Torek: Tednikov kopalni dan Današnji kupon za 50 % popusta lahko uveljavite v Termalnem Jl^i Parku Term Ptujvsak torek do vključno 11. 2. 2020. Kupon ne velja med zimskimi, prvomajskimi, krompirjevimi in novoletnimi počitnicami, ob praznikih ter na dan organiziranih prireditev. Kupon velja za nakup ene vstopnice, izplačilo v gotovini in nakup darilnih bonov nista možna. Drugi popusti so izključeni in se ne seštevajo. t: 02/ 7494 530 e: termalni.park@terme-ptuj.si Terme Ptuj SAVA HOTELS & RESORTS OBVESTILO! Poslovati je začela odvetnica Dušanka Murko, Aškerčeva ulica 5, Ptuj. Informacije na telefon 059 999 222. Aktualno Podravje • Desettonske kmetijske mrcine ne smejo na vsako cesto O Stran 3 Štajerski Ptuj, petek, 15. novembra 2019 Letnik LXXII • št. 88 • Odgovorna urednica: Simona Meznarič • ISSN 1581-6257 • Cena: 1,50 EUR Pri Črnem Petru Jasna se je nekoč učila trebušni ples! Zahodne Haloze • Dravske elektrarne Maribor v gradnjo vetrnih elektrarn Na Maclju načrtujejo šest vetrnic Čeprav imajojnvestitorji vetrnih elektrarn na Primorskem že leta in leta obilo težav pri vzpostavitvi ogromnih vetrnic, se tovrstne naložbetvinaših koncih ob pomoči Ministrstva za okolje zdaj loteva podravski elektrogigant Dravske elektrarne Maribor (DEM). Mentvesojnamreč pokazale, da na grebenu hribovja Macelj, ki meji na občineRogatec, Žetale in sosednjo Hrvaško, pihajo primerni vetrovinkiiupravičujejo takšno naložbo. Več na strani 2. Aktualno Ptuj • Občina na dražbah zdaj ponuja v 1. v se gradič O Stran 2 Podravje Ptuj • Dom upokojencev s pol milijona evrov neplačanih oskrbnin O Stran 5 Cesta Ptuj-Ormož Podravje • Občina Markovci zavirala gradbeno dovoljenje O Stran 2 Politika Ormož • Proračun kot spisek novoletnih želja O Stran 7 Kronika Zavrč • Gozdni delavci na cesti pusčajo blato in ogrožajo voznike O Stran 12 Foto: Črtomir Goznik in haloze.net Spodnje Podravje • Kateri strupi so odloženi v markovski laguni s Stran 3 V središču» V spodnjepodravskih občinah delež mladostnikov • »v»» • ••• med najnižjimi v Sloveniji s Strani 6 in 7 NAROČITE ŠTAJERSKI TEDNIK IN SI PRIDOBITE NAGRADO Niste naročnik Štajerskega tednika, a bi to radi postali? Potem je sedaj pravi čas, saj smo za vas pripravili privlačno nagrado - 24-DELNI KOMPLET JEDILNEGA PRIBORA GUERINI. 2 Štajerski Aktualno petek • 15. novembra 2019 Sp. Podravje • Župani za zaprtimi vrati o cesti Ptuj-Ormož Občina Markovci zavirala gradbeno dovoljenje Župani ob trasi težko pričakovane ceste Ptuj-Ormož so se minuli teden sestali za zaprtimi vrati. Sklicatelj vseh dosedanjih sestankov, markovski župan Milan Gabrovec, je na naše vprašanje, zakaj so se tokrat sestali za zaprtimi vrati, skopo odgovoril, »da so se morali nekaj sami zmeniti.« Foto: MH Dodal je še: »Dogovorili smo se, da tega ne bom komentiral. Bom pa povedal na naslednjem sestanku za javnost, kamor bomo povabili tudi predstavnike ministrstva za infrastrukturo, Darsa in druge.« Neuradno smo sicer izvedeli, da naj bi beseda tekla tudi o tem, da občina Markovci ni izdala potrebnega soglasja na projekt za pridobitev gradbenega dovoljenja za drugi del trase, od Gorišnice do Markov-cev. To je povsem jasno razbrati iz odgovora ministrstva za infrastrukturo poslanki Mojci Žnidarič, v katerem pojasnjujejo še, da je Občina Markovci zavrnila izdajo soglasja zato, ker v projektu niso bili v celoti upoštevani njihovi projektni pogoji. V Markovcih bi drugačen potek ceste »Občina navaja, da navezava glavne ceste na obstoječo regionalno cesto Spuhlja-Zavrč ni izvedena kot izvennivojsko križanje z odcepom na regionalno cesto v smeri Ptuj-Zavrč, kot so zapisali v svojih pogojih. Prav tako pa so se s strani občine Markovci pojavile pobude in zahteve po spremembi poteka trase na zadnjem delu odseka Mar-kovci-Gorišnica, kjer se cesta odmakne od kanala proti jugu. Glede na dejstvo, da je lokacijsko dokumentacijo pripravljala občina Gorišnica v sodelovanju s preostalimi občinami, na ozemlju katerih poteka trasa glavne ceste, je taka zahteva nerazumljiva in v nasprotju s sprejetim lokacijskim načrtom. Župan občine Markovci predlaga, da se projekti (PGD/PZI) prilagodijo njegovi pobudi, vendar je jasno, da bi bili v tem primeru v neskladju s sprejetim odlokom o lokacijskem načrtu. Če bi občina vztrajala pri taki spremembi, bi to zavrlo nadaljnje postopke za vsaj dve leti,« med drugim pojasnjujejo v dopisu. Gabrovec: »Soglasje bomo podali, ker ne želimo zavirati gradnje« Župan Milan Gabrovec je v zvezi z neizdajo soglasja na kratko obrazložil, da se niso držali njihovih projektnih pogojev, ki so jih podali pred enim letom. Ob tem pa zatrdil - tako je na sestanku povedal tudi prisotnim županom -, da bodo kljub temu dali potrebno soglasje, saj nikakor ne želijo zavirati postopkov glede gradnje te ceste. Da za cesto, na katero se čaka že približno dve desetletji, prav gotovo ni dobrodošlo neenotno nastopanje županov, najbrž ni treba posebej poudarjati. Ljubljanski gospodi bi namreč prav to lahko bil pri-ležen izgovor, da bi prebivalci še več let zaman čakali na novo cestno povezavo ... Monika Horvat Zahodne Haloze • Dravske elektrarne Maribor v gradnjo vetrnic Na Maclju bo šest vetrnih elektrarn Čeprav imajo investitorji vetrnih elektrarn na primosrkem že leta in leta obilo težav pri vzpostavitvi ogromnih vetrnic, se tovrstne naložbe v naših koncih ob pomoči Ministrstva za okolje zdaj loteva še podravski elektrogigant Dravske elektrarne Maribor (DEM). Meritve so namreč pokazale, da na grebenu hribovja Macelj, ki meji na občine Rogatec, Žetale in sosednjo Hrvaško, pihajo primerni vetrovi, ki upravičujejo takšno naložbo. Foto: W¡k¡pedia Trenutno je postavitev vetrnih elektrarn sicer še v zgodnji začetni fazi. Ministrstvo za okolje in prostor je oktobra objavilo pobudo za državni prostorski načrt (DPN). Postopki pa so dolgotrajni, kar priznavajo tudi sami: »Državno prostorsko načrtovanje traja približno tri leta, če usklajevanje poteka tekoče. Terminski plan izgradnje in obratovanja pa je odvisen od odločitev investitorja." Za investitorja so v primeru izgradnje vetrnih elektrarn Rogatec predvidene Dravske elektrarne Maribor (DEM). Majna Šilih iz DEM je pojasnila: „Zdaj začnemo s preverjanjem vseh področij in vplivov, kar lahko traja nekaj let. Strokovne inštitucije bodo opravile potrebne analize o dejanski izvedljivosti projekta. Sami postopki umeščanja v prostor pa nato lahko trajajo vsaj tri do pet let." Z vetrnicami do dveh odstotkov vse potrebne elekrične energije v državi Šilihova je še pojasnila, da načrtujejo postavitev šestih vetrnih agregatov, ki bodo proizvedli 55 GWh električne energije na leto, kar predstavlja skoraj 2 odstotka porabe električne energije vseh slovenskih gospodinjstev. Tip vetrnih agregatov še ni določen, je pa ministrstvo v pobudi zapisalo, da bo vsak agregat sestavljen iz temelja premera približno 25 metrov in stolpa višine med 110 in 140 metri. Poleg vse potrebne elektronike naj bi bil na vrhu stolpa nameščen rotor v premeru med 125 in 145 metri. Agregati bodo predvidoma s kablovodom povezani na razdelilno postajo VE Rogatec. Investicija ocenjena na najmanj 30 milijonov evrov O stroških za pripravo dokumentacije in postavitve elekrarn so na okoljskem ministrstvu po-vedali:„Ocenjeni stroški priprave državnega prostorskega načrta na vladi so 600.000 evrov. Investicijska vrednost projekta, kot je bil predlagan v gradivu in še ne vključuje morebitnih stroškov za omilitvene ukrepe, je bila ocenjena na približno 30 milijonov evrov, ki jih mora zagotoviti investitor." Na ministrstvu so še dodali, da bo višino investicije mogoče natančneje oceniti šele po sprejemu uredbe o DPN, ko bo dokončno določeno število vetrnic, lokacije njihovih stojišč in temu ustrezne spremljajoče ureditve. V času gradnje vetrnih elektrarn je predviden samo en gradbiščni prostor s pisarnami, garderobami in deponijami, velik približno 50 x 20 metrov. Prav tako je ob vsaki lokaciji vetrnice predviden prostor za gradnjo in montažo v velikosti 180 x 60 metrov ter posebni prostor za montažo turbine v velikosti 75 m2. Po izvedenih delih bo v uporabi ostala le cesta in tri metre širok pas okoli stebrov za dostop servisnih vozil. V DEM so ob tem še zagotovili, da bo prostor, ki bo potreben samo v času gradnje, ustrezno saniran (zatravitev in zasaditev z avtohtonimi vrstami). Komunikacija z javnostjo že poteka Trenutno v zvezi z načrtom postavitve vetrnih elekrarn potekajo javne predstavitve po občinah. V Rogatcu sta tamkajšnjemu občinskemu svetu direktor DEM Andrej Tumpej in Majna Šilih že podala osnovne inforamcije o pripravi DPN za polje vetrnic. V občini Žetale bodo temo obravnavali na naslednji seji občinskega sveta, ki bo še v tem mesecu. Anton Butolen pred seznanitvijo z osnovnimi inforamcijami zadeve še ni želel komentirati, dejstvo pa je, da so vetrnice locirane pretežno na zemljiščih, ki so v lasti države. Kdaj bodo vetrnice pričele delovati, če sploh, še torej ni znano. Upati je le, da se podobni zapleti, ki že več kot desetletje onemogočajo gradnjo vetrnic na drugem koncu naše države, ne bodo pono-viili še v naših krajih. Karmen Grnjak Pripombe na Ministrstvu za okolje sprejemajo do 20. novembra „Javnost ima možnost do 20. novembra dati pripombe in predloge na pobudo. Podati jih je treba na predstavitvi ali jih poslati na naslov MOP z navedenimi ključnimi besedami 'Pobuda DPN PVE Rogatec'," so pojasnili na Ministrstvu za okolje in prostor. Ptuj • Prodaja občinskih nepremičnin se nadaljuje Občina na dražbah zdaj ponuja še gradič V zadnjih letih je ptujska občina odprodala kar nekaj svojega premoženja. Zadnja dražba je bila konec oktobra, na njej pa so prodali dve najmanjši in najcenejši ponujeni stanovanji v Prešernovi ulici. Še ta mesec pa bodo skušali prodati tudi grad Ristovec. V času, ko je M O Ptuj vodil župan Miran Senčar, so začeli intenzivno prodajati prazna stanovanja v mestnem jedru. V zadnjih letih so jih tako kar nekaj tudi prodali, precej velik delež od prodaje pa se ni stekel v občinski proračun, pač pa na račun Slovenskega državnega holdinga. Ta je namreč bil lastnik dela stanovanj, ki jih je občina zgolj upravljala. Na ta način so se razbremenili stroškov vzdrževanja, ljudem pa ponudili možnost bivanja v mestu po precej ugodnih cenah. Zadnje dražbe občinskih nepremičnin so bile izvedene 24. oktobra letos. Tudi tokrat se je potrdilo, da se najlažje prodajo poceni stanovanja, ne glede na velikost. Izdraženi sta namreč bili dve stanovanji na Prešernovi 5 po ceni 18.000 evrov in 23.000 evrov. Za Ristovec že interesenti? Nova dražba je razpisana 26. novembra, na njej pa bo ponovno na voljo nekaj stanovanj, ki pa imajo precej višjo izklicno ceno. Ob stanovanjih pa bo takrat naprodaj zelo zanimiva nepremičnina, grad Ristovec. Cena zanj pa 85.000 evrov. Na občini pravijo, da so se Med nepremičninami, ki jih občina prodaja, je tudi grad Ristovec. za prodajo odločili na podlagi izkazanega interesa za nakup, kar pa seveda še ne pomeni, da bo prodan. Tak primer je bil izkazan interes za nakup enega izmed kmetijskih zemljišč Ob Dravi. Razlog, da so ga ponudili, naj bi bil izkazan interes, a se domnevni interesent ni prijavil niti na dražbo. Kaj vse bo še naprodaj v prihodnjih letih, ni znano. Na ptujski občini so pojasnili, da bodo nove prodaje stanovanj in poslovnih prostorov zajete v Načrtu razpolaganja s stvarnim premoženjem za leto 2020. Dženana Kmetec Foto: CG petek • 15. novembra 2019 Aktualno Štajerski 3 Spodnje Podravje • Razkrivamo, kateri strupi so odloženi v markovski laguni Večna ekološka bomba, ki ogroža zdravje ljudi, ostaja nesanirana Poimenovanje laguna verjetno marsikoga spomni na romantični film Vrnitev v modro laguno, v katerem so prikazani posnetki prečudovite narave, smaragdnega morja, peščenih plaž in bujnega tropskega rastja. Druga nam poznana lagunaje na severu hrvaške Istre - poletno letovišče ob sinje modrem morju v Poreču. Tretja laguna, ki jo poznajo ljudje v spodnjepodravskem okolju, je šturmovska oziroma mar-kovska. Ta je žal daleč od tega, da bi bila smaragdna ali sinje modra. Je črna, umazana in zelo strupena. Prej bi ji lahko rekli odprta greznica. Laguna v Šturmovcih je mrtvo rečno korito, ki je ostalo po gradnji Ptujskega jezera in se je uporabilo kot priročno odlagališče za odpadno industrijsko ter komunalno vodo. 40 let se v to korito stekajo odpadne tehnološke vode iz Kidričevega in Ptuja ter odplake iz ptujske centralne čistilne naprave, ki leta in leta ni delovala. Cink, kadmij, baker, • 1 • •• svinec, aluminij ... V preraščenih in zaraščenih Štur-movcih je korito, polno strupenega mulja, skrbno skrito za gosto zarastjo. Vprašanje je, kdo in kdaj se bo resno lotil tega okoljskega problema, ki predstavlja ekološko bombo nepredstavljivih razsežnosti. Na ministrstvu za okolje in prostor (MO) smo pridobili rezultate analiz, ki so se izvajale v letu 2000. Čeprav so podatki stari 20 let, so še kako aktualni. Zakaj? Ker se dotok odpadnih vod v laguno ni nikoli zaustavil. Današnji rezultati analiz bi lahko bili po logičnem sklepanju še slabši. Vzorčenje v letu 2000 je pokazalo, da je cink v sedimentu za 140 odstotkov presegal kritično vrednost, opozorilne vrednosti pa baker, kadmij, svinec in mineralna olja; ta so bila malenkost pod kritičnimi vrednostmi. „Visoke so bile tudi vsebnosti fosforja in dušika, kar je značilno za organsko obremenjene sedimente. Prisotni so bili določeni sulfidi, ki kažejo na to, da v sedimetu potekajo anaerobni procesi gnitja. Mulj je vseboval tudi tri odstotke aluminija," so o rezultatih analiz usedline v laguni povedali na MOP. Nad strupeno usedlino je voda, v kateri ni pogojev za Onesnaževanje se še kar nadaljuje Podobno kot na MOP so brez rešitve tudi v DEM. Povedali so, da se ne čutijo odgovorni za nastalo situacijo, a kljub temu želijo najti pot do sanacije. „DEM v laguno ničesar ne spuščamo in na omenjenem območju tudi ničesar nimamo. Skupaj z občinama Ptuj in Markovci si vrsto let prizadevamo najti način reševanja omenjene problematike, žal neuspešno. Menimo, da bi k odpravi problema morali pristopiti vsi nekdanji in sedanji »onesnaževalci«, ponovno bi bilo treba proučiti, ali je iztok iz centralne čistilne naprave v desno obrežni drenažni jarek ustrezen oziroma razmisliti o drugi varianti. Prav tako je treba ponovno preveriti, kako je z drugimi onesnaževalci in jih odpraviti." Korito nekdanjega rokava reke Drave pod Ptujskim jezerom je usedalnik za odpadne tehnološke in komunalne vode. V njem so tone in tone nevarnih strupov. Maribor (DEM), lokalno skupnost in inšpekcije. V preteklosti smo se večkrat sestali z DEM, prav tako z raznimi pripravljavci idejnih rešitev. Ena od možnosti, kako to vprašanje rešiti, je bila, da bi dre-nažni jarek, v katerega se stekajo prečiščene odpadne vode iz Centralne čistilne naprave Ptuj in med drugim tudi kolektor z območja industrijske cone Talum Kidričevo, speljali mimo lagune neposredno v strugo reke Drave. Na ta način bi bila v laguni prisotna organska masa prepuščena nadaljnjim naravnim procesom biološke razgradnje. Šele takrat bi bilo možno določiti morebitne dodatne ukrepe za pospešitev sanacije. Po oceni strokovnjakov bi proces razgradnje trajal več let. Bile so predlagane tudi opcije odstranitve mulja, ki pa bi bile po naši oceni problematične za sam vodotok reke Drave v smislu kaljenja oz. transportiranja čezmerno obremenjenega mulja dolvodno po strugi reke Drave." Mojca Zemljarič življenje rib. Je brez kisika, v njej so 25-krat presežene mejne vrednosti za fosfor in petkrat za nitrit in amonij (za ciprinidne vode). Navedeni rezultati so bili leta 2007 podlaga za izdelavo idejnega projekta za sanacijo, ki ga je izdelal VGP Drava Ptuj. A študija dlje kot do trdega diska in papirja ni prišla. NIJZ o nujnosti sanacije Kaj onesnaženje pomeni za okolje, biotop ter bivanje in zdravje ljudi, so nam pojasnili na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje (NIJZ). „Onesnaženost sedimenta in vode v laguni potencialno lahko vpliva na podtalnico, odvisno od prepustnosti tal pod laguno. Ocenjujemo, da je zaradi opisanega stanja lahko v okolici prisoten smrad. Poudarjamo, da gre za onesnaženost okolja in je tako stanje nujno treba sanirati. Okolje in zdravje ljudi sta medsebojno povezana in soodvisna. Varovanje okolja je hkrati varovanje zdravja ljudi." Okoljsko ministrstvo ne ukrepa Na MOP situacijo z ekološko sporno laguno premlevajo, a za konkretne rešitve se doslej niso odločili: „Pri laguni v Šturmovcih gre za kompleksno vprašanje, ki še nima ustrezne rešitve. Država je lastnik zemljišča, vendar je pri iskanju ustrezne rešitve potrebno vključevati še ostale deležnike - industrijo, Dravske elektrarne Foto: MZ Foto: MZ Podravje • Prepoved vožnje težkih tovornjakov velja tudi za težke kmetijske stroje Desettonske kmetijske mrcine ne smejo na vsako cesto Sodobna kmetijska mehanizacija ne napreduje samo po zmogljivosti in velikosti, ampak tudi po teži; kombajni lahko danes tehtajo tudi dvanajst ton, veliki traktorji deset, skupaj s polno prikolico se lahko obremenitev ceste še podvoji. Na mariborski policijski upravi pravijo, da so omejitve prometa zaradi teže vozil na nekaterih cestah namenjene vsem vozilom, ne glede na njihov namen. »Prometni znaki veljajo za vse udeležence v prometu enako, torej ni pomembno, ali gre za tovornjak s polno prikolico gramoza ali traktor s polno prikolico silaže. Tudi globe kršiteljem za te prekrške izrekamo po zakonu o cestah in zakonu o pravilih cestnega prometa, vendar ne vodimo ločene evidence, koliko je bilo ogloblje-nih voznikov tovornjakov, trakto- ristov ... Tudi o višinah glob težko govorim, ker so zelo različne; izračunajo se namreč glede na skupno maso in osni pritisk ter glede na to, za koliko je bilo vozilo pretežko od dovoljene teže,« pojasnjuje Bojan Kitel. Koliko torej v resnici tehtajo veliki stroji v kmetijstvu? Na Agri, našem največjem kmetijskem sejmu, so vsako leto razstavljeni najnovejši modeli kmetijske mehanizacije; tam lahko občudujemo prave kmetijske mrcine, ki so vse bolj dovršene, hkrati pa tudi vse večje in najbrž težje. Kombajni u povprečju tehtajo od 7 do 12 ton, zato so za nekatere ceste pretežki. Večina traktorjev s težo od dve do šest ton Na Kmetijskem inštitutu Slovenije (KIS) ne vodijo evidence o teži kmetijskih strojev. »Imamo pa nekaj podatkov iz baze prvič registriranih traktorjev za leto 2017. Razvidno je, da večina traktorjev tehta od dve do šest ton, najdejo pa se tudi taki, ki dosegajo deset ton. Kar se tiče obremenitev, je treba paziti še na skupno dopustno maso strojev kakor tudi na osne obremenitve cestišča,« opozarja Tomaž Poje z oddelka za kmetijsko tehniko KIS. Teža kombajnov na slovenskem tržišču se v povprečju giblje med sedmimi in dvanajstimi tonami. Traktorji, ki jih prodajajo v podjetju Agro-remont v Sveti Trojici (znamka John Deere), pa tehtajo od pet do šest ton, kakšen »samo« štiri, največji pa tudi po deset ton. Ker na številnih lokalnih cestah na podeželju veljajo omejitve za promet vozil, katerih največja dovoljena skupna masa presega težo, na primer 7,5 tone, to pomeni, da kmetijski velikani na te ceste ne bi smeli, saj jih uničujejo enako kot prepolni tovornjaki. Senka Dreu Foto: SD 4 Štajerski Podjetništvo petek • 15. novembra 2019 Ormož • Škorjanec prevzel še zimski bazen Za vzdrževanje in reševalce okrog 30.000 evrov Po tem, ko je podjetnik Franc Škorjanec letos v najem prevzel letno kopališče v Ormožu, bo to sezono vzdrževal še notranji zimski bazen pri Gimnaziji Ormož. Sedanja občinska oblast je imela precej dela okrog iskanja rešitev glede upravljanja obeh ormoških bazenov - letnega kopališča in zimskega bazena, saj sta se iztekli pogodbi z dosedanjim upravljavcem Komunalnim podjetjem Ormož. Kot smo v našem časopisu že poročali, so se letnega kopališča z vsakoletno nekaj deset tisočakov težko izgubo za zdaj »rešili« z oddajo v najem domačemu podjetniku Francu Škorjancu. Pričakujejo manjšo izgubo Ugodnejšo rešitev pa naj bi našli tudi za zimski bazen, ki se je utapljal