Uredništvo in uprava: Maribor, Aleksandrova cesta št.13 Oglasi po larifu Oglasa sprejema tudi oglasni oddelek „Jutra" v Ljubljani, Prešernova ulica št, A Telefon; Uredn.2440 Uprava 2455 General Stevan iscflli Katalonski narod in njegova republika Da je na Španskem republikansko gibanje razmeroma naglo uspelo, je v veliki meri vzrok Katalonija, ki se je v celoti borila proti monarhističnemu Madridu in diktaturi za samostojnost in enako pravnost. Katalonci so bili v vseh dobah, p-osebno pa po svetovni vojni vedno na strani tistega, ki je v Španiji pripravljal revolucijo. Malokomu :e pri nas znano, da Španija ni jezikovno rc,polnoma enotna, da žive v njej ljudstva različnih precej diferenciranih narečij, med katerimi se katalonščina smatra celo za samosto--ien jezik. Katalonci so že davno hoteli uveljaviti svoje jezikovne pravice tudi v javnosti, v uradih, šolah itd., toda Madrid je imel za to gluha ušesa; po-snal je samo oficijelno španščino, dočirn ;e hotel Katalonce na vsak način pošpa-niti in ustvariti tako enoten španski na-*od. Toda tazlika med Španci in Katalonci ni samo jezikovna, ampak ;e tudi zgodovinska, kulturna in politična. Kata-tatici so se že od nekdaj smatrali za polnokrvne Evropce, dočim so ostalim Špancem, posebno Kastilijcem očitali, ia so pomešani z arabsko krvjo starih Mavrov. V Kataloniji so bivali najprej Rimljani, pozneje pa so jo po vrsti zasedli Alemani, Goti, Arabci itd. Za časa Ludvika Pobožnega je dežela pripadala državi Frankov, toda njeni grofi so vedno stremeli po neodvisnosti, kar so tuji dosegli in skoraj tri stoletja je bila Katalonija r^tern samostojna in neodvisna država, šele 1. 1479 so bili zopet priključeni k Španiji, pa so se 1. 1640 uprli In hoteli k Franciji, v kateri živi še danes številna katalonska manjšina. S to so bili združeni samo 12 let. Pripojeni so bili zopet Španiji, toda kot avtonomna pokrajina. Avtonomijo so izgubili šele mnogo kasneje. Katalonija je razmeroma majhna pokrajina, kajti vsega skupaj meri ie 32.000 kvadratnih kilometrov ter šteje nekako 2,250.000 duš. Na severu in vzhodu me-!i na Francijo, na jugu in iugozapadu pa aa Sredozemsko morje. Deli se na province: Lerida, Gerona, Barcelona in Ta-ragona. Njeno glavno in največje mesto ie Barcelona. Kakor že omenjeno, pa živijo Katalonci tudi v južnozapadnem <°tu Francije, na Balearskih otokih in v ^‘Kheru na Sardiniji. Poleg tega govo-r® katalonski tudi številni Žid:e na Sar-'niJ' in celo na Balkanu, posebno v So-unu, Carigradu itd. Vseh Kataloncev skupaj bo približno 3,000.000, razlika med njihovim jezikom in med španskim e P?. pri^'žno taka kakor je med fur-anscmo jn italijanščino, sicer pa tvori ijatalonscina ne^ak prehod med francosko provansalš£jno jn španščino, kakor jrj nas ka ikavsko narečje med slovenščino in srbohrvaščino, samo da so diference precei znatnejše. Vodja Kataloncev je v poslednjem de-;etletiu bivši polkovnik Macia, ki je tuli sedai posta! načelni^ n,ove kataion- DAVI JE BIVŠEGA DOLGOLETNEGA NAŠEGA VOJNEGA MINISTRA ŽE V DRUGIČ ZADELA KAP, KATERI JE SEDAJ TUDI PODLEGEL. BEOGRAD, 23. aprila. Bivši dolgoletni naš vojni minister, general Stevan Hadžič, je davi ob 7.30 nenadoma umrl. Generala Hadžiča je že približno pred enim mesecem zadela kap In je na eni strani tedaj popolnoma ohromel. Radi težke bolezni je potem 6. aprila odstopil kot minister vojne in mornarice. Sicer se je kmalu nato ministrovo zdravstveno stanje znatno zboljšalo in ie hotel v kratkem odpotovati v inozemstvo, da popolnoma okreva. Davi pa ga ie nepričakovano v drugič zadela kap, kateri je pol ure nato tudi podiegel. Vest o nenadni smrti odličnega generala, ki je bi! ena najpopularnejših osebnosti Jugoslavije, se je naglo razširila po vsej državi in Izzvala splošno sožalje. Pogreb se bo vršil z vsemi vojaškimi častmi na državne stroške, vendar pa dan pogreba še ni določen. * * General Stevan Hadžič se je rodil 1. 