v EfysefSJd p-lači nre^scd*t:S*ii Donuserene-ai se tav'jano ir/n!s rto listo v odobr^n.te. Preissinlk je hneaovnaie kab*-^efa Pri/»1?ve podH-ak P Hleve" je* kratk". predsedniku javil, da se mu je posrečilo sestaviti Tsto svojih sotrtfdoikov. Pri sestavi liste je imel Pafnleve velike ie/koče Y javnem je s^o za odstranitev uace'nih nesporazumi i en j med Briandopa in Caülauxorn. Rr'a-nti je Jirtc! pomisleke proti fn-erovanni CaüHüixa za BnaaS. ntln'rtra. Ffegtašal )i, da hi vla^a. v ka-^ro vto^l CaTau^, b:!a dolgtjfraina In h' 1ah':o doz'va'a por^z v senatu že v prvih šiniri^vai^r-h *jrab -n mogoče celo ?s v zbornic5 k^r fe trer?a ra-č mati z opozicijo ^oc'talls'ov zro, ker j 5 C a M a u x res le za pov??anjc in reformo dohodninskega davka, odločen pa Je nasprotnik oddaji prenr>*>nja. Da ovrže Bn-andove p-^m^eke, je P^in'ev6 povabil Bri-rnda in CaOTatrxa na stropa setanck, ki je traja' od ?2. do polnoči. Vsi pomis-^ki m vse težkoče so b"li končno ods*ranjeni. Bri-and je izjavil, da so btli njegovi pomisleki neutemeljeni. proti nesle mm mmm. Avstr^ska vlada za donavsko konfederacijo. — Anglija Dodoira Avstrijo v akciji- da nriUsne na nasledslvene države. - Dunajski tisk oreti Češkoslovaški. — Praga, Iapri la. (Izv.) Prask? dnevniki posvečajo poostrenim govorom vodln"h ministrov Avstrijske republike največjo pozornost. Po poročilih z Dunaia je avstrijska vlada napovedala, da ie odločena v nai-bl«ž?l bodočnosti začeti aktivno zunanjo politiko. V tej smeii je napravil prvi poskus finančni minister dr. Ahrer na velikonoč-rem zborovanju krščanskih socMaliitov, ki je bilo v Gradcu in kjer je dr. A!fre.- zelo obširno govoril c avstrijski trgovhM ]n p?a-č?ln! bi?anci ter zvrača krivdo za pasivnost te bilance na gospodarsko politFko nas?ed-stvenili držav. Dr. Ahrerjev ^ovor pomen ja samo ouverturo k akciji, ki jo namerava Avstrija s pomočjo Anglije izvesti, da se gospodarsko dvigne nad uasleaVvenimi državami in da Dunaj zocet prVob! gospodujoči položaj na ozerr.I'u nasledstvenPi držav. Glavni odbor avstrijskega parlamenta je začel razpravljati o načrtu vlade c:lede akcije za samostojno zunanjo politiko. N^črt te akcije se predloži Društvu narodov. Namen načrta je odstranit? v«e carTnsk« n'eJe v naslcdstventh državah In odsiraultl vse gosnedarske odredbe tujih držav proti svobodnemu avstrijskem uvozu. Avstrijski i*o- I litlčni krogi radostno konstatirajo, da Je Ü-nančni minister cr. A^rer T>-; svojem zr.d-nem posetu v Londonu dosege! popotno podporo ansleške v!ade za novo .»'ccM11 A\. strre, da se ožlvotvori donavska konfede-raci/a. Dunajski tisk zelo radostno prše o novi poetični ofenzivi avstrijske vi a le. Nekateri listi javno priznavajo, da Anglija no dovoli noben! držav; kredita, ki ne z&dov »\ji av-str/'sklm gospodarsko-političnim '"»'»♦ovom. Dunajski tisk je posebno bojevit proti Češkoslovaški. Zahteva celov da se pcz>vevfo ministri sosedmh dr^av na odgovornost vied merodajni svetovni aeropa.c:. to je pred Društvo narodov. Obenem napoveduje, da Avsf^Pa *:o>ičr*o n^is-i* vse sosedne dr^ve k odprav' oroh;V?ivne ca^'n^ Jn dovolitvi svobodnega avoza avsirijskm izdelkov. D;mas »ma postati zopet središče Srednje Evrope. Nekateri praSk; listi os^-^o k riti? h a jo tudi postopanje Društva naroj jv. Vi pristransko podpira flnarčnc težnje Avstrije, ki gredo ?a tem, da hi se zopet postavili enotno ozemlje bivše avstro-ogrske mnna.'brje. mm eicsjNOZija « V katedrali sv. Nedelje je eksplodiral peklenski stroj. — 300 ubitih in ranjenih, med njmi ministrski predsednik lahko in trije ministri. — Obsedno stanje nad vso državo. — Bolgarska pred revolucijo. — SoiTsa, 16. aprila. (BTA.) Med maSo-zadušnico po umorienezn rostanet: Kosti Georgi«ev« v stojnic? ?e eksolod'.ra! peklenski stroj. Mnogoštevilne osebe üo biie nbHe ali pa ranjene. Vsž luivzoei adnlstr] so os*ali nepoškodovani. Drugače se al kali! javu! red m mir. Beograd, 17. aprila {Izv.} I^ieti Javljajo iz Sorije, da je bil pri včeraJSnJI eksplo- ziji neklenskt,ga stroja del katedrale n>. vsem porušen, človeške žrtve so veHke. Cenijo na 300 mrtvih in raiijenlh. Med ra-i>jen?mi s« nahajajo ministrski p:*edspdnik C a u k o v , zunanji minister Popov in vojni minister V 1 k o v. Serija, lo. aprila «3TA> ISkploeSja v stolnici sv. Nedelje je nastnl.i ol> 13.30. Tri miisistre je padajoča, opeka lalifco ran'.- ustvarjajoče sile precej usahnile ^r. da nos je minila nekdanja ljubezen do dela, do kulture, do duhovnega življenja?! Takšne so razmere gosp. Gosar! Nihče ne ovira kulturnega ustvarjanja med Slovenci, obratno vsi ga zahtevamo in zahtevamo tudi, da pišemo lepe slovenske knjige. Ce pa ni pisateljev, ni to naša krivda, marveč posledica razmer in rojstev ali usode, Če tako hočete! V kulturi in jeziku ne obstoja drugo povelje, kakor delo in ustvarjanje. To delo ne Dozn^ mondur. ono ic prosta. svobodno! Sele po izvršenem delu !a-Iiko doženemo smernice, če se sploh pojavijo. Tako bo tud: s slovenskim kulturnim delom ter s slovenskim jezikovnim razvojem. Če se približa srbohrva-sčinL sam, prostovoljno, naj se približa! Kaj je tu slabega vmes? In Če se zbližamo tudi kulturno $ Srbohrvati, kakor se danes družimo s kulturami vsega sveta, zakaj bi se ne spojili z našimi ožjimi brati Srbohrvati? Klerikalno avtonomiio pa odklanjamo, ker nam krade duševno svobodo! la. Med ubitimi se nahajajo policijski pre. fekt, več višjih oficirjev in narodnih poslancev. Med prebivalstvom je nastalo ve-Uko ogorčenje, ker so se v stolnici v pr-J. težni večini nahajale žene in otroci. Beograd, 17. aprila (Izv.) Po noč:! so prispela podrobna poročila iz Sofije o katastrofalni eksploziji, ki je nastala povodom pogreba umorjenega poslanca, č'a.na vladlne skupine, Kosta G e o r g i j e v :i Se le danes si lahko predstavljamo obsežnost in strašne posledice eksplozije peklenskega stroga. Krio je postavil stroj v stolnico, Še ni dognano. Ljudska sodba dolži komuniste. Strahovita eksplozija je porušila precej?ea dol cerkve in je kamenje s opeko pacalo ua navzoC-e, ki so prisostvovali maši — zaciušnici. V katedrali sv. Xe-i-eije, l:i je ena aajmoniimeotalnejšlli stavb, je bilo prisotnih nad 3.000 oseb. Pri efcsplo-fjf je nastala splošna zmeda in pa-r:ka in j** bf!o Tako tu-li več oseb pohoje-niii. število ubitih in težko ranjenih se ne more še danes določiti, ker je zavladala v mestu sp!c£na razburjenost. Med ranjen'mi se nahajajo: ministrski predsednik C :i n -kov, vojni minister V e 1 j k o v , zuaanjl minister K a 1 f o v , trgovinski minorer D o br o v in prosvetni m m ist er Popov. — Cnribrod. 17. aptila (Izv.) Potnici Orijentelispresa so prinesli iz Sofije ve^t, da so pretrgane vse telefonske in brzojavne zve^e - inozemstvom in da je sploh ves javni promet tudi v not-anjosti držive ustavljen. V v?ej državi je zavladala velika žalost !n splošno oarorčenje. Vsa javna rj°-slopja, vodovod, elektrarna in druge j^v-se naprave je zasedla vojska. V Sofiji in drugod vlada na zunaj mir. Vsi dosedanji dogodki so v strogi in sestavni zvezi z izbruhom velike revolucije, naperjene proti sedanjemu režimu. — Sofija, 17 aprila. Takoj po eksploziji so se sestali vsi ministri. Seja ministrskega sveta je bik*, kratka. Ministrski svet ie skleni: takoj preglasiti nad mestom nad vso Bolgarsko strogo obsedno stanje. Bolgarskim državljanom Je pod smrtjo prepovedano pctovan|e od kraja v kraj In v inozemstvo. Sofijskemu meščanstvu je prepovedano odhajati izven mesta. Mesto je okoli in okoli zasedeno z vojaškimi stražami. Politične in varnostne oblasti so v zadnjih dneh izvršile mnogoštevilne aretacijo. V Novi Zagori je bilo arei.iramh 150 sptu-Ijivih oseb, ki so jih prepeljali v sofijske zapore. V Varni so odkrili tajno organi cfJo, ki je Imela za cilj strmoglaviti sedanji režim na Bolgarskem. — Beograd, 17 aprila. Po poročilih Iz Sofije se nahajajo med ubitimi: narodni poslanci Georgijev, brat umorjenega poslanca Koste, dalje Danev, in Rade v, inspiratorja revc!u~ijonaniu: dogodkov od 9. jnnija 1923, ugledni narodni poslanec Konjnšev, narodni poslanec Lekarskl in njegov brat, ki jo osebni tajnik ministrskega predsednika. Ubita sta dva generala Davidov in Naj d eno v. Težko so ranjeni: general Bo do v, načelnik artilerijskega oddelka K i t e v , predsednik narodnega sobranja, sofijski metropo^it. — Beograd. 