v še večjih rdečih številkah. Medtem ko je župan Danijel Vrbnjak sprva razmišljal, da bi zimski bazen z novo sezono prevzela v upravljanje občina preko tamkajšnjega zavoda za turizem, kulturo in šport, so se naposled odločili drugače. K oddaji ponudbe so povabili dva ponudnika, ljubljansko podjetje Akvaing in najemnika letnega kopališča Franca Škorjanca. Odzval se je le slednji, ki je bil tudi izbran. »Občina Ormož je z izvajalcem Francem Škorjancem, s. p., konec septembra podpisala pogodbo za vzdrževanje zimskega bazena v Gimnaziji Ormož za zimsko sezono 2019/2020, ki se je začela izvajati oktobra 2019. Z istim izvajalcem je bila podpisana tudi pogodba za izvajanje reševanja iz vode na zimskem bazenu v Gimnaziji Ormož za zimsko sezono 2019/2020, ki pa se začne uporabljati novembra 2019. Pogodba za vzdrževanje zimskega bazena je podpisana v vrednosti 13.212 evrov (brez DDV), za obdobje do maja 2020, pogodba za reševanje iz vode pa v vrednosti 16.880 evrov, do aprila 2020,« so pojasnili na občini, kjer sicer še pričakujejo, da bodo v novi kopalni sezoni pridelali manjšo izgubo kot doslej. »Izguba bo zagotovo manjša, že zato, ker smo doslej plačevali razliko med stroški in prihodki z 22-odstotnim davkom. Sicer pa ne pričakujemo, da bi prihodki presegli stroške, je pa to razliko treba vzeti v zakup, saj gre za dobrodošlo ponudbo za občane - predvsem za učenje plavanja in rekreacijo,« je ob tem še pristavil župan. Za reševalce iz vode delo tudi pozimi Bazen je že odprt. Da se mu je prevzem vzdrževanja zimskega bazena zdel smiseln, saj tako potrebuje reševalce iz vode tudi zunaj poletne sezone -pozimi, je odločitev pojasnil novi vzdrževalec zimskega bazena Franc Škorjanec. Omenjeni podjetnik je ob tem še poudaril, da za razliko od letnega kopališča, kjer je prvo kopalno sezono zaključil z izgubo, tega bazena nima v najemu, temveč zgolj izvaja storitev vzdrževanja in reševanja iz vode v skladu s pogodbo. Tako bo poskrbel za nemoteno obratovanje, kot je zagon bazena, čiščenje in priprava vode, zaprtje in odprtje bazena ter za izvajanje reševanja iz vode. Medtem ko bodo prihodki od prodanih vstopnic na eni strani ter stroški kopalne vode in njenega ogrevanja ter morebitna izguba na drugi strani na plečih lastnika objekta, torej občine. Obratovalni čas podaljšan, cene se ne spreminjajo Bazen je sicer te dni že odprl vrata. V njem prve plavalne zamahe v okviru plavalnih tečajev že izvajajo otroci iz domačih in tudi drugih vrtcev in šol. Sicer pa je namenjen tudi drugim zunanjim izvajalcem oz. plavalnim klubom ter za rekreacijo ostalih uporabnikov. Da bi bil bazen za slednje še dostopnejši, so podaljšali obratovalni čas kopališča. Notranji bazen je tako po novem odprt tudi ob ponedeljkih in sredah v popoldanskem času (od 17. do 20. ure). Nov delovni čas, pa tudi o cenik (cene vstopnic sicer ostajajo nespremenjene) je na zadnji seji potrdil tudi ormoški občinski svet. Monika Horvat Kidričevo, Majšperk • Albin Brencl o zanki, ki naj bi mu jo nataknila država Država dovoljenja dala, potem vzela, sedaj plačuje sanacijo Tako ali drugače nesrečna zgodba z odpadnimi gumami v lovrenški gramoznici še verjetno dolgo, dolgo časa ne bo doživela končnega epiloga. Zaradi malomarnega ravnanja z odpadki, ki so tam odloženi, je evropsko sodišče Sloveniji naložilo sanacijo. Ta se izvaja na stroške države, doslej so za odvoz gum porabili dobre tri milijone evrov davkoplačevalskega denarja. Podjetje Albin Promotion, ki je gramoznico upravljalo in jo imelo namen zasipati z granulatom odpadnih gum, je od letošnjega poletja v stečaju. Lastnik Albin Brencl je poudaril, da je ves čas ravnal prav in da mu je zanko okrog vratu nataknila in zategnila država. Najprej mu je dala dovoljenja za sanacijo gramoznice, po obeh požarih mu jih je pobrala. Glas o spodleteli sanaciji in tisočih tonah odpadnih gum v gramoznici je segel do Bruslja, kjer so Sloveniji po sodni poti zapovedali, da je treba gramoznico izprazniti. Brencl pravi, da bi to storili sami, če jih država s spremenjenimi pravnimi pogoji pri tem ne bi ovirala. „Naš namen je bil gume prodati v Afriko, pogodbe so bile podpisane, njihovi ljudje so že delali tukaj na lokaciji. Po posredovanju inšpektorjev in policije je posel propadel. Potem smo sklenili dogovor s Pa-kistanci. Gume bi prodali za gorivo v cementarni. Za posel so nam že poslali akreditiv (bančno garancijo) v višini 130.000 ameriških dolarjev. A prodaje nismo izvedli, ker se je v vmesnem času spremenila uredba, zaradi česar smo izgubili dovoljenje za izvoz. Tudi ko je država začela postopke za odvoz z lokacije, smo se prijavili in bili najugodnejši ponudnik. Morali bi biti izbrani, vendar so potem razpis razveljavili. No, vsi naslednji razpisi so bili oblikovani tako, da mi pogojev več nismo izpolnjevali," je poudaril sogovornik, ki je prepričan, da je v celotni zgodbi žrtev države in inšpektorjev. „Po teh požarih mi je vse propadlo: družina, podjetje ... Včasih nas je bilo blizu 500 zaposlenih, danes nas je skupaj z mano šest. Ne morem razmišljati drugače, kot da jim je bil cilj uničiti podjetje in zakriti lastne napake. Foto: Črtomir Goznik Albin Brencl je prepričan, da je bil namen ukrepanja države in okoljske inšpekcije uničiti podjetje in s tem zakriti sledi lastnih napak. Sprašuje tudi, kako država izvaja sanacijo. Po njegovih podatkih o količinah gum v jami več ne bi smelo biti. „Ali se je goljufalo pri odvozih in tehtanju ali pa je nekdo gume v jamo še dovažal?" Foto: Črtomir Goznik Država je v postopku stečaja podjetja Albin Promotion priglasila za sedem milijonov evrov terjatev. Večina jih gre na račun odvoza gum iz gramoznice. Evropska komisija je že v prvem tekstu opozorila, da je Republika Slovenija podjetju Albin Promotion izdala napačno dovoljenje. V drugi točki je pisalo, da so napako storili tudi s tem, ko so nam dovo- Ijenje odpravili, namesto da bi ga popravili. Popolna odgovornost je na državi. To za inšpektorje ni pomembno. Izdajali so odločbe. Cilje je bil, da me uničijo. Na nek način jim je to uspelo, a zgodbe še ni konec." Podatki o količinah se ne skladajo Brencl je med drugim poudaril, da se podatki o količinah gum, ki jih je on pripeljal v gramoznico, in podatki ministrstva o tem, koliko gum je bilo odpeljanih in koliko jih je še treba odpeljati, ne skladajo. „Mi smo na lokacijo po evidenčnih listih pripeljali 49.200 ton odpadnih gum. Ocena je, da jih je 1.500 ton zgorelo v prvem in za okoli 11.000 ton v drugem požaru. 3.000 ton smo jih izvozili v Afriko. Do konca lanskega leta so jih odstranili 38.000 ton, na lokaciji naj bi jih bilo še vedno okoli 27.000 m3 ali dobrih 16.000 ton. Številke ne gredo skupaj. Po vseh teh podatkih gum na lokaciji več ne bi smelo biti. Ker stroški sanacije bremenijo stečajno maso, ne moremo biti tiho." Stečajna upraviteljica družbe Albin Promotion Vida Gaberc je v rednem poročilu o postopku stečaja med drugim navedla, da bi se lahko gume v gramoznico v Lovrencu kljub sanaciji še dodatno odlagale. Kdo bi to počel, ni znano. „Podana je verjetnost, da so kupe gum, ki so na površini, pripeljale v gramoznico tretje osebe kasneje, torej za tem, ko je Republika Slovenija končala odvažanje, saj dostop do gramoznice ni zavarovan," meni Gaberčeva, ki sicer gume, ki so še na lokaciji, šteje kot del stečajne mase. V okviru stečaja jih je poskusila prodati, a ji s prodajo ni uspelo. Mojca Zemljarič Hajdina • Potekajo nove agromelioracije Za boljšo izrabo kmetijskih zemljišč Občina Hajdina nadaljuje agromelioracijska dela. Pogodba, vredna skoraj dvesto tisočakov, je podpisana, dela pa se bodo izvajala do pomladi 2020. Z izbranim ponudnikom, Cestnim podjetjem Ptuj, so pogodbo za izvajanje podpisali minuli mesec, agromelioracija pa bo zajela dve območji v velikosti 2,7 hektarja. Prvo območje zajema del Gerečje vasi in Zlatoličja, kjer bodo uredili nove poljske poti v dolžini 3.700 m in rekonstruirali že obstoječe ter izravanvali teren. Enaka dela bodo izvedli tudi na drugem območju, ki zajema del katastrske občine Hajdina. „Z izvedenimi komasacijami in agromelioracijami se bo omogočila učinkovitejša izraba kmetijskih Foto: arhiv občine Občina Hajdina je podpisala pogodbo s Cestnim podjetjem Ptuj. zemljišč, saj se z združevanjem zmanjšuje razdrobljenost parcel. S tem bodo kmetje prihranili na gorivu, pa tudi na času. Posledično se bodo zmanjšali tudi negativni učinki kmetijstva na okolje (manj emisij, krajši čas trajanja hrupa, manjša poraba škropiv)," zadovoljno ugotavlja župan Stanislav Glažar. Za celotno naložbo je občina pridobila del denarja (75 %) iz Evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja, preostalo pa iz proračuna Republike Slovenije. Dženana Kmetec Foto: MH petek • 15. novembra 2019 Podravje Štajerski 5 Ptuj • Pol milijona evrov zapadlih obveznosti do DU Zakaj nekateri ne plačujejo oskrbnin Leta 2018 je ptujski Dom upokojencev za namestitev v vseh petih enotah prejel okrog tisoč vlog. Čeprav je povpraševanje veliko, čakalne dobe za sprejem pa dolge, je paradoks, s katerim se srečujejo, ta, da nekateri stanovalci oskrbnin ne plačujejo. Skupaj imajo trenutno skoraj milijon evrov odprtih obveznosti, približno polovico zapadlih, kar četrtino jih je starih več kot leto dni. Bodo sploh poplačane ali jih bodo prevalili na položnice drugih stanovalcev? Po besedah direktorice Doma upokojencev (DU) Ptuj Jožice Šemnički zadnja položnica (po smrti oskrbovanca) zelo pogosto ni plačana. Da bi to uredili, so se pridružili pozivu, posredovanemu na ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti, da se poskrbi za rešitev na sistemski ravni. Šemničkijeva namreč pravi, da se je še nedolgo tega domska oskrba plačevala za mesec dni vnaprej, zadnja leta pa se položnica izda za že opravljeno storitev. Največji problem pri tem nastane v primeru, ko oskrbovanec nima svojcev ali so ti v tujini. „Povsem se dolgov ne da izterjati. Če ima posameznik, denimo, nepremičnino, ima prednostno pravico dedovanja občina in ne dom upokojencev. Tako določa zakon o dedovanju," še dodaja direktorica DU Ptuj. Druga, še težja plat problema so stanovalci, ki se zavestno izogibajo plačevanju položnic za oskrbo. V zadnjih treh letih je ptujski DU odpisal za več kot 78.000 evrov neizterljivih terjatev, ta številka pa še raste. 30. 8. 2019 so imeli skoraj milijon odprtih terjatev, od tega nekaj manj kot 400.000 evrov zapadlih. Zaskrbljujoč je delež obveznosti, ki so stare nad tri leta in znesejo kar 221.000 evrov. Razlogi za neplačevanje pa so različni. En sam stanovalec dolžan 17.000 evrov Foto: Dreamstime/M24 Bodo zaradi neplačnikov morda v Domu upokojencev prihodnje leto višje cene? Trenutno je en sam stanovalec Domu upokojencev Ptuj dolžan skoraj 17 tisočakov, dolg pa je nastajal med letoma 2016 in 2019; da bo sploh kdaj izterjan, je malo verjetno. „Oseb, ki nimajo premoženja, praviloma zavod ne more odpustiti, tudi če ne plačujejo. Področje upravljanja s terjatvami je zelo težavno. Sistem v Sloveniji je rigiden. Tudi če posameznik ne plačuje, ga ne moreš preprosto odpustiti iz doma. Brez soglasja centra za socialno delo, ki mora izdati odločbo, da se takemu človeku zagotovi oskrba na domu, to sploh ni možno. In medtem ko čakamo odločbo, se dolg kopiči," je pojasnila direktorica. Najvišji dolg posameznika, nastanjenega v DU Ptuj, je nastal med letoma 2010 in 2014 in znaša 45.000 evrov. „CSD smo postavili pred dejstvo, da tako enostavno ne gre več naprej. Konec leta moramo zmeraj odpisati del terjatev. To seveda storimo, ko izčrpamo vse druge možnosti. Dolg nad enim letom trenutno znaša že 274.000 evrov. Odpisi so nekaj, kar nas lahko udari po žepu tudi konec tega leta," opozarja direktorica. Ker je poslovanje doma stvar, ki neposredno vpliva tudi na oblikovanje cene, neplačniki težave povzročijo tudi drugim stanovalcem. Posledica so lahko višje cene za tiste, ki svoje obveznosti redno poravnavajo. In ti se, kot je dejala na eni izmed sej predstavnica stanovalcev Ljubica Šuligoj, najbolj jezijo na tiste, ki denar imajo, pa ga raje kot za plačilo položnic namenijo za nakup alkoholnih pijač. Dzenana Kmetec Prvih pet dolžnikov skupaj dolguje 105.131 evrov Najvišji dolg posameznika do Doma upokojencev Ptuj znaša 47.991 evrov; stanovalec oskrbe ni plačeval kar štiri leta, od 2010 do 2014. Drugi rekorder po skupnem neplačanem znesku je dolg zbiral tri leta (od 2016 do 2019), domu dolguje skoraj 17.000 evrov. Skupaj pet največjih dolžnikov ni plačalo oskrbnine v vrednosti 105 tisočakov. Ptuj • So obupali ali bodo začeli delati? Kaj se dogaja z načrti občine za ureditev vrtov Konec septembra se je iztekel rok za odstranitev lop, pridelka in vsega ostalega na vrtičkih na Mlinski cesti na Ptuju. Kot je znano, namerava občina tam urejati urbane vrtove, a se doslej ni premaknilo praktično nič. Nekaj uporabnikov se na zahteve občine namreč ne odziva. Kar nekaj lesenih lop, prikolic in ostale opreme je še vedno na vrtovih na Mlinski cesti. Uporabniki še očitno niso opustili upanja, da bodo občinsko zemljo tudi v prihodnje brezplačno uporabljali za pridelovanje zelenjave. Čeprav se pozivu občine, naj odstranijo svoje reči s teh zemljišč, saj se začenja urejanje tega območja, niso odzvali, bodo to morali storiti v zelo kratkem času. Sicer jim bodo lope in prikolice porušili oz. odstranili Občina je namreč že izbrala izvajalca za ureditev urbanih vrtičkov na tem območju. Gre za podjetje Javne službe Ptuj. „Glede cen in roka izvedbe smo še v fazi dogovarjanj. Predvidoma bi zadevo radi v grobem pripravili do konca leta. Sicer pa je cilj, da je investicija končana do marca prihodnjega leta, ko se začnejo dela na vrtovih," so pojasnili na ptujski občini. Vrtom so še vedno nedotaknjeni. Na tej lokaciji se bodo v kratkem lotili aktivnosti za odstranitev postavljenih objektov, v času do ureditve pa bosta pripravljena tudi ustrezen odlok in razpis za oddajo vrtičkov v najem. Prednost bodo imeli dosedanji uporabniki, ki pa bodo po novem morali najem plačevati. Cena naj bi bila simbolična, nekaj deset evrov letno. Dzenana Kmetec Zavrč • Začeli so postopke za urejanje parka Padlo bo 45 nevarnih dreves Park okoli dvorca v Zavrču je bil včasih pravi kotiček za sprostitev. Danes park ni prehoden, saj je povsem zaraščen z grmičevjem, povrhu pa celo nevaren zaradi problematičnih dreves, ki grozijo, da se bodo podrla bodisi na stanovanjsko hišo ali na cesto. Na občini si zato prizadevajo, da bi park uredili do te mere, da bo zopet služil svojemu namenu. Treba bo odstraniti nekaj dreves, urediti travnate površine, poskrbeti za smeti in še kaj se bo našlo. Ker pa je dvorec pod spomeniškim varstvom, park pa spada pod vplivno območje, je bilo treba najprej pridobiti mnenje Zavoda za ohranjanje kulturne dediščine (ZVKDS), ki je ocenil: „Drevesa, ki trenutno rastejo ob gradu, niso del historične zasnove. Iz prvotne zasnove bi lahko izločili primerke tise in sadnega drevja. Večina dreves je bila po II. svetovni vojni sajena stihijsko, nekatera tudi zelo blizu objekta in opornih zidov. S svojim koreninskim sistemom in krošnja- mi povzročajo škodo na nepremičninah. Drevesni sestoj bi bilo treba sanirati." Ob koncu oktobra so si park ogledali skupaj z revirnim gozdarjem iz Zavoda za gozdove Sloveni- je (ZZG) ter določili drevesa, ki jih je treba podreti. Karli Kopušar iz ZZG je tudi ocenil stanje dreves. Na podlagi njegove ocene so v zavodu izdali odločbo o odobritvi poseka kar 45 izbranih dreves. Na občini bodo v prihodnje zbrali ponudbe potencialnih izvajalcev. Direktorica občinske uprave Evelin Makoter Jabločnik je povedala: „Kdaj se bodo začela dela na terenu, je odvisno od več dejavnikov. Glede na odločbo, ki jo je izdal zavod, pa je posek treba opraviti do konca prihodnjega leta." Pred občino je torej še veliko dela, preden bo dvorski park spet postal priljubljeno in urejeno shajališče tako domačinov kot drugih obiskovalcev. Karmen Grnjak Makole • Podrli nekoč znani lokal Mungo Makolska sramota zravnana z zemljo Nekdanji lokal oziroma diskoteka, znana kot Mungo, je tik ob osnovni šoli in glavni cesti v Makolah vrsto let propadala vsem na očem in predstavljala nevarnost za mimoidoče in še posebej za šolarje. Letos je občina stavbo odkupila in zravnala z zemljo. Občina Makole je za odkup stavbe nekdanjemu lastniku Ivanu Krajncu odštela 38.000 evrov, v začetku novembra pa so začeli rušenje, za kar so odšteli dodatnih 9.516 evrov. »Odstranitev je bila nujna zaradi bližine šole in varnosti šolarjev,« je osrednji razlog za odkup in rušenje navedel direktor občinske uprave Igor Erker. Kakšen bo naslednji korak, na občini Foto: Milan Sternad Med rušenjem nekdanjega lokala Mungo so delavci odkrili stari vodnjak, ki ga bodo po besedah direktorja občinske uprave Igorja Erkerja najverjetneje ohranili. še ne vedo, saj natančnega načrta za ureditev tega prostora še ni, je priznal. A kot je povedal eden izmed svetnikov Franci Skledar, naj bi na tem prostoru zgradili nova parkirišča za potrebe šole in občanov in dodal, da projekta vsaj še nekaj let zaradi drugih investicij ter posledično okrnjenega proračuna ne bodo mogli izpeljati. MV 6 Štajerski V središču petek • 15. novembra 2019 Slovenija • Dan slovenske hrane in tradicionalni zajtrk Premislek o tem, kaj kupujemo in jemo Več kot 270.000 otrokom in mladostnikom v vseh slovenskih vrtcih in osnovnih šolah so v petek zjutraj (danes) pripravili zajtrk, sestavljen iz kruha, masla, medu, mleka in jabolk, ki so bili pridelani oziroma predelani v Sloveniji. Foto: ČG Dan slovenske hrane je vlada razglasila leta 2012, hkrati pa na ta dan poteka tudi projekt Tradicionalni slovenski zajtrk; oba sta namenjena ozaveščanju širše javnosti o pomenu lokalno pridelane hrane ter rednega uživanja kakovostnih živil. »Poleg ozaveščanja otrok in mladine o pomenu hrane iz bližine in njenih prednostih pred hrano, ki ima za seboj na stotine kilometrov, je prav, da ob dnevu slovenske hrane vsi skupaj pomislimo tudi na naš način prehranjevanja, kakšno hrano izbiramo ali pripravljamo ter kaj jemo. Kot ozaveščeni in informirani potrošniki z modro izbiro lokalno in tradicionalno pridelanih živil namreč vplivamo na celotno živilsko verigo, okolje in planet,« sporočajo s kmetijskega ministrstva. Danes bodo tako otroci v osnovnih šolah in vrtcih jedli zajtrk z živili iz lokalnega okolja. Letos se organizatorji želijo še posebej zahvaliti vsem udeležencem v prehranski verigi s simbolnim sporočilom »Hvala za naš super zajtrk«, s čimer se želijo zahvaliti vsem slovenskim kmetijam, kmetijskim in živilskim podjetjem ter zadrugam, ne samo za zajtrk, ampak za vso lokalno hrano, ki jo lahko vsak dan uživamo. »Dan slovenske hrane je priložnost spodbuditi šole in vrtce, da vzpostavijo dolgoročno sodelovanje z bližnjimi kmetijami, domačimi živilskimi podjetji in zadrugami in da povabimo kmetije, ki želijo svoja živila dobavljati v javne zavode, da se vpišejo v katalog živil za javno naročanje.