1868 v Beogradu. Po gimnazijski maturi v Nišu je stopil v vojaško akademijo v Beogradu, pozneje pa še v carsko ge-neralštabno akademijo v Petrogradu. Kot izvrsten oficir je naglo napredoval in je bi! že pred svetovno vojno nekaj časa vojni minister. V svetovni vojni je bil med drugimi šef generalnega štaba I. srbske armade, ki ji je poveljeval pokojni vojvoda Mišič, potem divizijski komandant in končno vodja jugoslovanskega dobroveljskega corpusa v Dobrudži. Po smrti blagopokojnega kralja Petra I. Velikega je kralj Aleksander imenoval generala Hadžiča za svojega prvega adjutanta in svojega zaupnika. Od decembra 1926 dalje je bil pod vsemi vladami vojni minister. Po njegovem odstopu dne 6. aprila 1931 ;e bil imenovan za n;e"ovega naslednika kot minister vojne in mornarice general Stojanovič. Sodna raserrva o umor o pred 5. leti TRAGIČNA SMRT FINANČNEGA PRIPRAVNIKA JANKA RESNIKA. Davi ob pol 9. uri je pred senatom petorice v Mariboru, ki ga tvorijo svetnik Lenart kot predsednik, dr. Lešnik, Zem'jič, Kolšek in Ascbman kot prisedniki, pričela nova razprava proti Vincencu Bezjaku. 41 letnemu viničarju iz Sv. Marjete ob Pesnici, Francu K 1 e m e n s b e r g e r j u, 29-letnemu čfevljarju iz Partin a, Dominiku J a m e r n i k u, danes 201etnemu posestniškemu sinu iz Vukovskega dola, in Alojzu Golobu, 351etnemu hlapcu radi umora fin. pripravnika Janka d*i« 7. sentembra 5926 v Ceršaku. Obtožba pravi, da so imenovani tega dne krog 8. do pol 9. zjutraj. ko so se plazili s tihotapskim blagom, nakupljenim v Spilju, skozi neko grabo v ceršaškem gozdu med Špiljem in Ceršakom, naleteli na finančnega pripravnika Janka Resnika od šentiljskega oddelka fin. kotrole. Ko .tih je ta pozval s »Stoj!« in naperjeno puško, so sicer dvignili roke. pa se mu približali in Golob ki je bil prvi. je zagrabil finanoarfa za puško ter mu jo kmalu iztrgal, Klemerisfcerger ^a je držal za usta in ga zabadal z bodalom Bezjak ga ie tudi zabadal, Jamermk, ki je bil takrat komaj 15 let star, pa je vzel od Goloba Resnikovo puško in držal Resnika za noge, ko so ga že imeli na tleh in se ni mogel več braniti. Resnikovo truplo so našle orožniške in finančne patrulje še le drugi dan ob potoku, z več udarci po glavi s topim predmetom in s celo vrsto zabod-Ijajev na vratu, na tilniku, pod pleči in v prsni koš. Na mestu, ki je bilo daleč naokrog oškropljeno s krvljo, se je poznalo, da se je vršila srdita borba, ker je bil Resnik krepek mladenič, visok 177 cm. Poizvedbe so kmalu vedle na sled gori navedeni družbi tihotapcev. Bezjak se je skrival in so ga šele 22. novembra izsledili orožniki. Ugotovljeno oa je bilo, da so vsi štirje dne 6. septembra kupovali v Spilju tihotapske stvari in da so šli 7. septembra zjutraj čez mejo. Dne 1. decembra 1926 pa so na meji zagrabili Jamernika, ki je hotel prekoračiti mejo. Pri zasliševanju o tem. zakai je hotel čez mejo, se je fant zagovoril in imenoval ime »Vinc«. Pod tem imenom pa je bil znan tihotapec Bezjak. To je orožnike osupnilo in jeli so ga izpraševati. Fant je končno vse priznal, peljal orožnike ske vlade v Barceloni. Katalonija se je namreč proglasila za samostojno republiko, ki bo samo na zunaj zvezana z ostalo bipaniio. Vlada polkovnika Macie, ki je sestavljena iz 7 ministrov, je takoj odpravila pre:šnji španski uradni jezik in proglasila namesto niega katalonšči-no. V domačem narodnem jeziku se mora vršiti vse uradovanje, poučevati se mora v vseh šolah, poveljevati v vojski. pisati v časopisih in časnikih itd. Vsi uradniki in učitelji ter profesorji, ki ne razumejo katalonščine, so bili od-stranieni in zamenjani s Katalonci- Prav tako je