17. aprila (Izv.) O težki eksploziji v Sefiji je podalo vasema dopisniku tukajšnje bolgarjko poilanlš*.vo naslednjo več ali manj uradno ugotovljeno informacijo: Eksplozija je nastala ob 15.30 v katedrali Sv. Nedelje (popreje cerkev kralja Miljiitina Prvovenganega katero obstoja šo vedno spor med Srbrjo in Bolgarsko). Lahko so bili ranjeni trik* ministri. Težko je bil ranj.u minister Ruše v. Ekplozija je razdrla vso streho. Ubit je bil policijski prefekt P a k t a n o v. Po katastrofi eo je pripeljal na lice mesta kralj Boris, katerega je množica viharno pozdravljala. Katastrofo je povzročila eksplozija peklenskeg-i stroja, ki je imel mehanizem za uro. K sreči je bil stroj postavljen v kot severnega dela cerkve tako, da so bili cticijelni zastopniki zbrani okoli mrtvaškega odra niso bili xadet!. Po doeedanfih poročilih,; ki j:n ima po-slanidtvo, je bilo abttBi 100 oseb, 200 pa ranjenih. Med mrtvimi se nahajajo: predsednik sofijske ob*ine (župan sofijski), bivšd vojni minister general N a j d e n v . upravnik sofijske občine K i 6 e v . hi ve£ narodnih poslancev, med njimi vodilni pe-Blmi bc N e ü e! j ko K 3u j u ? e v. S noč i ob IS. je bil pred karamo Pe-naäov ubit upravitelj centralne kazniinice Gecrgijev, rt-zervni poIkovn& brat umorjenega narodnega poelajioa Georsjijeva in pilota. GeoT^tjeva. ki jo na-davao poginil pri Pilotu. VTIS EKSPLOZIJE V BEOGRADU. — Beograd, 17. aprila (Izv.) Prve vesti o sofijski eksploziji so napravile v vsej javnosti najiTlobokejal vtis. Povsod izražajo iskreno t?oŽalje. Ves Beograd je pod doj- mom. da se Bolgarska nahaja v krit>-nl-i dne vik krvave revoiueijü. ITakß nesreče kmalu ne pomni rgodovina Balkana, Naš^, vlada je izrazila Bolgarski sožalje. Mini-strski predsednik Pašič je bil danes o k» tastrofi telefonično obreficen. Notar dr Osliček umrl- — Celjey 17. aprila. Snoči ob 23.3(> je po daljši bolezni umrl odlični nas rodni boritelj p.utar dr. Jurij Detiček V 79. letu starosti. LJUBA JOVANOVIČ V — Zagreb. 17. aprila. Danes '.jittraj je z beosradsklni brzoviako n scmlc^j prirpe! hiv^i predsednik narodu? skupščine ljuba Jovanovič s .s\-cjo hčerko in soprogo. Ob 1!. dopoldne je nadaljeval vr-.fnio prel Su?aku. G. Ljuba Jovanovdč ni stopa1 v Ziirebu v nobene stike s kako odličao P Jlitično osebnostjo, razjiovarjal se je samo z velikin županom dr. Zucconon. Vascnn d"pi3iukt je izjavil, da potuje ri cdmor preko Sučska v Split in Sibenik. Ostane vnai nekaj c'ni. Na vprašanje d op -n:kov, o kakšnih 'logovih političnih c^tjih, je g. Jovaiovič kratko izjavil: Lahko rečem, da jih nimam. Jovano-vičeva soproga, ki ?e Z j. z :2b vidsia. zopc! no 2S letih, se je o mestu izrazila zek> po* irvalno. ITALIJANSKI POHLEP PO TUJI ZEMLJI- — Lcjjdon- 15 aprila. Italijani so včeraj zasedli oazo Darbub ob egipčansko-tri-politanski ineii. Ta vest je v Kalni vzbudila veliko razburjenje. Kr.: blago 420; fižol beli par. Slav. post., deuar 275, blago 300. EEEKTI 2%% dr5. renta za vojno Škodo: denar 159.50, blago 160.50; 7% inv. pos. iz L 1921: denar 60, blago 62.50; Celjska posojilnica d-d.: denar 210, blago 212, zaključek 210; Lj. kreditna banka: denar 217: Merkantilny baitka: denar 110, blago 126; Prva hrvat-bka. ^tedionca: denar §26, blago S30; Kredit-nI zavod: denar 190, blaso 250; Niha«g: bia-j:o 50; Stroiiie tovarno in livorne: blago 134 Trboveljska prcmogokoprLa družba: denat 390, blago 400; Združene papirnice: dena? 100, blago 10&; Stavbena: blago 280; 4X% kr. dež. pos. iz leta 1917: blago 22. Zagrebška borza. Dne 17 aprila. — Sprejeta ob IX Devize: Curih 11.975^—12.075, Prag« 183.25—186.25, Newyork 61.63—62.63. Loa* don 296—299. Trst 253.90—256.90, Dunaj 0.03655—0.08S55. Inozemske borze. —. Curih, 17. aprila. Predborru: Beo* jjrad 8.32, Pariz 27.—, Praga 15.35, Sofija 3.75, N'cv/zork 51730, London 24.765, Milan 21.25, Be?Ik| 1.233, Dunaj 0.007285. . ; —» Tržaški: borze danes nismo prejcU d Siran 2. »SLOVENSKI N AR OD* dne 15. aprila Itttö. Stev. ö7. Dr. U. m^rii-petdesetlefnili VaCelöÄ minister va 2a trgovino in in» dustrijo, oddelka v Ljubljani, g. dr. Rudolf Mam öla^i dne 18, t. m. petdesetletnico svoje dobe. Kot učit« Ijski sin sc je r lastno marfjivdilJO :n vztrajnostjo preboril skozi gimnaziji« študije v Ljubljani, je absolvi* ral pra voslavic v Gradeu, Sil konceptni uradnik Trgovske in obrtniške zbornice v Ljublhmi, je deloval v finančni službi tu* kaj in v Kranju, bil vodja c-krajnega gla* varstva v Kranju in končno načelnik oddeb ka ase trgovino in industrijo v Ljubljani, kar je še danes. Kot Jurist sc je posvetil narodno*go* spoderski stroki in jo jc neumorno pospe* seval v. delom in peresom. Öd leta 1904. do 1914. je bil urednik in glavni sodelavce "gla* .'«la trgovskega društva. »Aicrkurja«: »Trgov* skega Vestnikar, kasneje preiinenovancßa v »Narodnogospodarski Vcsfnik*. Za »Mer? kurja* je obenem prirejal strokovna preda« vanja po večjih kraj>h Slovenije ter jc bil društvu in njcffa članom s pravnimi, obrt* nhni in davčnimi nasveti vedno na uslugo. Strokovne članku je pisal tudi v ljubljanske dnevnike in izdal v lastni zaToztd knjižico <«0 službeni pogodbi trgovskih mrneščeneev ta drugil delojemalcev v j>odohnih sluzbah», v Merkurjev! založil pa knjižico »Pokojnin^ ^fco zavarovanje zasebnih nrsravljcnccv>. Dalje je bil urednik prvega glasila De* /eine zveze obrtnih zadrug *SlovenzkeftB obrtnika* in prvi urednik «Gosihricavjj* dve leti. Od L 19u>. jc bi! poročevalec in tajnik Delefnc zvete ža turški prompt na Kranjskem. Kot tak jc predaval po leto vi* sčih Gorenjske, ustanavljal prometna dru* štva, sourejal glasilo a Promet in gostiina» ter je pfsal prospekte 5n članke o prometu tujcev po dnev.dkib in zbornikih. Ko je prišla «Zveza za tujski prometa? v ocTvisnost od tedanjega klerikalnega deželnega orlbo* ra, je odložil tajništvo: a 1. 1923 je prevzel znova vodstvo te zveze in jo vodi kot preds sednik Se danes. Dr. Mam je bil med ustanovitelji «3a* drznski: S/zzz.e» ?\ Slovenijo, njen prvi predsednik in je danes njen posle vodeči podpredsednik. T)\. Mam je odlično sode- loval za ustanoivtev ljubljanskega Velexejs mi ter je dal njenemu odboru na razpolago urejen urad z inventarjem. Zato je od vse« ga početka častni predsednik ljubljanskega Velesejma. Za njegove zasluge za razvoj naše trgovske in obrtne organizacije ga jc društvo ^Merkur» izvolio za častnega člana, obrtne organizacije pa so svojega inicijativr. nega in delavnega prijatelja izvolde za časfc= nega predsednika letošnje razstave vajen* *kih del, ki sc otvori 26. t. m. Dr. Marn, ki je že kot dijzČck. pisal pesmice in povestice ter jih objavljal v db jaških listih: »Zbirka,>. »Slogan, »Dijaški zvon», in «Nasa lipa^> (ki jih jc večit noma tudi sam urejal), je kot mladenič pri> občeval novelete, humoreske in potopise v »Slovenskem Marodu» ter tudi kasneje prav do poslednjih let v <*Slovenskem N7arodu» in *JutrMj>. Urejal je neka! let kamniški ted* nik *Na5 list« ter ga pisal zvečine sam: sos d lo~ d je pri tržaškem «Brivcu» ter se je kot tajnik čitalnice na Viču udeistvoval plo= dovito zlasti na dramatičnem polju. Kot zre! mož gleda lahko danes na svoje velike uspe^ hc na narodnogospodarskem torišču. Slo* venski trgovci, industrijalci in obrtniki ter vobče vsi pridobitr.i sloji so mu za njegovo smotreno delo tudi zelo hvaležni. Društvo «Merkur» mu priredi za jubilej v soboto v crZvezdi^ častni večer, ki pokaže, da uživa dr. Marn v krogih na.??h pridobitnih krogov zasluženo priznan/ lubifar Jc vse življenje goreč nacijonc* list in iskren Jugosloven. Dasi državni urad* nik. ni n:koli skrival svojega narodnega in odločno naprednega mišljenja ter je celo med vojno pogumno propagiral idejo jugo* slovenske narodu: d. !;!aracijc zlasti v kranjs skem oV.raju. Kot vedno korekten uradnik sc ni v dnevni politiki nikoli udejstvoval, a stal jc od zgodnje mladosti vedno v vrsti atranke, ki Je nösflä na praporu geslo: Za narodnost, svobodo in napredek! Vzorno dVlavncmn mož*T velikih uspe^ hov na korist mffe domovine kličemo: Se dcl^a leta čil in zd^av na čast in hasek očets njave Proslavi Turku. V našem lifctn smo te o prilik- 60letnice gerenta Turki opozorili n:i *-.?sto ogromno življenjsko delo, s katerim si je naš Jubilar zaslužil trajno zahvalo IJuoljan--kega niesta in slovenskega ljudstva sploh. Včeraj zvečer pa so mu nfegavi ožji politični, poslovni In sokolski prijatelji !>rire-•lilS proslavni večer, da tudi na ta javen način manifestirajo Jubilar ju evojo ljubezen ter dokažejo, da med nami Se ni 53. umrl ent hvaležnosti do tistega, ki fcrtvtrje ;.voje življenje zr. javno blaginjo. Proslava se je vršila v razkošno cgprem-^jeni 4n razsvetljeni dvorani Kacine. Prisostvovali so ,U odlični predstavniki dr-žavnih oblasti, mestnih uradnikov, Sokot-stva, lovcev, naprednih nacijonalnm !ts po-litičnih organizacij. Oblastno upravo je za-topal sam velik* župen g. dr. Ba 11 i č. ministra 2a sume :n rudnike njegova scpnK ga. dr. Milena žerjavova, gerentski svet g. dr, Dinko P u c in g. L i k o z a r, nadalje predstavniki osrednjih :n lokalnih sOkolskih organizacij, Lovskega društva in seve vseh ljubljanskih političnih organih eij SDS, koje odličen član je ravno jubilar. Saj si jo ravno v pefiltičncm in strankarskem oziru nt vročih Ijubljaoskih tleh ▼ zadnjih SO. letih !n v najnovejšem času s-teiel nevenljivlh zaslug. Mod proslavo in pri zabavnem dem te-sja večera je sodeloval orkester Sokola I. Pevski zbor šentjp.kob^keRa prerineta «Irustva, je zapel vtvjje 5tcvllo 'ibranili na-oijonalnih pesmi. Zbor je 5el za svoja izredno harmonična in umetniška izvajanja rmetovano bučno polivalo cele dvorane. Jubilarja so pozdravili naj prvo velikj 5u}»an dr. B a 11 s č v imenu oblastne unra-ve, dr. P u c v imc-nu gerentakega sveta, Samoßtalne demokratske stranke in ljubljanskega prebivalstva, nocar dr. Kuhar v imenu Društva za zgradbo Sokolskega doma na Taben:, direktor dr, R u t a r v ?menn Društva Kazino, direktor Jug kot predsednik vseh ljubljanskih, političnih društev ru organizacij, g L* i kožar in g. rovtič v imenu ijnbljamskih politir-nih organizitcij, odvetnik dr. Lovr^icič v imenu Slov. lovskega društva, ravn. dr. Za. r bik za mertn" uslužbenec, gdč. Ko. OSKAR ff. m a nova v imenu šentpeterske CM ix»-dni?.nico. Za napredno obrtniško dmätvo je govoril g. Rebok, v imenu Gremlja trgovcev in Mcrk\ir,ia g. Kavčič. Prečita.. ia se je tud' Obrana pesem j?e. dr. Larau. tove na čast jul»i!