Ptfrfcnina plačana v gotovini blu^« v ponedeljek in potek ob 1 f. Stane mesečno po pošti 7 Din, vCefra po raznašalcih dostavlje- n»7'50E>in,zainozemstvo20Din Ratlin pri poštnem čekovnem »avodu ši. 10.666. Jlova &o6a Craa 1 Din Redaltcija in uprara: Celje, Strossmayerjeva ullca §t. 1, pritiičje, de.sno. Telefon interurban štev. 65. Rokoplsi se ne vračajo. Oglasl po tarifu. Rokopui «e iprejemajo ob ponedeljkih in petkih brezpogojno le do 10. dopoldne. — Predpisi glede prostora in dneva objave oglaaov se uvaiujcjo le po možnosti. Star. 26. Celje, ponedeljek 27. marca 1933. Leto XV. Celjski občinski svet Počastitev spomina dr. A. Božiča — Regulacija Savinje — Prodaja vo- jagnice kralja Aleksandra — Izprememba občinskega proračuna V petek 24. t. m. od 18.20 do 19.45 je imel celjski občinski svet redno javno sejo. Župan di1. Goričan je po otvoritvi seje pozdravil novo ime- novanc občinske odbornike, nato pa se je spominjal 16. t. in. unniega za- služnega celjskega javnega delavca odvetnika dr. Antona Božiča, pod- črtal njegove velike zasluge na na- rodno—političnem in gospodarskem polju ter njegovo neumorno delo kot finančni referent okoliške občine pred vojno in kot finanCni referent rnestne občino po prevratu do 1. 1927. Občinski odborniki so vstali s sede- žev in počastili spomin velikega po- kojnika s klici »SI aval« Župan je nato po kratkem nagovoru zaprise- gel novo imenovane občinske odbor- nike gg. notarja Franceta Burgerja. drogista Josipa Kramarja, gradbene- ga inspektorja inž. Jana Mareka in disponenta Ivana Rischnerja. Po odobritvi zapisnika zadnje ob- činske seje je poročal obč. odb. dr. Vrečko v imenu odseka za Mestni kino. Odsek so je izpopolnil z obč\ odb. Burgerjcm, Loibnerjem in Pe- likanom. Ker se bliža sezoria koncu, je bila rešitev vpraSanja Mestnega kina odložena. Odsek se bo daljo ba- vil s to zadcvo. Personalni odsek (refer, obc. odb. direktor M r a v 1 j a k). Nekateri od- seki, ki so po.stali vsled razrešitvo nekaterih obcinskih odbornikov in vsled smrti obč. odb. dr. Wolfa ne- popolni, so se izpopolnili. V finančni in gospodar.ski odsek sta bila na no- vo izvoljenn ob?, oilb. Pelikan in He- heuschegg, v pi-avni in personalni odsek, ki se jo povcCal od 7 na 8 Cla- nov, obč. odb. notar Burger, v odsek /a občinska, pod jet ja obč. odb. jnž. Marek in Kramar, v odsek za prosve- to, zdravstvo in tujski prömet obč. odb. Pelikan, v gradbeni odsek pa obč. odb. inž. Marek in Rischner. Finančni edsek (referent ob. odb. dr. Vrečko). Na željo ministrstva pravde so zniža najemnina za pro- store okrožnega in okrajnega sodiS- Ca v Celju za 10 odstotkov (ministr- stvo je prvotno zabtevalo 20 odstot- no znižanje). — Obeinski svet jo po- naljSal vojaški upravi rok za odstra- nitey municijskega skladišča in strain ice pri okoliäkem pokopališču do 1. marca 1934. Gradbeno mini- strstvo je vrnilo banski upravi na- črte za regulacijo Savinje pri Celju in zahteva, da se pri regulaciji upo- Steva spodnji in gornji del Savinje. Narodni poslanec g. Ivan Prekoršek bo vsled tega predložil ministrstvu iiujnost regulacije Savinje pri Celju. I'ri zaposlitvi brezposelnih pri regu- laciji Koprivnice v Celju in okolici se je pokazalo, da v resnici ni toliko brezposelnih, kakor je izgledalo. Od 90 prijavljenih brezposelnih v mestu Celju se je namreC prijavilo za delo pri regulaciji Koprivnice samo 25, od 350 v okoliški občini pa 40. — Ob- činski svet je odobril, da bo plaCeval vojaški erar, ki ne priznava najem- nine za vojaške objekte, za uporabo teh objektov (vojaänice kralja Ale- ksandra, avomentacijskega in muni- cijskega skladišča) za čas od 1. 192-7. letno odškodnino v znesku 10.757.50 Din. Mestna občina pa bo dovolila za vzdržcvanje teh poslopij lo toliko, kolikor znasa odškodnina za njib uporabo. Odsek za vojašnice je po- oblaščen, da proda vojaškemu erar- ju pod čim ugodnejšimi pogoji vo- jašnico kralja Aleksandra. V tej za- devi bo narodni poslanec g. Ivan Pre- koršek interveniral v vojnem mini- *trstvu. — Do odobritve občinskega piyoracuna za 1. 1933. se uvedejo pro- računske dvauajstine v lanski viši- ni. Ministrstvo financ je vrnilo me- stni proračun za 1. 1933. z obvestilom, da ne more odobriti proračuna, ker izkazuje primanjkljaj v znesku 490.000 Din. Občinski svet je odobril naslednjo kritje toga primanjkljaja: V novem proraeunu predvideni de- ficit v 1. 