« Pobudnica projekta dneva slovenske hrane in tradicionalnega slovenskega zajtrka je Čebelarska zveza Slovenije, pri organizaciji pa sodelujejo tudi kmetijsko, šolsko, kulturno, zdravstveno in okoljsko ministrstvo, agencija za kmetijske trge in razvoj podeželja, zavod za šolstvo, tri zbornice: kmetijsko-gozdarska, gospodarska in obrtno-podjetniška, nacionalni inštitut za javno zdravje ter zadružna zveza in zveza sadjarskih društev. Senka Dreu Slovenija • Statistika o prehrani Lani pojedli več sadja V prehrani Slovencev še vedno prednjačijo žita, zelenjava in meso. Poraba teh je bila sicer lani na približno enaki ravni kot leta 2017, se pa je medtem opazneje povečala potrošnja svežega sadja. Če je prebivalec Slovenije leta 2017 v povprečju pojedel 72 kilogramov svežega sadja, gaje lani 88 kilogramov. Domači pridelovalci so lani pobrali približno 192.500 ton sadja, zaradi ugodnejših vremenskih razmer pa je bila proizvodnja skoraj petkrat večja kot v letu 2017. Domača potrošnja se je v primerjavi s predhodnim letom skoraj podvojila, pojedli smo namreč okrog 400.000 ton sadja. Prebivalec Slovenije je lani povprečno porabil 123 kilogramov žit oz. dva kilograma več kot leta 2017, 111 kilogramov zelenjave oz. tri kilograme manj in 93 kilogramov mesa, kar je enako kot leto prej. Poleg tega je porabil tudi 67 kilogramov krompirja, pet kilogramov riža in kilogram medu, kar je približno enako kot v predhodnem letu. Tudi lani so bile posebej nizke stopnje samooskrbe rastlinskih bilanc: pri zelenjavi je bila 41-odstotna, pri sadju 47-odstotna, pri krompirju 49-odstotna, pri žitih pa 69-odstotna. Stopnji samooskrbi sta bili višji v živalskih bilancah: pri mesu je ta znašala 81 odstotkov, pri jajcih pa 96 odstotkov, (sta) Foto: M24 Spodnje Podravje • V spodnjepodravskih občinah delež mladostnikov m< Zakaj je v slovenjegoriških ob precej več mladih kot v Haloz Medtem ko za državo velja, daje delež mladih do 14 let 15,1-odstoten, v Podravju mlados še v Pomurju. Del odgovornosti za tovrstno demografsko sliko, vsaj v haloških občinah, si Najmanj mladostnikov glede na število prebivalcev živi v Podleh-niku, in sicer le 11,2 % (ob tem je v Podlehniku v zadnjem desetletju število prebivalcev upadlo za štiri odstotke). Malenkost večji delež mladih je v Zavrču (12,3 %), s 13 % pa sledi še ena haloška občina, in sicer Cirkulane. Pri repu sta tudi Ptuj (13,4 %) in Žetale s 13,5 % deležem mladih do 14 let. Med haloškimi občinami se z največ mladine lahko pohvali občina Majšperk, kjer ta delež znaša 14,2 %, kar pa je še vedno v spodnji polovici podravskih občin in pod slovenskim povprečjem. Krivda (tudi) v stanovanjski politiki države Zakaj Haloze oziroma Žetale ne dosegajo slovenskega povprečja? Dolgoletni župan in nekdanji ravnatelj Anton Butolen meni, da je eden izmed razlogov v stanovanjski politiki države in prostorskem urejanju. »Državnemu stanovanjskemu skladu smo ponudili zemljišče za 18 €/m2, za katerega bi bilo treba gradbeno dovoljenje zgolj obnoviti, a so zavrnili našo ponudbo, saj da tukaj ni povpraševanja. A povpraševanja pri nas ne more biti, če ni ponudbe.« Butolen je prepričan, da bi moral sklad svojo logiko načrtovanja gradnje stanovanj obrniti. »S tem ko bi država gradila stanovanja na podeželju, bi pripomogli k večji poseljenosti podeželskih krajev, na drugi strani pa bi razbremenili mesta, ki so že tako preobremenjena. Naj spomnim, da je od nas do Maribora, odkar imamo v bližini avtocesto, le pol ure,« je povedal Butolen. Razpršena gradnja je večjih greh kot kraja banke Obregnil pa se je tudi ob prostorsko politiko države. »V Sloveniji predlagati razpršeno gradnjo je hujši greh kot okrasti banko. Žal država ščiti kmetijsko zemljo tako, da jo v ravnini dovoli pozidati, v hribih pa bo zarastla. Namreč če v Halozah ne boš namenil ara kmetijske zemlje za namene gradnje, se bo zarastlo nekaj hektarjev. Zakaj? Ker nikogar ne bo, ki bi zemljo obdeloval,« je bil slikovit žetalski župan. Sicer pa so v Žetalah v zadnjih letih postorili veliko za zagotovitev osnovnih potreb občanov, je prepričan Butolen. »Zgradili smo vrtec, vodovod, asfaltirali smo ceste, imamo zagotovljene zobozdravstvene in zdravstvene storitve... Kaj več pa občina že težko stori,« je dodal. Največ mladih v Trnovski vasi Največji delež mladih med občani podravskih občin živi na območju Slovenskih goric, natančneje v občini Trnovska vas, kjer delež živečih do 14 let obsega 18,3 %. V tej, sicer majhni občini z nekaj več Foto: L.K./M24 Delež mladostnikov in starostnikov v podravskih občinah Mestna občina Ptuj, kije v začetku leta štela okrog 23.260 prebivalcev, beleži enega izmed največjih deležev prebivalstva, starega 65 let ali več (21,6 %), obenem pa enega izmed nižjih deležev občanov, starih do 14 let (13,4 %). Tovrstni deleži od občine terjajo odziv; tako je ptujska občine že sprejela Strategijo aktivnega staranja, v okviru katere izvajajo različne aktivnosti, ki izboljšujejo kakovost bivanja starejših, ne drugi strani pa skušajo s številnimi ukrepi zadržati in privabiti občane. Na občini so izpostavili dva: subvencije komunalnega prispevka za mlade in mlade družine ter razpis za štipendije za študente s prebivališčem v mestni občini Ptuj. »Prav tako smo v pogovorih za izgradnjo novih neprofitnih stanovanj ter pogovorih o izvajanju novih študijskih programov na Ptuju,« so povedali na MO Ptuj. Delež najmlajših in najstarejših občanov po občinah Podravja 25,0 20,0 15,0 10,0 ^ ^ y y y » činah :ah in na Ptujskem tniki sestavljalo le 13,8 odstotka prebivalcev, manjši delež beležijo le lahko pripiše tudi država, je prepričan žetalski župan Anton Butolen Povprečna starost moških in žensk v občinah Podravja Občina I Moški I Ženske I Povprečna starost [leta] Podlehnik 44,6 46,3 Starše 44,1 45,7 Središče ob Dravi 43,8 48,4 Makole 43,4 44,6 Cirkulane 43,0 45,4 Majšperk 42,9 45,4 Kidričevo 42,8 44,9 Ormož 42,8 47,0 Ptuj 42,8 47,0 Hajdina 42,7 45,4 Sveti Tomaž 42,4 44,8 Videm 42,3 44,3 Sveta Trojica 42,2 44,6 Slovenska Bistrica 41,4 43,7 Destrnik 41,3 43,6 Sveti Jurij 41,3 44,3 Žetale 41,3 45,1 Markovci 41,2 44,1 Zavrč 41,1 44,7 Dornava 41,0 43,9 Juršinci 40,8 45,0 Gorišnica 40,6 45,0 Sveta Ana 40,6 43,2 Cerkvenjak 39,0 43,2 Sveti Andraž 39,0 42,5 Trnovska vas 38,4 41,4 Benedikt 38,3 39,5 kot 1.300 prebivalci, beležijo tudi pozitiven trend priseljevanja. »K zanimanju za življenje v naši občini je zagotovo pripomogla tudi avtocesta, pa tudi znižanje komunalnega prispevka, ki je med najnižjimi. Ob tem pa ne vidim, da bi imeli prebivalci mest več ugodnosti, kot jih imajo ljudje pri nas. Namreč tudi v naši občini imamo optiko, kanalizacijo, zadovoljivo cestno infrastrukturo, kolesarske poti, vodovod, veterinarja, zdravstvene in zobozdravstvene storitve ...,« je statistične podatke opremil župan Alojz Benko. Le malenkost nižji delež mladih beleži občina Benedikt. Da v Slovenskih goricah prevladujejo mladi, kažejo podatki za občino Sveti Andraž, ki se s 16,1-od-stotnim deležem mladih do 14 let uvršča na tretje mesto, ki si ga deli z občino Markovci. Za vse tri slovenjegoriške občine pa je značilno, da je število najmlajših prebivalcev - kar je lastnost le redkih slovenskih občin - večje od števila najstarejših. Tako je v Benediktu na 100 oseb, starih do 14 let, prebivalo 69,7 oseb starih 65 let ali več. Na visoko šesto mesto se s 15,9 % mladih do 14 let uvršča občina Slovenska Bistrica, v kateri prebiva največ prebivalcev v tem delu Podravja, primerljiva občina Ptuj pa je pristala s 13,4 % mladih do 14 let pri repu, in sicer na 23. mestu od 27 občin. Najstarejši so občani Središča ob Dravi Medtem ko v Slovenskih goricah prevladuje mladina, pa se obmejna občina Središče ob Dravi sooča z največjim deležem prebivalcev, starih nad 65 let (22,6 %) in 80 let (6,8 %), ter najvišjim indeksom staranja. To pomeni, da je na 100 oseb, starih do 14 let, prebivalo 167,4 oseb starih 65 let ali več. Tik pod omenjeno obmejno občino se je uvrstila občina Ptuj, kjer delež starejših nad 65 let znaša 21,6 %, starih nad 80 let pa 5,7 %, sledi Ormož z 21,4 % in Lenart ter Starše z 21-odstotnim deležem občanov nad 65 let. V deseterici občin z največjim deležem starejših občanov so še občine Kidričevo, Makole in Majšperk ter Sveti Tomaž. Povprečna starost v Sloveniji znaša 43,4 leta. Nad slovenskim povprečjem je skoraj polovica podravskih občin, in sicer 12. Največjo povprečno starost beležijo v Središču ob Dravi, kjer ta vrednost dosega 46 let, sledi Podlehnik s 45,5 leta, na tretjem mestu je Ptuj, kar pomeni, da je povprečen Ptu-jčan oziroma Ptujčanka stara 44,9 leta. V primerljivi občini po številu prebivalcev v Slovenski Bistrici je ta vrednost 42,6 leta. Najmlajši so v povprečju občani v Benediktu, in sicer so v povprečju stari 38,9 leta. V Podravju so ženske starejše od moških »Menim, da je takšna statistika plod pravilnih odločitev glede stanovanjske politike,« je dejal župan Benedikta Milan Repič. Spomnil je, da je pred leti domače podjetje Juven, d. o. o., začelo intenzivno graditi stanovanja in individualne hiše v centru. »Želja po gradnji je še naprej velika, tako po vaseh kot v centru. Upam, da nam bo tudi s spremembo prostorskega načrta uspelo zagotoviti čim več novih površin za gradnjo. Poleg tega načrtujemo investicije, ki bodo dvignile kakovost življenja v naši občini. Želimo si, da bi ta rast ostala in da bodo mladi domačini imeli možnosti, da ostanejo v naši občini, vsekakor pa so dobrodošli tudi vsi, ki se k nam priselijo,« je dodal Repič. Nekoliko starejši od sosedov iz Benedikta so v Trnovski vasi, in sicer povprečna starost dosega 39,8 leta. V povprečju so ženske v vseh občinah Podravja starejše od moških. Največja razlika med povprečnima starostma med spoloma je v Središču ob Dravi, kjer so moški v povprečju stari 43,8 leta, ženske pa 48,4 leta. Sledi Gorišnica, kjer moški v povprečju štejejo 40,6 leta, Gorišničanke pa 45 let. Mojca Vtič Ormož • V vroči razpravi potrdili oba proračuna za dve leti Občinski proračun kot spisek novoletnih želja Tudi tokratna seja občinskega sveta je trajala skoraj do polnoči. Kar eno uro so svetniki potrebovali, da so potrdili dnevni red, približno tri ure pa so porabili za razpravo o osnutku proračunov za prihodnji dve leti. Nekateri svetniki so se spraševali, ali je proračun všečen ali tudi dejansko dober. Simon Kol-manič je med drugim očital, da so prihodki precej napihnjeni in neuresničljivi. »Proračun za 2020 je spisek želja, ki veliko obeta, vprašanje pa je, kaj od tega bo uresničenega. Razlika med denarjem, ki ga dejansko imamo, ter med tistim, ki ga še moramo dobiti, je zelo velika. Zelo veliko od tega žal ne bo realizirano. Bom pa proračun podprl, da vidim, kaj bo iz tega nastalo,« je dejal. Po njegovem mnenju bi se lahko zmanjšali tudi nekateri stroški: »Recimo 78.000 evrov dajemo za stroške delovanja hostla in obnovo letnega kopališča. Zanima me še, kakšna dela so bodo izvajala na notranjem bazenu, kjer imamo precejšnje povečanje sredstev?!« Podobnega mnenja glede nerealnih prihodkov je bil tudi pri proračunu za 2021. Manj za ceste Da bo nastal velik problem pri realizaciji nekaterih pomembnih projektov, če jim ne bo uspelo pridobiti planiranega denarja, je menil Jožef Cajnko, ki je sicer v proračunih pogrešal več denarja za Jeremičev mlin, ob tem pa izpostavil, da za ureditev vinoteke na drugi strani namenjajo skoraj 80.000 evrov v obeh prihodnjih letih. Zmotilo ga je tudi »drastično zmanjšanje sredstev« za gradnjo cest, pa tudi to, da kar 46.000 evrov namenjajo za izgradnjo polnilnic za električna vozila: »Ali so zlate?,« je ob tem pikro dejal. Da je vprašanje, kaj od načrtovanega bo dejansko realiziranega, saj tudi letos nekatere investicije niso bile izvedene, je poleg Danila Kosija navrgel tudi Emil Trstenjak, ki je župana še povprašal po nekaterih volilnih obljubah, kot so vrtina, vinska klet na Kogu, ormoško morje, ureditev zip-line Za Dobravo več kot 800.000 evrov - kje je namensko zbran denar?! Mateja Hebarja pa je zbodla investicija v Zbirni center Dobrava, Ormoška proračuna za 2020/21 Proračun za prihodnje leto je pri zadolževanju 1,2 mio evrov ocenjen na skoraj 17,3 mio evrov prihodkov, pri tem računajo na kar 6 milijonov transfernih prihodkov (gre predvsem za sredstva za projekte, ki jih občina dobi iz državnega proračuna in/ali proračuna EU), od tega okoli 3,5 milijona iz EU. Še skoraj 6,5 milijona transfernih prihodkov (skoraj 3,8 milijona evropskega denarja) planirajo tudi v letu 2021, kjer sicer načrtujejo skupne prihodke v višini 18,2 milijona evrov. za katerega v naslednjih treh letih planirajo okrog 850.000 evrov. Da je proračun premalo gospodarsko naravnan, pa je bil očitek Danila Kosija. V razpravi je med drugim še poudaril, da bi zbirni center že moral biti zgrajen ter da so ta namenski denar, ki so ga zbrali občani, raje porabili za nekatere po njegovem ne ravno posrečene projekte; to so hostel, izgradnja tribun in širitev telovadnice, ki je slabo izvedena, saj je ob prvem dežju že spet teklo. Župan po vrsti zavračal vse očitke Župan Danijel Vrbnjak je ob tem, da je proračun dober in ne všečen, poudaril, da je uvrstitev projektov v proračunski dokument podlaga za kandidiranje na razpisih za pridobivanje sofinan-cerskih sredstev. Zavrnil je očitke o napihnjenosti in dodal, da imajo nekatera sredstva že zagotovljena. Tako po njegovem ni nobenega vprašanja glede kohezijskih sredstev za večmilijonski projekt obnove vodovoda in rekonstruk- cijo ormoške čistilne naprave, veliko naporov vlagajo tudi širitev cone in urejanje dokumentacije za pridobitev sredstev. Glede letnega kopališča je povedal, da so potrebna vlaganja v školjko bazena in strojnice, razmišljati bo treba tudi o povečanju atrakcije: »Lahko smo srečni, da smo se rešili okoli 30.000 evrov minusa na letni ravni, ki smo ga doslej pokrivali. Poleg tega dobimo 700 evrov na mesec iz naslova najemnine, kar znese dobrih 8.000 evrov na leto. Ta sredstva, s katerimi smo do sedaj pokrivali negativni rezultat, lahko vložimo v izboljšanje kompleksa, ki je v občinski lasti. Ne vem, kako si predstavljate, da bi tistega, ki opravlja s tem, prisilili, da vlaga v nekaj, česar si dobesedno ne more odpeljati.« V zvezi z e-polnilnimi postajami pa je med drugim dejal, da bo delež občine 8.000 evrov, preostalo bodo pokrili z na razpisu pridobljenim denarjem. Večina svetnikov je na koncu oba predloga proračunov potrdila. Monika Horvat Foto: MH »To je spisek želja, ki veliko obeta, vprašanje pa je, kaj od tega bo uresničenega,« je izpostavil svetnik Simon Kolmanič. Foto: MH Vir: SURS 8 Štajerski Podravje petek • 15. novembra 2019 Ptuj • Konservatorski načrt Da gradu ponovno ne zakrije goščava ... Podiranje dreves na ptujskem grajskem hribu je sprožilo veliko polemik. Kmalu naj bi se začela nova zasaditev, ki pa bo v največji meri odvisna od prvega dela konservator-skega načrta. Ta naj bi bil zaključen še letos. Osnova za vse gradbene in druge posege, ki se bodo v prihodnje izvajali na gradu, je konservatorski načrt. Tega že izdelujejo, lani ga je namreč naročilo Ministrstvo za kulturo. Nujno potrebne zadeve sicer vodstvo gradu lahko rešuje v sodelovanju z Zavodom za varstvo kulturne dediščine OE Maribor. „Nekatere težave bomo reševali prej, ne bomo čakali na zaključek konservatorskega načrta. Zdaj čakamo na ponudbo za izdelavo 3D-posnetka celotnega kompleksa. Ta je osnova za vse nadaljnje posege," je pojasnil Srečko Štajnba-her, vodja mariborske enote Zavoda za varstvo kulturne dediščine (ZVKDS). Upajo sicer, da jim bo uspelo pridobiti cenejšo ponudbo. Tista, ki so jo imeli, je bila težka kar 100.000 evrov. „To je osnovni dokument, ki ga potrebujemo, da se lotimo raziskav. Nekdo to mora plačati in dokler denarja ni, lahko le stojimo na mestu. To mora biti vizija, ne samo lastnika, torej države, temveč tudi lokalne skupnosti in nosilca dejavnosti, muzeja." Praviloma ta strošek krije lastnik, torej država. Nekaj zadev že odobrenih ZVKDS pa je že prižgal zeleno luč za umestitev objekta za vstopno info točko in sanitarije na spodnjem dvorišču grajskega kompleksa. „Imeli smo štiri želje; zastavo, sončno uro, stopnišče in sanitarije, vse so več ali manj rešene," je zatrdil Štajnbaher. Tudi direktor Pokrajinskega muzeja Ptuj-Ormož Aleksander Lo-renčič je vesel, da jim je uspelo nekatere projekte prestaviti z mrtve točke. Več bo sicer znano konec leta, ko bo zaključena mapa 1 kon-servatorskega načrta. V tej naj bi bile tudi smernice za ureditev krajine: »Ponekod smo že začeli zasajevati, med drugim med portalom in južnim okroglim stolpom, kjer je bil zid obnovljen. Če bo vse po sreči in če nam bo uspelo zagotoviti sredstva, bi še letos nadaljevali pod vzhodnim stolpom.« hoto: CG Nova zasaditev bo odvisna od smernic ZVKDS. Lorenčič je mnenja, da je bila zasaditev leta 1969 na grajskem kompleksu nepremišljena in je bil posek dela dreves pred leti nujen. Konkretnih težav zaradi podiranja dreves niso opazili, kot se je špekuliralo, da bi lahko grič celo plazil. »Prej bi rekli, da so bila stara drevesa ogrožajoča,« še dodaja direktor PMPO. » Razmišljati je dejansko treba dolgoročno, o tem, kaj zasaditi, da ne zraste goščava. Odstranitev zarasti in dreves je poleg veličastnosti gradu in kompleksa med drugim razkrila tudi problematično stanje grajskega obzidja. Ptujski grad je imel v svoji zgodovini obrambno funkcijo, kar pomeni, da hrib sam ni bil posajen z drevesi. Borovce, ki niso avtohtona drevesa našega okolja, so zasadili 1969., ob 1900. obletnici Ptuja. Takrat ni nihče razmišljal, kako se bodo drevesa razrasla, kdo bo krajino vzdrževal ipd., zato je treba pri zdajšnji ureditvi razmišljati dolgoročno,« meni Lorenčič. Dženana Kmetec Zasaditev na grajskem kompleksu Ureditev krajine, med drugim tudi zasaditev na grajskem kompleksu, bo v veliki meri odvisna od konservatorskega načrta. Zavod je sicer odobril, da so zasajevanje na enem delu kompleksa že začeli. „Predstave ljudi so zelo različne. Grad je vedno bil postavljen visoko, daje deloval mogočno. Sčasoma so drevesa zrasla in tudi zato jih je bilo na Ptuju treba podreti. Skrbeti moramo, da sta veduta in obzidje vidna. Kakšne vrste drevesa se bodo zdaj sadila, pa bo odločil naš krajinski arhitekt," je pojasnil Štajnbaher. Usmeritev za to naj bi bila dana do konca letošnjega leta. Ptuj • Tretje ginekološko srečanje v organizaciji SB Ptuj Izmenjava izkušenj lahko nekomu V • V• 1« • reši življenje Ginekološko-porodni oddelek ptujske bolnišnice je organiziral tretje vseslovensko ginekološko srečanje. Širši javnosti so predstavili svoje delo in tistim, ki delajo na tem področju, ponudili priložnost za izmenjavo izkušenj. Udeležba na srečanju je bila zelo dobra. Obravnava na sekundarnem nivoju je bil naslov tretjega srečanja, ki je v petek potekalo v hotelu Primus, v organizaciji ginekološko--porodnega oddelka Splošne bolnišnice dr. Jožeta Potrča Ptuj. Obravnavali so različne teme s področja porodništva, načrtovanja družine, kontracepcije, uroginekologije in splošne ginekologije. Sodelovali so priznani predavatelji iz vse Slovenije, ki so skupaj sooblikovali kakovosten in zanimiv program. Posvetili so se obravnavi na sekundarnem nivoju in pomenu medsebojnega povezovanja ter sodelovanja med primarnim, sekundarnim in terciarnim nivojem. Na ta način so povezali specialiste in speciali-zante ginekologije in porodništva, babice in medicinske sestre iz vse Slovenije. »Namen srečanja je tudi prikazati, kaj smo na Ptuju počeli v zadnjih dveh letih. Istočasno je to odlična priložnost za debato o dilemah, ki se pojavljajo pri zdravljenju. To je toliko pomembnejše, saj zmeraj predstavimo posebne primere, ki smo jih obravnavali, in iz katerih se lahko vsi skupaj lahko kaj naučimo,« je pojasnila Damjana Bosilj, predstojnica ginekološko-porodnega oddelka ptujske bolnišnice. Ptujačni so gostom letos posebej ponosno predstavili uvedbo vseh novih vrst analgezije v porodništvu, obenem pa izpostavili, da izvajajo vse sodobne vrste laparoskopske in histerostopske operative. Gre za najsodobnejše načine zdravljenja žensk z ginekološkimi boleznimi. »Kar se mi zdi zelo pomembno, je, da izpostavimo pomen timskega dela. Na našem oddelku dejansko delamo z roko v roki, zato smo srečanje zaključili tudi s predavanjem prav na temo timskega dela,« še doda Bosiljeva. Pohvalili so se še z enim podatkom, bistveno zmanjšanim deležem epizotomij v ptujski bolnišnici. Kot pravijo, imajo pri tem veliko vlogo babice ob podpori ginekologov porodničarjev. »Ponosni smo, da smo organizator tako velikega srečanja na tako visokem nivoju. To je pomembna promocija tudi za samo bolnišnico. Na našem ginekološko-porodnem oddelku dejansko delajo izjemni ljudje,« je dejala Anica Užmah, direktorica SB Ptuj. Zadovoljna je, da jim je letos uspelo realizirati dolgoletno željo in porodnicam ponuditi epidural-no analgezijo: »Prebili smo led, začeli smo in zelo smo veseli, da je tako. Ni še vse, kot bi želeli, ampak prepričana sem, da nam bo skupaj uspelo doseči zastavljene cilje.