^rju. Uvodno in zaključno besedo je govoi 11 Btirosta dr. Pestot. ii i k. Njegove hf-scie. i>ove!lčujoče ogromno delO, kl ea. je tfroif, :.i njegovo veW|B Easlnge za splo.šncst, zlasti pa za Sokol-stvo, so sedale globoko v srca. Njegov govor je bil visoki pesem na edlir-nn slnv-Ijenčeva svojst»a. V vsan teh številnih govorih se je §e enkrat podčrtala, vsa člroka delavnost dolgega. GOletnega Tnrkcv. ga ,-iVijenja. Po pravici so govorniki posegi* trtdi globlje v njegovo dušo in tamkaj poudarili vso tiste velike lastnost?, ki dl-čijo tega iskrenega, značajaega, za vse dobro in plemenito navdušenega moža. Ju. bilar ni samo tftor Selfmademan a, človeka, ki se je povspel z Izredno svojo marljivostjo do uglednega zastopTlka ljubijanske*ra gospodarskega zlvjj^nja, ni samo \zor moža, ki je rosveti! ves svoj prosti čas ljubljanskemu mestnemu gospodarstvu in ▼ njem deloval ne leta. marveč cela desetletja skupaj ./»i Baabo mož. ki zna žrtvovati svojo osebnost in svoje življenje za čistokrvno humanitarno organizacijo gasilstvo, ni samo moZ, ki je uvide! v Sokolstvu vir vsega telesnega ia tudi omladlnsk*. ozdravljenja človekovega, je mož, ki si je tekom dolgih lxjt iz najnižja začetkov izklesal najkrem«?nuejsi aračaj. politično doslednost, vso svoje srčno bogastvo, aus-no dobroto :n o^tjle notranje lastnosti, ki so mu kot originalni grči ljubljanskega življenja pridobili vsestransko, iskreno in neprlkrto spoštovanje in ljubezen. Jubilar je mogsl po prav:ci v svojem zahvalnem govoru očrtati in ponovno na. glasiti osrednjo svojo vodilno misel, ki mu je narekovala vse dolgo SOletaD življenje, da se žrtvuje za javnost, za naprednost m naeijonalnost, za gasilsko dobrotvornost, za sokolsko telesno ozdravljenje našega naroda, za ljubljansko mestno gospodar-darstvo: je to bila njegova stalna, živa zavest sproklete dolžnosti« do javnega življenja, ki bi jo moral vsak člorek nositi v vrojetn srcu tet jfc» negovati do skrajnosti. Tnbllar- je nadalje po pravici zatrdfi, da v dolgem ži\ijenju in v svojem delu za javni blagor ni nikdar deloval sebično, Oa je vedno pozabi' nase in se iskreno, brez najmanjšega materijalnega ozira žrtvoval za svoje idejo ,ki so bile obenem ideje celokupnega slovenskega naroda. Bil je vsik-dar iskren in pošten. Odtod tista, njegova splošno opažena rniadeniäka čilost in vedrost duha, ki jamči, da bo še dolga leta lahko uspevala v korist vseh zgoraj označenih javnih idealov, ki so doslej vodili Turkovo življenje in delovanje v Ljubljani. Na proslavi so se prečltale tudi pozdravne brzojavke, med temi ministra za šume in rudnike dr. žerjava: *8 srcem na Tvojem večeru Ti iskreno čestita doktor žerjav«. V Kazinski dvorani je vladalo ves večer animirano ru: položen je. Zapazili smo Steviln€ narodne dame. Po ofieijelnem delu se je jubilar razgovarjal s svojimi prijatelji, ki so sedeli za raznimi omizji ter tukaj 5e enkrat osvežil svoje prijateljske rezi, ki ga vežejo z v*em ljubljanskim, 5 kulturno i gospodarsko i nacijonalno politično pomembnim svetom. Tragedija v Gostilničar Lap ustrelil trgovca Andreja Turka. * Motiv dejanja ljubosumnost. V* trgn Litiji se jc včeraj dopoldne 16. t. m. dogodita krvava rodbinska drama, katere žrtev je postal trjrovec Andrej Türk. v prvih popoldanskih urah se je včeraj raznesla po Ljubljani vest o tragediji v L;ii;>;. ki je zahtevala življenje mladega trgovca Andreja Turka. Tega so res s prvim popoldanskim vlakom ob 14.30 pripeljali smrtno nevarno ranjenega v ljubljansko javno bolnico. O dogodku, katerega edin! motiv je bila bolestna ljubosumnost, nam poroča naš zvestiteij, ki smo ga s'ioci poslali v Litijo, to-le: Včeraj ob 10.50 dopoldne so bili konjski trgovce Andrej Türk, gostilničar Go-r i s e k in se neki drugI gospod v okrepčevalnici Braneta Lapa. ki se nahaja nasproti litijske pos.e v prijetni hišici ne daleč od kolodvora. Stane Lap je stresel naj-preje neki gospe.?, odjemalki. v svoji špecerijski prodajalni, ki Je zvezana s sobo, kjer se nahaja okrepčevalnica. Ko je gospa od-$!a, je Stane Lap stopil v okrepčevalnico m reško vprašal Turka: ^Ti, kaj ]e res, da si ti mojo ženo posiUl?« Andrej Türk se je obrnil k njeiiMi m mu prostodušno odvrni!: ^Ali si neumen?.'. Stane Lap Je na-o s povzdignjenim glasom vsklikr.il: ->Meni je to sama žena pri-znaiafu Po teh besedah je Stane Lap. ki je bil tudi lovec Jrt je imel pravico nositi orožje, potegnil iz >cpa brovning - revolver ter z bliskovito naglico ustrelil proti Turku, ki se momentan o ni mogel prav zavedati resnosti položaja. Sire! k Turka zadel od spredaj v prša. Tark se je obrnil in hotel bežati iz sobe pred razjarjenim in duševno očeridno HBedeafcrj napadalcem. Skušal se je skriti z«* hrbet gostihtiCarja Goriška. Padla sta nato se dva strela v razdalji dveh metrov, ki sta zadela Turk^ od zadaj v želodec rn v drob. Streli so sledili zapored v najveČB introsti. Vejs dogedek se je odigral v par sekundah. Smrinonevamo ranjeni :n močno krvaveči Andrej Türk, ki jc drugače zdrave in močne konstitucije, je !z sobe sam odšel po stranskih stopnjfcah proti vili zdravnika dr. P r e m r u o v a, ki se nahaja okoli 30 korakov od Lapove hiše. Dr. Premrou je nu-cH ranjencu prvo zdravniško pomoč ter mu skušal ustaviti močno krvavenje. Türk je bil 5e vedno pri polni zavesti. Na lice mesta pozvan! okrajni sodnik dr. Per Sin je ukrenil vse potrebno, da je zaslišal še vedno pri polni zavesti se na-hajajočega Turka. Na zadevno sodnikovo vprašanje, ali je !mel kako nedovoljeno razmerje z Lapovo soprogo ui če je res, kar mu je očital Lap, je Türk odločno in jasno izjavil: i k d a r, nikdar ne!« Turka so pozneje na nosilnici prenesli k popoldanskemu vlaku ter ga odoeltaü v Ljubljano. Stane Lap se ie po končanem dejanju sam takoj javil na orožniški postaji. Tu se je onesvestil ter je ležal nezavesten nad eno uro. Poznieje ga je sodnik dr. Peršin zaslišal. Lap Je vse podrobnosti navedel, kako je postal ljubosumen In zakaj je strelja! na Turka, >> Kako je prišlo do te drame, izvirajoče iz ljubosumnosti? Dogodek v Lapovi okrepčevalnic! se je razširil bliskovito po Litiji. Šel je glas: »Lap je Turka ustrelil!« Nastalo je v trga velike vznemirjenje in razburjenje. Širile so se pa različne govorice, ki so opisovale podrobnosti iz življenja obeh mladih zakoncev, tako Lapa, kakor tudi Turka. nsaaiie nudi po nizki ceni Narodna knjigarna Ijubliana, Prešernova ulica 7» 2S5S V prijazni mali hišici ob desni cestni strani od kolodvora je imel Stane Lap špecerijsko prodajalno in okrepčevalnico. Bil ie star okoli 30 let in ožbajen s konto-rfstinjo Jakobino, rojeno Rogl;č. Mlada zakonca sta srečno živeta. Nikdar se nista prepirala. Lap je bil mirnega in tiiiega značaja, prepiral se ni z nikomur. Zadnje dneve pa so se pri njem opažali pojavi globoke melanholije. Radi težke srčne nervoze ie bil Lap med vojno oproščen vojaščine. Vodil je spretno svojo trgovino, v zabavo pa je rad zahajal tudi na lov. Njegova ž^na JakoMna je simpatična ženska, veselega značaja. Glede dogodka v okrepčevalnici pravi sama, da ni bila zraven, da je takrat pospravljala zgorn.k) sobo. Ko je začula strel, ji prvi moment ni prišlo na mesl, da se spodaj razvija tako iragičen dogodek. Glede Turka pravi sama, da je on pred 14 dnevi o njej govoril grde besede :n jo je mož prisilil, da ga toži radi zal jen ja časti. V resnici je Jakob in a Lap pooblastila dr. Jenka, za tožbo proti Turku radi žaljen ia časti. Ta tožba se ni bila vložena pri sod!5ču. Andrej Türk, rodom !z Višnje gore, sin tamošnjega mesarja Turka, se je priženil v i-lMjo k Trškanovim. Bil je veselega značaja, imel pa je napako, da je rad mnogo govoril, cesto tud.j o stvareh, ki so bile kočljivega značaja. Kot trgovec je spretno in uspešeno vodil trgovino s konj:. Dil je daleč naokrog znan kot eden najbolj prebrisanih konjskih trgovcev. V neki prijateljski družbi je nekoč razžaljivo govoril o uospej Jakobini Lapovi. Prijateljem je pravil stva-tit ki niso bile resn'cne. Besede Turkcvi je čul tudi Lapov prijatelj, ki ;ih ;v pnineje nesel Lajan na uho. Od tega dne je postal Lap na svojo ženo ljubosumen. Ves zamišljen je hodil okro^. Napram Turku drugače na zunaj nI kazal sovraštva. Najbolj značilno je to, da so še prejšnji večer skunno s Turkom sedeli v gostimi Pri »Urški«. Bila je