postala katalonska narodna zastava tudi oficijelni prapor nove zvezne republike. Španska revolucija tedaj ni važna samo, zaradi tega, ker se je država spremenila iz monarhije v republiko, ampak tudi zato, ker je dvignila na poVršje nov narod in nov jezik, Katalonce in katalonščino. Enotnost Španije je prenehala, vsi, stoletni napori v tej (smeri so ostali brez uspeha. Danes je federativna država dveh narodov, složnih sicer na zunaj, toda samostojnih in enakopravnih na znntrai celo na lice mesta umora, popisal natančno vse, kakor se je umor izvršil itd. Iste izjave je podal tudi pred preiskovalnim sodnikom v Mariboru. Tako je na podlagi teh izpovedi in nadaljnih poizvedb prišlo do prve obravnave pred porotniki v juniju 1927. Razprava pa je bila preložena radi zaslišanja novih prič, ker so vsi obtoženci skušali dokazati svoj alibi za čas umora, ki bi se naj bil po ugotovitvi sodne komisije izvršil krog 11. Pri ponovni porotni obravnavi meseca oktobra 1927 so si izpovedi prič tako nasprotovale, da se porotniki niso mogli prepričati o krivdi ali nekrivdi in so bili obtoženci oproščeni. Minoio je par let. Toda ljudski glas ni utihnil. Osumljenca Bezjak in Golob pa sta med tem celi vrsti ljudi deloma namigovala deloma naravnost priznavala, da sta skupno z ostalima obtožencema res umorila Resnika, in sta se še norčevala iz žandarjev in oblasti, češ da so »trotli«, da ga niso ob 11., ampak ob pol 9., in ne z nožem, ampak z njegovim bajonetom itd. Na podlagi vsega tega in na podlag: novih poizvedb je državno tožilstvo dvignilo novo obtožbo proti vsem štirim. Razprava je določena za tri dni, trajala pa bo morda še delj in vlada za njen izid veliko zanimanje. Povabljenih je nad sto prič. mariborsko gledališče REPERTOAR: četrtek, 23. aprila ob 20. uri »Cirkuška princesa«. Ab. A. Kuponi. Petek, 24. aprila ob 15. uri »Veriga« Diaška predstava. Znižane cene. Sobota, 25. aprila ob 17. uri »Začaran? žaba«. Otroška predstava. Kuponi. Nedelja, 26. aprila ob 15. uri »Cirkuška princesa«. Kuponi. — Ob 20. uri »Leseni konji«. Znižane cene. Zadnjič. Plaz gramoza je v Poschovi gramozni jami zasul včeraj delavca Jcžefa Postružnika, ko je sejal pesek. Drugi delavci so ga odkopali. Postružnik je dobil težje notranje poškodbe na desni strani in praske po obrazu. Rešilni avto ga je prepeljal v bolnico. Gluhonemi fant izgini!. Trgovec s kurivom je imel 15 nc.se-cev pri sebi nekega gluhonemega fanta, ki je bil poprej nekaj časa v dečjem domu. Pred 14 dnevi je fant izginil. Ugotovilo se je sedaj naknadno, da je fant najbrže Štefan Vuzem od Krapine. Par lakastih čevljev je bilo ukradenih iz kuhinje šivilji Mariji Ernejšek na Slomškovem trgu, ko je za hip odšla iz kuhinje v sobo. Šumandl izpuščen. Kmet Šumandl iz Limbuša, ki je bil svoj čas aretiran radi suma, da je skrival Mohorka pred oblastmi, je bil zopet izpuščen, ker se mu ni mogla dokazati krivda. Pri nagnenju k maščobi, protinu, slad-kosečnosti izboljšuje naravna »Franz Josefova grenčica« delovanje .želodca in črevesa in trajno pospeši prebavo. Raziskovalci na polju zdravniške vede c presnavljanju zatrjujejo, da so dosegli s »Frajiz Joseiovo vodo« si ajne rezultate. »Franz Josefova grenčica« se dobi v, vseh lekarnah, drogerijah in špecerijskih? trgovinah Cena 1 Dw Leto V. (XII.), štev. 91 SVlarabor, četrtek 23. aprila 1931 »JUTRA« Iz h aia razun nede.ue n praznikov vsak dan ob 16. ur Račun pri poštnem ček. zav v Ljubljani št, 11.409 ^elia mesečno nreieman v upravi ali po oošti 10 Din, dostavljen na dom pa 12 Din Stran 2. V M a r 1 b o r n, dne 23. IV. 1931. Studenci v luči ljudskega štetja PREBIVALSTVO JE NARASTLO ZA 17.2%, ŠTEVILO HIŠ PA ZA 22.9%. — ZNATEN PADEC NEMŠKEGA ŽIVLJA. Tudi šir$o javnost bo brez dvoma zanimala slika, ki jo je podalo ljudsko