« Zaradi uvedbe nove metode lajšanja bolečin pričakujejo še več porodnic. Bosiljeva ugotavlja, da je povpraševanje po tej metodi veliko, obenem pa dodaja: »Naš namen je porodnici ponuditi možnost izbire. Ni pa vse za vsak porod in vsako žensko. Vsekakor pa je prav, da porodnišnica ponudi vse variante in da stroka izbere optimalno.« Dženana Kmetec Podlehnik • Občina že deveto leto podeljuje štipendije V prihodnje še več podpore mladim Na občini Podlehnik že devet let vlagajo v izobraževanje mladih; podeljujejo namreč štipendije za svoje dijake in študente. Osnovni namen štipendiranja je finančno šibkejšim družinam oz. dijakom in študentom olajšati izobraževanje, saj je prvi kriterij za pridobitev štipendije povprečni dohodek na družinskega člana in šele na drugem mestu učni uspeh. »Prva leta je bilo razpisanih manj štipendij, tri za dijake in tri za študente. Zadnja leta podeljujemo štiri štipendije za dijake in štiri za študente. Zaznavamo pa malo manjše število prijav na razpis. Mislim, da je k temu pripomogla predvsem država, ki je z razpisom večjega števila državnih štipendij ter štipendij za deficitarne poklice itd. to področje precej okrepila,« je povedal župan Sebastian Toplak. Štipendije so sicer začeli izplačevati prav na njegovo pobudo leta 2011, ko je bil še podžupan občine. Sprva so jih v določenem deležu v \ / A v bistvu ni spreminjal in je nekoliko nihal. Tudi letos bodo podelili štipendije, da se bodo mladi lahko brezskrbneje posvetili izobraževanju. Štipendija za dijaka znaša 80 evrov na mesec, za študenta pa 120 evrov na mesec. Skupno je za štipendije predvidenih 9.600 evrov za šolsko leto 2019/2020. Glede prihodnosti pa je Toplak povedal: „Moram reči, da razmišljamo o spremembah za v prihodnje tako, da bi že v letu 2020 razpisali vsaj po eno štipendijo za dijaka in študenta z najboljšim učnim uspehom, s čimer bi na ustrezen način nagradili njihov vloženi trud." Karmen Grnjak Foto: arhiv Občine Podlehnik Sebastian Toplak izplačevali iz njegovega »podžu-panskega« plačila; za štipendije se je Toplak takrat odrekel polovici izplačila. Že nekaj let pa celotni fond za štipendije zagotovijo v proračunu občine. V zadnjih letih se obseg sredstev, namenjenih štipendijam, Doslej dobrih 71.000 evrov za štipendije V občini Podlehnik so v letih od 2011 do letos s podeljenimi štipendijami pomagali skupno 51 dijakom in študentom. Celoten fond porabljenega denarja za štipendiranje v devetih letih je znašal 71.211 evrov. Tudi v šolskem letu 2019/2020je občina razpisala skupno osem štipendij, višina predvidenih sredstev za to leto pa znaša 9.600 evrov. Foto: CG petek • 15. novembra 2019 Poslovna in druga sporočila Štajerski 9 Naročnik objave: Stranka modernega centra, Beethovnova 2, 1000 Ljubljana Ali se bo ustavilo neracionalno vodenje Doma upokojencev Ptuj? Najcenejši DUP je v zadnjih letih postal najdražji DUP Nekoč je število postelj v DUP naraščalo, sedaj vodijo v zmanjševanju svojih posteljnih kapacitet. Strokovni delavci v DUP, ki so bili nekoč najbolje plačani, so danes plačani bistveno manj. DUP je imel najnižjo stopnjo bolniških dopustov, danes je ta stopnja najvišja. Trenutna uprava DUP je v primerjavi z nekdanjo precej številčnejša. DUP je posloval skupaj s svojimi enotami pozitivno, danes posluje z izgubo. Pod prejšnjim vodstvom je DUP zakonito akumuliral nadpovprečno višino zakonsko obveznih finančnih sredstev. Danes ta akumulirana sredstva zmanjšuje in jih uporablja za kritje sedanjih izgub. Z lastnimi sredstvi so se gradile nove kapacitete, danes jih želijo graditi z bančnimi posojili. DUP je s prostimi sredstvi amortizacije in investicijskega vzdrževanja pridobival obresti, danes želi najeti kredit in s stroški kredita dodatno povišati že tako visoke cene. Nekdaj je DUP imel direktno financiranje ZZZS za izvajanje osnovne zdravstvene dejavnosti v enoti Koper, danes od svojih sredstev financira to dejavnost drugim. V preteklosti je DUP objektivno sodeloval z resornim ministrstvom, danes z njim sodeluje z lažnimi in zavajajočimi podatki. Čeprav je zaskrbljujočih dejstev še več, se bomo osredotočili na prizadevanja sedanjega vodstva in Sveta zavoda DUP, da prenese enoto Koper na drugi javni zavod. Osnovni razlog, ki ga navajajo za realizacijo prenosa, je negativno finančno poslovanje te enote, ki nastaja zaradi nezmožnosti zagotavljanja prehrane za stanovalce te enote. Drugi argumenti za prenos niso predstavljeni. Ker se priprava hrane po mnenju vodstva ne more racionalno organizirati, to storitev sedaj izvaja drug javni zavod po tržnih cenah in ta zavod naj bi ob prenosu prevzel enoto Koper. Tako je samo v letu 2018 v tej enoti nastala izguba, in sicer v višini okrog 175.000 EUR. Resnica o finančnih izgubah pa je popolnoma drugačna. Enota ima za ta namen zaposlene kadre, ki lahko izvajajo storitev priprave hrane v osmih sodobno opremljenih kuhinjah. Kuhinje je v času odpiranja enote resorno ministrstvo pregledalo in označilo kot primerne. Ustreznost priprave hrane in zadovoljstvo stanovalcev s prehrano sta potrdili anketa o zadovoljstvu uporabnikov v marcu 2014 in socialna inšpekcija v juliju 2014. Do leta 2015 so stanovalci kuhinje in pripravo hrane ocenili z odliko. Cene obroka so bile bistveno nižje, kot so danes. Enota Koper ima danes 10 postelj manj, kot jih je imela pri odpira- Od nekdanjega pozitivno vzorčnega Doma upokojencev Ptuj (DUP) je ostalo zelo malo, so zaključili člani Lokalnega odbora Stranke modernega centra (SMC) Ptuj. nju enote. Iz te osnove je DUP imel 175.000 EUR višje prihodke, kot jih ima danes. Vodstvo DUP je te kapacitete zmanjšalo, bivalne prostore pa na stroške DUP preuredilo v drugo ambulanto in preneslo v uporabo Zdravstvenemu domu Koper, ki izvaja dejavnost tudi za zunanje zavarovance. Za to pa od ZD ne prejema nobene najemnine, ne obračunava stroškov vzdrževanja, materialnih stroškov, amortizacije in sredstev za informatizacijo, čiščenja itd. ZD Koper za ta namen od ZZZS prejema finančna sredstva, ki jih ne uporablja za prostore enote Koper, kjer stroški nastajajo, ampak za ZD Koper. Posredno in neposredno te stroške plačujejo stanovalci enote. Poleg tega stanovalci več nimajo zdravstvene oskrbe na ravni tiste, ki so jo imeli, ko je DUP imel v svoji ambulanti zdravnika koncesionarja. Vodstvo bi lahko samo s postopki in ukrepi na omenjenih področjih spremenilo negativno poslovanje enote v pozitivno. Vodstvo DUP bi moralo narediti sanacijski program za odpravo nastalih nepravilnosti, a se je odločilo, da enoto Koper brezplačno prenese na drugega upravljavca, ki je zainteresiran za prevzem enote in ki naj bi reorganiziral delo enote in s tem odpravil negativno poslovanje enote. Razlaga vodstva DUP, da je lastnik enote Koper država in bo tako ona odločala o prenosu enote z enega upravljavca na drugega, samo delno drži, saj tega doma ni zgradila država, temveč DUP s svojimi akumuliranimi sredstvi. Ker je bilo takrat v Upravni enoti Ptuj dovolj kapacitet glede na predvidene v nacionalnem programu, je država predlagala in pooblastila DUP za gradnjo enote v Kopru. Podan je bil tudi predlog, da država prenese sredstva DUP v skupni državni proračun. Enota Koper je zgrajena s sredstvi DUP, ki so jih participirali občani -stanovalci z območja MO Ptuj z deležem v višini 39 %. Ostala sredstva so prispevali občani-stanovalci drugih občin v Upravni enoti Ptuj v višini 45 % in preostalih 16 % občani - stanovalci iz drugih upravnih enot. Investicija v enoto Koper, ki je bila v višini 7.300.000 EUR, je bila torej izvedena iz amortizacijskih sredstev, ki so jih v ceni storitve v skladu s predpisi plačali občani - stanovalci v okviru osnovne oskrbe in posredno občine za svoje plačilno šibkejše ob-čane-stanovalce. To so viri, iz katerih je zgrajena enota Koper. Enota Koper danes na letni ravni ustvari 400.000 EUR sredstev amortizacije in 120.000 EUR sredstev za investicijsko vzdrževanje. Ta sredstva ne ostanejo v Kopru, ampak denar upravičeno konča na skupnem računu DUP. Če odštejemo tako imenovano izgubo v letu 2018 v višini 175.000 EUR, enota Koper še vedno prispeva na račun DUP 345.000 EUR letno. Ker je amortizacijska doba te enote še naslednjih 27 let, bodo sredstva vplačana na račun DUP v višini 9.300.000 EUR. Ta denar sedanje vodstvo DUP želi prenesti, z dovoljenjem resornega ministrstva, na drugega upravljavca. Istočasno želi za izgradnjo nove enote v Žabjaku - Ptuj najeti kredit, ki ga bodo v največji meri morali odplačati občani - stanovalci, svojci in občine z območja Upravne enote Ptuj. Razen prihodkov DUP iz enote Koper iz naslova amortizacije in sredstev za investicijsko vzdrževanje nastaja še prihodek od sončne elektrarne na strehi enote, ki proizvede električno energijo za prodajo na trgu v višini 32.000 EUR letno. V naslednjih 27-letih bo sončna elektrarna proizvedla električno energijo v višini 860.000 EUR. Razen tega je DUP šele po petih letih izvedenih projektov začel proizvajati elektriko za lastno porabo in s tem zmanjšal stroške električne energije za dodatnih 783.000 EUR v naslednjih 27-letih. Vodstvo DUP tako želi brezplačno predati enoto Koper novemu upravljavcu in s tem zmanjšati svoje dohodke v 27-ih letih v višini 15.600.000 EUR. Razen finančnih parametrov prevzema enote Koper ne smemo zanemariti posledic, ki bodo nastale za zaposlene v DUP. Zagotovo bo prišlo do odpuščanja delavcev v DUP, ki so s svojim delom vezani na enoto Koper. Tukaj gre predvsem za delavce v upravi, računovodstvu, financah, komerciali in pravnem sektorju. Če se to ne zgodi, bo celotni DUP pristal v rdečih številkah, tudi zato, ker se že vrsto let zmanjšujejo posteljne kapacitete doma, kot je že omenjeno v uvodu. Od vodstva DUP lahko pričakujemo, da bo enako metodo uporabilo tudi pri enotah Kidričevo in Juršin-ci, saj po navedbah vodstva tudi ti enoti poslujeta z izgubami. Zato se poraja vprašanje, ali je vodstvo DUP sploh sposobno izvesti projekt Ža-bjak, glede na to, da ni zmožno sanirati izgube v svojih enotah. Podpiramo prizadevanja županov občin v UE Ptuj na to temo in napore posameznih svetniških skupin v okviru MO Ptuj ter civilnih iniciativ iz območja Ptuja in Kopra, da enota Koper ostane kot del enote DUP. Za uresničitev tega cilja je treba v najkrajšem času zagotoviti kompe-tentno vodstvo DUP. V podporo razrešitve nastalih problemov je s to problematiko Lokalni odbor SMC Ptuj seznanil resorno ministrstvo in posamezne ministre v vladi RS. Končna odločitev o prihodnosti enote Koper in celotnega DUP naj bo v interesu ljudstva, ne v interesu neo-liberalnega vodstva DUP. Lokalni odbor Ptuj SMC 10 Štajerski Ljudje in dogodki petek • 15. novembra 2019 Podgorci • Praznovali šolski jubilej Živela šola še naslednjih 200 let »V majhni šoli, v tem prečudovitem kraju, obdanem s hribi in vinogradi, v kraju, kjer živijo pridni, delavni in pošteni ljudje, v Podgorcih, seje natanko pred 200 leti začel zelo pomemben proces izobraževanja otrok v takrat imenovani šoli sv. Lenarta pri Veliki Nedelji,« je na jubilejni prireditvi ob 200-letnici šolstva v Podgorcih množico zbranih nagovoril ravnatelj matične OŠ Velika Nedelja Stanko Bezjak. Foto: MH Učenci so v simpatičnem programu prikazali, kako je pouk izgledal nekoč in kako poteka danes. V Podgorcih so pred dnevi obeležili še en visok jubilej - 200-letnico šolstva. Šola, ki je nastala na pobudo nekaterih tamkajšnjih kmetov, je bila ob ustanovitvi enorazrednica, pouk je najprej potekal v stari leseni enonadstropni stavbi. Leta 1912 so dobili novo šolsko poslopje, ki je bilo obnovljeno leta 2003 in še danes krasi kraj. Sodobno šolo, ki deluje kot petrazredna podružnica OŠ Velika Nedelja, v tem šolskem letu obiskuje nekaj več kot 70 učencev. Kako je pouk potekal nekoč in kako danes, so v programu na simpatični jubilejni prireditvi prikazali učenci z učitelji. Da je šolstvo v tem času doseglo izjemen razvoj, je med drugim povedal ormoški župan Danijel Vrbnjak ter v nadaljevanju izpostavil pomen šole v kraju, spregovoril o načrtih glede nadaljnjih vlaganj v šolsko in vrtčevsko stavbo ter se zahvalil še vsem, ki so kakorkoli vplivali na šolstvo v Podgorcih. Besede zahvale in čestitke je izrekla tudi predstavnica Zavoda za šolstvo Leonida Novak. Da so na šolo ponosni, pa je pristavil predsednik KS Podgorci Martin Kukovec, ki je ob tem še spomnil, da je to letos že drugi visok jubilej v kraju (pred kratkim so obeležili pol tisočletja posvetitve tamkajšnje cerkve). Šola sicer zgledno sodeluje z lokalno skupnostjo, saj učenci obogatijo marsikatero prireditev. Množico zbranih je nagovoril še ravnatelj Stanko Bezjak, ki je med drugim povedal, da so ob tem visokem jubileju poleg prireditve postavili priložnostno razstavo ter zgodovino šolstva v kraju predstavili še z zbornikom z naslovom Znanje včeraj za danes in jutri. Izrekel je še besede zahvale vsem, ki so ustvarjali 200-letno zgodovino šole, sedanjim zaposlenim in drugim, ki z njo nadaljujejo. Nagovor pa je zaključil z besedami: »Naj v Podgorcih še dolga leta zvoni šolski zvonec in se iz šole sliši glas pridnih, veselih in razigranih otrok.« Monika Horvat Podlehnik • 19. tradicionalno Martinovanje Veselo na martinovo Turistično društvo Podlehnik je minulo soboto pripravilo 19. tradicionalno martinovanje z jesenskimi prireditvami, ki so se začele že v začetku jeseni. Martinovanje v Kulturno-turističnem centru občine je bilo obogateno s pestrim programom: zapele so ljudske pevke in pevci ter godci, zgodil se je šaljivi krst mošta, za obilo smeha pa so poskrbeli nastopi humori-stičnih skupin. Vsi so v programu uživali in se tudi nasmejali do solz. Ob zaključku pa so predsednik in podpredsednik TD Podlehnik, župan in kletar udarili pipo na sod ter nazdravili s haloško kapljico. Sledila je martinova večerja in vsi so se zavrteli ob zvokih ljudskih godcev. Podelili so tudi zahvale za dobro turistično sodelovanje; prejemniki so bili: Jože Šmigoc, p. Andrej Sotler, Sandi Šprah, Albin Cafuta in Franc Pajnkiher. Zdenka Golub Foto Sandi Sprah Hajdina • 21. praznik občine Hajdinčani si novoletne cilje postavijo ob martinovanju Kot je na proslavi ob občinskem prazniku v soboto na Hajdini dejal župan Stanislav Glažar, so novembrski dogodki pri njih čas za premislek o preteklem letu in zastavitev ciljev za novo. V letu, ki je za nami, so največ pozornosti namenili cestni infrastrukturi, urejanju sekundarne kanalizacije, vodovoda, agromelioraciji... Vse to pomembno vpliva na vlaganja v kakovost življenja občanov. Hajdinsko družabno življenje je pestro, kar kažejo številni dogodki, pa tudi uspehi na pomembnih tekmovanjih. Občina skrbi tudi za nadstandard najmlajših z investicijami v vrtec in osnovno šolo. »Vse lahko dosežemo skupaj, če usklajeno in strokovno delujemo,« je poudaril Glažar in izpostavil dobro sodelovanje občinskega sveta, občinske uprave, predstavnikov vaških skupnosti, župnije, ne nazadnje pa tudi vseh občanov. Zahvalil se je dosedanjim kletarjem ter zaželel veliko sreče novima, iz vasi Draženci, Stanislavu Tomaniču in Ivu Rajhu. Sočasno z občinskim praznikom namreč na Hajdini poteka tudi tradicionalna prireditev Iz mošta vino - pridi na Hajdino. Tudi ta je v župnijo privabila množico obiskovalcev. Foto: Črtomir Goznik Srebrni grb so prejeli Športno društvo Hajdoše za 40-letno uspešno delovanje in Zdenka Godec za delovanje na društvenih in vaškem področju. Najzaslužnejšim krajanom so bila podeljena priznanja. Srebrni grb so prejeli Športno društvo Hajdoše za 40-letno uspešno delovanje in Zdenka Godec za delovanje na društvenih in vaškem področju. Ob Tereziji Filipaja, ki je prejela bronasti grb za delovanje na kulturnem področju, so ga za 20 let delovanja podelili še šestim prejemnikom. Dve desetletji obstoja so z bronastim občinskim grbom obeležili: KD Valentina Žumra Hajdoše, Društvo žena in deklet občine Haj- dina, Društvo gospodinj Draženci, Društvo žensk Hajdoše, Športna zveza Hajdina in Tenis klub Skorba. Zlati grb letos ni bil podeljen nikomur. Najlepše urejeni objekti 1 v» • v občini Ob občinskem prazniku Hajdinčani podeljujejo tudi priznanja za najlepše urejeno vaško skupnost. Ta naziv so si letos prislužili Draženci. Najlepše urejeni objekti v občini Hajdina za leto 2019 pa so: Mesarstvo Turnšek, Zg. Hajdina 8e, Tomaž Potočnik, s. p., kmetija Sandre in Boštjana Intiharja, Ge-rečja vas 56, Lea Mesaric in Beno Črnko, Gerečja vas 41]', družina Bedrač, Hajdoše 67a, družina Žu-mer, Hajdoše 7a, in Gorazd Zupa-nič, Slovenja vas 64b. Dženana Kmetec m mm M wL7- 1 p 21. občinsJgpr aznik M| -f ¡ feXM ■o« .H I« i VjAIB \ ¡.Ink ^ïEfcfe&dil!!!» ¿"di ■J VR^j^jaíL ji/^H Foto: Črtomir Goznik Letošnji prejemniki bronastega grba občine Hajdina Mcjšperk • Martinovanje na Ptujski Gori Vino razkriva delo in trud vinogradnika Celoletni trud ter skrb vinogradnikov so na martinovo nedeljo tudi letos s pesmijo in izbranimi besedami o vinu (ter zmernosti uživanja te žlahtne pijače) ljubitelji vinske kapljice proslavili na Ptujski Gori pod plaščem Marije zavetnice. Kot se za ta ljudski praznik spodobi, je bilo v ospredju mlado vino, ki se je lesketalo v kozarcih in tudi v pesmih učencev podružnične osnovne šole na Ptujski Gori. Ali veste, koliko truda je potrebnega, da vinska trta rodi žlahtno kapljico? Na vprašanje je odgovoril skrbnik potomke najstarejše trte z Lenta Rado Rodošek: »Prvi požirek mladega vina je poklon delu in trudu vinogradnika, ki celo leto skrbi za svojo gorico, zato ga pijmo po kapljicah.