prisotna tudi Lapova žena Jakobina. Lap je bil redkobeseden ter je vedno motril Turka. Türk, ve in o vesel n razposajen, je enkrat položil tudi roko na gospo Jakobino, kar je opazil tudi l^p. Ko so se pozneje razšli, je Lap doma pozval na odgovor svojo ženo. Kaj mu je odgovorila, nI znano. Po Litiji se širijo o tem razli-ne govorice. Toliko je gotovo, da so bile najbrže ženine besede usodepolne in dale povod, da je Lap drugi dan streljal na Turka. Sicer pa bo šele preiskava dognala, kaj je Lapa pravzaprav napotilo, da je izvršil grozno dejanje. Zdi se, da le izvršil čin v hipni duševni zmedenosti. a Kakor doznavamo naknadno, so težko-ranjenega trgovca Andreja Turka prepeljali v Leonišče, kjer so ga takoj operirali. Ugotovljeno je, da je šel en strel skozi želodec in jetra, drugi strel samo skozi Jetra, en strel tangencijonalno v prsa. Streli so bili oddani Vz browninga srednjega kalibra, dve krglji so zdravniki pri operaciji Izvlekli, ena je šla skozi in so jo našli v obleki. Ranjenčevo stanje je skrajno opasno !n je malo upanja, da okreva. Pros ve ta Repertoar Narodnega gledališča v Ljubljani. Drama. Začetek ob 20. zvečer. Petek 17. apriia: Ptp^Uh. ReJ F. Sobota IS. aprila: L,Jzi3trata. Red A. Nedelja 19. aprlln: V lova Rošlinka. Izve*. Ponedeljek 20. aprila- Misel. Red D. Opera. Začetek ob pol 20. zvečer. Petek, 17. aprila: Zaprto. Sobota 18. apriia. Bchvcic. Oc^tnje jrr. Maji de Stroszi. Red B. Nedelja, 19. aprila. CavallerU rusticana, \ vodnjaku. Liudska prestava pri zn'fi-nih cenah. Izven. ★ * ★ — V soboto, dm 18. :. rn. gostuje v naši operi ena najznamenitejših Jugoslovanskih opernih pevk, gospa Maja de Stroz zi, operna pevka zagrebškega gledališča. Odlična umetnica gostujj kot Mirni v Puc-cinijevi operi Boheme: to vlogo prišteva gospa pevka k svojim najboljšim kveaeijam. ter Jo j c -ia raznih na.sih, pa tudi inozemskih odrih pela z največjim uspehom. Poleg nje sodelujejo Se: gdč. Thalcrjeva En gospodje Öanovec, Popov. B.-tetto, Šubetj in Zupan. Predstava >c vrši za red B. — Nova opera skiadate!;a Weingart nerla. Sloviti dirigent in skTadateH Fetik? Weingartner je pravkar pripel -:a Dunaj ter izjavil poročevalcem, da sestavUa novo tri-dejausko opero »Apostat«, za katero je sa#r napisal besedüo. Weingartner se namerava za stalno naseliti v bližini Züricha. Po drug! vesh" pa mu ponujajo ravnateljsko mesto dunajske opere. — R. Strauss — Intendant dr/avne opere v Berlinu. Proti sedanjemu intendantu berlinske državne opere, skladatelja Schn!-irngsu se že del j časa pojavla oster odpor berlinskih glasbenih krogov. Razven tega jc v prošlem letü opera izkazala velik d.ri-cK. Radi tega napovedujejo berlinski listi da se inrendant Schillings pö vsej prilfks v kratkem odstavi in da bo v.j. njegovo mesto imenovan Rihard SfcraušS. Politične vesti ^ »Ogrožena akefo za sporazum*• OpetGvano mtio razložili, da pomeni sporazum g. dr. Korošca samo koalici jo, v kateri naj sede na vladi ministr SLS. Sporazum je za to gospodo nekako napredovanje do ministrskih položa jev. Potem bo vse v redu! Ljudstvo srbsko - hrvatsko - slovensko, bo zadovoljno, narodni sporazum perfekten: Ce si kje politični pusiolovci izberejo Žametna gesla, da prikrijejo svoje osebne pustolovske želje po oblasti in časti tedaj velja to za pustolovce v SLS! Či sto v smislu tega arivističnesa pojmovanja narodnega sporazuma ie posla nec SLS g. Hohnjec izjavil v intervjuji zagrebškemu »Morgenu«, da Radicew stranka ogroža ^akcijo za sporazum«! Da je v nevarnosti akcija sporazuma s približanjem Radičeve stranke nacionalnemu bloku in vidovdanski ustavi! Kajti Čc se ta največja stranka zadovek Iji z obstoječim državnim in nacijonal-nim stanjem in če se posveti pozitivnr delavnosti v Narodni skupščini, kdo na potem brani potrebo »sporazuma«, te je koalicije s klerikalci na vladi?! Ver-jamemo, da je »ogrožena akcija za sporazum«, če se zapostavijo klerikalci ir; če se gre preko njih na dnevni red naš«, notranfe politike. Raličevcl so storili f.t prvi korak in pravijo, da hočejo sodelovati pri pozitivnem zakonodajnem delu tako v Narodni skupščini, kakor ma-gari na vladi. S tem so priznali, da sc bile tlrade o narodnem sporazumu sama farbarija preproste javnosti in da obstoja pravi narodni sporazum v skupnem, složnem gospodarskem in kulturnem delu za procvit celokupne nase domovine. Delo, ne pa ministrski položau in lov za ministrske stolice je pravi narodni sporazum, ki ga pa naši klerikalci nočejo razumeti! 27 (0^azpad varstva Roman zadnjega avstrijskega cesarja* Tudi njegova okolica je strmela zaradi njegove spremembe. Bil je 5e vedno ljubezniv in odkritosrčen, vendar pa se ie zdel bolj samozavesten in bolj odločen. Uslišana ljubezen mu je dajala prožnost, posest lepe oboževane pevke mu je bila v ponos. Da se rim je posrečilo tako hitro premagati ljubico, je pripisoval svoji krepki možatosti in čutH se je zrelega in sposobnega za življenje. Bil je odli-kovanec človeštva, zato so se mu pripogibale vse brstlike zemeljske sreče. Njegova zunanjost je bila odraz tega njegovega vzhičenega razpoloženja. Modre oči so se veselo smejale v svet in mu pridobivale vsä srca, mehkoba njegovega Čustvovanja ie odsevala v dobrodušnem izrazu njegovega lica. S sanjavimi očmi in koprnečo dušo je stal ob oknu svoje Študijske sobe in zrl v zelenilo razkošnega parka. Krasota jasnega poletnega jutra je učin-lovala nanj. S košatih vrhov visokih dreves so go-rxleli lahkokrili pevci visoko pesem, v tisoč akor-i h himno na vseoživljajoče solnce. Solnce je sve- V^valo cvetlične gredice in jasno in radostno 5^ jfcwS njegovi žarki pa* Širokih, belih, peSčemh stezah. Žareči čar zgodnjega jutra je napolnjeval s čudovitimi Čustvi dušo mladega nadvojvode, da se je čutil lahek in svoboden, ker ga je obvladalo neskončno čustvo srčne sreče. Lahko trkanje ga je vzbudilo iz sanj. Komoriuk je prijavil dvornega svetnika dr. viteza Hortinga, ki je nadvojvodi predaval o državnem pravu. Z vzdihom se je nadvojvoda ekrenil od okna ter šel nasproti svojemu učitelju. Dr. Mortingii so poverili to službo pri mladem nadvojvodi manj radi njegovega slovesa kot učenjak, kakor radi njegovih gladkih dvorskih manir. Ker jc učno tvarino po možnosti omejeval In ni bil svojemu učencu nadležen s strogo disciplino, ga je imel nadvojvoda prav rad in se je zlasti zabaval pri zgodbah iz dunajske družbe, ki jih je dvomi svetnik pripovedoval z izbrano pikantnostjo. Po pozdravu sta se oba vsedla in dr. Horting je pričel svoje predavanje. Ker pa je nadvojvoda zelo nepozorno' poslušal in tud sicer kazal, da je njegov duh popolnoma odsoten, je dvorni svetnik prekinil svje predavanje in vprašal docela nepričakovano: »O Čem pa tako naporno razmilljujete. Vaša cesarska visokost? Morda Vam lahko kaj pripomorem k rezultatu?« Nadvojvoda je zardel. Njegove misli so bile daleč proč. V vonjivi spalnici dame, ki je ljubezen dvignila v umetnost. Z negotovim glasom je odločno odklon'1. »Oprostite* gospod dvorni svetnik« bol* tm nekofika gla- va in ne počutim se baš dobro. To naj opravičuje | gov obraz je s tem dobil izraz sove-uharice. S ;nojo nepozornost. Sicer pa se hočem potruditi in prosim, da nadaljujete svoje predavanje*! Dr. Horting je pripomnil tolažeče. »Ne, ne, cesarska visokost. Ako danes niste razpoloženi, lahko odgodiva predavanje na primernejši dan, saj ne zamudiva mnogo. Brezkoristen trud bi to bik da bi se silili k pozornosti, ko Vam bolestno stanje ne pripušča, da bi se mogli popolnoma posvetiti ':čni tva-riiii.« -Zelo ljubeznivi ste, g. dvorni svetnik,« jc odvrnil nadvojvoda. »Nerad pa bi zaradi tega uro odpovedal, ker bi bila mama v skrbeh,« Dvornemu svetniku se je zdelo to umljivo. ->Ako cesarska visokost dovolite, hočeva to uro prečeb-lati. Imam prav ljubke zgodbice.« Takoj je izginil bolesten izraz z nadvojvodovih lic »Le pripovedujte, g. dvorni svetnik. Vaše zgodbe so vedno zelo zabavne.« Horting je skremžil obraz. »Je vse samo nezanesljivo klepetanje. Vedno pa sem bil mnenja, da je, kjer je dim, tudi ogenj. Za vsako stvarjo tiči tudi pravo jedro. Ce tudi je v pripovedovanju marsikaj potvorjenega in pretiranega, temeljne poteze so vendarle pristne in resnične.« »Ne dvomim o tem. Vaši viri so večinoma zanesljivi, g. dvomi svetnik. Kaj ve novega dunajska škandalna kronika?* porogljivim smehljajem je pripomnil: -Marsikaj pripovedujejo o dvoru, o gledališču, zanimivosii iz dunajske družbe. Zgodbice po največ pikantne vsebine. Kaj bi želeli, Vaša cesarska visokost?'. Nadvojvoda če zardel do ušes. pO, o dvoru, gospod dvorni svetnik. Te zgodbe so tem b)lj zanimive, ker poznam milje. Kaj govore ljudje novega?- Dvorni svetnik Horting se ni dal dvakrat pozvati in je na svoj način pripovedoval o razmeriu enega izmed najmlajših princev cesarske hiše z nr-ko gledališko damo, ki je najmanj dvakrat tako stara kakor njen žlahtni ljubimec. Nadvojvoda, ki se je takoj spoznal kot junaka te zgodbe, je obledel, nato pa zopet zardel. NI mogel dvomiti, da je dvorni svetnik točno ved i za nfcgovo razmerje s subretko, samo ni mo£e! uganiti, kaj ga je napotilo, da ie jel govoriti o tem. Bila je to brezraktnost, ki bi jo jedva mogel pripisovati sicer gladkemu gospodu. 