1932. se zniža od 5G0.00O na 360.000 Din, ker bo za okrog 200.000 Di!n manjSi, nego je prvotno izgle- dalo. Postavka za veselični davek se zviša od 50.000 na 100.000 Din. Od iz- datkov za mestno policijo v znesku 053.700 Din se črta 50.000 Din, ker bo treba skrčiti število policijskega osobja. Crta se neporabljeni prispe- vek za ogrejevalnico za brezposlene in revežo v zimskem času. Od pred- videne odäkoclnine za vojaške ob- jekto se črta 77.000 Din. Gledališki mojster se odpusti s 1. majem. To mesto se bo razpisalo, gledaližki mojster pa ne bo več prejemal place, marveč bo imel kot nagrado le brez- plaCno stanovanje. Prednost ima se- danji gledališki mojster. Mestna kjavnica naj plača obCini upravni prispevek. Skupni prihranek znaSa 502.000 Din, tako da izkazujo poprav- ljeni proraCun prebi.tek v znesku 5.637.16 Din. Do odobritve proračuna se ne smejo delati izdatki na podlagi novega proraCuna. Ce bi eden izmed mestnih uslužbencev umrl, se njego- vo mesto ne sme zasesti, mavveč se mora njegovo delo razdeliti na dm- ge uslužbence. Gospodarski odsek (referent obč. odb. direktor M v a v 1 j ak). Na mest- nem cvetličnjaku se bo letos zgradi- la vsa, žclezobetonska konstrukcija, del stroškov, ki niso predvideni v letosnjem proračunu, pa .se vnese v pi-orafun za Keto 1934. — Mestna ob- čina bo javno razglasila, da ima na razpolago stavbno parcel© na Jože- fovem hribu. — Mestna obCina na- merava dati bivše Rajerjevo posest- vo pri Savinjskem dvoru v najem in sicer sredino zemlji.šča kot travnik, ostanek pa kot njive ali vrtove, 3 do 4 metre široke parcele ob Savinji pa interesentom za postavitev utic za kopanje. Poleg tega naj bi dobili v stari gimnaziji stanujoči mestni uslužbenci v najem polovico zem- ljišča rued staro gimnazijo in Savi- njo. O vsem tern bo clefinitivno skle- pal finančni in gospodarski odsek. — Ponesrečencmu mestnemu delav- cu Mihi Stopinšku je bila odobrena enkratna podpora v znesku 300 Din. — Občina bo izvršila več nujnih po- pravil v vojašnici kralja Aleksandra in v sosednjem poslopju vojaškega okrožja, stroški pa ne smejo prese- gati 11.000 Din, ki jih bo obCina pre- jela od vojaškega erar ja kot letno odškodnino za vojaške objekte. — Prošnja g. I. Rischnerja za znižanjo cone 36 Din za m3 za kos zemljišča poleg njegove tovarne pri Sp. Lanov- žu, ki ga namerava kupiti za aron- dacijo, je bila iz načelnih razlogov odklonjena. Obrtni odsek (referent obč. odb. DoboviCnik). Občinski svet se je izjavil za krajevno potrebo za pre- pis gostilniško konceaije ge. Alojzije Beneševe (na dosedanjo delikatesno trgovino ge. D. Zamparuttijeve) in gdč. Anice Grafonerjeve (na doseda- njo delikatesno trgovino ge. Stegu- jeve), zanikal pa je krajevno potrebo za restavracijsko koncesijo ge. Kata- rine Vajtovo na Kralja Petra cesti St. 29. Mesina klavnica (referent obč. odb. R o b e u s c h e g g). Občinski svet je odobril prodajo starega železja iz mestne klavnice železarni v štorah. ZaxetfeueinAuie ODOL , Zobna pasta Fini prašek ODOI Zobne paste varuje zobnq sktemna ODOL zobnapasta ima veliko čistilno moč zaradi svojih obilnih koioidnih sestavin. Zobovje oasti temeljito ter odpravi vsak neprijeten vonj, vsa barvila in vso nesnaga Pri slučajnostih je bilo Prostovolj- nemu gasilnemu in reševalnemu društvu v Celju dovoljeno, da prire- iU svojo običajno veselico tudi letos na magistratnem dvorišču. Zborovanje hmeljarjev v Zalcu ŽALEC, 27. maica. Včeraj od 9. do 12.45 se je vräil v dvorani g. Robleka v Žalcu 53. glav- ni občni zbor Hmeljarskega druätva- za Slovenijo v Žalcu. Občnega zbora se je udelcžilo 61 delegatov, innog'o Clanov, narodni poslanec gosp. Ivan ProkorSek in sreski podnaCelnik g. Klobčič. Namesto obolelega predsed- nika g. Frana Robleka je vodil obč- ni zbor podpredsednik g. A. Mihel- öic, ki je v začetku pozdravil sreske- ga podnačelnika g. Klobčiča, delega- te, zastopnike tiska in Clane. Po dalj- §i debati, kateri delegati so bili pra- vilno določeni za občni zbor, in po pozdravnih besedah sreskega podna- Celnika g. Klobčiča v imenu sreskega načelstva v Celju je podal poslovod- ja g. Anton Petriček letno poročilo o lanskem delovanju Hmeljarskega društva, ki ga bomo objavili prihod- njič. Nato je bil sprejet predlog gosp. Koprive, naj država posodi hmeljar- jem; ki so plačali preveč dohodnine, ta prosežek proti 20-letni amortiza- ciji s primernimi1 obrestmi. Letni raCun, ki ga je podal gosp. PetriCek, izkazuje 12.833.40 Din do- hodkov in ravno toliko izdatkov. Od- boru je bil podeljen absolutorij. Let- na Clanarina bo znašala 10 Din, ka- kor lani, pač pa bo diuštvo proda- jalo legitimacije za hmeljske obiral- ce v pri'd dmštvene blagajne; ceno bo določil glavni' odbor. Sledil je dolg odmor, v katerem so se vršila pogajanja za sestavo kom- promisne liste za volitve glavnega odbora, ki pa so bila brezuspešna. Volitev se je vršila po listkih in s 32 proti 27 glasovom je bila izvoljena kandidatna lista, na kateri so bili kot člarii glavnega odbora za dve leti gg. Franjo Roblek, Anton Petri- Cek (Zalec), Andre j Antloga (Gotov- lje), Rudolf Janič (Žalec), inž. Ivan Jeschounig (Petrovče), Anton Kopri- va (PetrovCe), Rudolf Lorber (Zalec), Josip Kozuli (Skofja vas), Ivan Ho- čevar (Gomilsko), Robert Senica (Ža- lec), dr. Rudolf MikuS (Vojnik), Vin- ko