« Ob tem je poudaril, da žlahtna kapljica v delu in uživanju združuje številne dobre ljudi. To se je odražalo tudi na Ptujski Gori, saj je povezala organizatorje: TD Ptujska Gora, Društvo vinogradnikov in sadjarjev Majšperk, Društvo žena Tisa Ptujska Gora ter nastopa- joče: učence ptujskogorske šole, pevski zbor Magnificat, skupino Halonga ter Prešmentane falote iz Stoperc z Mi tri in Nejcem. Številnim sodelujočim se je zahvalila tudi županja Darinka Fakin. Da bi rujna kapljica, pridelana na sončnih pobočjih od Stoperc do Janškega Vrha, razveseljevala srca ljudi, je mlado vino blagoslovil še pater Tine s Ptujske Gore. Mojca Vtič Foto: Mojca Vtič Učenci podružnične šole so z mislimi in pesmimi o vinu ter zmernem uživanju pospremili blagoslov mladega vina. petek • 15. novembra 2019 Ljudje in dogodki Štajerski ll Kidričevo • Krstili mlado vino V znamenju kulturnih društev in kulinarike V parku v središču Kidričevega so tudi letos priredili marti-novanje. Za organizacijo in program prireditve so poskrbeli člani Kulturnega društva (KD) Lovrenc v sodelovanju z Zvezo kulturnih društev občine Kidričevo. Foto: Zvonko Erbus V kulturnem programu so se predstavili pevci Moškega pevskega zbora Talum, Ljudski pevci sv. Antona iz Župečje vasi, Ljudske pevske katoliško-kulturnega društva Zvezdni dol Kidričevo, Ljudske mu-zikantke Vesele Polanke, starejša folklorna skupina Vinka Koržeta, Tamburaški orkester Cirkovce in recitatorji KD Lovrenc na Dravskem polju. Na stojnicah so ponujali za ta čas značilno kulinariko. Še posebej bogato je bila obložena miza s sladkimi in slanimi dobrotami. „Članice KD Lovrenc so pripravile izvrstna peciva in pogače: potice, flancate, gibanice, jabolčni in skutni zavitek, jabolčno pito, „smulko" (ocvirko-vico), bučno rulado ter raznovrstno slano in sladko pecivo. Postregli smo obložene kruhke in domače salame, poskrbeli smo tudi za izvirne jesenske dekoracije," je zadovoljno povedala predsednica KD Lovrenc Metka Kouter. MZ Videm • Martinovanje pri Korpičevih Klopotec je pospravljen do prihodnjega leta KTD Klopotec Soviče - Dravci je skupaj z Društvom za ohranjanje dediščine Haloz na kmetiji Korpičevih, kjer je tudi etnološki muzej Od zrna do kruha pripravilo tradicionalno martinovanja z blagoslovom mošta in pospravljanjem klo-potca. Martinovanje je naš ljudski praznik, ki ga praznujemo ob polni mizi in z veselim srcem, da se je mošt spremenil v vino. Tudi pri Korpičevih je bilo tako. Vse navzoče so najprej pozdravili predsednik KTD Klopo-tec Soviče - Dravci Stanko Vegan, predsednik KS Bojan Merc, Zvonko Korpič, predsednik DOD Haloze in predsednik TD Slovenske Konjice Cveto Štefančič. Nato je domači duhovnik p. Jože Petek opravil blagoslov mošta. Člani so pospravili klopotec do prihodnjega leta, saj pregovor pravi, da mora biti pospravljen do sv. Martina. V kulturnem programu so nastopili domači društveni pevci pod vodstvom Marice Alt, zapel in zaigral je Dani Polajžer ter Jože Topolo-vec, na ljudski instrument trstenke je zaigral Jani Jerenec TD Podleh-nik. Humoristki Cila in Liza iz skupine za ohranjanje šeg in navad TD Podlehnik pa sta občinstvo nasmejali do solza. Ob koncu prireditve so opravili še šaljivi krst mošta. Zdenka Golub Foto: Janko Levanič Ormož • 27. Martinovanje uspelo Našteli okoli 5.000 obiskovalcev V Ormožu so na najodmevnejši turistični prireditvi Martinovanje konec tedna našteli vsega skupaj okoli 5.000 obiskovalcev, ki si bodo dogajanje prav gotovo zapomnili po odlični žlahtni kapljici in kulinariki, bogatem programu in veselem vzdušju. Tudi letošnje, že 27. osrednje martinovanje v srcu vinorodne Destinacije Jeruzalem Slovenija je konec tedna postreglo s številnimi etnološkimi, kulturnimi, kulinaričnimi in družabnimi ter zabavnimi prireditvami. Že v petek zjutraj so mesto zavzele stojnice v sklopu tradicionalne velike ormoške martinove tržnice. S slavnostnim odprtjem martinovanja, ki je v družbi vinskih kraljic s slovensko kraljico Meto Frangež na čelu potekalo v petek popoldan, pa se je tudi uradno začelo veselo dogajanje v čast največjemu prazniku vina. Na njem je prvi mož občine Danijel Vrbnjak segel v roke najboljšim vinarjem in vinogradnikom na letošnjem ocenjevanju vin za turnir Mlado vino 2019, kjer je slavilo Vinogradništvo Leskovar z muškatom ottonelom (polsladko) ter Naj špricar, kjer je po oceni potrošniške komisije prvo mesto prav tako pripadlo Vinogradništvu Leskovar, in sicer za zvrst, letnik 2018 (suho), po oceni strokovne komisije pa Vinogradništvu Gorjak z zvrstjo, letnik 2018 (suho). Dva posebna dogodka Poleg že ustaljenih prireditev sta letošnje Martinovanje zaznamovala dva posebna dogodka -odkritje doprsnega kipa starosti slovenskega zasebnega vinarstva Stanku Čurinu ter umestitev prvega skrbnika mestnega vinograda šipona Martina I. Ormoškega; to je postal Saško Štampar iz Kajžarja. Martin 1. Ormoški je postal Saško Štampar. Najbogatejše Martinovanje doslej Sicer pa so se v sklopu pestrega programa zvrstili večkratni krsti letošnjega pridelka, po mestu je zadišalo po lokalnih dobrotah, predstavila so se domača turistična in kulturna društva, na festivalu vin z degustacijami so se dvigali kozarci, luč sveta so ugledala dela likovno-literarne kolonije Malek z naslovom Na sončni strani galaksije. Prava paša ne samo za oči, temveč tudi za usta, pa je bila razstava (z degustacijo) kulinaričnih dobrot, kjer so kraljevale z najrazličnejšimi nadevi polnjene potice. Izmed 39 ocenjenih vzorcev potic s 14 različnimi nadevi je kar 34 potic prejelo zlato priznanje, tri srebrno in dve potici bronasto. V soboto je bilo mogoče prisluhniti godbam iz celotne Slovenije. Dišalo je po prleškem piskru, ki ga je poleg desetih ekip kuhala še ekipa naše družbe Radio-Tednik Ptuj. A je komisijo po okusu jedi najbolj prepričala ekipa SMC Ormož, s čistočo in urejenostjo prostora pa Društvo kmečkih žena Ormož ter Občinski odbor N.Si z izgledom in urejenostjo ekipe, v skupnem seštevku vseh treh kriterijev pa je prvo mesto zasedlo Društvo za osteoporozo Ormož. Sicer pa so potekali tudi številni drugi dogodki, med njimi razstava malih živali, pa 17. martinov pohod med ormoškimi goricami, vodeni ogledi grajske pristave in gradov, oba dneva so zaključili z zabavo za vse generacije. »Zadovoljni smo z izvedenim. To je bilo, kar se tiče programa, najbogatejše Martinovanje doslej. V dnevnem in večernem delu smo našteli okoli 5.000 obiskovalcev. Obiskovalci so prihajali od vsepovsod, tudi iz Ljubljane, Gorenjske, Primorske ...,« je vtise strnila direktorica Zavoda za turizem, kulturo in šport občine Ormož Andreja Brglez. Monika Horvat Leskovec • Veselo na martinovo nedeljo Vinogradnikov največji praznik Martinov šotor pred gasilskim domom v Leskovcu je bil skoraj premajhen za vse, ki so se želeli udeležiti osrednje prireditve ob martinovanju v občini Videm. Martinovanje sta organizirala Občina Videm in Turistično društvo (TD) Klopotec Leskovec. Kmalu po 11. uri so začetek prireditve naznanili muzikanti brez imena. Zaigrali so nekaj veselih, nato pa oder prepustili naslednjim številnim nastopajočim, ki so drug za drugim navduševali z izbranim programom. Nastopila je ženska vokalna skupina KD Leskovec, učenci domače OŠ so pripravili zanimivo igro o izgubljenem merilcu sladkobe (refraktometru), z njimi je zapel še otroški pevski zbor. Sledil je nastop Veselih Jožekov, pa članov FD Lancova vas. Sledilo je prinašanje mošta v vinsko klet in blagoslov novega vina. Videm-ski vinogradniki na martinovanje prinesejo vsak svojo pletenko mošta, ki ga vlijejo v skupni sod. Ključe vinske kleti so zaupali novemu kletarju TD Leskovec Ivanu Cafuti in njegovemu pomočniku Ediju Fricu. Mošt oziroma mlado vino je blagoslovil leskovški župnik Jože Petek. Potem so člani društva za ohranjanje kulturnega izročila Šurc prikazali še šaljivi krst mošta. Z bogato obloženimi mizami dobrot so se tudi tokrat izkazale članice videmskih društev gospodinj oziroma podeželskih žena. Goste na martinovanju je pozdravil videmski župan Branko Ma-rinič, ki je zadovoljen, da so prireditev po več letih ponovno vrnili v Leskovec. Na govorniški oder je prav tako stopil občinski viničar in kletar Rudi Potrč. Dejal je, da so v Halozah znova pridelali odličen vinski letnik. Videmčane je s svojim obiskom počastila zdaj že nekdanja ptujska vinska kraljica Eva Gašperšič, ki je le dan po Martinovi nedelji krono predala naslednici Moniki Kovačič. Kot je poudarila, je krono vinske kraljice nosila s ponosom, v čast ji je bilo, da je lahko predstavljala vinsko pokrajino ob spodnji Dravi, od Haloz do Slovenskih goric. Mojca Zemljarič Foto: MZ Nastop učencev OŠ Leskovec 12 Štajerski Kronika petek • 15. novembra 2019 Slovenija • Ugotovitve inšpektorjev glede pekarn: v naši okolici en manjši kršitelj »Nemogoče je imeti povsem čisto opremo med proizvodnjo« Inšpektorji so letos odkrili nepravilnosti v 32 pekovskih obratih, v večini primerov je šlo za lažje kršitve. V celotnem Sp. Podravju so le manjše kršitve zabeležili zgolj v eni pekarni, in sicer v Gorišnici. Inšpektorji Uprave Republike Slovenije za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin so tudi letos pod drobnogled vzeli slovenske pekarne ter izdali kup inšpekcijskih odločb. V prvih devetih mesecih so nepravilnosti zaznali v skoraj tretjini pregledanih pekovskih obratih, in sicer v 32. V večini primerov je šlo za lažje kršitve, v nadzoru pa so zaradi težjih kršitev izstopale tri pekarne. V enem primeru je bila higiena tako slaba, da so bili primorani začasno zapreti en pekovski obrat. V najhujših primerih so pristojni naleteli na zelo slabe higienske razmere: na iztrebke podgan v prostorih obrata ter na mrtve podgane v pasteh proti glodavcem, na vdor ščurkov, na nečiste in nevzdrževane stene, na umazano opremo za peko in umazane talne površine, na nečistočo v hladilnikih, ki so vsebovali tudi plesniva živila ... Nekatera oprema naj ne bi bila ustrezno vzdrževana Na širšem Ptujskem so inšpektorji obravnavali enega manjšega kršitelja. Gre za Pekarno Tina v Gorišnici. Kot je razvidno iz odločbe, naj bi šepala higiena. Inšpektorica je ob pregledu prostorov in opreme namreč ugotovila, da nekatera območja pekarne oz. nekatera oprema niso vzdrževani v primernem higienskem stanju, saj je bila, recimo, v hladilnikih, na nekaterih pladnjih in vozičkih, stikalih ipd. vidna že starejša nečistoča. Zaradi ugotovljenega jim je bilo naloženo, da morajo poskrbeti za ustrezno higieno v prostoru in na opremi. Inšpektorica je odredila še vzpostavitev, izvajanje in vzdrževanje postopkov notranjega nadzora, ki temeljijo na načelih HACCP (načrt HACCP ni bil ustrezno zasnovan, tudi aktivnosti, ki jih dokument sicer predvideva, ne izvaja ažurno ali pa sploh ne) ter označitev alergenov v vseh živilih, ki jih imajo v ponudbi. Fetahi Besim iz Pekarne Tina v Gorišnici (Pre)visoke zahteve Fetahi Besim iz Pekarne Tina se zaveda, da je treba skrbeti za ustrezno čistočo, saj gre za živila. Je pa ob tem izpostavil, da so zahteve inšpektorjev včasih tudi nerazumno visoke. »Nemogoče je imeti povsem čisto opremo in niti kančka moke na tleh med samo proizvodnjo. Inšpektorica je prišla k nam ob sedmih zjutraj, ko se najbolj peče in še nismo uspeli vsega počistiti. Kasneje je prišla ponovno preverit stanje in je bila po večkratnih obiskih zadovoljna. Kar se tiče higiene, nismo dobili nobene kazni. Res je, da so njihove zahteve visoke, a mi se bomo trudili, da bo v naši pekarni vse tako kot mora biti. Pekarno sem prevzel pred približno dvema letoma. Bila je v katastrofalnem stanju. Prepleskali smo stene, preuredili kar nekaj zadev. Mi se trudimo v okviru svojih zmožnosti in se OKNA, VRATA & -J GARAŽNA VRATA J www.naitors.si ® ■ BREZPLAČNO SVETOVANJE, BREZPLAČNE IZMEHE.BREZPLAČNA PONUDBA. STROKOVNA VGRADNJA, TEHNIČNO DOVRŠENI IZDELKI Foto: Dreamstime/M24 NAISORSnoo Tel.: OZ 741 13 80, Mob: 031 793 204 NOVA LOKACIJA GORIŠNICA1 bomo trudili še naprej,« je pojasnil Fetahi in dodal, da prostore čistijo vsak dan, ne more pa biti vse povsem čisto v času proizvodnje. Kot je povedal, jim inšpektorica ni naložila kazni zaradi pomanjkljive higiene, saj ni ugotovila nekih bistvenih kršitev, jim je pa naložila kazen zaradi nepravilnosti pri označevanj. Z analizo je preverila tudi, ali pekovski izdelki vsebujejo več transmaščobnih kislin od dovoljenega, tudi tukaj nepravilnosti ni ugotovila. Kot je dejal Fetahi, inšpektorji morajo opravljati svoje delo. Poudaril je še, da ima vse več zadovoljnih strank, tovrstna javna razkritja zaradi manjših nepravilnosti pa mu lahko naredijo veliko škodo. Monika Horvat Zavrč • Krajani jezni na gozdne delavce Na cesti puščajo blato in ogrožajo voznike V občini Zavrč je zadnje dni zavrelo med krajani. Jezijo se nad gozdnimi delavci, ki v tamkajšnjih gozdovih kljub dežju opravljajo sečnjo dreves, pri tem pa uničujejo gramozirano cesto, na kateri ostajajo tudi kupi spolzkega blata. Ker ne gre zgolj za gozdno pot, pač pa cesta vodi do gospodinjstev, je takšno stanje posledično tudi nevarno za voznike. Dela, ki potekajo v Završkem gozdu, je naročila Družba Slovenski državni gozdovi (SiDG). Podjetje Gozdno gospodarstvo Novo mesto je bilo kot izvajalec izbrano za posek 1000 m3 lesa. Vodja ptujskega gozdnega obrata Janko Brumec je pojasnil: „Delo v tem gozdu je bilo načrtovano prej, toda žal je bilo zaradi objektivnih razlogov prestavljeno na november. Po ugodnem vremenu na začetku del, ko je bilo možno deponiranje lesa tudi po cesti, je deževje cesto razmočilo, zato je cestišče postalo blatno." Zakaj niso počakali na ugodnejše vremenske razmere, je Brumec pojasnil tako: „V zadnjih letih smo priča vedno pogostejšim jesenskim deževjem, ko se tla več ne posušijo, in kratkim obdobjem, ko so tla pomrznjena. Pri enakem obsegu sečnje imamo tako vedno manj ugodnih pogojev za spravilo lesa. Posledično so škode na infrastrukturi, ki je povezana z gozdno proizvodnjo (vlake, ceste), vedno večje." Blato na odsekih cest nevarno za zdrs avtomobila Slavko Pravdič: „Takoj naslednji dan po odvozu hlodov se mora začeti sanacija ceste. To zahtevam." Župan Slavko Pravdič sicer razume, da dela morajo biti opravljena, a ob tem pravi: „Izvajalec mora razumeti nas in naše občane, ki vsak dan potrebujejo cesto v prevoznem stanju. Dogovorili smo se, da vsak dan sanirajo cesto do te mere, da bo prevozna.« Blato namreč na nekaterih odsekih predstavlja nevarnost za zdrs, česar se zavedajo tudi na SiDG. Po navedbah župana pa naj bi se dogovorili tudi, da bodo do konca sečnje naredili deponijo hlodov, tako da pot ne bo vsakodnevno obremenjena še s tovornjaki. Sicer pa je Brumec še zagotovil: »Ko bomo dela dokončali, bomo izvedli celovito sanacijo, kar pomeni, da bomo cesto vrnili v prvotno stanje.« V Zavrču upajo, da bo tako. Pravdič je ob tem še povedal: „Občane smo prosili za razumevanje. Res pa je, da so tisti naši občani, ki se morajo vsakodnevno peljati po tej poti, izpostavljeni, vse dokler sanacija ne bo končana. Vztrajamo, da se sanacija začne takoj po spravilu.« Karmen Grnjak pCrili 11 4 % 5 S ' i ' 6 8 Dopoldan Dopoldan Dopoldan Dopoldan 13 12 13 13 Popoldan Popoldan Popoldan Popoldan < V na Hilrínt vetri 3 rVs HrtrMt vetrt 3 nVs Foto: MH petek • 15. novembra 2019 Kultura Štajerski 13 Ste že brali / Mojca Širok: Pogodba Mojco Širok najbrž poznate kot novinarko na slovenski televiziji, v zadnjem času kot dopisnico iz Bruslja, od koder nas redno obvešča, kaj se dogaja na evropskem političnem nebu, kot nam je še do nedavnega trinajst let poročala o italijanskem političnem dogajanju. No, tokrat jo boste spoznali še kot pisateljico - če je še niste prej. Ker roman Pogodba namreč ni njeno prvo literarno delo, je pa res, da so prejšnji romani dokumentarni, utemeljeni na resničnih osebah in dogodkih, Pogodba pa je kriminalka, plod avtoričine domišljije, čeprav, na žalost, domišljije, ki je svoja krila razmahnila na italijanski politični resničnosti - povezavi med mafijo in politiko. Pogodba je bila napisana (podpisana?) leta 2018 in bila no-minirana za letošnjo knjižno nagrado kresnik (ki jo je, če se spomnite, potem dobil roman Bronje Žakelj Belo se pere na devetdeset, na katerega še vedno čakam v čakalni vrsti ptujske knjižnice). Kaj imata mafija in politika skupnega? Obe si seveda želita oblast, veliko oblasti, kajti ta prinaša moč, denar, ugled ... V Italiji so njune poti zelo prepletene in po njih nas Mojca Širok pelje s pomočjo kriminalistov, policistov, pa novinarjev, politikov, ma-fijcev ..., za katere bi si navaden človek komaj drznil pomisliti, da imajo karkoli skupnega. Kot na prvi pogled ni videti povezave med umorom uglednega rimskega odvetnika, prometno nesrečo na drugem koncu Rima in samomorom že več let zaprtega mafijskega šefa. Ampak raziskovalna novinarka, ena osrednjih oseb romana, je našla povezavo med njimi, razpletu zapletene politične igre za oblast je zelo blizu tudi zapiti kriminalist, a se žal zanj zavozlanka ne razplete tako, kot bi bralec pričakoval ... V Italiji so meje med tem, kje se konča država in kje začne mafija, zelo zabrisane. (Naivno mislimo, da je pri nas seveda čisto drugače, da je javna podoba politike tista, ki je resnična, zakulisne spletke, o katerih občasno kaj nasluhnemo, pa so le hudobno natolcevanje 'tistih drugih'. Na primer stricev iz ozadja, ki vlečejo nevidne niti - pa naj te segajo v bližnjo ali bolj oddaljeno domačo preteklost ali pa celo na tuje ... Saj se spomnite Hemingwayevega navedka v začetku romana Komu zvoni: 'Noben človek ni otok, popolnoma sam zase; vsak človek je kos celine, del kopnega; če morje odplavi grudo zemlje, se Evropa zmanjša, kot bi se zmanjšal rtič, kot bi se posestvo tvojih prijateljev ali pa tvoje lastno; smrt slehernega človeka vzame del mene, ker pripadam človeški vrsti; in zato nikdar ne pošiljaj poizvedovat, komu zvoni; zvoni tebi.') Mojca Širok je novinarka, o tem, da se je dogajanja v Italiji lotila kot pisateljica in se prepustila svoji domišljiji, pa je v nekem intervjuju povedala: »Roman Pogodba sem pisala bolj zase, ker se mi je zdelo, da moram svoja leta v Rimu obdelati še na 'neresen' 'nenovinarski' način, in dejstvo, da ga je toliko ljudi vzelo za svojega, me je neverjetno razveselilo.« Omenili smo, da je Mojca Širok delala kot dopisnica iz Italije in tja umestila svoj roman Pogodba. Sedaj je dopisnica iz Bruslja, kjer najbrž tudi ni vse tako lepo, kot kažejo pročelja osrednjih evropskih institucij. Lahko čez nekaj let pričakujemo drugi del Pogodbe - le da tokrat strici iz ozadja ne bodo člani italijanske mafije, ampak mogočni mednarodni (ameriški, kitajski?) lobisti, ki iz ozadja usmerjajo evropsko politiko v takšno smer, da se njihovi bančni računi pridno polnijo? Ocena: 5. Jože Smigoc Ne pozabite na bralno značko! November je tu, vsestranski mesec, ki nas spominja na marsikaj. Najprej na naše pokojne. Potem na žlahtno kapljico. Potem na to, da se bližajo najbolj zapravljivi prazniki (pravzaprav nas na to spominjajo vsi naši vele-trgovci). Iz knjižnice pa nas želijo spomniti, da se počasi končuje letošnja bralna značka. Tako da - drage značkarice in predvsem značkarji (ki ste posebej redko blago!) - ne pozabite na svojo bralno dolžnost! Torej se vidimo na letošnjem bralnem zaključku. Le s kom nas bodo v knjižnicu tokrat presenetili? New York • Mladen Delin v legendarnih jazz klubih Nova energija v ustvarjanju Letošnje glasbeno popotovanje in izobraževanje Mladena Delina v Ameriki, v New Yorku, kjer je s svojim novim vokalnim projektom Twisted jazz nastopil v dveh legendarnih jazz klubih v New Yorku, je trajalo mesec in pol. Na odru sta se mu med drugim pridružila znana slovenska glasbenika, pianist Marko Črnčec in saksofonist Jure Pukl, ki živita in ustvarjata v New Yorku. Glavna gostja je bila Lauren Kinhan, pevka skupine New Voices, z njimi pa je zapel tudi Samo Ivačič, član skupine Vox Arsana. Mladen Delin se od leta 2013, odkar je skupina Vox Arsana navezala stike z New Voices, redno izobražuje in izpolnjuje v New Yorku. »V tej metropoli je ekstremna, kreativna sila, ki tako zelo privlači vse umetnike z vsega sveta, ki dobesedno potegne vse iz tebe, tudi tisto, česar misliš, da nimaš,« se je slikovito izrazil Delin. Letošnje izobraževanje, ki poteka na vseh nivojih (klavir, petje, aranžiranje, skladanje), saj glasba je ocean, ki mu ni konca, se je končalo z izjemnimi koncerti, kar se je zgodilo prvič. Delal je z najbolj znanimi pedagogi, ki učijo na priznanih univerzah. Od njih se ni samo učil, temveč tudi izmenjeval izkušnje. Po toliko letih nenehnega vračanja ni več začetnik, za izjemno srečo pa šteje priložnost, ki jo je dobil z nastopom v dveh legendarnih jazz klubih, na Manhattnu in v Harlemu. Foto: Tinka Muha Mladen Delin v legendarnem jazz klubu v New Yorku, v Zinc baru na Manhattnu. Projekt Twisted jazz je začel nastajati že leta 2013, z mednarodno uveljavljenimi jazzovskimi glasbeniki, ki mu je v zadnjih letih dodal še osebni, avtorski pridih. Gre za glasbeno potovanje od bluesa, be-popa, bossa-nove in sambe do najnovejših jazzovskih standardov, ki jih obravnava sodobno in virtuozno, a vendar z velikim spoštovanjem do jazzovskih velikanov, kot so: C. Porter, C. Parker, T. Monk, C. Jobim, J. Moddy, C. Brown in C. Corea. Vrnil se je poln nove energije, tudi z navdihom in novimi idejami za Arsanino festivalsko leto 2020, navezal je nove stike, tudi z legendarno skupino Manhattan Transfers, se družil z New York Voices ter s Stephanom Milenkovičem, ki ima zelo lepe spomine na Ptuj in se v prihodnje želi vanj pogosteje vračati. Z New York Voices se ponovno pogovarjajo o vzpostavitvi manjše verzije njihovega vokalnega kampa na Ptuju. Poletje na Ptuju je edinstveno, ob izjemni kulisi nosi v sebi tudi izjemno silo, ki jo je treba v korist Ptuja čim bolj izkoristiti. Že s prihodnjimi festivali jo bodo skušali čim bolje izkoristiti. Ptuj je lahko, četudi je majhen, eno najpomembnejših festivalskih mest. MG Ormož • Mladi bralci iz Knjižnice Franca Ksavra Meška Pikina bralna značka že sedmo leto zapored Pikina bralna značka je projekt, ki so ga v šolskem letu 2011/2012 začeli izvajati v Knjižnici Velenje. K sodelovanju so naslednje leto povabili tudi ormoško knjižnico, ki seje vabilu z veseljem odzvala. Pikina bralna značka je namenjena otrokom 1. in 2. triade osnovnih šol, sodelujejo pa lahko tudi predšolski otroci. Pogoj za sodelovanje je, da otroci sami oz. jim odrasli preberejo vsaj štiri knjige s seznama in opišejo ali ilustrirajo vsebino knjige v Pikine beležke. Letos je izpolnjene beležke v knjižnicah v Ormožu, Središču ob Dravi, pri Svetem Tomažu in v Ivanjkovcih oddalo 47 otrok. Prav tako pa se nam je pridružilo 31 učencev slovenščine na Hrvaškem in sedem otrok iz OŠ Stanka Vraza Ormož. V letošnji sezoni so otroci