2>Kako ste, gospod dvorni svetnik, izvedeli za stvar, ki je gotovo odtegnjena javnosti in ki jo prizadeti sigurno čuvajo kot tajnost?- Čuvajo kot tajnost tako zelo,- je suho pripomnil dvorni svetnik, ^da o tem govori že ves Dunaj. Ni navada gledaliških pricezinj, da bi prikrivale zgodbe, ki samo povečujejo njih popularnost. Ljubavno razmerje s kakim nadvojvodom n« zamolči nobena gledališka dama že radi rekl-n.ie Dvorni svetnik ie yazno dvignil obrvi. Nic-ce.« «tev 87. >S LOV ENS KI NAROD- dne 18. 2r>rf]a 1925. ?>iran o Dnevne vesti. V Lmbnam. dne 17 aprila 1925. Današnji koncert br Jovanovič je preložen na torek 21 aprila na kar opozarjamo občinstvo. — Že kupljene vstopnice ostanejo s-5 ▼ v^ijavi. — Iz državne službe. Imenovan je ran;!a zaključek pohajamja vsakega priseljenega dijaka in če taka učna institucija nc napravi točno takih naznanil, se ji mora dovoljenje odvzeti.* To pomön: — in priseljeniške oblasti tolmačijo to tako — da prihaja priseljenec edino zaradi študij v deželo, to se pravi, da bo dijak In nič drugega* V Ameriki je sicer zelo navadna prikazen, da si dijaki deloma ali pa tudi popolnoma vzdržujejo z delom. Toda to ni dovoljeno drjaku-priseljencu, ker tak dijak ne bi bil samo študent kakor predpisuje zakon — ampak tudi delavec a kot tak bi ne smel v deželo izven kvote. Ameriške priseljeniške oblasti zahtevajo od takih dijakov da dokažejo kdo jih bo vzdrževal v času njihovega bivanja v deželi. V nekem slučaju ie Ministrstvo Dela zahtevalo, da položi dijakov oče brzojavno 1000 dolarjev za vzdrževanje sina in le na posredovanje našega Poslanstva je dovolilo, da se je znižaia ta vsota na 500 dolarjev. D!jak je Imel pri sebi !c 70 dolarjev, ko se je Izkrcal. Enako mora vedeti vsak tak dijak, da je dovoljenje bivanja Ie za dobo njegovih študij, ka-d?r pa konča šo^o, mora odpotovati. — Spor dveh kulturna podjeflf. Prejeli smo: Povodom jednng nelstinitog komunikeja, koji le pod gornjim naslovotS objavijo Bibliografski Zavod u Zagreb"! ChmduHčeva uWt& 2% izjavljulemo sledeče: L niie jstlna> da smo se nr bilo kada i bi1 o gde u našem radn službi firmem bibliografsko* zavoda u Zagrebu, niti bilo ka-Rovim književnim 11' inim edicijama, koie vlasništvo spomnnutog zavoda; 2 N?-protiv je istina, da smo kako m«, tako i pre-dnjašnja narodna knjižnica, Zagrrb 6, W'!-šonov tr& raspačava1! samo takove kni'-ge, ki nase vlasništvo, pa Je takav siu-ij I sa knjigom Kosier: Narodna Banki, h ••>- smo mi kupujem preu^elt. Naš prav d zastupntk preduzeo ie medjutim protlv B:-bllogracr^kog Zavoda u Zagrebu potrebp! kör ke pred nadležnim s-dištem i Dibro-grafskom Zavoda biče pružena mogučnest, da pred sadom dokaže svoje instnuacfle i da odtuda oovuče nu£nc konzekvenec i za Sada ! za nuduče. — Nacionalno Ekonom-sfca Biblioteka u Zagrebu. — .Novo krajevni ime. V krajevni oh-&m Jerici je dobila nova naselbina (v*s). nastala v južnem dc'u katns-tralne občine stoiišk- med vasjo Stezicami in mesHo občino ljubljansko, novo krajevno oznajto z imenom ^ .diskih. Iz bolnic je bilo odpuščenih 57S3 oseb, t. j. 404S moških in 1740 žen^kMi; unrlo pa jc v bolnicah 122 moških in 69 žcnstth, skupaj 19i oseb. Število odpušče-nih ia umrlih rseb je znašalo leta 1924. — 5979; to število je ses'avlleuo !z 4170 mo- Vih in 1S09 zemk'h. Ob koncu leta 19??. i astalo v bolnicah še 179 moških !n 5"» ^kih, skupaj ?.38 oseb. Umrljivost Je / ^ala leta 1924. — 3 43 odsotka. Po-*--ečno je bila oskrbovana vsaka boluä * nafska 1. Številko XVII. le.nika cbnov'.'e-nega »Slovanskega pregleda*. Pred vojoo je urejeval to revijo znani slav"st Advt Č e r n y. Vojna je prekinila njegovo plo-donosno delo. O nalogah in ci'jih obnovil -ne revije je napisal njen urednik Ado i Cerny uvodnik pnd nas'ovom r^Po deset:;i letih sinja, Siolcu in drugih krajih Hercegovine je zaznamovati v zadnjem času Stevlce slučaje škrlaiinke in spnlne bniez-d. Z!as*i na zadnji trpe otroci. Več otr^k že neka? dn« spi. — Pegasti legat se jc razširil tudi v Novem Sadu In u* zahteval Že eno človeško žr:e\\ — Vremenska napoved. Vremenske opazovalnic napovedujejo ža soboto: lipo, solnčno vreme, mestoma oble.čno, blad-nejše. n*esto:i:a lahek dež. — Silne nevihte. Snoč: med IS. In 19. je divjala nad Ljubljano in okolico silna nevihta, lilo je kakor !z skala in treskalo kot v poletnih dneh. Vihar v mestu v,[ povzročil posebne Škode, pač pa so trpele kulture in sadno drevje. Silna nevihta ;c divjala tudi nad Trstom bi okolico. Med nalivom je padala tudi debela toča. ki je napravila obilo škode po vrtovih. Prekinjene so bile vse telefonske in brzojavne zveze in celo električna tok. Tramvaji več ur niso vozili. — Po hribih je Bäriadel ^noči satg '.n je temperatura močnn padla. Dane« &j&traj je imel celo Krfm belo kapo. zasnežena pa je bila tudi Sv. Katarina. Danes je zopet lepo vreme. — Madžarskega kmeta poset pri Žiti. Madžarski risti poročajo: Kmet Nikoli Ko-vacz-Nagy iz NyircKyhaze je skleda stavo, da odide peš v Leauelto na Španskem ter tam poseti »madžarskega kralja«- Otona in njegovo mater Žito. Napotil se >e v Španijo in res prišel v Leo.uenio peš v 50 dneh. Moža sta seveda 2 velikimi častmi sprejela Oton in Žila. Kmet se sec-aj zope* peš vrača na Madžarsko, — Smrtna nesreča pri oranju. V Novem Vrbasu so je pri oranju smrino o-j-nesrečil seljek Hinke» Krautwurst. Našli so ga mrtvega pod plugom. — »Vas n*č ne briga...« V malem slavonskem mestecu Indjlja se je te d>ii ustrelil 33 lemi Siniša NcnadoviC. Na strel stA v njegovo sobo takoj prihiteli sestr, ki svi našli braia pri polni zavesti pod srcem ca je imel majhno rano. iz katere je vrela kr' Pozvan je bil takoj zdravnik dr. Orabo-vacki, ki jc ranjenca vpraša!: ^Pn kaj si naredil človek?« V: s n'č ne briga!« \? ravnodušno ovrnil ranjenec ter se okrcii! v nasprotno stran. Zdravnik upa, da bo Ne-narovič okreval. — Strašna nesreča pri Velikem Beč-kereku. v oblini Centa pri Velikem Beč-kerekn ne je te dni primerila tPžka v • ft. Ča, ki je zahtevala pet človeških žrtev. — Po«ub*tnlk Gjoka Pavlov iz Cente se je vračal s svojega posestva na vozu. v katerem so seclole Be 5*.!ri osebe. Hoieč si prikrajšati pot, je skušal z vozom na mestu, ki se mu je zdelo primerno, reko Te-me§ pakirati. Reka pa je na kritične.n mestu zelo deroča !n le vo^ prevrnila ter pokopala vse vozr*e pod seboj. Pod vodo je nastala strašna borba med ponesrečenci, k! so skušali priti na površje, toda nihče se ni rešil. Trupli dveh ponesrečencev so takoj po ne?reči potegnili iz vode. Voda .ie odptavila tudi konje in voz. Pri Najdenih utopljencih je bilo opažati sledove* ohfipike borbe, odicrravAJočc se v glcblni. — Proces proti Čaru«;? II. V sredo se je pričela v Beogradu razprava proti roparju Obradu Bogoslavljevlčn, ki je vreden sodni g zloglasnega Ctutc. Obtožen je 12 roparskih umorov. Bil :e že enkrat obsojen na smrt, vendar je bi'a ta obsodba radi novih nastalih r>ko!nosti razveljavljena. PogoslavJjevič se pri razpravi ob-na5a siiceno Čarugi. Laže. kakor pes teče ter zavrača vse izpovedi prič. Z njim vred sedi na obtožni klopi še šest tovarišev. Iz Ljubljane. — Za nove prave člane znanstvenega društva v Ljubljani so izbrani: dr. Alcksan-dar Belič, profesor na univerzi v Beogradu; dr. Avjrust M u š i č in dr. Petar Skok, profesorja na univerzi v Zagrebu; dr. Ni-kola Radojčič in dr. Karel O š t i r, profesorja na unrverzi v Ljubljani. — Prošnja mestnemu magMrata: P"-Šejo nam; Pod Rožnikom se je v zadn» \ letih sezidala prav mična kolonija lepm vil, ki so rla kras Ljubljane. Med vlai}.*, zlasti onimi v ŠkrabČevi ulici, pa je še ni-kaj nezazidanih parcel, za katere s« živ krst ne briga. Po teh parcelah nastal* smrdeče luže. kjer se leže najraznovrstn. J-Ša golazen. Posebno številno zastopano ljudstvo Žab pa tudi komarjev je toliko, da v poletnih večerih sploh n mogoč«, več spati ob odprtih oknih. Na mestu je tort:,, da se mestni magistrat, zlasti njegov hi^i-jenski oddelek kar natresneje pobriga za ve zdravju nevarne luže in da prisili posestnike nezazidanih parcel, da posujejo mlade In da s tem ne ogrožajo zdravstvene ge tega najlepšega kotički mirne Ljubljane. Vprašanje luž in pa komarjev v tem delu mesta je sploh širše zdravstveno vprašanje Ljubljane, ki b! ga morale pristojne oblasti širokopotezno zajeti ter poizkušati rešiti. Kol'ko bi Ljublana prid bila zlasti v poletnih mesecih na svoj r* zdravstvenih razmernl, ako bi se odpravile te zdravju škodljive razmere. — Oddaja košnje. Mestna obeiaa ljubljanska bo oddala potom prostovoljne javne dražbe košnjo mestnih p^tov !n Štrado-nov ter nekaterih mestnih travnikov r Trnovskem. KarTcvškeai In Poljanskem predmestju. Dražba te kdSnje s>e bo pa Vi-Šila: 1. v nedeljo 10. t. ni. ob 3. popoldne v šoli na Barju, ll. v sredo 22. t. m. ob 9. dopoldne na Ljubljanskem Gradu, 3 r petek 24. t. m. oh 0. dopoldne pri mitnici na Opekarski cesti. Zdrasitelji bodo morali oc-padijodo zakupnino za iei-j L925 s prlstoj. binarni vrel poravnati takoj pö končani dražbi . mam teb mostnih travnikov, po. tov in ^tradonov je interesentom na vp-r. jgled v mestnem gospodarskem uradu med ohleajninii Tiradnimi urami. — Začasna tacreniemha nradolh ur pri blaga!nl g'avne p^šte v JLfeblfsmi. Te dni so se pričela pripravljalna dela za adapta-cijo nove avtomatične telefonske centr.'1 ■ v pos!op;ii glaVäe poste, Ki bedo trajala nekaj dni. Zato bodo '.