Stopar (Velenje), Anton Steiner (Gotovlje), Jožef Šketa (St. Rupert), Martin Ocvirk (St. Jurij ob Taboru), Nikolaj KoCevar (Zalec), Jernej Raz- borSek (Dobriša vas) in Franc Schwentner (Vransko), kot namest- niki pa Ludvik Plaväak, Martin Jošt, Blaž Brinovc, Franc Vrečer in Anton Prekorisck. Po volitvi glavnega odbora je vo- dil občni zbor sreski podnačelnik g1. Klobčič. Za pregledovalca računov za eno leto sta bila izvoljena gg. Mi- hael Jošt in Anton Kopriva, za Clane razsodiäca gg. dr. Mikuš, inž. Je- schounig, Kočevar, KoŽuh in Rudolf Lorber, za namestnika pa gg. Ernest Auštcrič in Anton Steiner. Od predlogov posamezniii občin so bili yprejeti naslednji: DruStvo naj ukrene vse potrebno glede signiranja hmelja in rajoniranja limeljarstva. Hmeljski prekupčevalci morajo biti brez izjeme zmožni kavcije. ZupeCa- teni vzorci hmelja naj bodo dokaz kakovosti blaga. Uvede naj se zopet ara. Hmeljski ti'govci naj predložijo pred kupčijo kupne liste. Pravilnost načina piodaje naj kontrolira dru- štvo. (Predlog g. Fr. Pikla, naj se tu- di hmelj iz drugih hmeljarn, ki ima- jo sposobno separacijo, kontrolira in signira po glavnem odboru, je bil od- kazan glavnemu odboru). Hmeljar- sko druStvo naj izposluje sezonski kreclit za hmeljske obiralce. Klavzu- la o možnosti odpovedi kupne pogod- be za hmelj v 24 urah» naj se črta. Poslovodja g. Petriček se je iskro- no zahvalil narodneinu poslancu g-. Ivanu Prekoršku za lijegovo vztraj- no in uspešno delo v korist hmeljar- stva in ga prosil za nadaljno pomofi. Zahvalo poslancu g. Prekoräku je \z- re'kel občni zbor soglasno. Narodni poslanec g. Ivan Prekor- šek je v svojem kratkem govoru omenil težke gospodarske case, v ka- terih živimo, ter izjavil, da ga potek obCnega zbora ni zadovoljil, ker se je občni zbor izčrpaval v formalnostih. pri tern pa našel premalo časa za stvarne razprave. Hmeljarsko dru- stvo je ustanovljeno za Slovenijo, zato .se drugih krajev izven Savinj- ske doline, ki daje najboljši hmelj, Str&n 2. »NovaDoba« 27. 111. 11*33. Stev. 26. ne «me pritiskati ob zid. Gosp. posla- nec je izjavil, da bo delal pri vladi v Beogradu za povzdigo hmeljarstva po željah in predlogih Hmeljarskega rlruštva. Svetoval je, naj pošlje glav- ni oclbor ministrstvu za trgovino in industrijo, ministrstvu za kmetij- stvo in zavodu za pospeševanje zu- nanje trgovine takoj predstavke gle- de vprašanja carin in kontingentov. Izjavil je, da bo društvu vedno rad na razpolago, in je želel društvu v novem letu najboljše uspehe. Po občnem zboru se je konstituiral ožji odbor. Prcdsednik je gosp. Fran Roblek (Žalec), podpredsednik župan g. Rudolf Lorber (Žalec), tajnik in blagajnik g. Anton Petriček, člani ožjega odbora pa so gg. Andrej Ant- loga (Gotovlje), inž. Ivan Jeschounig (Arja vas) in Jernej Razboršek (Do- brišja vas). BRAGO ŽABKAR: Luksuzni davek in naše gospodarstvo (Dalje) 3. Postavka 43. našteva vse ženske klobuke brez razlike, ako so okraäe- ni. Okrasitev klobuka je jako rela- tiven pojem. Klobuk se lahko okrasi eelo skromno z najpotrebnejSim (pentljo, obšivi iz blaga) ali pa tudi luksuriozno s svilo, umetnimi cvet- licami, perjeni itd. Okrašen ženski klobuk sam na se- bi vendar še ni luksuz, dokler se nje- gova cena giblje v običajnih mejah. Luksuznost se pri klobukih izraža največ v ceni in bi se mogli za luk- suzno opremljcne klobuke smatrati le on'i, ki .stanejo preko 300 Din. Podraženje ceii ženskih klobukov preti uničiti vse modistovske obrte po manjših mestih, kjer se rekruti- i'ajo odjcmalci le iz uradniških in obrtnižkili vrst, ki pa so gospodai- sko toliko šibki, da ne more jo pre- našati niti dosedanjih cen ten izdel- kov. Na vsak način sc mora spisek po- pravi'ti taiko, da so podvrženi luksuz- nemu davku le oni ženski klobuki, katerih cone pi'esegajo znesek 300 Pin 4. V postavki 4(>. so navedena obu- vala. Popolnoma ncjasno je, kakSna obuvala so to. Domneva se, da so mišljena obuvala iz tkanin in klo- bučevine, ki so v gornjem delu v ce- loti ali deloma izdelana iz svile, od- jiosno s svilo okraSena. Ministrstvo naj izda o tern avtentično interpre- tacijo. 5. Tudi postavka 47. omenja obu- vala. Nepravilno je, da se nalaga luksuzni davek na poedine vrste obu- val. Nadomesti naj se z luksuznim davkom na dotični materijal, n. pr. na usnje antilop, jelenje, reptilno, lakasto usnje, oproste pa se naj luk- suznega davka vsi finalni predmeti. Kontrola bi bila lažja, ker se vse vrste tega usnja uvažajo. Davčni za- vezanci bi si prihranili vodstvo po- sebnih knjig o opravljenem prometu in bili obvarovani neprijeine kon- trole. Dvojni luksuzni davek bi od- padel. 