ponovno posegali po številnih zanimivih knjigah: Petelinček, Najboljši prijateljici, Srečkov kovček, Oliver in medved, Otroka, ki sta imela rada knjige, Knjigotap, Kako izuriti svojega zmaja, Klavdij, Nabrita Brina ... in seveda zgodbe o Piki Nogavički. S svojimi izdelki v Pikinih beležkah so pokazali, da so nad njimi navdušeni. Seveda pa je pri najmlajših potrebna spodbuda odraslih, zato se ob tej priložnosti zahvaljujemo tudi staršem, starim staršem in drugim, ki skupaj z nami stremite k istemu cilju - otrokom približati knjige. To, da otroke navdušujete za branje, je ena izmed pomembnejših popotnic za življenje, ki jim jih lahko predate. Priznanja in Pikine magnete smo oktobra na zaključni prireditvi v Domu kulture Ormož ponovno podelili s Pikino pomočjo. Nagrada za vse Pikine bralce in motivacija za vse, ki to še bodo, je bila predstava Foto: Arhiv knjižnice Gledališča Lalanit. Prijazna igrica govori o darovih, ki jih ima vsak od nas skrite v sebi, o naši dragocenosti in notranji lepoti, zato je lahko velika spodbuda vsakemu otroku na poti odraščanja, ko je marsikdaj soočen z vrednotami, ki so v nasprotju z razvijanjem ustvarjalne in srečne osebnosti. Pikino bralno značko bomo nadaljevali tudi v šolskem letu 2019/20. V Knjižnici Ormož kot tudi v krajevnih knjižnicah vas že čakajo novi seznami in nov nabor knjig. Leonida Šumenjak in Nina Šulek 2. KLOSTRSKI VEČER Zasebna glasbena šola v samostanu sv. Petra in Pavla KOMORNI ZBOR KOR Nase m Zborovodja: Daniel Tement r\ n Koncert skladb, ki so nas obarvale v žlahtne barve... Sobota, 16. november 2019, ob 18. uri 14 Štajerski Nasveti petek • 15. novembra 2019 Zdravstveni nasveti Slabokrvnost -1. del Kako pogosta je slabokrvnost Pomanjkanje železa je najpogostejše pri ženskah v rodni dobi, ki imajo močne ali dolgotrajne menstruacije, v nosečnosti in pri porodu. Leta 2005 se je zdravilo zaradi anemije 4,5 % prebivalk Slovenije. Kako se slabokrvnost kaže Težave, ki jih ima bolnik s slabokrvnostjo, so odvisne od stopnje bolezni in hitrosti nastanka bolezni. Pri mili obliki anemije bolnik nima nobenih težav. Prav tako bolnik nima težav, če slabokrvnost nastaja počasi, več mesecev, ker se telo počasi navadi na bolezensko stanje. Najpogostejši simptomi so bledica veznic in dlani, hitra utrujenost, zadihanost, nohti postanejo krhki in lomljivi. Kako postavimo diagnozo Ob sumu na slabokrvnost je treba narediti laboratorijske preiskave krvi. Določiti moramo Kaj povzroča slabokrvnost? Slabokrvnost nastane zaradi naslednjih vzrokov: • krvavitve, • pomanjkljivo nastajanje eritrocitov ali hemoglobina, • hitrejše ali čezmerno razpadanje eritrocitov. Najpogostejša vzroka sta pomanjkanje železa v telesu in krvavitve iz prebavil ali rodil. Pomanjkanje železa je posledica pomanjkanja železa v hrani in premajhnega vsrkanja železa iz prebavil. Železa v hrani je lahko premalo pri strogih shujševalnih dietah in pri strogi omejitvi na uživanje zgolj rastlinske hrane z izključitvijo prav vseh živil živalskega izvora (veganstvo), premalo pa se ga vsrka iz prebavil pri delni odstranitvi želodca in pri celiakiji. Krvavitve iz prebavil so dokaj pogoste. Možne so iz vseh delov prebavil: od požiralnika do danke. Povzročajo jih razjede, polipi, vnetja črevesja, hemoroidi, jemanje acetilsalicilne kisline ali nesteroidnih antirevmatikov in rak. Foto: Črtomir Goznik Metka Petek Uhan, dr. med., spec. družinske in splošne medicine število eritrocitov in ostalih krvnih celic, količino hemoglobina v krvi, sedimentacijo eritrocitov, količino zalog železa, število nezrelih eritrocitov, ki nam pove, v kolikšni meri nastajajo novi eritrociti ter pri določenih vrstah anemij še količino vitamina B12 in folne kisline v krvi. Vse to se opravi z enim odvzemom krvi iz vene na roki. Pri sumu na krvavitev bo potrebno še testiranje blata na prikrito kri v blatu in pri ženskah še pregled pri ginekologu, če je od zadnjega pregleda minilo že preveč časa. Pri sumu na krvavitev iz prebavil je treba opraviti pregled želodca in/ali debelega črevesa in nato zdraviti bolezen, če jo odkrijemo. Kako poteka zdravljenje V večini primerov se anemijo zdravi z dodajanjem železa v obliki tablet, ki jih jemljemo navadno po eno na dan na tešče. Z D R A \A 1 E Poma9ajmo s* • Zobna in čeljustna ortopedija (2. del) Ortodontska obravnava odraslih Zobni aparati so naprave za odpravljanje zobnih in čeljustnih nepravilnosti in s primerno silo delujejo na zobe, kijih želimo premakniti iz nepravilnega v pravilni položaj. Poznamo več vrst teh aparatov, kijih glede na vstavljanje delimo na snemne, fiksne in kombinirane. Enako dodajamo folno kislino, če je to potrebno. Vitamin B12 je v obliki intramuskularnih injekcij, ki pa jih je po uvodni fazi treba dajati samo vsaka dva meseca. Dajemo ga le pri posebni obliki slabokrvnosti. Zdravljenje s folno kislino in vitaminom B12 je dosmrtno. Zdravljenje z železom v obliki tablet nadaljujemo še tri mesece po normalizaciji hemoglobina, da se zapolnijo zaloge železa v telesu. Zdravljenje traja najmanj 6 mesecev. Med jemanjem železovih pripravkov se lahko pojavi povsem nenevarno temnejše obarvanje blata, lahko pa nastopijo tudi prebavne motnje, kot so slabosti v želodcu, bruhanje, zaprtje ali driska. O teh težavah se je vedno treba posvetovati z zdravnikom. Ob trdovratnih anemijah in neprena-šanju tablet dajemo zdravila tudi intravenozno (INFUZIJA). Metka Petek-Uhan, dr. med., spec.družinske medicine, ZD Ptuj Literatura : Publikacija združenja družinskih zdravnikov Slovenije / Navodila za bolnike Ortodont se za vrsto zobnega aparata odloči na temelju opravljenega specialističnega pregleda in diagnostičnega postopka. Kakovostno zdravljenje je pri večini odraslih možno doseči samo z ortodontskim aparatom. V nekaterih primerih pa je mogoče optimalno rešitev doseči le v kombinaciji s kirurško obravnavo, saj je treba upoštevati dejstvo, da je rast končana. Stroške ortodontske predpriprave na ortognati poseg krije ZZZS. Nosilci fiksnega aparata so lahko izdelani iz različnih materialov: kovinski (jekleni), estetski oziroma brezbarvni (keramični ali kompozitni) in kombinirano kovinsko-estetski. Glede na mesto nameščanja nosilcev lahko fiksne aparate razdelimo na vestibularne in lingvalne. Ker aparat vpliva na videz pacienta, imajo predvsem odrasli pacienti željo po čim manj vidni (estetski), če ne kar nevidni ortodontski obravnavi. Med fiksnimi aparati so estetski predvsem keramični in kompozitni nosilci, ki se zlijejo z barvo zoba. Drugo vrsto estetskih fiksnih aparatov pa predstavlja lingvalna tehnika fiksnih aparatov. To so aparati, ki se na spodnje zobe namestijo na jezični strani oziroma na zgornje zobe na nebni strani, torej na notranji strani zob, in se zaradi tega ne vidijo. Estetski način ortodontske obravnave je možen tudi s pomočjo »nevidnega«, prozornega snemnega aparata (termoplastične folije). Na področju dentalne medicine se uveljavljajo dodajalne tehnologije (3D-tisk), ki so zaradi kompleksne oblike zob in individualne izdelave ortodontskih pripomočkov zelo uporabne. Tako je možno s pomočjo sodobne računalniške tehnologije vnaprej simulirati premike zob in glede na rezultate simulacije izdelati prozorne ortodontske aparate, ki jih lahko pacienti sami vstavljajo in zamenjujejo. Vse vrste ortodontskih aparatov s pridom uporabljamo v klinični praksi. Po zaključeni aktivni ortodontski obravnavi nastopi obdobje retencije - vzdrževanje doseženega stanja. Zaradi pregradnje tkiv v času zobnih premikov so po končani aktivni ortodontski obravnavi zobje nestabilni in se morajo na tem novo doseženem položaju ponovno utrditi, v nasprotnem primeru se bodo vrnili v prvotni položaj. To imenujemo recidiv. Da bi to preprečili, uporabljamo po končani aktivni ortodontski obravnavi še posebne aparate oziroma retinerje. Higiena in sodelovanje pacienta sta bistvenega pomena za zdravje zob in vzdrževanje novodoseženega stanja, saj je samo s pravilno ustno higieno in rednimi kontrolami možno uspešno ohranjati zdrave zobe in lep nasmeh. Pripravila: doc. dr. Anita Fekonja, dr. dent. med., specialistka zobne In čeljustne ortopedije Tačke in repki . Levkemija pri psih Levkemija pri psih je bolezen, ki je zelo podobna tisti pri ljudeh. Pojavlja se v dveh oblikah, in sicer kot akutna in kronična levkemija. V obeh primerih je zdravljenje zelo zahtevno in dolgotrajno, vendar je večja možnost preživetja pri kronični obliki. Osnovna razlaga levkemije je, da kostni mozeg, ki bi moral proizvajati bele krvne celice, ki pomagajo v boju proti infekcijam, proizvaja abnornmalne bele tumorske celice, ki jih pošilja po telesu. Pri akutni obliki je tako kar 30 odstotkov belih krvničk tumorsko spremenjenih, medtem ko je ta delež pri kronični obliki mnogo nižji. Veterinarji si niso enotni, kaj je pravzaprav vzrok za nastanek levkemije. Obstajata dve teoriji, in sicer naj bi po prvi teoriji več vzrokov ali bolezni skupaj pripeljalo do nastanka povečane odzivnosti kostnega mozga, ki zaradi preobremenitve pri produkciji belih krvnih celic začne proizvajati abnormalne bele krvničke. Vse skupaj lahko še potenciramo s konstantnim večletnim dajajnjem zaviralcev vnetja ali uporabo teh preparatov v fazi odraščanja psa. Druga teorija razlaga, da je vzrok za nastanek večletna izpostavljenost karcenogenim oziroma rakotvornim snovem. Znaki tako akutne kot kronične oblike so zelo nespecifični. Večinoma lastniki opazijo malce slab- (A) VETERINARSKI CENTER MLAKAR ¿9» Telefon: 02 787 10 33 www.vetcentermlakar.si j gfT še počutje, slabšo ješčnost, lahko bruhanje ali drisko, vendar nič, kar bi konkretno nakazovalo na bolezen. Nekateri psi pri kronični obliki lahko šepajo, zaradi bolečin v dolgih cevastih kosteh, v katerih je kostni mozeg. Pri nekaterih psih se kasneje pojavijo še znaki, kot je nastanek majhnih rdečih madežev po koži, povečanje organov, kot ÍV so jetra, ledvice ali vranica, bleda ustna sluznica in dlesni, povečano pitje in uriniranje. Največkrat veterinar diagnosti-cira levkemijo ob pregledu krvi ali biopsiji prizadetega organa. (najpogosteje jetra, vranica ali kostni mozeg). Pri pregledu biopta ali krvi veterinar išče predvsem bele krvne celice. Obstaja več oblik be- Foto: Zarja lih krvničk, vsaka od njih ima posebno funkcijo. Tako zraven štetja opazuje tudi, katera oblika se pojavlja v večjem številu. Če je število belih krvničk povišano za več kot 30 odstotkov, gre za akutno, če pa je število zmerno povečano, vendar ne za več kot 30 odstoktov, pa za kronično obliko. Levkemija je tako ena izmed redkih bolezni, Foto: Tilen Mlakar kjer akutna oziroma kronična oblika ne opisujeta starosti procesa, pri čemer akutno pomeni hitro, kronično pa dolgotrajno, ampak opisujeta kako hitro kostni mozeg proizvaja tumorsko spremenjene bele krvne celice. Zdravljenje levkemije je izredno zahtevno, saj kostni mozeg izredno hitro proizvaja celice. V večini primerov posežemo po zaviralcih imunskega sistema, če se telo odzove, pa kasneje tudi po kemote-rapevtikih. Na žalost je predvsem pri akutni obliki stopnja preživetja kljub zdravljenju izjemno nizka. Zaključek je torej tak, da je levkemija izjemno agresivna bolezen, ki se pojavi nenadoma in v večini primerov izjemno hitro napreduje. Napoved je zelo slaba, psi pri akutni obliki tako preživijo nekaj dni, lahko tednov, pri kronični pa nekaj let. (Ta članek je posvečen Rexu.) Tilen Mlakar, dr. vet. med. petek • 15. novembra 2019 Za kratek čas Štajerski 15 Tedenski horoskop od 15. do 21. novembra SIAL - zgornja plast zemeljske skorje, sestavljena pretežno iz silicijevih in aluminijevih spojin, TIROKSIN - hormon žleze ščitnice, CAJUN -francosko-ameriška ljudska glasba v Louisiani, NGAMI - zamočvirjeno slano jezero v Bocvani Prireditvenik Petek, 15. november 08:00 Ptuj, enota Podlesek, Med vrti 2a, Tradicionalni slovenski zajtrk v Vrtcu Ptuj 08:00 Ptuj, Dvorana Q centra: Razstava malih pasemskih živali Društva gojiteljev malih pasemskih živali Ptuj 08:30 Slovenska Bistrica, Kinodvorana DPD Svoboda, festival Coprnija v živo/Strigarija u živo in kornfest 2019, ob 8.30 lutkovna povorka, ob 9.00 lutkovna predstava in ustvarjalnice, ob 10.30 lutkovna predstava, ob 12.00 gledališki performens, ob 17.00 plesna predstava, ob 18.00 glasbeno žonglersko akrobatsko komedijantski kolaž show, ob 20.00 lutkovna predstava, ob 22. koncert 09:00 Ptuj, Spajza modrosti, Lackova ul., Taroko za seniorje 10:00 Ptuj, Kulturna dvorana Gimnazije, Svečana prireditev Življenje ni rezervni del, ob svetovnem dnevu spomina na žrtve prometnih nesreč 17:00 Kicar, gasilski dom, 16. jubilejni koncert Stari prijatelji iz Kicarja, KD Rogoznica, osem skupin ljudskih pevcev in godcev iz Slovenije 19:00 Ptuj, CID, Potopisno predavanje Colorado Trail - z gorskim kolesom čez Skalno gorovje 19:00 Lenart, Dom kulture, komedija Predstava za vsako priložnost 19:00 Kicar, gasilski dom, Kicar poje in igra, ljudski pevci in godci Stari prijatelji iz Kicarja prirejajo srečanje ljudskih pevcev in godcev Kicar poje in igra. Srečanje bo v petek, 15. novembra 2019, ob 17. uri v Gasilskem domu Kicar. Zraven gostiteljev se bo predstavilo še osem gostujočih skupin. Vstopnine ni. Vabljeni. 19:30 Ptuj, Dominikanski samostan: Koncert Zana Tetičkoviča, Oktoechoes Quarteta in Komornega zbora Glasis 09:00 Slovenska Bistrica, Festival Coprnija v živo/Štrigarija u živo in kornfest 2019, ustvarjalnice ob 9.00, lutkovne predstave ob 10.00,11.30,16.00,17.30, in 20.00, razstava ilustracij Tine Dobrajc in razstava nagrajenih spominkov žive coprnije 10:00 Ptujski grad, Insignije ptujskega mestnega sodnika, muzejska delavnica za družine, Pokrajinski muzej 17:00 Lenart, Dom kulture, predavanje Kako povečati kakovost pridelkov v domačem vrtu z biodinamiko 17:00 Ptuj, CID, Osojnikova ul., Polstenje vilink 18:00 Koncert ljudskih pevcev in predstavitev zgoščenke Cerkvica vrh gore, KTC Podlehnik 18:00 Ptuj, ZGS v samostanu sv. Petra in Pavla, koncert Naše pesmi, komornega zbora Kor, koncert skladb, ki so nas obarvale v žlahtne barve 18:00 Ptuj, Narodni dom, VI. samostojni koncert in plesna predstava Z Dekameronom v renesanso 19:00 Stoperce, Dom krajanov, potopisno predavanje Indija, s pokušino indijskih jedi Nedelja, 17. november 09:00 Ptuj, parkirišče pod gradom, Martinov pohod 09:00 Ptuj Dvorana Q centra: Razstava malih pasemskih živali Društva gojiteljev malih pasemskih živali Ptuj 09:00 Lenart, Dom kulture, predavanje Kakšno nalogo imajo čebele v svetu in kako jim lahko kot čebelar pomagam 17:00 Vurberk, župnijska cerkev, Koncert v molitvi in pesmi In prenovil boš obličje zemlje Luke Debevca Mayerja 19:30 Ptuj, Mestno gledališče, predstava Božiček Ponedeljek, 18. november 16:00 Drstelja, gostišče Lacko, tradicionalna delovna pokušina mladega vina Mestni kino Ptuj Sobota, 16. november 07:00 Ptuj, odhod izpred Gimnazije, Jesensko gobarjenje 08:00 Ptuj Dvorana Q centra: Razstava malih pasemskih živali Društva gojiteljev malih pasemskih živali Ptuj Petek, 15. november: 16:00 Pri Addamsovih; 18:00 Izzivalca; 20:30 Doktor sleep. Sobota, 16. november: 16:00 Pri Addamsovih; 18:00 Izzivalca; 20:30 Doktor sleep. Nedelja, 17. november: 16:00 Pri Addamsovih; 18:00 Pritisk; 20:00 Doktor sleep. Nasmejmo se Samomor Ko Japonci slišijo, da je kak njihov politik naredil samomor, rečejo: »Harakiri ????« Če bi ga pa slovenski politik, bi pa ljudje rekli: »Hura-keri?!? » Pristanek Na letalu: »Govori vaš kapetan. V nekaj minutah bomo pristali v Beogradu. Cenjene potnike opozarjam, naj si privežejo denarnice!« Pokojnina Srbski penzionist, ki je nekoč delal za slovensko podjetje v Beogradu: »Prosim, ko mi boste spet nakazali pokojnino, pripišite devet ničel!« Graditelji Politik je rekel arhitektu: "Če ne bi bil politik, bi tudi jaz gradil hiše." Arhitekt mu je odgovoril: "Če vi ne bi bili politik, bi jih jaz tudi." J OVEN (21. 3. - 20.4.) Ljubezen bo prinesla blagostanje. Pravilno se boste odločili na delovnem mestu in posledično prejeli priznanje in pohvalo. Označevali vas bosta jeklena volja in drznost. Toda kljub vsemu bo v tem tednu po zvezdnih namigih izpostavljena diplomacija. V ljubezni bo prijetno. BIK (21.4. - 20.5.) Popaziti boste morali na svoje zdravje. Vaše misli bodo morale biti svetle in pozitivne. Po drugi strani boste imeli ogromno dela in delovnih obveznosti. Pogovorite se o tistem, kar vas moti ali boli. Tako vam bo mnogo lažje in iz ozadja vas bo spremljala sreča. Teden kreativnosti. A RAK (21.6.-22.7.) fir Nv w LEV (23.7.-22. S.) TEHTNICA (23.9. - 23.10.) Magnetična privlačnost vam bo podarila krila. Obilica romantike v ljubezni vas bo dobesedno polepšala. Na delovnem mestu boste v veliki meri nihali in se s težavo odločili. Koristne učinke bo imelo sproščanje. Privoščili si boste tudi izlet. Ugoden teden bo za raz-vajanje. ŠKORPIJON (24.10. - 22.11.) Odločili se boste in naredili prerez. V vaše življenje bodo prihajali zelo zanimivi ljudje. V ljubezni bo štel pogovor in da se boste odkrito pogovorili o svojih dvomih. Pomembno bo, da si boste občutke zapisovali. Narava bo vir navdiha in sprostitve. V službi bo nekoliko stresno. DVOJČKA (21.5. - 20.6.) Drugi ljudje vam bodo ogledalo. Obeta se povečana dinamika v neki večji skupini ljudi. Na pravilen način boste povedali svoje mnenje. Primerno bo, da si boste našli neko tehniko sproščanja - terapevtske učinke bo imela hoja. Ljubezen bo prinesla čustveno varnost in romantiko. STRELEC (23.11. - 21.12.) Igra usode se bo zavrtela v vašo korist. Globoko v sebi boste našli moč in energijo. Prijatelji vam bodo pokazali modrino neba. Čustveno življenje bo podobno gugalnici in od vas je odvisno, kaj se boste odločili. Odvečno energijo bo moč uporabiti pri športnih aktivnostih. Teden prinaša mnogo pozitivnosti in odnaša tisto, kar je slabo. Imeli boste polne roke dela. Nekatere obveznosti bodo nujne in vendarle jih večino ustvarjate sami. Na delovnem mestu bo dinamičen čas, poln nepredvidljivih situacij. Nove priložnosti se bodo vrstile druga za drugo. Sledili boste svojim sanjam. Pogum boste potrebovali na delovnem mestu. Narediti boste morali pomemben načrt in ugotoviti, kdo vašo pomoč potrebuje. Bistveno vlogo bodo igrali komunikacija in intelektualni izzivi. Čas bo primeren za razne izlete. Temeljit napredek bo tudi v ljubezni. _ KOZOROG (22.12.-20.1.) Teden osvobajanja. Ljubezen bo prinesla nove dimenzije in drzne premike na bolje. Naklonjena vam bo oseba nasprotnega spola. Svojo energijo boste znali usmeriti in tako bodo rezultati briljantni. Sreča se skriva na strani pogumnih in omenjeno boste tudi sami dokazali. VODNAR O-' / (21.1.-IS.2.) Ljubezen bo za vas kot kaplja rose - nežna in čudežna. Odprle se vam bodo nove poti pri pridobivanju znanja. Svet duhovnosti vam bo v pomoč pri osebni rasti. Dejstvo bo, da boste v tem tednu našli odgovore na svoja vprašanja. Iz majhnega raste veliko! \ DEVICA (23. S.-22.9.) Prijetnosti se bodo vrstile druga za drugo. Čas bo prinesel čarobnost in blagostanje. Notranji mir bo posledica pravilnih odločitev. V vaše življenje bodo prihajali ljudje, ki vas bodo osrečili. Na delovnem mestu boste ujeti v primež obveznosti. Sprostila vas bo narava! Zvezdni pozdrau! Tadej Sink, korarni ribi (19.2.