^a-.^rna !n njeni Oddei-k? vse te dni od J2. are naprej zaprti. 7a strani e bo blagajna poslovala torej samo od S. dn 12« v pöpoMäflskh örä^l pa naj gre oocmštvo na f^jäüce, ki so na glävtietn 'ro-JpdvoTtt, na Sv. Jakoba trgu štev. L v Kf>-pltatjevi u"!r* m na Za'Oski cesti. — »LjnoranSkl š&kit* (Naročij dom), opozarja svoje čtanstv"', da predava v soboto IS. t. m. ob % 21. v novi drhšiven čitamici v Narodnem domo br. Leon Stoke1) iz Novega mesta & S"0]nm lati wem potovanja nc Fr:. n;i vred!;o-t ukradenih predmetov ttašs 1300 Din. — Xa VoilnTtov^'n trgu je bila Starlji Bali. 7"ni delavca, ukradena iz. Žepa denarnica s 50 I?":;. — Nepoštena civil ja. POse^tnica Ivans T>oTinetoni-1 lo<*a na Ilovici je dne 3. t. m. tzročila «;roj; ^i cilji Alojrij! Efffrer bla. go, da ji nar-ravi oble^-o. šivilja pa je pred dnevi neznano kal Izginila iz Ljubljane in pe nI več vrnila. Ker Je Egererl^va prijateljica, božje kapljice, je verjetno, da je blago prodala. Doi?nš!rova Ima o00 Drn šk.^de. — Mladi rarbijačl. Policija je oval šla 5 mladih fanri^ev. več!r;oma prvošolcev, ki so na Krakovskem nasipu polomili, nose-Itali in ra^re^nl? reo klopi Nadebudni fantiči bodo imel! opravi;a p sodiščem. — Surovost. V Linhartov! ulici sta Barbara Koree in njen sin Vincene pretepla rn 2 vilami obd-^vala Francisco Vrnn-kar, ki je vozila na svoj vrt pnoj. Vrgla sta jo celo pr.rkrat v gnojnico. Vrankarj?-va ima precej težite poškodbo. Ljubeznjfva "navbarn ln njen «In se b-i-ta morala ^ago-v3T\iat' pred sodiščem. — Tatvine. Antoniji Lindič. stanujoči na Sein, je bilo 16. t. m. ukradenih več ko-mndov parila v vreJnosti 10r« Din. — Posestniku Ivanu Perku iz Ljnbijane so n»>-zoani Ptorllc? odnesl-l « kozolca, BtofeSesa na ljubljanskem polju. 20 lat, vreinih o00 Din. — PoPcijske ovadb«. Tekom rčeraj- Stajega dne so prispele na poMcijo sledeCe ovadbe: radi tatvine 2, telesne poškodbe 4, javnega näSitstva 1, v'atidallziia 7, ne. dostojnega vedenja 1, poneverbe 1, kal je nja böenega miru 1, pijanosti t, prestopka cestno nol. reda 5. Iz O^ia. —c O zibanju s*rn-«vrn'sk!h h"§. SoIoV na gradbena prndT'k^vna zadruga v CeTju katere namen je zid*1'! po ceni stanova ii ske hi5c ter vršiti vsa v gradbeno strok so^d^ioča dela, ie začela prlrrjatl lavne diskusije v svrho zninteresTania pre'trva!-stva, nradvsem pa SfanoVähffike najemnike v CeTju in okoMci. Pivi tak ses^an k se ie vr^il v sredo dne 15. t. m., na katerem se Je razprav'iaTo: Krko prri de zldanjo stanovanjskih h iS in kako doseči držav*TO subveucijb? Ker je bil ta scs'an'k sl^t:-» obiskan, se je skTenilo. da so priredi vs> ko sredo ob 10. zvečer v hotelu prt Kr'»r»' diskusija o omenjenem predmeta, da s* prebivalstvo seznani s cilji zadruge. Pr-hodnii sestanek se bo vršil v sredo 22. apr> la istotam. —c Zapriiega vojaštva se je vršila v četrtek Iß. aprila ob 9. dopoldne na 0!azi:» Sodelovala je vojaška godba iz Maribora. —c Razvitje prapora meitnri »Orjune* v Celju se vrši v nedeljo, dne 3. maja Iv poldne ob 11. na Dečkovem trgu pred Na-rodnm domom. Natančen spored še priobčimo. —c Mesne cene so se zadnjj dni vslecl oblastne odredbe v Celju nekoliko zntžaV. Celjski gostilničarji pa doslej še niso mč znižali cen mesnim jedi'om v svojih gostl-nah. Z ozlrom na to, da so mesarji zniži.I cene mesu, bi morali isto storiti tudi go-sriničarji ter primerno znižati cene v svojih obrati i* w\ [miti Svila kcf. zavejni papir. — Drža na cariri. — Prizadeti tudi trgo en mi1"v?«n fcazn?. — Odpuščeni V carinami:i v Zagrebu so prišli na sied rr% a nizi rane mu tihotapstvu tvite, Na ime zagreMcega trgovca V G v o z d i č a jc priilo 23 zabojev, katerih vsebina jc bila ozni:cra kot »^avojni papir«. Ko so avizo dostavili Gvozdičo, jc izjavil, di tega bla:Ta ni naročil in ga tudi ne pričaiuje, zato da sprejem tc^-i hlaga odklanja. Na čuden na* čin jc ta aviza prišla v roke Svcrozarju M a? t i č u, pomočniku carinsko*posredniške fir* me »Takses«, Ta je dvignil tovorni list na železnici in predložil tudi carinsko dekla* racijo, s katero je prijavi! vseh 23 zabojev kot zavojni papir. Te deklaracije baje carin« ski uradniki splch n:ro dobili v roke in torej tudi niso mcq'i izviti carinskega pregleda. Svctozar Malic jc nato na ti deklaraciji pod* pi.sal svojega očeta Luko M a t i č a, carin* akega revi/orja in carini': j Borci'a in ciosta* vil pripombo, da je deklaracija pravilna S to delila racijo je odšel k blagajni, pla«'al ca« rmo za »zavojni papir« v znesku nad 5C00 dhlarjev in s tem storil vse. kar jc treba, da dobi blago iz carinskega skladišča. Med tem pa jc zavohal, da je naibržc carinska oblast prišla na sled zločin'!. Da odvrne nevarnost, je zahteval, naj se blago vrne odiošiljatelju. Toda bilo je prepozno. Generalni direktor carin Di m i t r i j c v i č je izvedel, da se vrše pri carinarnici v Zagrebu razne čudne manipulacije in jc prijel bas tiste dni z dve* ma inšpektorjema v Zagreb. Odredil je ta* koj obsežno preiskavo. Preiskava je ugoto.* vila, da jc bila v onih 23 zabojih, katerih, vsebina je bila deklarirana kot »zavojni pa* pir«, Sv8a, za katero bi sc morala plačati cerinc v Blesku nrd 3 milijone dinarjev. Ta svila je bila zavita v pakete z adresami na /a oskccÜDvanj. 2a tri milijone '^ci v Clcvenji. — Za vsa!, paket carfn'* ' ~f*e*£rani tihotapci. razn~ trgovce na Hrvatskem, v Sloveniji, Dalmaciji, Bosni in v R.-ogrado. Cim bi sc bla^o dvignilo V carinskem skladišču, bi se naj ti paketi dostavili dotičnim trgovcem kot domače blago. Se predno se je preiskava začela, je Svc* tozar Matic pcbegr.il v inozemstvo. — Vsi uradniki, ki so na sumu, da so v /vezi s to afero, predvsem revizor Luka Matic in cari> nik Borčič, so bili takoj suspendirani rn uvedla se je proti njim k a žensk a preiskava. Madaljna preiskava je spravila na dan Še pet zabojev s svolo v teži 1200 kg. Ti zaboji so bili podani na naslov »V7a/or«. Kot lastnik te po^iljatve se ni carinarnici doslej Se prijavil nihče. V zabojih so takisto paketi, ki nosijo večinoma naslov beogrnd« skih trgovcev. Sumljivo je, da naročajo t: trgovci blago baš preko zagrebške carinarnice, ko imajo carinarnico vendar doma. Na sled temu organiziranemu tihotapstvu, ki so ga ocividno podpirali tudi avstrijski carinski in železniški uradniki, je prišel carinski rc» vizer Trnokopovie. Vrednost zasežene svile /naša osem mi= lijonov dinarjev Ker se nc ve za pravega lastnika, pripade blago državi, ki jo seved;! na dražbi preda Da se v bodoče preprečijo slična tihotapstva, bodo vsi, ki so v zvezi s tem tihotapstvom, eksemplarično kaznovani. Trije izmed tihotapske družbe so ž"c pod ključem. Zatrjuje se, da bo vsak trgovec, na katerega je bil naslovljen paket svik kaznovan z globo v znesku eneps milijoni, dinarjev. Na ta način misli carinska uprava, da se ji posreči radikalno zatreti vsako tih«»j tapstvo. iz Maribora —m Smrtna kosa. Dn.1 15. t. m. je v LajterŠpergu umrl posestnik in bivši občinski odbornik g. Josip Korbar v starosr: 58 let. N. v m. p. —m Državne soei5"Iae podpore. Mariborski ve'iki župan je te dni nakazal te-'e podpore rdečjemu omu 5000 Din. urad ;^k; itienži 4r:r>9 Din. d ia^ki kuhinji 5000 Din, drzavm" krajevni zaščiti dece ^noo Din, društvu za podoiranje revnih učencev 200) Din. —m Občni zbor društva stanovanjskih najemnikov se vr£i v nedeljo 10. t. m. ob 10. dopoldne v kažinski dvcrair. —m Teliva med Csfmarfco h SSK Ma-iTborott se radi slabega vremena ni vršila. prekajeno slanino prodaja, dokler traia zaloga, ä 25 B'n I hg — M A TUJ A H AM, Šolski drevored, Liublj na. U63 ort. Ostmark v Mariboru. Dnrtajsl a Ost-rn-ark, k! je v Ljudljar^ zmagala nad Rrfjo s 3 : 2 rn bila poražena s 3 : 1, jc včeraj v Mariboru po lepi igri zmagala rtad Ra-pidom s 5 : 0. Postava Juzos!avPe proti Turč'?!. j^l-hel*č"č v roaln! Dne 25. t. m. se vrši v Zagrebu tekma med Jugoslavijo in Turško. Podsavezni kapetan je določil sledeč? moštvo, ki bo zastopalo naše barve: Miheljčič (Or^'T:?n«l'0 Paz'n* fftino-f'^), T""krvič (?. K. Jugoslavija, l?eo?ra.0. üif^ec, Rtipec, Remec (Gradjauski), Petkovič, Lubitrič, Jo-vanov'č. SekuTč (vsi Jugoslavija). Reserve FrTedr!ch. 2*ndrič Premeri. Jeren. Zi-naja (vsi Hašk). Miheljcič je drugi Si venec, ki isra v jögoskw. reprezentanci. Moštvo Turčije je sledeče: 1. Nikad Assim Bey, (Ga'ata-Sc-ai). 2. Ulvi Za Bey, Goal keener (Gc?ata-5crr!). 3. Ali Mun"i Bcv, Bok Goal keepcr (Oalata-Serai). 4. Meh-med NazTf Bey, Goal keeoer (Ga'ata-Serai). 5. Kern I R:*at Bey, hall (Os!ata-Qerai). 