štetje v Studencih. Saj so naši Studenci največji delavski center na področju nekdanje mariborske oblasti in so že radi tega zanimivi z marsikaterega vidika. Sicer je neki list že poročal, da imajo Studenci 9000 prebivalcev. No, tako hudo še ni in takega števila na;brže tudi dočakali ne bodo kot samostojna občina. Vendar pa so bili Studenci dosle, vedno največja občina v neposredni okolici Maribora, in kot taka so tudi ostali, dasi jim dela Pobrežje že močno konkurenco in jih bo pri prihodnjem štetju najbrže že prehitelo, če se že preje namreč ne izvede priključitev okoliških občin k mestu. Pri sedanjem. I.udskem štetju se je izkazalo, da imajo Studenci 4335 prebivalcev- Prirastek znaša 735 ljudi, kar znači 17.2%. To sicer, ni ravno veliko in ne doseza prirastka od L 1900 do 1. 1910, ki je znašal dobrih 33%, vendar ,'e razvoj docela zadovoljiv. Ljudskega štetja 1. 1920. namreč ne moremo vzeti za primerjavo, ker takratne razmere zaradi dolgoletne vojne in preobrata niso bi’e normalne in stabilne. Takrat je bilo namreč število prebivalstva narast-!o samo za 25 oseb. Glede razmer a med obema spoloma je sedaj za 153 žensk več nego moških. Torej tudi v tem pogledu je sorazmerje dokaj povoljno ter bi ne ostalo ravno mnogo »starih devic«, če bi se Studenčani poženili med seboj. Družin je sedaj 1199. V minulem desetletju se je zgradila v Studencih 101 nova hiša, kar znači prirastka 22.9%. Skupno šte;ejo sedaj Studenci 441 hiš. Razen tega se pa uporablja še 23 drugih zgradb kot stanovanje, War znači, da še sedaj ni docela odpravljena stanovanjska beda ter se morajo ijudje potikati še deloma po pralnicah, kleteh, zapuščenih hlevih itd. Večina novih stanovanjskih hišic pa se je zgradi-io še-le v teku zadnjih treh ali štirih let. Zakaj v prvih letih po preobratu niso bile ugodne razmere, da bi si mali človek gradil lasten dom. Pač pa je gradbena podjetnost v zadnjih letih na-rastla ter je nastalo več novih ulic s prav čednimi hišicami. Vse to kaže. da se razmere kljub težkim življenjskim prilikam vendarle ustaljajo in zboljšu- Mariborski in dneoni drobiš jejo. Tudi letos se nekateri pripravljajo, da si postavijo lastno streho. Prav zanimiva je slika, katera nam kaže, kako so ljudje razdeljeni glede na pristojnost. Pristnih Studenčanov je namreč samo 1531; vsi drugi so pristojni v druge, največ podeželske občine razen 495 ljudi, kateri imajo svojo domovinsko pravico v Mariboru. Prvi hip nas preseneti to čudno razmerje. Vendar je naravna posledica razmer, v katerih se naha a ta občina. Veliko delavstva se je pri nas posebno po prevratu rekrutiralo iz podeželja. In tako je pri večini ostala še prejšnja pristojnost. Mno go pa je tudi kriva brezbrižnost delavstva samega v tem oziru. Saj vladajo še vedno krivi nazori, da se pristojnost sama po sebi izpremeni po desetletnem bivanju v kakem kraju. In vendar je neobhodno potrebno, da se posebej zaprosi za sprejem v občinsko zvezo. Zakaj nobena občina ne bo priseljencem vsiljevala svojega domovinstva; najmanj pa bo to storila izrazito delavska občina iz lahko razumljivih vzrokov. Razmeroma ve'iko je tudi število studenških Mariborčanov. Tem je bila povečini prisoena občina Maribor vsled nastavitve v de’avnici in kurilnici drž. železnic, ki sicer stojita na teritoriju občine Studenci, a se formalno prištevata k mestu. Vseh inozemcev se je naštelo 187. To število tvorijo po večini emigranti iz zasedenega ozemlja in pa Avstrijci; ne-kai je tudi Čehoslovakov. Kaj pa narodnost in materni jezik? Naravna posledica razmer je, da se stanje tudi v tem oziru boljša in ustalja. Kakor je v tem pogledu menda povsod poteklo — razen majhnih izjem seveda — ljudsko štetje lepo mirno, tako tudi v Studencih. Nemci, ki so tvorili 1. 