-20.3.) Odgovorno boste naredili tiste naloge, ki bodo obveznosti. Napredek bo zaznamovan na osebni in službeni ravni. Do neke mere boste ujeti v preteklost in vendarle se zadeve obrnejo na bolje. Privlačile vas bodo tudi skrivnosti. Sprehod bo prinesel pravljična doživetja v dvoje. astrolog 16 Štajerski Poslovna in druga sporočila torek • 12. novembra 2019 NAROČITE ŠTAJERSKI TEDNIK IN PRIDOBITE NAGRADO Niste naročnik Štajerskega tednika, a bi to radi postali? Potem je sedaj pravi čas, saj smo za vas pripravili privlačno nagrado. Do nagrade ste upravičeni novi naročniki, ki pred tem vsaj 6 mesecev niste bili naročeni na Štajerski tednik in se zavežete, da boste naročnik ostali vsaj eno leto. radioPTUI Štajerski TEDNIK POSTATI NOVI NAROČNIK ŠTAJERSKEGA TEDNIKA SE SPLAČA! Vsi, ki se boste v času trajanja akcije naročili na Štajerski tednik, boste prejeli 24-DELNI KOMPLET JEDILNEGA PRIBORA GUERINI. S SKLENITVIJO NAROČNIŠKEGA RAZMERJA PRIDOBITE TUDI DRUGE UGODNOSTI: 20 brezplačnih prilog s koristnimi nasveti 20-odstotni popust pri naročilu malih oglasov v Štajerskem tedniku Wtobus zvestobe (izbrani izleti po ugodnejših cenah) praktična darila za nove in obstoječe naročnike revija STOP (spored) M POSTATI NAROČNIK ŠTAJERSKEGA TEDNIKA SE RESNIČNO SPLAČA! T VARAZDIN 6. in 7. dec 13.in 14. dec Prevoz in organizirano vodenje - vodič Večerja v hotelu ORION Živa glasba - Dalibor ODHOD: Železniška postaja Ptuj ob 16:30 [fj V P ^radioPTUI Štajerski Nogomet Še zadnjič letos pred domačo publiko Stran 18 Kegljanje Najboljši rezultat v zadnjih letih Stran 18 Judo Ptujski judoisti tretji, gorišniški četrti Stran 19 Futsal FC Ptuj in KMN Tomaž za točke... in prestiž! Stran 19 Urednik športnih strani: Jože Mohorič Sodelavci: David Breznik, Uroš Krstič, Niko Šoštarič, Simeon Gonc, Franc Slodnjak, Silva Razlag, Črtomir Goznik tednik íPodulajit nai na icTztovnzm ijilstu! RADIOPTUJ tei ¿fitetcc www.radio-pluj.si E-mail: sport@radio-tednik.si Nogomet • Matic Vrbanec, Aluminij »Premor? Ne, priprava na derbi!« Nogomet • NK Aluminij, 1. SNL Tudi Vrbanec v »klub 100« V nedeljo je v Murski Soboti ka-petan Aluminija Matic Vrbanec odigral 100. tekmo v 1. ligi, vse seveda v dresu Aluminija. Prvih nekaj minut je kot 16-letnik (!) vpisal že v zaključku sezone 2012/13, natančneje 11. maja 2013, ko mu je takratni trener Edin Osmanovic ponudil priložnost v Novi Gorici - v 89. minuti je zamenjal Roberta Kureža. V ekipi so takrat bili še Tomaž Murko, Marko Drevenšek, Denis Topolovec, Klemen Bingo, Mitja Rešek, Sandro Bloudek, Matic Črnic ... »Teh 100 nastopov je zame nagrada, odraz tega, da klub verjame vame in da sem na dobri poti, da to številko še nadgradim. Glede na to, da sem star šele 23 let in da sem imel vmes tudi poškodbe, pa je številka res visoka,« je dejal Vrbanec, ki se je le bežno spomnil prvega nastopa proti Gorici: »Mislim, da sem zaigral le nekaj minut na koncu ...« Se spomniš teh časov, star si bil šele 16 let in pol? M. Vrbanec: »Takrat je bilo precej težje kot sedaj, bil sem daleč najmlajši v ekipi, do starejših sem čutil veliko spoštovanja. A sem se med njimi dobro znašel, teh 100 nastopov pa je najboljši dokaz, da sem tudi v nadaljevanju kariere dobro delal.« Hitro si postal tudi kapetan ekipe. M. Vrbanec: »Ja, že pri 21 letih, kar se mi zdi res velika pohvala in dokaz, da soigralci in klub verjamejo vame. Lahko se zanesejo name tudi v težkih trenutkih, da jih bom tudi takrat dvignil. Med soigralci čutim to zaupanje. Mislim tudi, da trenutno med prvoligaši ni mlajšega kapetana (na začetku sezone je bil pri Celju Pišek, ki je sedaj član Domžal, op. a.).« »Nepopisno dober občutek« O zadnji tekmi z Muro je bilo že veliko napisanega in povedanega, a vendarle: kakšni so vtisi po nekaj prespanih nočeh? M. Vrbanec: »Mura je evropska ekipa, pri tem imam v mislih njihov letošnji nastop v kvalifikacijah za Ligo Evropa, zato smo pričakovali resnično težko tekmo. V dosedanjem delu prvenstva smo jih edini premagali, in to kar dvakrat, kar je odraz napredka naše ekipe - smo kakovostni in lahko pariramo vsa- kemu tekmecu. To je resnično dober občutek, temu primerno je bilo slavje v slačilnici po tekmi. Ko zmagaš na tako zahtevnem gostovanju, je občutek nepopisno dober.« Po prvi medsebojni tekmi v Kidričevem se je veliko govorilo o vaši domnevno izrazito obrambni postavitvi. M. Vrbanec: »To je odvisno od taktike, včasih je treba ubrati tudi bolj obrambno taktiko in se osredotočiti na protinapade. Tokrat smo se dvakrat znašli v zaostanku, pa se vedno vrnili in na koncu tudi zmagali. Resnično ne vem, če je že kdo na Fazaneriji dosegel štiri zadetke, zato je bila naša zmaga zaslužena.« Ekipa pa ne sloni več samo na trdni obrambi, ampak se dviguje tudi v napadalnem smislu. M. Vrbanec: »Imamo kakovosten napad, resnično smo bili na zadnjih tekmah učinkoviti. Morda si ne ustvarjamo veliko priložnosti, a smo imeli izjemno velik delež izkoristka teh. Na treningih delamo na tem, nagrada pa prihaja v obliki zadnjih zmag. Tudi v prihodnje bomo stremeli k temu, da bi bili še boljši.« »Veliko nam pomeni podpora naših navijačev« Vse to je lep obet pred Mariborom, ki prihaja v Kidričevo naslednji teden. M. Vrbanec: »Najprej bomo reprezentančni premor izkoristili za regeneracijo, prav nam bo prišel tudi za sanacijo nekaterih manjših poškodb. V bistvu to sploh ne bo premor, ampak prej priprava na naslednjo pomembno tekmo z Mariborom. Za navijače je ta lokalni ali štajerski derbi dodaten magnet, vedno je lepo obiskan, za nas igralce pa dodatna vzpodbuda. Proti Mariboru smo v zadnjih sezonah vedno pokazali, kaj znamo in smo se jim kakovostno zoperstavili. Tudi tokrat pričakujem nekaj podobnega, predvsem pa si želim kakovostne predstave.« Na domačem igrišču imate letos izjemno statistiko: na dosedanjih osmih tekmah ste šestkrat zmagali, dvakrat pa remizirali. M. Vrbanec: »Glede tega smo res visoko na statističnih lestvicah, veliko nam pomeni podpora naših navijačev. Z boljšimi rezultati je gledalcev vedno več, kar nas izjemno veseli. Za nas igralce to na eni strani pomeni še nekoliko lažjo nalogo, na drugi pa nekoliko večjo odgovornost do vseh, ki prihajajo na tekme - vedno se jim želimo oddolžiti s čim boljšimi predstavami.« Jože Mohorič Neverjetno stabilno in zrelo, tudi odločno Nogometaši Aluminija so že v lanski sezoni 2018/19 pod vodstvom trenerja Oliverja Bogatinova v jesenskem delu spisali zelo pozitivno zgodbo, saj so se redno zadrževali v zgornji polovici lestvice - kar 25 krogov so prebili „v zgornjem domu". Po odhodih Kidriča, Tahira-ja in Glihe so na koncu končali na 6. mestu, kar je bila vseeno najboljša uvrstitev Aluminija v 1. ligi. Nikoli nižje kot četrti, tudi na vrhu Ta trend so prenesli tudi v novo sezono, pod vodstvom Sloboda-na Gruborja so stopili celo korak naprej. Tako v doslej odigranih 17. krogih sploh še niso zdrsnili pod 4. mesto, kar štiri kroge so celo preživeli na njenem vrhu (lani jim to npr. ni uspelo)! V prvi četrtini sezone (9 odigranih krogov) so šumarji zbrali 18 točk (5 zmag, 3 remiji, 1 poraz), kar je bil za konkurente zagotovo znak za dodatno pozornost in analizo. A to rdeče-belih ni ustavilo pri zbiranju točk v drugi četrtini prvenstva, v dosedanjih osmih krogih so jih že zbali 16, čaka pa jih še obračun z Mariborom. Odhoda Štora in Muminovica, poškodbe Janžekoviča, Horvata, Krajnca, Jakšica... V tem delu sezone jih ni ustavilo niti pestro dogajanje okrog igralskega kadra. Že po nekaj krogih jih je - seveda ob primerni odškodnini, ki je lepo zapolnila proračun - zapustil Luka Štor, ki je z izjemno strelsko formo na začetku sezone prepričal nove delodajalce iz Nemčije. Pri iskanju zamenjave zanj so imeli pri Aluminiju izjemno srečno roko, čeprav Ante Živkovic in Mihael Klepač nista začela zadevati čez noč. A so bili v klubu z njima potrpežljivi, v tem vmesnem obdobju pa sta z doseganjem zadetkov veliko pomagala Nikola Leko in Matic Vrbanec. Kako sta se po prilagodit-venem obdobju znašla Živkovic in Klepač, pa sedaj čivkajo že ptički na vejah - na zadnjih tekmah sta skupaj dosegla 10 prvenstvenih zadetkov, nekaj sta jih dodala še v Pokalu Slovenije. Na zadnjih tekmah učinkovitejši tudi od Olimpije Kidričani še nikoli doslej niso bili deležni tolikšne medijske pozornosti, o njihovi igri pa se še vedno krešejo mnenja, čeprav vedno manj. Prvotno so vsi napadali t. i. dvojni blok pred vratarjem, nekateri so ga odkrito poimenovali bunker, celo igra brez igre ... Kidričani se na opazke niso ozirali, njihova deviza je bila zbirka točk, ki je bila iz kroga v krog večja. Hitre prehode iz obrambe v napad so izpopolnili Foto: Črtomir Goznik Nogometaši Aluminija, na fotografiji je Matic Vrbanec, so v dosedanjem delu sezone prikazali odlične igre in zasluženo zasedajo visoko 3. mesto. domala do potankosti; ko je stekla še realizacija, so potihnili še zadnji skeptiki. Težko je z »bunkerjem« oporekati podatku, da je Aluminij na zadnjih petih tekmah dosegel 16 zadetkov, ali povprečno več kot tri na tekmo! Za primerjavo: Olimpija je kot najučinkovitejše moštvo lige v tem obdobju zadela 15-krat ... Kako kompaktno deluje zasedba iz Kidričevega, najbolje govori podatek, da so npr. v zadnjem krogu v Murski Soboti tekmo začeli brez kar šestih igralcev iz začetne postave v 1. krogu: Muminovica, Štora (odšla kmalu po začetku prvenstva), Horvata, Krajnca (poškodbi), Amuzia in Matjašiča (bila sta na klopi). Če k temu prištejemo še lažjo poškodbo Jakšica, odhod Petka na posojo v Dravo ter nekaj manjših težav s kartoni, potem so lahko v Kidričevem več kot zadovoljni s trenutnim 3. mestom. Vsako igralno mesto je raz-delano do potankosti, zato vsak, ki stopi na igrišče, natančno pozna svoje naloge in zadolžitve. Četudi klasični centralni branilec Renato Pantalon odigra na bočnem položaju (proti Muri), je kljub manjšim zdrsom to videti povsem zadovoljivo. Martinovic - energijska bomba Najbolj standardni centralni bra-nilski par sta tvorila Ilija Martinovic in Ivan Kontek, oba pa sta svoje delo doslej opravila z odliko. Martinovic je nedvomno pravi poveljnik obrambe, s svojo borbenostjo in brezkompromisnostjo pa v ekipo vnaša nujno potrebno energijo. V to celoto se odlično vklapljajo bočni branilci Nemanja Jakšič, Aljaž Ploj in Stanley Arnuzie, nekaj tekem je na tem položaju odigral tudi Alen Krajnc. Njihov ni samo prispevek v obrambi, ampak s svojimi preboji po krilu vnašajo nemir v obrambe tekmecev. Zvezna vrsta je tista, ki opravi največ težaškega dela domala na vsaki tekmi. Kapetan Matic Vrbanec, mladi reprezentant Dejan Petrovič, ter »vingerji« Jure Matjašič, Alen Krajnc, Nikola Leko in Mihael Klepač garajo v obrambi, po osvojitvi žoge pa se v delčku sekunde pretvorijo v asistente in napadalce. Posebna zgodba sta vratarja: Luka Janžekovič je odlično začel sezono, na uvodnih šestih tekmah je prejel le dva zadetka, nakar je moral zaradi lažje poškodbe počivati nekaj tednov. V gol je stopil Matija Kovačič in suvereno opravil nalogo, saj je na devetih tekmah prejel le 9 zadetkov, od tega proti Olimpiji tri. Na zadnjih dveh tekmah je v gol znova stopil Luka, dve zmagi s 4:2 proti Domžalam in Muri sta razlog za slavje vseh... Že sedaj je jasno, da Kidričani do konca jesenskega dela ne morejo zdrsniti nižje od 4. mesta, lahko pa močno mešajo štrene tudi povsem na vrhu. Doma jih čakata še tekmi z Mariborom in Triglavom, v gosteh pa s Sežano. Jože Mohorič 18 Štajerski Šport, šport mladih petek • 15. novembra 2019 Nogomet • Drava Dakinda Ptuj, 2. SNL Še zadnjič letos pred domačo publiko Nogometaši v 2. slovenski ligi bodo konec tedna odigrali tekme 18. kroga, do konca jesenskega dela jih naslednji teden čakajo še tekme 19. kroga. Spomladi bo tako vsakemu drugoligašu na voljo le še 11 tekem ... O kakšni posebni uravnoteženosti med jesenskim in spomladanskim delom pač ni mogoče govoriti ... Dravaši so v soboto prekinili serijo negativnih rezultatov, z zmago proti Krki v Novem mestu so se povzpeli na 10. mesto. Z 20 zbranimi točkami jih imajo sedaj devet več od ekip, ki so v spodnjem delu lestvice na ogroženih mestih (Brežice, Brda, Rogaška, še dve manj ima zadnji Dravograd). Naslednji 2. SNL, 18. krog: Drava Dakinda Ptuj - Brda, v soboto ob 13.30 na Mestnem stadionu na Ptuju. tekmec ptujske ekipe so Brda, ki jih v zadnjih krogih vodi Vlado Badžim. Ta je največje uspehe dosegal na klopi Kopra, s katerim pa je v zadnjem krogu kot trener Brd doživel „pravljični" poraz 0:7. Brda so v dosedanjem delu sezone vknjižila dve zmagi, zadnja ima datum 22. september (9. krog: Brda - Jadran 3:2). V zadnjih šestih krogih, ko ekipo vodi Badžim, so Vipolžani zabeležili dva remija in štiri poraze. Prva medsebojna tekma v sezoni se je v 3. krogu končala z zmago Drave, izid je bil 2:3 (po zaostanku 2:0 so gole dosegli Petek, Vajda in Nelson). Ptujčani seveda upajo na podoben zmagoviti razplet tudi v soboto, s čimer bi v določeni meri popravili vtis iz zadnjih srečanj. Ker gre za zadnjo letošnjo tekmo pred domačo publiko, si modri želijo tudi nekoliko večji obisk navijačev in podporo s tribun. V ekipo se po odsluženi kazni vrača Mitja Rešek. JM Plavanje • PA Kurent Izpolnili 25 norm za državna prvenstva V soboto in nedeljo so se člani Plavalne akademije Kurent v Koprivnici in Celju udeležili dveh tekmovanj z različnimi starostnimi kategorijami. V soboto se je ekipa pod vodstvom Boruta Petroviča udeležila mednarodnega mitinga Kup grada Koprivnica na Hrvaškem. Šlo je za tekmovanje, na katerem je nastopilo 421 plavalcev in plavalk iz Slovenije in Hrvaške. Tekmovanja se je udeležilo osem »kurentov«, in sicer Mia Jovanovič, Sofija Peteršič, Eva Hvaleč, Žanin Krušič, Mia Šprah Podgoršek, Rene Mesaric, Vid Se-dič in Jaka Štalcer. Osnovni cilj je bil nabiranje mednarodnih izkušenj in doseganje norm za nastope na državnih prvenstvih - pri slednjih so se izkazale Mia Jovanovič, Sofija Peteršič in Eva Hvaleč. V Celju odlična Kostanjevec in Zorčeva Celje je v soboto in nedeljo gostilo prvo Veliko nagrado Slovenije, kjer so prvič lahko v starejših kategorijah nastopili tudi mlajši plavalci (letniki 2008 in starejši). Na tekmovanju je tekmovalo 351 plavalcev in plavalk iz Slovenije, Španije in Avstrije. Mladi plavalci v Celju PA Kurent je nastopila s 14 plavalci in plavalkami s ciljem odplavati čim boljše rezultate v najtežjih plavalnih disciplinah. Mednje se uvrščajo 200 metrov delfin, kjer je Matevž Kostanjevec osvojil 10. mesto (3:03,97), ob tem je zmagal v kadetskem finalu na 100 metrov hrbtno (1:19,69). Ob njem je na 200 metrov delfin nastopila tudi Ema Zoreč (letnica 2007), ki je osvojila 7. mesto (3:21,74). Ema je kot prva predstavnica Ptuja odplavala tudi disciplino 400 metrov mešano in v kadetskem finalu osvojila 3. mesto (6:14,50). Špela Sedič se je preizkusila na 1500 metrov prosto in osvojila odlično 7. mesto. Člani PA Kurent so si v Celju priplavali 24 finalnih nastopov ter v raz- Šolski šport • Rokomet, učenci /• • V • V • I Gorisnicani pred Ptujčani V organizaciji Zavoda za šport Ptuj in izvedbi OŠ Ljudski vrt je potekalo medobčinsko tekmovanje v rokometu za učence letnika 2005 in mlajše. Nastopile so tri ekipe. Prvo mesto so zasedli učenci ekipe OŠ Gorišnica, ki so ugnali obe ptujski ekipi OŠ Ljudski vrt in OŠ Olge Meglic. Dve prvouvrščeni ekipi sta se uvrstili na območno tekmovanje. Rezultati: Ljudski vrt - Olga Meglic 9:7, Olga Meglic - Gorišnica 5:10, Gorišnica - Ljudski vrt 11:9. Vrstni red: 1. OŠ Gorišnica 2. OŠ Ljudski vrt 3. OŠ Olge Meglic UR Rokomet • Jeruzalem Ormož, NLB liga Če jim je uspelo lani, zakaj jim ne bi še letos Foto: Črtomir Goznik Na zadnji tekmi v Novem mestu je bil kapetan Drave Ante Melvan. Pred prihodom na Ptuj je igral za Brda, ki bodo na Ptuju gostovala v soboto. Za rokometaši Jeruzalema so štirje zaporedni porazi (Gorenje, Maribor, Koper, Celje), pred njimi pa težko gostovanje pri drugouvr-ščeni Riko Ribnici. Pogled na lestvico je vsej prej kot lep in jasno je, da Ormožane letos čaka hud boj za obstanek v ligi. „Ker smo tekmo s Celjem odigrali med tednom, smo imeli zdaj nekaj več časa za pripravo na naslednjega nasprotnika. Ribnica je letos edina ekipa, ki je lahko do neke mere konkurenčna Celjanom in čaka nas nova težka preizkušnja. Tudi lani smo bili pred gostovanjem v Ribnici v podobni situaciji, a nam je uspelo iztržiti točko in po tej tekmi nam je igra v nadaljevanju prvenstva dokončno stekla. Verjamemo, da je lahko tako tudi v letošnjem prvenstvu, čeprav je jasno, da naš nasprotnik ni pozabil lanskoletnega spodrsljaja. Na Dolenjsko ne odhajamo z belo zastavo," je pred sobotnim gostovanjem razmišljal kapetan Bojan Čudič. Na tekmi bo hitro jasno, ali lahko Ormožani konkurirajo Ribnici, ki je letos izgubila le proti Celju in nazadnje remizirala v Škofj i Loki. Pri naslednjem ormoškem nasprotniku razmišljajo le o zmagi. „Po dveh zaporednih prvenstvenih krogih brez zmage je napočil čas, da rezul-tatsko krivuljo ponovno obrnemo navzgor. Glede na to, da je tekma v naši dvorani, smo absolutni favoriti, ampak to bo treba opravičiti tudi na igrišču, saj smo se prav z Ormožani opekli že lansko sezono. Verjamem v svojo ekipo, vem da se bomo izbrali in odigrali 100 %, saj se lahko sicer znova opečemo. To pa si ekipa, ki je trenutno druga na lestvici, na domačem igrišču ne sme privoščiti," je povedal Jan Pucelj, ki je poleg Ormožana Gašperja Horvata eden glavnih nosilcev igre Ribnice v letošnjem prvenstvu. Tekma med Ribnico in Jeruzalemom bo odigrana v soboto, 16. novembra, z začetkom ob 19.00. Ormožani na pot odhajajo v popolni zasedbi, razen že dalj časa poškodovanega Tilna Kosija in Uroša Horvata. Uroš Krstič Kegljanje • KK Drava Ptuj Najboljši rezultat v zadnjih letih ličnih disciplinah dosegli 22 norm za nastope na državnih prvenstvih. Poleg omenjenih so nastopili še Nika Gabrovec, Živa Gabrovec, Izza Jurgec Bauman, Emma Krevs, Eli Kumer, Lina Maltaric, Zala Mojsi-lovič Meznarič, Jurij Peteršič, Aleksander Pihler in Lukas Škrinjar, vodil jih je trener Boštjan Maračic. David Breznik Johanes - Drava 1 0:8 (3070:3288) DRAVA 1: Janez Krajnc 529, Mitja Kramberger 549, Dušan Murko 551, Milan Čeh 579, Bojan Krušič 521, Robi Golob 559 podrtih kegljev. Na kegljišču v Rušah se je igralcem Drave v pozitivnem smislu »odpeljalo«, saj so prikazali sijajno igro. Vseh šest igralcev je podrlo krepko čez 500 kegljev, največ - kar 579 -jih je tokrat podrl Milan Čeh. Vsi so premagali svoje tekmece iz ekipe Johanesa, ki je imela v svojih vrstah tudi nekaj razpoloženih posameznikov, ki so tudi krepko presegli 500 podrtih kegljev. A tudi to ni pomagalo proti sila razpoloženi ptujski šesterki, ki je zmagala z najvišjim možnim rezultatom 0:8. Ob tem je treba izpostaviti, da so skupno podrli kar 3288 kegljev, kar je njihov daleč najboljši rezultat v zadnjih letih, V povprečju je to pomenilo, da je posameznik podrl kar 548 kegljev, kar je zavidljiv rezultat. Pri tem sta sodelovala tudi dva nestandardna člana Drave, saj sta prvič v celoti tekmo odigrala Janez Krajnc in Mitja Kramberger. Oba sta se kot celotna ekipa izkazala, saj je prvi podrl 529, drugi pa 549 kegljev. David Breznik Bowling • Podjetniška liga Brez velikih presenečenj S tekmami 1. kroga končnice se je začela končnica tekmovanja v letošnji bowling ligi, kjer se ekipe merijo po spremenjenem načinu tekmovanja. Presenečenj je bilo le za vzorec, saj je pet od šestih višje uvrščenih ekip iz rednega dela tekmovanja upravičilo svoj status nosilcev in si zagotovilo napredovanje v izločilne boje za uvrstitev od 1. do 8. mesta. Edini, ki so prelomili to pravilo, so bili igralci ekipe SKEI, Zmagovalna ekipa medobčinskega prvenstva v rokometu - OŠ Gorišnica Najboljši posamezniki 1. kroga končnice: 1. Sašo Vido-vič (Talum) 770, 2. Jože Javornik (Gostišče Iršič) 767, 3. Boris Kurbus (Gostišče Iršič) 756, 4. Romana Čuček (Bowling center Ptuj) 749, 5. Borut Srečkovič (Restavracija Pan) 744, 6. Matic Dokl (Spirala) 743, 7. Aleš Šuen (SKEI) 733, 8. Sandi Dajnko (Restavracija Pan) 718, 9. Igor Kmetič (Jurkec Transport) 716, 10. Črtomir Goznik (Radio-Tednik Ptuj) 714. ki so izločili ekipo Restavracija Pan. Glede na to, da so bili sindikalisti v zadnjih letih vedno blizu vrha lige, pa tudi to ni tako veliko presenečenje. Dvoboj je bil sicer zelo tesen, odločilo je le nekaj sreče (beri: ke-gelj ali dva) v tistih najbolj izenačenih dvobojih, ki so se praktično vsi obrnili v korist ekipe SKEI. Rezultati 1. kroga končnice (Tames in VGP Drava sta se neposredno uvrstila v 2. krog): Saubermacher Slovenija - Jurkec Transport 0:9, Top-Technik - BC Ptuj 1:7, Tiskarna Ekart - Talum 1:7, Spirala - Elektro Maribor 5:3, Restavracija Pan - SKEI Ptuj 3:5, Gostišče Iršič -Radio-Tednik Ptuj 6:2. Razpored 2. kroga, izločilni boji: Jurkec Transport - Bowling Center Ptuj (ponedeljek) Talum - Tames (ponedeljek) Spirala - SKEI (torek) Gostišče Iršič - VGP Drava (torek). Ekipe Saubermacher, Top Technik in Tiskarna Ekart (v ponedeljek), Elektro Maribor, Radio-Tednik Ptuj in Restavracija Pan (v torek) nadaljujejo tekmovanje za uvrstitev od 9. do 14. mesta. JM petek • 15. novembra 2019 Šport Štajerski 19 Futsal • 1. SFL Judo • 2. slovenska liga Za točke... in prestiž! Ptujski judoisti tretji, gorišniški četrti V 1. slovenski futsal ligi bodo v petek odigrane tekme 8. kroga. Situacija na lestvici se počasi kristalizira, ekipi iz Ptuja in Tomaža lovita pozicije v sredini lestvice. V petek ju čaka prvi medsebojni dvoboj v sezoni. Pričakovati je odlično vzdušje med navijači in kakovostno predstavo na parketu. Ekipi sta v prejšnjem krogu zabeležili različne rezultate, Ptujčani so visoko izgubili v Škof i Loki, Tomaž je vpisal prvo zmago v sezoni. „Gostovanje v Škofj i Loki se je za nas začelo slabo, saj smo na tekmo zamudili 15 minut, zato smo imeli krajši čas za ogrevanje. Začetnega zaostanka se celotno tekmo nismo mogli otresti in poraz je bil neizbežen," je dejal trener ptujske ekipe Dejan Kraut, ki se je nato hitro obrnil k naslednjim izzivom. Lokalni derbiji so vedno nepredvidljivi, favorite je težko napovedati. „Zame kot trenerja je najpomembnejše dejstvo, da je vzdušje med igralci v tem tednu iz treninga v trening boljše. Vsi se zavedamo, da so derbiji nepredvidljivi, saj se igralci obeh ekip med seboj zelo dobro poznajo, zato kakšnih posebnih presenečenj ni mogoče pričakovati," je dejal Kraut, ki kakšnih posebnih težav s poškodbami igralcev nima, le Aleš Vrabel je odsoten že celotno sezono. Na obeh medsebojnih srečanjih lanske sezone so slavili domačini. Petelini ciljajo na celoten izkupiček Za futsalerji Tomaža je po vrnitvi v elitni razred šest odigranih tekem in štiri zbrane točke. Po prikazanem in mnenju poznavalcev futsala je vtis precej boljši od izkupička točk. 1. SFL, 8 krog: FC Hiša daril Ptuj -KMN Tomaž Šic bar, v petek, 15. 