6 Kayri DjemH Bey, ha!r (Galata-^erai). 7. Mebmed SaMm Bey, (Galata-Serai). 8. Mo-usüh Bey, iOa'ata-^erai). 9. Mrdbat Bey, (Galata-Serai). 10. Zekki Bey. (Fener Bauche). 11. Alaedd'nC Bcv. (Fener Ba^tche). 12. Ca^ri Bey. (Fener Bairicbe). t=. Sablh Bey, (Fer»er Bacrtcbe). 14. Ma'^id P^y, Goal keeper ^Ansrora). 15. Ncc':'>-' Bey, Gaal keiner (Altonu Ordeu). 16. Hamkl Bey. ha'f (Srryrna). 17. Klaoifl Bey, (Andora). tem fašisti. Slernji trd5, da je Tret fi^rtj italijansko mesto in da pomeni vsaka slovenska prireditev v njem izzivajočo mani. festacijo. To stališ eo je potem upoštevala vlada in policija ter dopustila, da so fafit. sti nemoteno prepredili predavanje prof. Vebra. Ako bi se z jug^.davenskv vladne strani povprašalo, kako jo s preprečujem prof. Vebroveja predavanja, se bodo vlad. ni gospodje v Trstu iz^ovorlLi na javni n.rr in red, ki ga je bilo treba varovati. Tak j so fašist! zopet enkrat pokazali svojo in«>£ proti Jugoslaviji. Maj jo le izkazujeja !t nadalje, ako hočejo prizvilevati Trsta rod. no večjo Škodo! — Nemški učenjak v Istri, Za Veliko noč je po-setil Istro univerzitetni profesor v Bonnu, g. dr. Karel Götz. Ogledal si je več:no dežele in se poučil o latinizaoji pc cerkvah in o italijanizaciji po šolah. Dr. Götz hoče napisati knjigo o razmerah v Istrf in orisati tudi ljudske običaje o velikonočnih praznikih. Dr. Götz je znan nemški slavist. II1 IJ iS I«. — Fašisti preprečil« predavanje prof. Vcbra v Trstu. Najj rseuCili§kl proiesor VePor botel imeti v Trstu znanstveno predavanje. Naznar.fio pri vladi in policiji je bilo odobreno in predavanje napoveda. no. Tu pa fo nastopili fašisti pod vodstvom svojega tajnika Lupetine, ki je označil na. pram posredujočemu dr. Slaviku predava. nj*» za politično manifestacijo tržaških Slo-vencev. Ljudje so prihajali k predavanm, pred po^lonlem »bran! fa^'^ti so ?=e norce-vali iz njih, da naj le hlt£ k predavanja, ki ga ne bo. Predavanja nI bilo in fašist! triumffrajo.. meneč, da so s tem prepreče. njem zadali nov udaren Slovencem v Trstu. Pravzaprav je pa dovoljenje predavanja in prenrečenje mod oblastjo in faši-stovsko organizacijo dogovorjena Igra. l>r. Veber je jugoslovenski vscuci -!:i profesor In naznanjeno predavanje je strogo znanstveno. Glede na to in na »prijateljske« odnošaje z Jugoslavijo treba prof. Vebra rešpektlrati In proti predavanju ne more biti nobene ovira; zato se dovoli. Da a v BA predavanje ne bo vršilo, £ oskrbe pv- «Vfi(,#^o fina ARISTIDE BRIAN D. Prezidenf francoske republike Dcumergue jc poveril sestavo not ve vlade Briendu, ki pa s svojo misijo ni uspel. — Goriški fašizem. Pred kratkim so zborovali v Gorici fa^istovsk! tamiki z raz-n'h strani dežele. Navzoči so bili fašistov-ski poetični tajniki tudi iz slovenskih krajev iz Brd. Vipavske dotftlt in Tolminskega. Za novega provinc'jalnega tajnüia fa-s'stovske omnnizacie je izvo!jen general Ronehi. ki je raglašal naoram ^drugorod-čem*, da fašrztm noče nikakega nasilstva, hoče imet1 pa v drugorodcih zveste italijanske podanike, ki naj se priuče živeti na Italijanski (!) zemlji, da bodo pozneje za tn, da so Italijani. Torej, potujčijo naj se! General Ponch? zahteva od Gorice, da bo straža Italije na njenih nedotakljivih mejah in da mora imeti Vsa sredstva v svrho vršenja svoje visoke in plemenite naloge. General Ronchi je povedal potem še nekaj \z ored vojne preteklost! sorškesa zupaiu Bombiga. Ko se je že bližala vojna, je Wl Bombig, ki je tudi takrat žruanovail v Gorici nekoč pri Ronchiju v Vidmu ter n:u je nrinisel nekaj važnih podatkov. Navzoči župan Bombig je bi! s tem zet'* zadovoljen ter je potem z vso vnemo fašistom priporočal strogo disciplino, da bo moglo goriško mesto izpolnjevati svojo nrlsiio. To fašisfovsko zborovanje v Gorici je bFlo seveda zelo slovesno in gospodje so potem »pri Pošti* tud" dobro jedli in piH ter se primerno nivduševali, toda resnica je danes, da se fašizem med Slovenci ni moge4 itkorcniniti n:tf z daleka tako, kakor so sanjali v Gorici in kakor se je od tam pritiskalo na deželo. Na naraščanje fašistovske organizacije med Slovenci odslej pa sploh ni mislfi-i. m Požar v skladišču filmov. Iz Kalkut« poročajo, da jo Izbruhnil te dni v velikem skladišču filmov požar, k' je napravil Sko. Ue okoli tiO.000 Sterlinjeov- Japonska svetovna politika. To in ono. Ja-poncem se ne more očitati, da se ne M drža7: besedi!.-, wasbfeigtonskjii dogovorov o omejitvi svojega visokomorskega bro-dovja, toda v Angliji vedo dobro, kako hitijo Japonci graditi manjše iad;e, ki bedo mogoče v bodoč! vojni večjega pomena kakor jekleni koiosi, katerih si admirali rdti tie upajo privesti v odprto pomorsko bitko. Med Angleži je mnogo tak?!?, ki pravijo, da bi se moralo. Anglija ravnali po japonskem vzgledu. Ai-;,;esr:i ckspooeirtje na Vifcdits se tru-dij^, da bi dobi« toSaa »niormsci.H« o japonskih namenih, toda Azijat molči in nI take kiepetav kakor Evropejec, M ?e r»e more obdržati case aot>2Jie tajtosti, O «:> sle^U: pomorski trdnjavi v Sinsipsra Japonci tprü ae daj-jo nlkaitili *zia»*. all Riede te ni težko ugatmt. fcii pač mdskje, da zAm treba ukreniti proti siro&Si asjftesfcj ekspanziji. Japonska tudi ne ->o protr »tirala, ako se položi draga močna o rodovna baza v Darwinu r.a severnem brega av-Strarskega kontinenta, kakor se glas: za-frteva cd tam in katera že odmeva p:> aa-Sleskl javnosti. Japonci molče In si mislijo svo?e iud> takrat, kadar se z angleške strani na D$hov naslov ^ag"a5a, da so take 5?gramatično sorern ostjo radi stikov z Rusijo. Ko je bila nodoisana med Japonci in Rusijo prijateljska pogodba, so štfka*i Fi'avc skupaj v Washington" m Londonu, vsi vznemirjen!, kam vedi vzhodno prljateiistvo. očitno zasnovano proti o banj a a r.-gl o* a š k tir. a veles P a m. Pripravlja se zapad proti Vzhodu m öbratiiO. Da sc vežejo sile na Vzhodu in da ;.; ogrož jn svetovni! m-lr, za to pa ni glav-r » krivde pri teh, pač pa pri Amdeztti ln zlasti pri A-rei iČTi'?. Boj za Vzhod je pri-čtt m ako se Japonski posreči vzl.od.na zveza po konsoKdaclil Kitajske bi Rusije, potem bo to re^krnska borila in nfkdb ne more eignes reči, kako se konca, aH raz- »ta Anglija tn Amerika svojo moč na Vzliod aa pa ta premaga auglosakse tn po- ;iav 1} a vso I :\70 p o: fina poreeüa tdske blagovne borze.) Radi ^likonočnlb j er,rn<1 vžna ro:jr.5o brcz POvprn5evan!a 4 -azniko,- je borza potovala szino JrvoVli. D_n y Srh... jc prc>niet sploh s'ab. NeSc. endcrKia je^bSa ta čas nenrestajio [aböna 1 tinskij vino not!ra 650_6.so. Navadno na- 2itui trg. (Tedensko poreč/10 tw\; sadsk pra T oovpra^evr.*:;.- nekoliko živabnolse. Ponudba Še vedno neznatna. Promet ca 200 vagonov. Pšenice Je bilo prodano 7 vagonov. Bačka pšenica 75—7ö je notirala 45S—46Ö I>in. Povpra^e\a2iia po nji je precej, dočim je ponudba mLnl.ualra. Teuden^o pr": :* niči bi lahko označili kot čvrsto, ker mlini i:elo povprašujejo po nji, poleg »e^a na ameriSko blaso ni imelo vpliva na tiaSe tržišče radi slabe kvalitete in kupci raje pki-čujelo domačo pšenico 2—3000 Din dražje nego ameriško. Bačko blago radi plačujejo po 460 Dir. ab postaja, doeim Je za ameriško franko vagon Novi Sad po -MG—445 Din malo kupcev. Koncem velikega tedna so kupoval! bačko pšenico po 465 Dia Turščice je b:lo prodano 175 vagonov. Prve dm velikega te-dna je büa tendenn še vedno labilna, konem tedna pa se e situacija nekoliko spremenila. Povpraševanje se je znatno povečalo, cen, so poskočile za 5 paru. Prompt blago Se ne gre v promet. Povpraševanja po vagonskent blagu Se ni, dočim jc za plovitbeno blago mnogo kupcev. Plovitbeuo b'ago gre večinoma v BraÜo, deloma tudi v Bratislavo, kamor gre prej prodano bi3go. Promi>; vagonsko blago so plačevali po 160—165 Din bačko in sremska Plovitbeuo blago 172.50—177.50. Vngonsko blago za :nai jc poskočilo od I7ü na ISO Din ,po zakijuČld borze pa po 185. Maj-iur.Ü vagonsko blag> je poskočilo od 185 na 192.50. plovitveno blago pa koncem tedna r*a 195. Ponudbe so biie ziasti pri promt blagu neznatne. I'raüa je plačevala nase bfaso po 145—147 SUra-gov eks Braila. Bratislava je varira'a v c^-nali. Pfovitveno in promt blago jc plačevala Po IIP—122 Kč, maj po 125—127. Moke je bilo prodai:a 1! vagonov. Povprašujejo se vedno samo po £rn: :nok* Og in Ogg se le prdajala po 650—655, št 6 pa so kupovali vojaški dobavitelji po 500— 505 Din. Ostali pridelki niso š!i v promet. Trg vina. Navzlic stagnaciji v trgovin^ niso cene padle. Pričakovati jc, da spomladi producenti radi pomanjkanja denaria popuste v cenah. Sedanje cene ne konve-ntrajo vinski veletrgovin1'. Tirovina z vi- ti ironi oživi t»ržkone neposredno pred irgat-I \ iio. Cene na dcbe'fo notirajo v okolici Vr4-* ca za 9 odst. bela vina 5—5.25, za ^.-S 1 odst. bega vina 5.50--7.50 Her, ca 10 ods rnizno z 8.50—11% alkohola 800—1000 Din, finejsa z 10.50—1?