1920 še 12.58% vsega prebivalstva, so zdrknili sedaj na pičla 2%. To je po materinem jeziku. Po narodnosti jih je celo samo 1.57%. To razmere dovolj jasno nriča, da prisilno in umetno nekdaj ustvarieno nemštvo vedno bolj izginja in prehaja k svojemu naravnemu koncu. Tudi med de'avstvo prihaia nacijonalna zavest in pridobiva tal državna misel. Potrebno je le iu okrepiti in utrditi. Torej je tudi v tem oziru Vudsko štet.'e v Studencih prav zadovoljivo. N.šfca ,,Slobodna Tr buna ‘ o koncertu 6la5bene matice v H 5U O koncertu pevskega zbora naše Glasbene Matice dne 16. t. m. v Nišu, piše »Niška Slobodna Tribuna«: U veče, u 9 časova otpočeo je konce-rat Glasbene Matice u zgradi Sokolane. Prostrana sokolska sala bila je puna publike. Koncertni deo bio je ispunjen vrlo interesantnim tačkama umetničkih i larodnih pesama. Kao prva tačka bila je poznata pesma »Barbari mi smo«, ot-pevana sa puno izražaja i muškosti. Još u početku videlo je se: da je hor tetini,čkl do krajnih granica obradjen, sa puno discipline, volje, razumevana i ono, što je najpotrebnije, sa odličnim ma-terijalom. Osetilo je se, da hor raspo-laže izvršnim glasovima i da ga čvrste ruke horovodje g. prof. Vasilija Mirka odlično I sigurno vode. Posle prvog dela programa, tenor solista Glazbene Matice, g. Avgust Živko, izveo je nekoliko solopesama uz pratnju klavira, zvršujud svoj program sa po-pularnom pesmom »Pod pendžeri«. Zvu-čan, fini i izvrstan tenor g. Živka osta-vio je najbolj! utisak. Muški hor dao je dve odlične tačke: »Ljubi konja jaše« i »Pesme od kola«. Najzad program je završen ponova sa mešovitim horom. »Njega ni«, primorska narodna pesma od Oskara Deva, nekadašnjeg horovodje Glazbene Matice, ostavlja jedan savršen utisak; a VIII. rukoyet od Mokranjca očigledno dokazuje, da jedan dobar hor može ob-raditi i onu intimnu osedajnu stranu pesme, pa makar ona bila i iz drugih kra- jeva, do najman ih i najdubljih finesa, gde u pesmi glavnu ulogu igraju osedaj i izražaj duše, običaji, podneblje, priroda i mnoge okolnosti, koje se ne mogu mehanički naučiti, do kojih se iedino može dodi savršenim osedajem. Brača Slovenci, ulazedi pesmom u našu du-šu, potvrdju.u i pesmom bratstvo naših osedaja, koji su zajednička odlika našega naroda. U glavnim potezama hor Glazbene Matice uspeo je. da da jednu savršeno umetničku pesmu sa osnovnim odlikama jednog horskog umetničkog pevanja: cdličnom tehnikom i do krajnosti savr-šenom interpretacijam i dikci.om- Ono. što je glavna mana naših horova, to smo kao specijajitet i lepu osobinu kod hora Glazbene Matice uočili i osetili. Da je Glazbena Matica sa ovakvim moralnim rezultatima napravila svoju turneju, zasluga je nesumnjivo u prvome redu njenom odličnom horovodii g. prof. Mirku, a zatim pos!ušnim i disciplinovanim članovima oba hora. Koncertu Glazbene Matice prisustvo-vao je g. ban i g. podban Moravske banovine, predsednik Opštine i drugi odlični predstavnici našog grada.« Opozarjamo, da bo mariborsko občinstvo imelo priliko slišati pevski zbor Glasbene Matice dne 2. maja v Unionski dvorani, ko se bo z majhnimi spremembami ponovil program turneje. Profesor Marc Vey ne bo predaval. V soboto 25. t. m. je nameraval predavati v Cercle francais v »Vesni«. Danes pa je Cercle dobil obvestilo, da g. profesor ne more tokrat predavati, Vuzenica in njeno prebivalstvo. Tudi v naši občini je ljudsko popisovanje končano. Trajalo je od 1. do 7. aprila. Cela občina ima 1775 prebivalcev, in to 875 moških in 900 žensk. Po katastralnih občinah se porazdelijo takole: trg 560 (268 moš., 292 žen.), Št. Vid 518 (254 moš., 264 žen.), Št. Janž 503 (249 moš., 254 žen.), Dravče 194 (104 moš, 90 žen.). Naših državljanov je med temi 1761, 14 pa tujih; izvzemši 4 pravoslavne so vsi rimokatoliki. Po narodnosti ozir. maternem jeziku pa