6. V postavki 45. uredbe so našteti dežniki in solnčniki z raznimi drža- li, prevleSeni s svilo ali deloma svi- leno tkanino. Prav jasno je, da se svila in polsvila uvaža in mora uvoz- nik že tedaj plačati luksuzni davek. PlaCa pa tudi luksuzni davek pro- ducent finalnih izdelkov dežnikov in solnčnikov — torej dvakratno ob- davčenje. Je pa tudi jasno, da so dežniki prevleCeni s svilo in polsvilo, sicer nimajo skoro nobene vrednosti, naj man j pa morejo služiti svrhi, za katero so namenjeni. Dezni'ki prav gotovo niso luksuzni produkti, upo- rabljajo jih najširši sloji prebival- stva, vsled Cesar bi jib bilo treba čr- tati iz spiska luksuznih predmetov. 7. V postavki Gl. je našteto po~ hištvo, če je prevlečeno s svileno ali deloma svileno tkanino, vezenino, äametom ali pliäem in njim podob- nimi tkaninami. (Dalje.) Nase sadjarstvo in gospodarska kriza Ker sein. v seilanjein lepem in ugodnem vremenu prezaposlen v sa- donosnikili) razumnih gospodarfev, ki imajo interes, da pridelajo jeseni lepa, okusna jabolka in hruške, mi čas ne dopušča, da bi cenj. čitate- ljem danes podal nadaljni popis sad- nih škodljivcev. Opozarjam pa se- daj ob enajsti uri. resno in nujno na naslednje: Na svoje neljubo presenečenje sein to dni ugotovil v raznih sadonosni- kih, da ni letošnja mila zima uničila. skoro nobenega že opisanega sadne- ga Skodljivca. V drevesnih razpo- kali, nabrkljinah in luknjah, pod lu- bom, ki ni bil bogvc kedaj očišT-on, jo vse pol no zalege raznega mrčesa, ki sem ga že podrobneje opisal. Zla- sti sem našel veliko zalego smrto- nosnih krvavib ušic, ki že komaj ča- kajo, da se razširijo po drevesu, predvsem na mlade, sočne poganjke; jajčeca pa se pripravljajo, da pošlje- jo živ plod na »delo«. Vsem sadjarjem, ki fitajo mojo razpravo, resno polagam na srce: Ne zamudite sedaj ugodnega časa, opo- zorite tudi svoje sosede, da se takoj z vso vnemo lotijo zatiranja sadnih skodljivcev, zlasti pa smrtonosne ki-- vave ušice, sicer bodo v doglednem času naši sadonosniki popolnoma izginili. Ako pogledamo daleč okrog l>o pokrajini, skoro nikjer ne najde- mo vef gladkega in zdravega, ne- okuženega drevesa. Redki so posest- niki, ki so se doslej tudi spomladi in pol et i, ne pa samo v jeseni resno brigali za sadna drevesca in odrasla drevesa. Pomislite deset, dvajset let nazaj in primer ja jte, kakšna so bila drevesa še takrat in kakšna so se- daj, ko se je ta pogubni mrčes tako silno i'azplodil. Ne čakajte, da bo v vašem vrtu zadnjemu drevesu od- klenkalo, marveč zaönite energično uničevati sadne škodljivre! Ako bo- do storili to samo nekateri sadjarji, bo lo malo zaleglo. Vsi, na vseh kon- cih in krajih moramo napovedati vojno sadnim Skodljivcem. Tako si bomo ohranili za bodočnost, dovolj zdravih sadnih dreves, ki nam bodo rodila lepo in okusno sadje za dorn in prodajo. Ponovno opozarjam, da imamo v Celju domačo tovarno »Gar- kona«, ki je najboljše sredstvo proti raznim sadnim škodljivcem. Vatroslav Kosi, strok. ekonom Lopata pri Celju. DOMACE VESTI d Senat je priöel v nedeljo 2(>. t. m- i'azpravljati o državnem proraCunu za 1. 1933/34. Razprava se je v pone- deljek 27. t. m. nadaljevala. d Dvojni srebrniki po 50 Din. Ker so se srebrni novci po 50 Din kovali v dveli kovnicah, in sicer v angleški državni kovnici v Londonu in v Kov- nici d. d. v Beogi'adu, je beograjska kovnica, da se takoj vidi, kje je bil kateri srebrnik izdelan, napisala pod sliko Nj. Vel. kralja z majhnimi čr- kami »Kovnica a. d.« Tega napisa pa srebrniki, ki so izdelani v londonski kovnici, nimajo. Zato so srebrniki po 50 Din pravi, ne gledo na to. ali ima- jo ta napis ali ne. (I Pocenitev sladkorja — v Zagre- fau. V Zagrebu so 24. t. m. znižali co- ne sladkorja v trgovinah. Sladkor v kockah, v prahu in v glavab stane 15, kristalni sladkor pa 13.25 Din kg. d Umrla je v petck 24. t. m. v Voj- niku ga. Antonija Jurkova, soproga golskega upravitelja v p. gosp. Blaža Jurka. Plemeniti pokojnici bodi ohranjen blag spomin, spoätovani rodbini na§e iskreno sožalje! d Dunajska vremenska napoved za torek 28. marca: Po večini jasno, ponekod jutranji mraz, lahni severo- vzhodni vetrovi. Splošni vremenski izgledi: Sedanje vreme bo trajalo da- lje. Celje in okolica ( Clanski sestanek JRKD za mesto Celje se bo vršil v sredo 29. t. m. ob 20. v klubovi sobi Celjskega doma. Vabljeni so vsi člani! c Ljudsko vseučilišče. Drcvi ob os- mih bo predaval na Ljudskem vse- učilišču v risalnici meščanske Sole znani' alj)inist in odvetnik g. dr. Jo- sip C. Oblak iz Ljubljano o temi: Preko Dahnacije in Crne gore v Juž- no Srbijo. G. predavatelj bo na pod- lagi mnogih lepih skioptičnih slik orisal ljudi, kraje in pokrajine, ki jih je prepotoval lani in ki so nam še ta- ko malo znane. Vabimo občinstvo na to zanimivo predavanje. c Haydnov oratorij »Sedem posled- njih besedi Kristnsovih s križa« za soli, zbor in orkester izvajajo vsako leto v velikem tednu v velikih me- stih. Zato ga bomo slišali tudi v Ce- lju. Celjsko pevsko društvo ga bo iz- vajalo na veliki petek v . Marijini