% 1000—1200 Din. fU vinskem trgu v Avstriji se situacija ni spre;ne:iilii. Cene varirajo za vna iz le a 1924 med 0.80—1 šiling liter. V boljših "I-no^radnikih i*>iiia vino tudi 1.90—2 šilinga. Na Madžarskem se je položaj radi trgovinske pogodbe s Poljsko nekoliko zbrtj-šal. Domači konzum nazaduje, ker jc na razpolago izborno pivo. Cene varirajo med 050-700 mK. V Baranli 10—10 odst. vina 7000—^3 mK, sladka 12—13 odst. be'a 9000—10.000 mK. Na italijanskem vinskem trgu je polož:ij malone neizpremenjen. Cene notirnjo: Trsa sicilijanska vina t0--10.50 lir hI, grSka črna vina po kvalitet' t»,v_120 lir, Toscana 12.5—13 odst. vitta 140—150 lir, Barhei-c: vina 25Ö—290, Apu-lija 15—16 odst. vina 6.5C—9.50, lahka Cnn 12 fjs^. in bela vina nad 13 odst. 8 50 —9 lir. * —g Ola-šave pri tran portu Južnega sadja. Prometno ministrstvo je odobrPo za :cvoz južnega sadja in v1 na iz Trsta na-stopne tariine postavke: za južno sadje % teže 5—10.000 kg 2i00 para ko: podvoz za 100 kg, za vino v vagonih na!« iPLiij 10.000 kg 1600 para za 100 Ti olajšava velja od 1. juniia t. L — Nesršiie reparaeiie. »D?ify Tc!r-graph«« prlobčuje poročilo o ucmškiU repi-raeijah. iz katerega je razvidno, da je . Nemčija Izplačala doslej na račun reparacij te-lc svote: Angleški 6.424.000 funtov rT2i* itTg^v, Franci}! 12,772.000, ItaT;ji 2 057.0W, B^u\[ 2.^85 0C0, Japonski 125.000, i^raUevui SffS 866 000. Portugalski 145.000, Romuniji 193.000 in Grški 60.000 f. št. —g Agran:a reioraia v Romuniji. Romunsko poljedelsko ministrstvo je predlo-žfki piediiarodr.l delovni ri^am*? v Žen>evi pregled do 1. avgusta 1924 dosežetuh rezultatov a^rar.ie reforme. Razlašeuno posestvo znaša okroglo 5.7GO.OOO ha. Kot nove uoscsinlkc navaja poročile: 600.000 kmetov v Stari Romuniji. 350.000 na Sedmogra-škem, 357.1 ^-ü v Bes^r^bi:! in 70.000 v Bu-k-ovln:. iii£IiiliHl iOO komadov ä Din do*— nsprej priporoCa [2 fmim itnjiisrna, LloHJansr. Mcrnora ol 1 | £& nase čifatsijise. Kaj je dete? Neki ameriški list je naslovi! to vprašanj na sv«>je čitatei;e ter fe debil te-le odgovore: Očetov sol: v materini ljubezni; Mali Atlas, ki >:osI na svojih ramah ves svet zakonske radost skrbi; Cvetoči listič r.a življenjskem deblu; Bitje, ki najbolj zarueva od matere samozrta;evanja kot najlepše ženske lastnemtL Zadnji človeški umotvor, o katerem misli vsaka zakonska dvojica, da In^a njegovo najlepšo kopijo; Izum, ki sili Človeka, da ponoči ne spi; Najboljši posred-Lk; med očetom in tnateijo in ognjišče n|u-nih src; Bistvena sestavina sreče in miru v zakonskem življenju; Po mnenju vsake matere edino popolno bitje na svetu; Solnč-ni žarek domačega ognjišča, kamor silijo skrbi fn težave vsakdanjega življenja; Najboljši delodajalec Žene, ki zahteva od nje vse f žične in umstvene sile; Vez v zrahljani linbezni; Stopnjevanje materine ljubezni, olajšava za očetov Žep in strah za sosede; Ključ, ki odpira srca vseh, bogatih in siromašnih, domačih in tujih: Dete osrečuje dom, krepi ljubezen, poveča potrpežl.Hvost, da rokam večjo moč, krajša dneve, daljša noči, lajša žvijeniske bridkost! in odpira pot v sodbo bodočnosti. Dete je malo božanstvo ki nas tiči pojmovati veličino božje ljubezni, vladajoče vsemu svetu. Tako odgovarjajo na to kočljivo vprašanje Amerikam!, ki ne poznajo težke borbe za obstanek, ki so jfm vse socijalne indikacije tre, ker žive v ugodnih gmotrvh razmerah. Ce bi pa vprašali naše ljudi, zlasti nižje sloje, kaj je dete, bi bil odgovor žoi po vsem drugačen. Mnogo je med na-mf ze.koncev, ki si ne upajo prevzeti odgovornosti za novega Človeka, ker se boje, kaj jih Čaka je tri hi odkod r?aj dobe sredstva za \"zgojo dece. So pa tudi taki. ki iz komoditete noce;o imeti otrok. Tj seveda sireše nad človeško družbe. Kriterij ženske lepote. Po Italijanskfh nazfranjih je odvisna ženska lepota od nastopnih einileljev: visoka posrava. kri z mlekom na licih, široke rame in vitki pas, lepo zaokrožena usta, iz katerih se čujejo samo lepe besede in slednjič plavi lasje. V resnici pa se na-ziranje o žensk: lepoti spreminja vsako stoletje in je odvisno povsem od osebnega okusa 16-tlčnega, ki žensko gleda. Platon je dejil nekoč: »Lepota je odsev resnice.c Sheakes-peare trdi, da vsi jeziki umolknejo, kadar spregovori ženska lepota. Čisto drugačno statösce je zavzemal v tem problemu švtd-ski kancelar Okscstierna, ki je cinično formuliral žensko lepoto takole; »Lepota ženske je podobna lepoti porcelanaste vaze. Občudujemo jo samo zato. ker ne poznamo rjeue vsebine.a Tudi Rivaro je dobro posodil rekoč, da lepa ženska mnogo pridobi, če dovoli moškemu, da jo samo občuduje, ne pa da se ji približa. Francozinja Dugo^ pa defin'ra žensko lepoto tako-!e: rBistvo ženske iepote je v pačenja. Vse drugo je večinoma stvar geometrije.« Nune se hočejo možitL Ne sicer pri nas, pač pa na Jaoonskem. kjer je opažati zadnje čase med nunami energičen preokret, da se irnebe celibata. Japonske ženske so spioh azi1ne. Delavke se organizirajo, Žene se bore za emancipacijo, nune zahtevajo svojo rravice do življenja. Zanimiv pokret je nastal v budističnih krogih. V takozvard sekti, toda. pri budhisučm cerkvi se je ustanovila organ'zacija, kateri pripada nad 3000 nun. Cilj te orgnnizaer;e je odstraritev celiba:a. Na prvem cerkvenem kongresu hoče;o nastopiti s Predlogom, da se celibat spini! odpravi. Svojo zahtevo utemeljuiejo s tem, da hočejo "rti enakopravne z duhovni, ki se lahko ože-r;.b*o. Nune zahrevajo tudi, da jim cerkvene oblasti dovolijo noski dolge lase. Dervisi in Miril ■ Derviši v mohatnerlanskem svetu In in. dljskl fakirji so znan! kot asketi, ki v imenu Allalia oduosno Burjtie strašno mučijo svoje telo, da s=i zasluzijo raj na ouem svetu. Z neprestanim treniranjem eö naučo prenašati najhujše boleč-iue. V alžirskih dzamMah lahko vidite proti veČini v luči motnih sveilljk nenava.lre prizore. Z eno. stavnimi instrumenti ponavljajo muzlkunri vedno isto pesem. Dvajset mladih, krepkih, na pol nn^ih derviSev stoji tu na en! nogi In moli Allahove molitve. Precl njimi stoji kot marmornati kip glavni derviS. Nad dvo uri svira primitivni orkester, dervlši prepevajo svoje dolgočasne pesmi. Slednjič se odstrani en derviš od skupile ter se približa s prekrižan!ml rokami glavnemu dcrvl. šu, obstane pred nJim, skloni glavo naprej ln nazaj, ponavlja nekaj časa te kretnje, potem pa pade na tla kot snop. Tedaj so začno muke. Glavni derviš mu zasad! v bedro 20 cm : dolgo iglo. ki roma notem po vsem telesu, j Prebode mu tudi jezik. Igle ostanejo v te- j je, da se piepiič^te, d« eden par nogavic z žirom m znamko l£) (rdečo, modro ali zlato) ?! ifljllf» traia Valcor štirje pari druem. Dob.vdjo se v (/fcüu.a.n h. lesu, ne da bi se pojavna i^ ran kri. Prr nrl in eventualno tudi dne 1&. agrfila t9Z5 r JerunovS ulici £!*▼• 13 in na Opekarski C9(ti CiCf 31 Prodajali se bodo sledeči predmeti: 1 pisalni stroi, 1 blagajna, pisarniška oprava, opeka, vozov", razno orodje in priprave za tesarsko obrt, trastovi blodi, razbčen les, rroda alniška oprava, sam, različno železo in žica, poljsko o?od:e, oglje, seno, lesene šupe, 1 par teških konj z opremo, komati i. t d. 1091 VSAKOVRSTNE KLOBUKE Nakitcne od Din 120.— naprej pri STl'CHLY* MASCHKE. Ljubljana. ZHovska ulica. 69/L Užarske romočnikc (Vrvarskel vje5te preob* lačilce (Überzieher) tra* ži Tvornica kononlje Srpski Milctič (Bačka). Nastup odmah. Neožea njeni imadu stan m tvor^ niči. Pravac pvta: Ljub^ liana * ZagrL-b«Vinkovci* DaljsSontasSrpski Mi^e^ tie. 1157 raca Holländer (Subotica) preporučuju bo^a'o skladate perja za iorrane i fas-tnke od najjoilinije do najfinije vrste. Najbolje poznata eksport liima, potpunu garancija picža. — o t za i lačna poslutra. 54 l i t t »*jron«f nov preizkušen in edino siguren !ck proti kapa« vici (triper) ter zastare« lcmu (kroničnemu) tria perju ter vnetju mehur« ja Za popolno o zdrav« Ijenie treba šest lončkov. Vsak lonček z navodi'oin stane 45 L)n — Proizva* ia in po poŠti razpošilia tudi na zdravniški pred* pis lekarna Pcnič, Zapre« prešič. Hrvatska oo/T Ra^IiC^e speceniskestelaže pr^dei 7r moko se prodajo. Skladišče Koncpjuta, Gosposvetska cesta 2. nsj prodaja Wtm .Slovanskega Naroda' Sva sjSf^Iaa sf^claS t-koi na r^oda}. Ogleda se v ski*-di"čn Konopju?£, Gosp«svetr.ka 2. Prazno sobo in huhinfo v novi ali stari h'?« proti p"ačila 6 mesecev naprej i'če m-rna dima. Ponudoe na upravo Slov. Maroda ped jMlra .Soba 13/1162. Ji UZDDfll SQ sirejme v večjo, dobro vpeljano trgovino v sredini mesta L; ubij sne s sodelovali em ali tudi brez. Potreben kapital Din 200.000. — Ponudbe na upravo Slov. Naroda pod »D r u ž a b n i ka 1144. INDUSTRIJSKE POTREBŠTINE v«ake vrste {ffitersife žago cirkularne žogo ScI8nqei*it šmirkove nloS« tovot mast ci31nr?ei* oljo nvasatlca pSInsfce cevi s^clero**! jei ,nnni alat •»umno armature pumenc cevi mÜnska svila celična užeta I. t. d. R. i A. GORJAH inženjeri Boskov čeva ulica Št. 2— 6 AftINE svs1'e vrst«» loScomobili moler« g Ateri droh -tastkl bandž^ge I. t. d. 52 L a troGino in ind LJUBLJANA^ Prešernova ulica 50 (v lastnem poslopju). Obrestovan?« vlog, naknn tn prodna vgaVo-vrstnih vrednostnih papirjev, devž? in valut, bor/na naroČila, preda?rn? in krcdUi vsake vrste, eskomnt in inkaso menic