je slika naslednja: Slovencev je 1711, Srbo-hrvatov 4, Nemcev 56 in drugih (Slovanov) 4. — Razveseljivo je tudi dejstvo, da je v celi občini le 93 nepismenih, torej jedva dobrih 5%. Napram zadnjem ljudskemu štetju se je število prebivalstva dvignilo za 185 ljudi, torej za 11.5%. Živine pa se je v celi občini naštelo: konjev 93, govedi 703 (od tega ca V* krav), svinj 698, ovac 540, koz 120, perutnine 1803, čebel panjev 380. Od tega števila odpade največ na Št. Janž. Zemlja se porazdeli na razne vrste nasadov v odstotkih povprečno takole: njiv je ca 14—20%, vrtov l°°/oo, travnikov in sadovnjakov 8%, pašnikov 16— 28%, gozdov 50—60%, neobdelane rodovitne zemlje 2—4%, nerodovite zemlje pa 2—400/o«. Hmelj so opustili že sko-ro vsi. Hiš je v celi občini Vuzenici 285, od teh je obljudenih 243, ostale so ali podrtije ali pa se uporabljajo za shrambe ali slično. Poljedelskih gospodarstev je 225, vseh družin pa 329. Cenzurni sosvet Narodne banke v Mariboru. Ravnokar je bi! z novimi imenovanji izpopolnjen cenzurni sosvet pri podružnici Narodne banke v Mariboru. Člani sosveta so sedaj gg-: V. Berdajs, veletrgovec na Trgu svobode; I. Krejči, ravnatelj tovarne v Rušah; inž. I. Lenarčič, industrijalec v Josipdolu na Poh.; Mat. Obran, lesni trgovec, Maribor, Tatten-bachova ulica; Mii. Oset, veletrgovec, Maribor, Glavni trg; J. Pivljakovič, car. posrednik, Maribor, Aleksandrova cesta; M. Šepec, trgovec, Maribor, Glavni trg in Jos. Šerec, trgovec in kavarnar, Maribor. Aleksandrova cesta. Razpisane železniške gradnje. Minister za promet je razpisal gradnjo železnic Sevnica—Št. Janž na Dolenjskem (normalnotirna, 12 kilometrov), Varaždin—Koprivnica (42 km) in Pri-boj—Prijepolje (28 km). Diisseldorfskl vampir je bil včeraj spoznan krivim umora v 9 slučajih, posilstva v 2 slučajih in po-skušenega umora v 7 slučajih. Obsojen je bil Peter Kiirten devetkrat na smrt radi umorov, radi ostalih zločinov pa na 15 let ječe. Smrtna kosa. V bolnici je umrla sinoči 32Ietna gospodinja Frančiška Rajh. V trgu Marenbergu, ki je imel še pri ljudskem štetju 1.1921 37.8% Nemcev, jih izkazuje pri sedanjem štetju samo še 22%. Število prebivalstva je padlo od 998 na 947. od katerih je 784 Jugoslovanov, 152 Nemcev. 1 Madžar, 10 raznih. Med Nemci in drugimi Neslovani je 79 tujih državljanov. Klrub ogromni premoči slovanskega elementa pa ima trg še vedno nemškega župana. Klub »Meja« je na svoji sinočnji seji sklenil, da bo priredil tekom prihodnjih treh mesecev sledeče večje izlete: dne 10. maja v Remšnik in k Sv. Pankraciju, dne 24. mata H Sv. Duhu na Kobanskem, junija v Kaplo in juli;a v Pernice nad Muto. Izleti k Sv. Duhu, v Kaplo in Pernice bodo združeni s predavanji, ki iih bo priredila mariborska ZKD, v Kapli bo pa obenem tudi otvoritev nove Obmejno ljudske knjižnice ZKD. Dnevi izletov v Kaplo in Pernice bodo še snorazumno določeni in objavljeni. Opozarjamo na te izlete že danes vse planince, ki jim je na srcu naša meja! Serfem aretacij le bilo izvršenih od včeraj popoldne do davi.'Aretirani. so bili med Hrnrlmi Jožefa L. radi nrevt»»-e. .To?ef Š. rndi sW VT. C P V N i K .ftltrsf VMartBora, dne 23. IV. l931> awagwHBragja^tBffi^awffii('frwyMKWBaMH——i avto, samo kratke ture v cm 1 Din. Natančneje v Br-Tattenbachova 14. 1156 yv> yo\ T. SOKLIČ \r, Maribor »astopnifci se sprejmeio M. ZevHccoj V senci jezuita Zgnitou^l ^»n, 119 To bi bilo rodilo posledice, da bi Manfred kmalu odšel s svojim očetom. A kdo mi priča, da ne bi poizkušal odvesti s seboj tudi Lantneja, kar bi se mu najbrže posrečilo? In kaj me briga nazadnje, ali so ljudie srečni ali nesrečni... Ali se meni kdo za mojo srečo? Kdaj se je pa spomnil kdo tistih solz? ki sem jih prelila, odkar sem videla svojega sina mrtvega navešalih?