cerkvi. Koncert bo nedvomno velik glasben dogodek za naše Celje, saj bo prvi oratorij v Celju, izvajan zgolj z domaßimi moCmi. c Uradni dan Zbornice za TOI v Ljubljani za Celje in okolico bo v torek 4. aprila od 8. do 12. dopoldne v posvetovalnici Združenja trgovcev za mesto Celje, Razlagova ul. 8, pri- tliCje, levo. c Zdruienje trgovcev za sreze Ce- lje, Gornjl grad in šmarje pri JeUah bo imolo v četrtek 30. t. m. s pričet- kom ob 8. zjutraj X. redno glavno skupSčino v rnali dvorani Narodne- ga doma v Celju. c Občni zbor krajevne organizctcije JRKD v škoiji vasi. V gostilniških inostorjh Občinskega doma v Škofji vasi se je vršil na praznik 25. t. m. ob 14. občni zbor strankinc krajevne (»i'ganizacije. Zborovanjo je otvoril in vodil domači zupan g. Josij) Ko- žuh, ki je podal poročilo o razvoju organizacije. h kateri je do danes pristopilo že 1G2 članov. Tajniško poročilo je podal fiol. upr. g. Emest Tiran z Ljubečne. NavzoCi narodni l>oslanec g. Ivan Prekoräck je jjrisrč- no pozdravljen obširno poročal o važ- nejših gospodarskih in političnih vprašanjih, za kar je žel živahno pri- t.rjevanje in odobravanje navzočih zborovalcev. Pri volitvi novega odbo- ra se je gledalo na to, da so v odbo- iu zastopane vse vasi obsežne občine f^kofje vasi. Za predsednika je bil /.opet izvoljen župan g. Josip Kožuh, za podpredsedmika pa gg. Anton Mahne iz Trnovelj in Anton Gmaj- ner iz Arclina, za tajnika in blagaj- nika gosp. Ernest Tiran z Ljubečne. Organizacija se lepo razvija in obeta postati ena naSih najkrepkejSih po- cležel.skih organizacij. c Sredpostni kram&rski in živinski sejem, ki se je vršil v ponedeljök 27. t. m. v Celju, je bil razmeroma slabo obiskan. Primanjkovalo jo kupcev, pa tudi prodajalcev ni bilo mnogo. c Bell sport. V soboto in nedeljo jo bilo na Mozirski planini nad 100 smučarjev in smučark iz Celja in drugih krajev, mecl njimi tudi 28 Za- grobfianov. Okrog 20 smučarjev se je })ovzpelo na KoroSico. Smuški tereni so bili zelo ugodni. c Zborovanje meščanskošolskih nčiteljev. V nedeljo 2. t. m. ob 11. do- poldne se bo vršilo v deški meščan- ski šoli v Celju stanovsko zborow nje Združenja učiteljstva meScans'kih šol, sekcije za dravsko banovi'no v Ljubljani. c Celjske nameščenske organizaci- je botlo imele v torek 28. t. m. ob 20. v poslopju Delavske zbornice skupen sestanek. Na dnevnem redu je vpra- šanje teritorijalne razdelitvo nameš- čenskih bolniških blagajn. c Tragična smrt voznika. Ko se je vračal 59-letni posestnik Ivan Res- ni'k z Bukovga žlaka v petek 24. t. m. okrog 19. na vozu, s katerim je bil peljal bičevnike v tovarno bičevni- kov Pečovniku, po cesti domov, so pod gospodarskim poslopjem v Beži- gradu konji zaSli na desni rob ceste. Voz je zdrknil s ceste in se zvrnil 4 do 5 m globoko. Resnik je padel z voza tako nesrečno, da si je zlomil tilnik. NesreCnež jo takoj izdihnil. c Poskns samomora. V nedeljo 26. t. m. okrog 21. je izpila 26-letna šo- fei-jeva žena Mai-ija M. v Novi vasi pri Celju večjo količino lizola. Z re- ševalnim avtombilom so jo prepelja- li v bolnico, kjer so ji izprali želo- (icc. c Okoliška občina je prejela te dni drugi obrok državne podpore v znes- ku 05.000 Din za zaposlitev brezpo- selnih pri regulaciji Koprivnice. c Koncert pevskega društva »01 j- ke« bo v nedeljo 2. t. m. ob 15.30 v veliki dvorani Narodnega doma. Na koncert opozai-jamo vse prijatelje petja. c Žetev snirti. V soboto 25. t. m. je umrla V Celju (Cankarjeva 10) 73- letna hišnica Ana KerSnikova. V celj- ski bolnici so umrli: 25. t. m. 60-letna kuharica Ana Zupančeva iz Celja in 3 mesece stari Ivan Preprotnik, sin- ček služkinje iz Solčave, v ponede- ljek 27. t. m. pa 80-letna zasebnica ga. Marija Tekavčeva iz Celja (Na oko- pih 9). N. p. v in.! c Dve nesreči, V petek 24. t. m. je hotel skočiti 10-letni posestnikov sin Franc Knez z Ostrožnega na kmeCki voz, pri tern pa mu je spodrsnilo in leva noga je zašla med prečke kole- sa, ki so mu zlomila golenico v sre- dini. — 59-letni kočar Mihael Štor od Sv. Lovrenca pod Prožinom se je 24. t in. grel doma ob železni peCi. Nenadoma je izgubil ravnotežje. Za- del je s hrbtom v pe6 in dobil težke opekline po hrbtu. — Oba ponesre- čenca se zdravita v celjski bolnici. c 10-dnevno potovanje od Snšaka do Aten. S parobrodom »Karadjor- dje« od Sušaka do Aten bo priredila »Jadranska plovidba« 10-dnevne iz- lete in sicer: 17. aprila, 29. maja, 12. junija itd. do 4. septembra. Razpored izleta do Pireja je naslednji: Odhod s Susa'ka — ogled Crikvenice ~ ve- Cerna zabava na Rabu ogled Šibe- nika in izlet h Krki — izlet po Spli- tu, obisk muzejev, izlet na Marjan, Solin, Kaštelo in Trogir-kopanje na Hvaru — ogled KorCule — enodnev- no bivanje v Dubrovniku, ogled me- sta, muzejev itd., izleti na Lokrum, Trstono, Kotor, vožnja po Boki Ko- torski, izlet z avtomobilom na Ceti- nje — ogled Hercegnovega na Krfu, ogled mesta in znamenitosti, izlet v Ahileon - Itea, izleti na Delfi, Pirej, obisk Aten, ogled znamenitosti in muzejev. Od tu nazaj do Sušaka po isti progi. Potniki imajo na ladji ra- zen vožnje in stanovanja prvoraz- redno oskrbo, uživajo ves komfort, razni koncerti in zabave itd., za niz- ko ceno 1.900 do 3.000 Din. Razlika v ccni je samo po kategorijah kabin. Prospekte in vse informacije ter voz- ne karte dobite pri Putniku v Celju, Krekov trg, telefon 119. c Usmiljenim srcemi Nezakonska mati, ki živi v veliki bedi, se obraCa do usmiljenih ljudi, da bi vzeli nje- no 3% leta staro höerko, ki je zelo bistroumna, za svojo. Naslov se do- bi v urednistvu »Nove Dobe«. c DijaSW kuhinji v Celju je poklo- nilo dimštvo mestnih uslužbencev in upokojcncev v Celju 100 Din namesto venca na krsto umrle matere župana g. dr. Alojzija Goričana. c Licencovanje bikov bo v petek 31. t. in. ob 8. zjutraj na sejmižču v Ce- lju. Vsi lastniki bikov morajo pri- gnati bike k licencovanju. c 100-dlnarski bankovec je bil iz- gubljen 24. t. m. med 19. in 20. na Glavnem trgu. Sport Celjski nogomet Celje, 27. marca ASK Prlmorje : SK Jugoslavlja 5 : o (1 : o) Na praznik 25. t. m. popoldne se je vrfiila na nogometnem igriSču pri »Skal- ni kleti« prijateljska nogometna tekma med prvim mo§tvom ASK Primorja iz Ljubljane in SK Jugoslavijo Iz Celja. Tekma je bila živahna in fair. Igra je bila v prvem polčasu po večini izena- čena, v drugem polčasu pa je »Jugo- slavija«, ki je nudila lepo igro, znat- no popustila. »Primorje« je zaigralo z dobro tehniko in jo zlasti v drugem polčasu znatno nadkriljevalo Celja- i Štev. 26. »Nova Doba« 27. III. 1933. Str&a « ne. Goli za goste so padli v 38. minu- ti prvega ter v 0., 31., 38. in 44. minu- ti drugega polčusa. Koti 9 : 3 za »Pri- niorje«. Sodnik g. Ochs je bil zado- voljiv. Tckmi je prisostvovalo okrog 500 gledalcev. SK Oimp : SK Trbovlje 3 : 1 (2 : 1). V nedel.jo 20. t. m. popoldne sta od- igrala na istem igrišcu SK Olimp iz Celja in SK Trbovlje prijateljsko tekmo ob prisotnosti 250 gledalcev. »Olimp« je bil v lahni premoči in jr uudil uCinkovito igro, a tudi Ti-bo- veljčani so igrali požrtvovalno in z dobrimi kombinacijami. Tekma jo bila zanimiva in fair. Goli za »Olimp« ho padli v 1. in 27. minuti prvega in v 17. minuti drugega polcasa, častni gol za SK Trbovlje pa v 30. minuti prvega polčasa. Koti 9 : 7 za »Olimp«. Tekmo je sodil g. Janežic" 'ležerno. „Slagcr" izposojevalnica gramofonov od Din 10'- srarnofonskih plošč „ „ Y- Istotam „Rekord" manufaktura na obroke. Celje, Dečkov trg 4 a. 1, Spomladanske prvenstvene aogo- raetne tekme v Celja. Na zadn.ji seji M^dklubskega. odbora v Celju so bili določeni termini ter izžrebani pari v naslednjem redu: 2. aprila SK At- letik : SK Laško; 9. aprila SK Olimp : SSK Celje; 23. aprila SK Olimp : SK Atletik; 30. aprila SK Jugo.slavi- ja : SK Atletik; 7. maja SK Jugosla- vija : SK Laško; 14. maja SK Laško : SSK Celjo; 21. maja SK Jugoslavi- ja : SK 01 imp; 28. maja SSK Celje : SK Atletik; 11. junija SK Laško : SK Olimp; 18. junija SSK Celje : SK Ju- goslavija. Izbiro igriSča in režijo »majo prvoimenovani klubi. Vstop- nina k prvenstvenim tekmam osta- ne kakor lani, to je: sedeži I. redn po 10 Din, sedeži II. reda po 8 Din, atojišce po 6 Din, stojišče za Clane klubov in mladino do 14 let po 5 Din. t Redna seja Medklubskega odbo- ra v Celju bo v ponedeljek 27. t. in. ob 20. v klubovi sobi hotela »Eviope« v Celju. Pokrajinski zbor srednje- šolcev v Mariboru Maribor, 26. marca V dneh 25. in 26. marca se je vr- šilo v Mariboru veliko zborovanje vseh srednješolskih organizacij, združenih v Savezu jugoslovenskih srednješolskih udruženj, župi za dravsko banovino pod pokroviteljstvom bana dr. Draga Marušiča. V Maribor so prihiteli dijaki iz Ljubljane, Celja, Novega mesta, Ko- čevja, Kranja in drugih krajev. Sprejem na kolodvoru v soboto do- poldne v Mariboru se je razvil v veliko in navduSeno manifestacijo za Jugo- siavijo in jugoslovenski Maribor. S ko- lodvora se je manifestaclja prenesla na mariborske ulice, sam od sebe se je razvil skoro tisoCglavi sprevod, ki je 9 pesmijo in narodnimi vzkliki krenil po z zastavami okraSenih ulicah. Popoldne se je vršilo veliko interno zborovanje vodij srednješolskega po- kreta, ki so se ga udeležili tudi za- stopniki akademskih organizacij. Na zborovanju so se pretresala vsa važna organizacijska vprašanja, v glavnem se je vrSila razprava o narodnoobram- bnem delu ter o na§em mladinskem tisku. Izrednega pomena je dejstvo, da so se na tem zborovanju znaSIi srednje§olci in akademiki na delu po- polnoma složni. Sprejeti so bili razni skiepi, o njih se bo pa lahko podal obračun čez leto dni, ko bodo že iz- vedeni. Zvečer se je vršila v Narodnem domu uspela akademija. Akademije se je v izredno velikem številu udeležila ma- riborska javnost, vsled množice dijakov pa je dobila popolnoma lice velike omladinske prireditve. V nedeljo dopoldne se je vršilo ve- Üko zborovanje v kazinski dvorani. Dvorana je bila polna omladincev, med njimi pa so bili predstavniki oblasti in naklonjene javnosti. Zborovanje je ob 9. otvoril predsednik župe tov. i. Cibic, prečital pozdravne brzojavke ministra g. dr. Alberta Kramerja in na- rodnega poslanca g. Rasta Pustoslem- ška. Z velikim odobravanjem vseh zbo- rovalcev je izjavil, da se odpošlje Nj. Vel. kralju Aleksandru udanostna brzo- javka, v kateri obljublja zbrana omla- dina, da bo vedno buden čuvar narod- nega in državnega edinstva. Nadalje se je poslala brzojavka pokrovitelju zbo- rovanja banu g. dr. Dragu Marušiču. Zborovanje je nato pozdravil ravnatelj klasične gimnazije M. Mastnak, ki je kot banov zastopnik prečital pismo bana dr. Marušiča mladini. V imenu prosvetnega šefa g. Mazija je pozdra- vil ravnatelj I. Heric. Zastopnika ma- riborske občine in Sokolske župe Ma- ribor sta želela zboru čim več uspe- hov. Zborovalce so še pozdravili nav- zoči akademiki v imenu ljubljanske in beograjske akademske omladine. V nadaljnih točkah dnevnega reda se je razvila pestra slika srednješolskega gibanja v poroČilih družin. Podani re- ferati so seznanili zborovalce s pere- čimi problemi današnjega življenja ter so zapustili vsled svoje globoke vse- bine močan vtis. Zadnja točka je bila resolucija. Ta je vseskozi odločno ju- goslovenska, mladinsko bojevita in živa. Sprejeta je bila s silnim navdušenjem vsega zbora. Posamezne družine jo bodo sprejele na svojih članskih se- stankih. Vse zborovavanje je bilo odraz tega velikega mladinskega gibanja. Kdor je prisluhnil ob spontanih izrazih navdu- šenja, je Čul, kako utripajo srca vseh v enem samem ritmu. Mladini se na tem zborovanju ni bilo treba zavesti, ne, ona je storila več, na tem zborovanju je izpovedala svojo vero. Postavila se je odločno v vrste naSih narodnih bu- diteljev in vodnikov, ki so se v časih preganjanja naše narodne misli in na- šega jezika za nje borili in trpeli. Za- vestno je mladina prevzela nase ded- ščino onili naSihmučenikov omladincev, ki so tik pred vojno in med njo ječali po avstrijskih ječah in krvaveli kot dobrovoljci tarn, kjer se je porajala na§a mlada država. PostaU so zidarji naSe bodočnosti. Gramofoni radioaparati in raznovrstna popravila ANTON LECNIK, Celje, Glavni trg 4 Ob desetletnici Jadranske straže (Iz letnega poročila tajnika JS v Celju) Ko so bile v naših lukah še usi- drane tuje vojne ladje, ko je za Ita- lijo vsaj deloma šo veljal »London- ski pakt« in so vihrale v Splitu, Si- beniku, Biogradu v. jamborov itali- janskih vojnih edinic trikolore, a so bili Zadar, Reka, Istra in vse slo- vensko Pri morje ter otoki Korčula, Vis in Lastovo zasedeni po italijan- skih okupacijskih četah, se je vzbu- dila v Splitu misel, da je nujno po- trebno nekaj ukreriti za obrambo in očuvanje Jadrana ter da se usmen naše življenje k morju in od tu — v svet. Dno 29. februarja 1. 1922. je bila ustanovna skupščina »Jadransjke straže«, ki si je zastavila veliko na- logo: dvigniti v vsej državi zavest, da nani more biti in inora postati le morje izvor moči in blagostanja, da jo torej dolžnost nas vseh: braniti jugoslovenski značaj Jadrana, zbu- diti v narodu vero, da jo morje te- rnelj naäe politične moči, ker so rav- no z morjem zvezani naši eminent- no državni in nacionalni interesi. To visoko nalogo si je zastavila »Ja- dranska straža«, ki je slavila sedaj desetletnico svojega obstoja in dela pod geslom: »Cuvajmo naäe morje!« Za nami je zeleni jubilej in dolž- nost nam veleva, da se ozremo na- zaj, da vidimo uspohe desetletnega dela. Organizacija, ki ni imela in ni- ma agresivne nacionalistične osti, ki je morda v večji meri gospodar- skega značaja in le radi tega tudi nacionalno - obrambna, je morala dobiti dovolj tal v vsej državi. To je bila tudi njena prva naloga: preori- entirati narod in zaledja iz konti- nentalne miselnosti k morju. V to II Lehho' palmira • ^ruLy paAhmibxinxyuizaJiado teaa dobixy diiece dxy ^uijdruenčL oStanhcu svrho so se višila. povsod predava- nja, predvajali so se filmi, izdajala se je propagandna literatura itd. Vsaka prilika je bila uporabljena, da se je omogofil Cim veCjemu Stevilu ljudi dohod k morju, tako n. pr. ob priliki podaritev zastav našim po- morskim vojnim cdinica.m. V vsej državi so bili ustanovljeni odbori, pododbori in poverjeništva. v kate- rih ni bilo ne strank ne drugih raz- lik. Rasla je zavest in moč organ.i- zacije, ki*og članov se je večal in da- nes jih je že blizu 100.000, izmed ka- terih prejema blizu 20.000 krasno opremljeno revijo; med naraščajni- ke (Podmladek) gre 10.000 izvodov »Mladega stražarja«, 32.000 ljudi v naai državi se poslužuje koledarjev »Jadranske straže«. Ob morju so zrasli domovi, ki sprejemajo v sezo- ni na tisoče članov iz notranjosti. Preko meja je segla pomorska za- vest in tako so tudi med našimi iz- seljenci v Južni in Severn! Ameriki in drugod edinice JS; posebno aktiv- no in plodonosno je delo JS med na- Simi severnimi brati Cehi in Poljaki. In kako je pri nas v Sloveniji? Mi sfflo bili in smo še vedno kontinen- talno orientirani. Še vedno se ne za- vedamo dovolj, da isto morje, ki po- šumeva ob Boki, Dubrovniku, Spli- tu, ob naših divnih otokih, obliva za- sužnjeno Istro, ugrabljeno Primorje tja do Gradeža. Težimo k njemu, da nas bo di-užilo in združilo! In gospo- darski razlogi: Ljubljana je od naših glavnih mest morju najbližja. Zahte- vajmo zveze, prcorientirajino se! Naj bo morje tudi tako naše, kakor je naša vojna moi-narica, o kateri gre glas, da je slovenska, ker je nad po- lovico moštva. slovenskega. Stevilo članov JS v Sloveniji znaša komaj 5.000. Vršijo se predavanja in prire- ditve, a uspehi niso zadostni. Upaj- mo, da bo v novern desetletju bolje; posebno še, ker se v zadnjem času ustanavljajo podmladki JS po vseh šolah naše banovine, ki tudi z uspe- hom delujejo. (Konec pi'ih.) Sokolstvo Iz župne uprave Oprostitev prispevkov za brezposelne Izvršujoč sklep župnega občnega zbora vabimo bratska, društva, da pošljejo župni upravi imenski se- znam brezposelnih bratov in sester in takih, ki niso v položaju, plačati društveno članarino, če mogoče do 15. aprila t. 1. Po savezni skupščini bo bratski Savez predpisal za vse edinice savezni prispevek za 1. 1933. Podlago bo tvorilo stanje dne 31. de- cembra 1932. Delo bi bilo olajšano, ako bi bil že v teh predpisih upošte- van odpis prispevkov za brezposel- ne. Vzporedno z odpisom br. Saveza se bo odpisal tudi župni prispevek. Bratska društva naj predlagajo v oprostitev le take, ki resnično niso v položaju, plačati organizačne pri- spevke, so pa sicer naši zvesti in marljivi člani. Skrajšan kadrski rok Rok y.a predložitov spiskov brato\% ki nastopijo letos kadrsko siužbo, je potekel 15. t. m. V informacijo poro- Camo, da smo prejeli spiske od br. društev ArtiCe, Brežice, Celje, Dol, Krško, Petrovče, Polzela, Rimske toplice, Rogatec, Vojnik in Žalec. Mogoče, da v ostalih edinicali ni bra- tov vojaških novincev, ni pa izklju- Ceno, da bratje funkcijonarji ne či- tajo pazljivo naših okrožnic, na pr. Sokolski glasnik St. 10 in tajniško porocilo za župni občni zbor. Župna uprava bo prihodnje dni poslala iz- kaze Savezu in sicer tako, da bodo dospel v Beograd 5. aprila. Sokolski tisk V kratkem bomo poslali vsem bratskim edinicam primerno in raz- položljivo število brošuric, ki so brezplačne. Razdolijo jih naj med naraSčaj. Ako bi br. druätva in čete potrebovalaj večje ötevilo, nego jih bodo prejela, lahko nianjkajoče ku- pijo pri JSM. Kino Elltnl kino Union. Pondeljek 17. in torek 28. t. m. veWtasti zvofni film »Rasputin«. V glavni ulogi sloviti Konrad Veidt. Dve ivočni pred- igri. — Od srede 29. t. m. do sobote 1. aprila izvrstna zvočna veseloigra »Span ska m u h a« in predigre. — V torek 28. in sredo 29. t. m. odpa- deta zvočni predigri pri večemih pred- stavah, ker bo nastopil znani telepat jn eksperimentalni psiholog SVENGALI s sijajnim medijem Mdm. Svensonovo z novimi eksperimenti okultizma, tele- patije, sugestije in previda. Dopisi Žalec. ObČni zbor Sportncga kluba »Žalec« bo v soboto 1. aprila ob 20. v gostilni g. Fr. Pikla v Žalcu. Prija- telji sporta vljudno vabljeni. Sodnik: »Vi ste vrgli tožitelju ste- klenico vina v glavo! Kaj lahko na- vedete v svojo obrambo? — »Obto- ženec: »Prosim lepo, v steklenici je bilo popolnoma lahko namizno vi- no!« Vložna knjižica Ljudske posojilnice v Celju za 500.000 Din se sprejme prot: vknjižbi na prvo mesto in na željo proti mesečnemu odplačilu najveČ v enem do dveh letih. Ponudbe na upravo lista. Semena vseh vrst vrtna in poljska, sve2t dobite pri tvrdki Karol Loibner, Celje Pri „ZfonoH" — Kralja Pmtrm o. IT. UELIKONOČNE in druse RAZGLEDNICE Molitwenike — Rožne venoe — Mabožne slika ¦¦d«beio! Velika izbira pri tvrdki na drobaoi Karla Goričarja vdv.y Celje ZLATA N A L I V N A PERESA 14 karatna z 2 letno garancijo od Din 50'— naprej fnr&R A. »Nova Doha« 27. III. 193:3. Štev. 'Z$. 40 DIN Higijenični Cevlji za otroke, Crnl all rjavi, od St. 18 do 27 Din 40'—, iz laka Din 55—. 85 DIN Priljubljen dekliški čevelj iz črnega ali rjave- ga boksa v okusnih kombinacijah in iz laka dp Stev. 35. 85 DIN Sportni cevlji za deklice in decke z okra- Scnim jezlkom iz rjavega boksa, prvovrstni podplati. Od Stev. 26 do 27 Din 85s—, od 28 do 30 Din 95'—, od štev. 31 do 35 Din 125'—, od Stev. 36 do 39 Din 155—. 105 DIN Mlade gospodične nosijo samo ta elegantni čevelj iz Crnega ali rjavega boksa v različnih kombinacijah. V LCPO POmtAt IDQBJMI HVLJI jjfliBr^^^^i^ >