« In ciganka je skrila glavo med dlanmi. Toda ti spomini ji zdaj niso več budili muk, njene oči so zažarele, namesto da bi se zalile s solzami. Stisnila je zobe in zamrmrala: »Da bi mi odvedel Lantneja! Kaj bi se zgodilo z mano tisti dan, ko ne bi imela več v rokah Monklarje-vega sina, da zagotovim svoje maščevanje!« Vstala je in stopila k oknu, ki je gledalo na Dvor Čudežev. Sredi trga je videla pri velikem ognju vse zbrane poveljnike. Med njimi je stal Lantne. Manfred se je bil nekoliko odstranil z Ragastanom. Ciganka je vztrepetala, ko je spoznala Lantneja, Jn žarek divjega sovraštva se je zasvetil v njenem pogledu. In vendar ni bil Lantne tisti, ki ga je sovražila. Njeno sovraštvo je šlo dalje! Nje sovraštvo je veljalo Lantnejevemu očetu, velikemu profosu, pariškemu grofu Monklarju! Ves čas med bitko je stala ciganka pri odprtem oknu, poslušala hrup in prežala v noč. Ona ni dvomila o izidu boja. Vedela je, da bodo kraljevski premagani in Mon-Klar z njimi vred. To je stalo v njeni glavi tako trdno, kakor naj-gorečnejša vera. Ne da bi bila toliko zaupala pogumu, moči, spretnosti in umnosti, rokovnjačev... toda Monklarjev poraz in njegovo ponižanje po Lantne.iu se ji je zdelo nekaj neizogibnega, ako je še količkaj pravice v slepi igri usode. Moniklar je moral podleči, samo zato, da naraste gnev velikega profosa. Monklar je moral začeti sovražiti svojega lastnega sina. Ko je bilo vse končano in je izvedela, da so kraljeve čete poražene na vseh treh krajih hkrati, je tnir- ___________i______ no zaprla svoje okno in dejala: »Saj sem vedela, da se mora obrniti tako!« Zdaj je zrla z radovednostjo na zborovanje rokovnjačev, in čudno se ji je zdelo, da se posvetujejo toliko časa. »Ali morda vendarle še ni vse končano?« je dejala sama pri sebi. Šla je dol in se približala kurišču, poleg katerega so zborovali možje na prostem, pod milim nebom, po starodavni šegi Dvora Čudežev. V tem trenutku je govoril ravno Lantne. Mladi mož je dejal: Ako ga usmrtimo, kakor se nasvetuje, se nain je bati največjih nesreč. Verjemite mi, da je boljše, ako se okoristite s tem dogodkom, da utrdite svoje privilegije. Pripravite ga do tega, da vam obljubi, da ne poizkusi zoper vas ničesar več, a nato ga izpustite domov ... Ali mislite, da pusti kralj njegovo smrt nekaznovano? Že jutri bi bilo treba obnoviti boj, in v drugič bi se vam mogoče ne nudile več tako ugodne okolnosti. Ako ga pa pošljete živega domov in mu ne storite ničesar žalega, si ne bo samo kralj dvakrat premislil preden napade z nova ljudi, ki se branijo tako dobro, marveč bo moral tudi spoštovati vašo velikodušnost, ne vštevši hvaležnost vašega jetnika.« Ciganka se je zdrznila, O kom so govorili? Ali se je nahajal na Dvoru Čudežev kak važen jetnik? Nenavadna misel se je zasvetila v njeni glavi. Doteknila se je roke nekega rokovnjača, ki je stal blizu nje. »Brat,« je vprašala, »o katerem jetniku se posvetujejo?« »Kaj, stara ciganka, ali ne veš tega?« »Jaz vem samo to, da moja otroka nista ubita niti ranjena v nocojšnjem metežu; več novic prav za prav niti ne potrebujem!« »Da, da, saj je znana tvoja ljubezen do najinih bratov Manfreda in Lantneja. In kdo je bil vrednejši, kakor onadva? Hudiča, kako sta se bila! Njima se je zahvaliti v prvi vrsti, da so kraljevi zbežali! Pred vsem pa Lantneju!« »Ah!« »Da! On je tisti, ki ga je ujel!« »Koga je ujel?« »Velikega profosa!« »Grofa Monklarja!« je zajecljala stara ciganka. »Koga drugega! Saj ni dveh velikih profosov, se mi vidi!« »To je plen!« »Pravkar se posvetujejo, kaj bi storili z njim.« »A kam so ga djali?« »Tja noter!« Rokovnjač je pokazal na staro kolibo. »Menda, ni nevarnosti, da uide?« Rokovnjač se je zagrohotal. »V kleti leži, zvezan z močnimi vrvmi, vrata kleti pa so dvakrat zaklenjena,« je dejal. »Ta previdnost je umestna,« je dejala ciganka, »posebno pa še za tako važnega jetnika.« In rahlo se je odstranila. V njeni glavi je vrelo. Pijana od radosti, ji je kipelo v srcu. Okolnosti so ji služile mnogo bolje, nego se je drži nila upati v svojih najsmelejših nadali. Monklar je bil ujet, in to po Lantnejevi zaslugi! V par trenutkih je izprevidela ciganka, kako se lahko okoristi s tem dogodkom; tudi to je morala prispevati v zagotovljenje njenega maščevanja. Odšla je naravnost proti koči, ki jo je bil pokazal rokovnjač. Pred vrati je zagledala Kokarderja na straži. »Lantne hoče govoriti s tabo,« je dejala. Pojdi, stražila bom jaz namesto tebe.« »Dobro,« jeodgovoril Kokarder, »evo ti ključa.« »Počakaj toliko časa, da bo posvetovanje pri kraju. Naročil mi je, da ga ne moti pred sklepom.« »Dobro, dobro...« Kokarder si je zažvižgal in odšel. Ciganka je planila domov. Par trenutkov pozneje se je vrnila z majhno sve« tilko in šla po stopnicah navzdol. Pod stopnjicami je bilo dvoje kleti. V drugi je našla Monklarja, ležečega na tleh, trdno povezanega in z zamašenimi usti. Kakor bi trenil, je odvezala zamašek in porezala vrvi. »Ali me še poznate, gospod veliki profos?« ga je vprašala. »Da, kaj hočeš od mene?« je rekel on hladno, pr®‘ pričan, da spremljajo starko rokovnjači in da ga Pohaja psovat. »Ali vas je ujel Lantne?« je povzela ona. »Da,« je rekel on. »Pravkar zborujejo poglavarji, da se domenijo o vaši usodi.« /Vrnklar je skomignil z ramami in se nasmehnil zaničljivo n«-"', 1 Izdaja KonzorcU »Jutra, v Ljubljani: predstavnik Izdajatelja in uradnik; FRAN BROZOVIČ v Mariboru. Tiska Mariborska tiskarna d. d., predstavnik STANKU DETELA' j iit’ ! * Maribora. Natakarico iščem. vsestransko izurjeno, za vsa gostilničarska dela, prikupljive zunanjosti, poštena in zdrava, zaslužek dober, služba stalna. Pismene ponudbe na upravo Večernika, Maribor, pod »natakarica 1. maj. 1151 Gospoda sprejmem v sobo, Bavarska ulica 5. vrata 4. 1148 Opremljeno sobo oddani. Vprašati Jože-Vošnjakova ulica 21/11. 1149 Sobico, opremljeno oddam. Koseskega ulica 35. Istotam na prodaj dobro ohranjen čevljarski šivalni stroj znamke »Singer«. 1152 Stanovanje, 2 do 3 sobe s kopalnico v bližini parka ali sredini mesta, iščem za takoj. Naslov naj se pusti v upravi lista. 3001 Radio aparat znamke »Saba« 4cevni anodni aparat »Philips« z zvočnikom »Gromos« radi selitve takoj na prodaj. Naslov pove uprava »Ve-černika«. 3000 4mesečnega otroka oddam v rejo. Naslov v upravi Večernika. 1147 Kovčke za potovanje v največji izbiri in najnižji ceni priporoča Ivan Kravos, Aleksandrova cesta 13. 1112 Vrtnice, nizke, 10 kom. za Din 40.—, 60.— in 80.—, visoke vrtnice in plezalke, le-potično grmičevje, konifere, petuniie, saivije, georgine in sploh vse za vaš vrt dobite najcenejše pri Vrt Džamo-nja i drug, velevrtnarstvo. Koroščeva ulica 44. 1016 Lepo zračno opremljeno sobo oddam- Vprašati v trgovini 1. Kravos, Aleksandrova c. 13. 1091 NOVO! URADNIŠKI ZAKON Sopotnika vzamem v avto, Sloveniji, km 1 zopotplati, lilliMt cepano, žagano in okroglo kakor vsake debelosti, rezan les prodaja tvrdka GNILŠEK, Razlagova ul-št. 25. Dobi se tudi kolje za mlado sadno drevje in za vrtnice. 1150 Broi. 22 Din, vez. v platno 34 Din, po pošti 2 Din več v KNJIGARNI TISKOVNE ZADRUGE V MARIBORU, ALEKSANDROVA CESTA ST. 13 Pa se zgodi, da mama ie zbolela — kako ie Zlatica za nlo skrbela! Prisrčno, vdano io ie negovala, ie zanjo kuhala iti zanio nrala. Ko mamica io tiho občuduje, se Zlatica vri sebi le radufe: Ni mr.oso dela. ni skrbi in truda, ker milo Zlatorog ustvarja čuda. Oi ilnia 7intica — v,ns src okrog: nad vse ie terpentinsko milo Zlatorogt ’(Na3alievanje sled!.) Modne novosti zt dame in gospode ter šiviljske potrebščine v modni trgovini ANTON PAS SLO vinska ulica