11., ob 20.00 v dvorani Ljudski vrt. „Na tekmah proti Siliku (2:3), Litiji (6:5) in Oplastu (1:1) bi lahko bili rezultati tudi obratni, precej bolj v našo korist. Proti Siliku in Litiji smo zadnja zadetka dobil v zadnjih trenutkih tekme, proti Oplastu smo bili bližje zmagi ... Ja, res bi lahko imeli štiri točke več, kar bi nas uvrščalo na mesta, ki smo si jih pred sezono tudi začrtali. Preteklosti se več ne da popraviti in osredotočeni smo na tekme, ki so pred nami. Proti Sevnici smo zabeležili prvo letošnjo zmago, zdaj si želimo vsaj še štirih točk na tekmah proti Ptuju in Bronxu," je trenutno stanje opisal Aleš Marot, s štirimi doseženimi goli prvi strelec ekipe Tomaža. Pred Petelini iz Svetega Tomaža je sosedski derbi proti Ptuju. „Smo zelo veseli, da sta se obe ekipi hkrati uvrstili v 1. SFL. Rivalstvo prinaša napredek pri obeh ekipah in verjamem, da bodo tudi številni gledalci prišli na svoj račun na medsebojnem srečanju. O tem, kdo je favorit, ne bi razpredal, saj gre za derbi, kjer je vse možno. Zagotovo pa si obe ekipi srčno želita zmage. Je pa res, da Ptuj na domačem terenu igra veliko bolje kot na gostovanjih. Nam bi nove tri točke prinesle napredek na lestvici in mirnejše nadaljevanje prvenstva - odkrito ciljamo na celoten izkupiček na Ptuju," je zaključil izkušeni Marot, ki bi lahko bil tudi eden izmed odločilnih mož tega sosedskega derbija. JM, KU Boks • 39. Zlata rokavica Prvič v dolgi zgodovini tudi profesionalni dvoboj Zlata Rokavica je ena izmed ptujskih športnih prireditev z najdaljšo tradicijo, v soboto bo na sporedu že 39. izvedba. Posebnost tokratne bo profesionalni dvoboj, v katerem se bo premierno poskusil Denis Lazar. To bo glavna borba večera v dvorani Ljudski vrt. Ob omenjenem dvoboju bo na sporedu še osem borb v olimpijskem boksu, v vsaki izmed njih bo nastopil vsaj en predstavnik ptujskih klubov Pučko Boxling (BK Ring Ptuj) in Dejan Zavec Boxing. Razpored, olimpijski boks: 1. Andi Gerdellaj (Pučko Boxing) - Roberto Radelič (Pučko Boxing) 2. Alen Kralj (Pučko Boxing) -Prokhor Ryazanov (Pučko Boxing) Tenis • OP za člane Toni med najboljše štiri V Mengšu je na igriščih TK Šporn Šport potekal odprti turnir Diners Club za člane, ki se ga je udeležilo 31 igralcev iz celotne Slovenije. Barve TK Terme Ptuj je zastopal Toni Haz-dovac, ki je bil z 31. leti najstarejši udeleženec turnirja. Toni je bil 4. nosilec turnirja (trenutno je 21. igralec na lestvici TZS), kar je lepo branil vse do polfinala -med drugim je v četrtfinalu ugnal 7. nosilca Klemna Tašnerja iz Šentjerneja. V polfinalu je Primožu Vovku po izenačenem 1. nizu pri rezultatu V ljubljanski OŠ Božidarja Jakca je potekalo polfinale in zaključni play off 2. judo lige, na katerega je bilo prijavljenih šest ekip. Med njimi sta bili tudi JK Drava Ptuj in JK Gorišnica. V prvem polfinalu je ptujska Drava gladko premagala ekipo Izole z rezultatom 6:1. Dravaši so bili uspešni tudi v drugem dvoboju polfinala proti ekipi ljubljanskega Golovca (4:3) - v prid ptujske ekipe je odločil Tim Kelc z zmago proti 40 kg težjemu Ervinu Fazliču! Gorišničani (nastopili so v postavi Leon Jaušovec, Niko Trunk, Rok Veselic, UrošTajhman, Damjan Fras, Jure Kuralt in Luka Maroh) so v uvodu nekoliko presenetljivo ugnali Olimpijo, ki je na koncu osvojila 1. mesto. Brez boja so slavili proti Apolonu in se uvrstili v polfinale. V prvi tekmi play offa so v izjemno izenačenem dvoboju med Dravo in Olimpijo slavili Ljubljančani, ki jim je odločilno zmago zagotovil Jakob Vrhovec. Pri Ptujčanih je navdušil Luka Perkovič z atraktivnim ipponom, zmagala sta še Urban Kuhar in Tim Kelc. V drugem polfinalu je Golovec premagal Gorišnico s 5:2 in si tako zagotovil nastop v finalu. Dravi lokalni derbi in 3. mesto V borbi za 3. mesto sta se v spo-dnjepodravskem derbiju pomerili ekipi Drave in Gorišnice, za minimalno zmago Drave so slavili Jaša Ba-bič, Luka Perkovič, Nermin Dedič in Tim Kelc, ki so svoji ekipi zagotovili bronaste kolajne. Za Dravo so nastopili še Rene Kloar, Jure Vogrin in Andi Karameta. Na strani Gorišnice so slavili Leon Jaušovec, Jure Kuralt in Damjan Fras. Ekipa Judo kluba Drava Ptuj je v 2. ligi osvojila 3. mesto. Foto. JK Drava Ptuj V borbi za 1. mesto je Olimpija premagala Golovec (5:2). S tem rezultatom so se ptujski Dravi odprla vrata v 1. ligo, v katero se zaradi izstopa dveh ekip uvrstijo kar tri ekipe iz 2. lige. O nastopu v najvišjem tekmovanju se bodo v klubu odločili prihodnje leto. Tretje mesto mlade ptujske ekipe je trener in strokovni vodja kluba Vlado Čuš ocenil za uspeh, saj so zabeležili tri zmage proti odličnim ekipam: »Z veliko borbenostjo cele ekipe smo bili celo na pragu popolnega zmagoslavja. Tesen poraz proti Olimpiji bi se lahko iztekel drugače, če bi nastopili v polni postavi. V dveh kategorijah smo namreč zaradi poškodb nastopili z mlajšimi tekmovalci. Medsebojni dvoboji prvih štirih ekip so bili sicer zelo izenačeni in na prvoligaški kakovostni ravni. Ocenjujem, da je napredek naše ekipe viden in lahko realno na-povem, da bomo naslednje leto gotovo uspešno nastopili v 1. SJL, če bomo na ptujski občini našli posluh 3. Vida Rudolf (Dejan Zavec Boxing) - Deshire Kurtaj (Heros Graz) 4. Lovro Čondič (Pučko Boxing) -Nik Khademi (Heros Graz) 5. Matvey Ryazanov (Pučko Boxing) - Malik Dadaev (Heros Graz) 6. Tomi Lorenčič (Dejan Zavec Boxing) - Aljaž Šircelj (FCL Ljubljana) 7. Arber Elshani (Pučko Boxing) - Kerim Magamadov (Heros Graz) 8. Kevin Dornik (Pučko Boxing) -Magomed Tuzaev (Heros Graz) Profesionalni boks: Denis Lazar (Slovenija) - Zoran Dod (Hrvaška) JM Judo • Odprto DP veteranov Rus zmagal v absolutni kategoriji V Ljubljani je konec tedna potekalo odprto veteransko državno prvenstvo. Nastopilo je 19 tekmovalcev iz 13 klubov, predstavnike sta imela tudi JK Gorišnica in JK Drava. Barve JK Drava je branil Miran Plošinjak, ki je zmagal v kategoriji nad 100 kg v M4. Iz JK Gorišnica sta nastopila Denis Rus in Drago 4:5 predal dvoboj zaradi poškodbe. Vovk je zmagal tudi v finalu. Rezultati: 1. krog: Hazdovac (4.) - Mikovič (LTA) 7:6(5), 6:1; 2. krog: Hazdovac (4.) - Trnovec (Benč) 6:2, 6:3; četrtfinale: Hazdovac (4.) - Taš-ner (Šentjernej, 7.) 6:4, 7:6(3); polfinale: Hazdovac (4.) - Vovk (Medvode, 8.) 4:5 - predaja; finale: Vovk (8.) - Kupčič (Branik, 2.) 6:4, 7:6(3). JM 2. slovenska liga, rezultati, polfinale: Drava Ptuj - Izola 6:1 (za Dravo so zmagali Aljaž Ajdič, Jaša Ba-bič, Urban Kuhar, Nermin Dedič, Bernard Jakaj in Tim Kelc); Golovec - Drava Ptuj 3:4 (za Dravo so zmagali Jaša Dajčman, Luka Perkovič, Nermin Dedič in Tim Kelc); Gorišnica - Olimpija 4:3 (za Gorišnico so zmagali Niko Trunk, Rok Veselič, Uroš Tajhman in Luka Maroh); Gorišnica - Apolon 7:0 (b. b.), Končnica: Drava Ptuj - Olimpija 3:4 (za Dravo so zmagali Luka Petrovič, Urban Kuhar in Tim Kelc); Golovec - Gorišnica 5:2 (za Gorišnica sta zmagala Leon Jau-šovec in Luka Maroh) Tekma za 3 mesto: Drava Ptuj - Gorišnica 4:3 (za Dravo so zmagali Jaša Babič, Luka Perkovič, Nermin Dedič in Tim Kelc; za Gorišnico so zmagali Leon Jaušovec, Jure Kuralt in Damjan Fras). Finale: Olimpija - Golovec 5:2. Končni vrstni red: 1. Olimpija 2. Golovec 3. Drava Ptuj 4. Gorišnica 5. Izola 6. Appolon Maribor za večjo podporo najuspešnejšemu slovenskemu olimpijskemu športu v zadnjih letih. Ob okroglem jubileju kluba naslednje leto, 60-letnici, bi bila to pričakovana odločitev in edina pravšnja. V naši ekipi so se posebej izkazali Luka Perkovič in Tim Kelc s štirimi ter Nermin Dedič s tremi zmagami.« David Breznik Prelog. Rus je slavil v kategoriji nad 100 kg v M2, Prelog pa je bil drugi v kategoriji do 90 kg v M3. Tekmovalci so nastopili tudi v absolutni kategoriji, kjer so imeli možnost prijave vsi nastopajoči. V njej se je izkazal Denis Rus, ki je osvojil končno 1. mesto. JM Šahovski kotiček Pospešeni in hitropotezni turnirji: v obeh disciplinah vodi MM Danilo Polajžer Turnirji v pospešenem in hitropoteznem šahu so izredno priljubljena oblika tekmovanj skozi celotno koledarsko leto v vseh šahovskih sredinah. V Šahovskem društvu Ptuj se odvijajo vsak prvi in drugi petek v mesecu (razen v poletnih dveh mesecih) in privabijo lepo število ljubiteljev šahovske igre, od najstarejših do najmlajših. Uvrstitve na posameznem turnirju tako v pospešenem kot hitropo-teznem tempu se točkujejo od 1. do 10. mesta z različnim številom točk, največ (20) jih prejme zmagovalec. Na dosedanjih odigranih devetih turnirjih v pospešenem tempu sta si zmage razdelila MK Andraž Šuta petkrat in MM Danilo Polajžer štirikrat. Andraž je osvojil še dve drugi mesti, Danilo pa tri, kar je bilo dovolj, da sta trenutno na 1. oz. 2. mestu. Na visokem četrtem mestu je legenda ptujskega šaha in častni član ŠD Ptuj MK Janko Bohak, ki je eden od petih šahistov, ki so se udeležili vseh devetih turnirjev. Naslednjič se bodo šahisti zbrali v petek, 13. decembra, ob 18. uri v prostorih društva na Dravski ulici 18, kamor vabijo vse ljubitelje šaha, ne glede na njihovo kategorijo (tudi tiste brez kategorije). V hitropoteznem tempu so do sedaj odigrali šest turnirjev, kjer pa sta na vrhu ista tekmovalca kot v pospešenem, na odličnem tretjem mestu v skupnem seštevku pa je drugi častni član društva, prav tako šahovska legenda MK Martin Majcenovič. Vrstni red pospešeno (9 turnirjev): 1. Danilo Polajžer 138 točk (8 turnirjev), 2. Andraž Šuta 132 (7), 3. Branko Orešek 82 (9), 4. Janko Bohak 63 (9), 5. Darko Dominko 59 (7), 6. Karel Žajdela 57 (7) ... Vrstni red hitropotezno (6 turnirjev): 1. Danilo Polajžer 110 točk (6), 2. Andraž Šuta 93 (6), 3. Martin Majcenovič 53 (6), 4. Darko Do-minko 48 (6), 5. Karel Žajdela 47 (4), 6. David Murko 47 (4) ... Silva Razlag V absolutni kategoriji je 1. mesto osvojil Denis Rus (drugi z leve), ob njem sta še Miran Plošinjak in Drago Prelog. 20 Štajerski Šport mladih, rekreacija, zanimivosti petek • 15. novembra 2019 Nogomet • Mlajše kategorije Triglav previsok za Aluminij, Drava veča prednost Mladi nogometaši Aluminija so konec tedna gostovali na Gorenjskem, a so se domov vrnili brez kakšne točke - Triglav letos pač spada med najboljše ekipe v državi. Zato pa še naprej z velikimi koraki proti vrnitvi med najboljše stopajo mladinci in kadeti Drave. V tem krogu so ugnali vrstnike iz mariborskega MB Tabora. V ligi U-15 so v lokalnem derbiju mladi Ptujčani na domačem igrišču klonili proti Bistričanom, čeprav so povedli 2:0. V nadaljevanju jim ni uspelo ustaviti Mateja Cenerja, ki jim je zabil kar štiri zadetke. V sredo je bil odigran še drugi loklani derbi med Dravo in Aluminijem (zaostala tekma 13. kroga). Tekma je bila odigrana v Kidričevem, minimalno zmago pa so slavili rdeče-beli. Dekleta ŽNK Bar Ranca Ptuj v ligi U-17 so v izenačenem srečanju ekip iz sredine lestvice potegnila krajšo proti gostjam iz Radomelj. Zaostanek 0:2 so še uspele izničiti, nato pa so v zaključku prejele gol, ki je pomenil poraz ... 1. mladinska liga 13. krog: Triglav - Aluminij 4:2 (2:1); strelca za Aluminij: Rogina, Flakus Bosilj. 1. kadetska liga 13. krog: Triglav - Aluminij 3:0 (2:0). SKUPNA LESTVICA: 1. OLIMPIJA LJUBLJANA 2. TRIGLAV KRANJ 3. MARIBOR 4. DOMŽALE 5. MURA 6. ILIRIJA EXTRA-LUX 7. BRAVO PUBLIKUM 8. GORICA 9. VOC CELJE 24 16 6 2 54 26 14 7 5 49 20 13 4 3 43 18 13 0 5 39 24 12 3 9 39 23 10 8 5 38 24 10 3 11 33 24 9 5 10 32 24 8 6 10 30 Foto: Črtomir Goznik Mladinska in kadetska ursta Draue sta si že zagotovili naslou jesenskih pruakou. 10. KALCER RADOMLJE 26 8 5 13 29 11. KOPER 25 8 3 14 27 12. ALUMINIJ 24 7 5 12 26 13. KRŠKO 26 4 3 19 15 14. RUDAR VELENJE 24 3 4 17 13 2. mladinska liga vzhod 14. krog: Drava Dakinda Ptuj -MB Tabor 3:0 (2:0); strelci: 1:0 Erha-tič (19.), 2:0 Brest (23.), 3:0 Pušnik (87.). 2. kadetska liga vzhod 14. krog: Drava Dakinda Ptuj -MB Tabor 2:1 (1:1); strelci: 0:1 Greif (8.), 1:1 Dobnik (24.), 2:1 Letnik (79.). SKUPNA LESTVICA: 1. DRAVA DAKINDA PTUJ 28 20 5 3 65 2. VIPOLL VERŽEJ 28 15 7 6 52 3. ŠAMPION 28 12 10 6 46 4. KETY EMMI BISTRICA 28 13 3 12 42 5. DRAVOGRAD 28 12 5 11 41 6. MB TABOR 28 12 5 11 41 7. NAFTA 1903 28 10 6 12 36 8. ROGAŠKA - ROGATEC 28 8 4 16 28 9. NK JARENINA 28 8 2 18 26 10. BELTINCI TRATNJEK 28 4 5 19 17 Liga U-15 vzhod Zaostala tekma 13. kroga: Drava Dakinda Ptuj - Aluminij 0:1 (0.0); strelec: 0:1 Kotnik (67.). 14. krog: Drava dakinda Ptuj -Kety Emmi Bistrica 2:4 (2:0); strelci: 1:0 Ali (2.), 2:0 Čeh (16.), 1:2 Cener (41.), 2:2 Cener (45.), 2:3 Cener (50.), 2:4 Cener (64.); Šampion - Aluminij 0:3 (0:3); strelci: 0:1 Pučnik (4.), 0:2 Dukarič (15.), 0:3 Mesarič (36.). 1. MARIBOR 13 13 0 0 59:3 39 2. KRŠKO 13 11 1 1 32:6 34 3. MURA 14 9 1 4 38:13 28 4. ALUMINIJ 13 9 0 4 37:9 27 5. A2S CELJE 14 8 3 3 27:16 27 6. RUDAR VELENJE 14 7 2 5 33:24 23 7. DRAVOGRAD 14 7 1 6 24:28 22 8. JARENINA 14 5 4 5 22:26 19 9. DRAVA DAKINDA 13 4 1 8 18:30 13 10. ŠAMPION 14 3 4 7 15:28 13 11. KETY E. BISTRICA 14 3 3 8 17:39 12 12. VIPOLL VERŽEJ 14 3 1 10 8:41 10 13. ALUVAR BELTINCI 14 1 2 11 14:49 5 14. MB TABOR 14 0 3 11 8:40 3 Liga deklet U-17 10. krog: ŽNK bar Ranca Ptuj -ŽNK Radomlje 2:3 (1:2); strelke: 0:1 Daša Dolenšek (14.), 0:2 Nina Sofia McQuarrie (20.), 1:2 Nika Krajnc (29.), 2:2 Nuša Ciglar (63.), 2:3 Nina Mele (74.). 1. KRIM ROLLJET 2. MB TABOR 3. NONA BELTINCI 4. RADOMLJE 5. BAR RANCA PTUJ 6. OLIMPIJA T.B. 7. AJDOVŠČINA 8. CERKLJE 9 9 0 0 45:5 10 7 1 2 24:1 10 6 3 1 39 10 6 2 2 34 10 4 0 6 32:2 9 12 6 10 1 1 8 8:36 4 10 0 1 9 1:65 1 JM 5:5 27 4:10 22 3:15 21 4:16 20 2:29 12 7:14 5 Ptuj • 42. razstava malih živali Letos razstava malih živali v dvorani Qcenter Več kot 600 živali bo ta konec tedna na ogled v dvorani Qcenter na Ptuju, kjer enkrat letno razstavljavci iz Slovenije in Hrvaške svoje najlepše eksponate postavijo na ogled na tradicionalni razstavi. Letos so imeli veliko težav z iskanjem primerne lokacije. Društvo gojiteljev malih pasem-skih živali Ptuj tudi letos organizira meddržavno razstavo malih živali in sobnih ptic. V prostorih Qcentra bodo na ogled kunci, golobi, perutnina, okrasna perutnina, vodna perutnina, morski prašiči in ptice. Na 42. razstavi bo na ogled več kot 600 eksponatov. „Zelo smo veseli, da nam je tudi letošnjo razstavo uspelo spraviti pod streho. Imeli smo kar nekaj težav z iskanjem primerne lokacije. Vsako leto nas selijo, zamenjali smo že kar nekaj dvoran. Včasih je videti, kot da lokalni skupnosti sploh ni do tega, da bi si ljudje nekaj tako zanimivega ogledali tudi na Ptuju. K sreči so nam priskočili na pomoč in smo si prostor zagotovili v dvorani Qcentra, kjer bo odlično," pravi Franc Štumberger, vodja razstave. Predstavljali se bodo razstavljavci iz cele države, letos pa tudi štiri Društvo gojiteljev malih pasemskih živali vabi Razstava malih živali bo na ogled danes, v petek, in jutri od 8. do 20. ure ter v nedeljo med 9. in 15. uro, v dvorani Qcentra. Danes se začenja razstaua malih žiuali, ki bo na ogled do nedelje. društva iz Hrvaške. „Povabili smo tudi šole in vrtce, želimo si, da bi čim več obiskovalcev videlo, s čim se ukvarjamo," dodaja predsednik Društva gojiteljev malih živali Ptuj Jože Šlamberger. V zadnjih letih se je razstava selila večkrat. Vrsto let je potekala v prostorih društva na Bregu, nato v dvorani Mladika, dve leti v Spuhlji, lansko leto pa Ob Dravi, v prostorih, kjer je delovala trgovina Europsin. „Želimo si stalno lokacijo. To, da se vsako leto ukvarjamo z iskanjem prostorov, za nas predstavlja velike težave. Tudi naslednje leto najbrž ne bomo mogli biti v Qcentru, saj se bo del, ki je namenjen dvorani, najbrž namenil za nove trgovine," pravi Štumberger. 45 članov društva deluje povsem prostovoljno. Njihov namen je predstaviti svoje živali širši javnosti. Njihovi začetki so bili skromni, saj niso imeli ne opreme ne pretirano velikega števila primerkov živali za razkazovanje. Danes se ponašajo z raznolikimi in številčnimi primeri malih živali in sobnih ptic, pa tudi s številnimi nagradami na državni in meddržavni ravni. Na to, da lahko razstavijo tako veliko živali, pomembno vpliva tudi odlično sodelovanje z drugimi društvi. „Najbolj navdušeni obiskovalci so zmeraj otroci in tudi tokrat zanje in vse druge pripravljamo zelo zanimivo razstavo," pravi vodja razstave malih živali na Ptuju. Prav vsaka žival, ki bo na razsta- vi, je pregledana, zato bojazni za okužbe ni. Obiskovalci pa si bodo živali lahko ogledali in o njih izvedeli marsikaj zanimivega. Tokratna razstava pa je obenem tudi napoved Državne razstave ptic, ki bo od 6. do 8. decembra v Cirkovcah. „To je prva takšna razstava na našem koncu države. Zadnjo, regijsko smo organizirali v 90. letih, zato smo državno želeli prirediti na Ptuju. Kljub poskusom pa nismo naleteli na posluh, pa čeprav bi bila to odlična promocija kraja, saj pridejo rejci iz cele države, ki nenazadnje tu tudi prenočijo, obiščejo kraj itn.," še dodajajo organizatorji, ki pa so z zdajšnjima lokacijama za obe razstavi več kot zadovoljni. Dženana Kmetec Foto: CG Športni napovednik Nogomet • 2. SNL PARI 18. KROGA, V SOBOTO OB 13.30: Drava Dakinda Ptuj - Brda, Koroška Dravograd - Nafta 1903, Kalcer Radomlje - Rogaška, Krško - Fužinar Vzajemci, Vitanest Bilje - Jadran Dekani, Roltek Dob -Krka; OB 15.00: Koper - Gorica; V NEDELJO OB 13.30: Beltinci Klima Tratnjek - Brežice Terme Čatež. 1. mladinska liga 14. KROG: Aluminij - Kalcer Radomlje (v soboto ob 13.00). 1. kadetska liga 14. KROG: Aluminij - Kalcer Radomlje (v soboto ob 11.00). 2. mladinska liga 15. KROG: Drava Dakinda Ptuj - Dravograd (v nedeljo ob 14.00). 2. kadetska liga 15. KROG: Drava Dakinda Ptuj - Dravograd (v nedeljo ob 12.00). Liga U-15 vzhod 15. KROG: Aluminij - Maribor (v nedeljo ob 11.00), A2S Celje - Drava Dakinda Ptuj (v soboto ob 11.00). Liga deklet U-17 11. KROG: ŽNK Bar Ranca Ptuj - Cerklje (v soboto ob 11.00). Rokomet • NLB liga PARI 10. KROGA, V PETEK OB 19.00: Trimo Trebnje - Koper; V SOBOTO OB 19.00: Riko Ribnica - Jeruzalem Ormož; OB 20.00: Urbanscape Loka - Krka; V NEDELJO OB 19.00: Slovenj Gradec - Celje Pivovarna Laško, Dobova - Maribor Branik. Butan plin Izola - Gorenje Velenje. 1. B SRL (m) 8. KROG: SVIŠ Ivančna gorica - Drava Ptuj (v soboto ob 19.00). 2. SRL (m) 5. KROG: Moškanjci-Gorišnica - Sevnica (v soboto ob 18.00 v Go-rišnici). 1. A SRL (ž) 9. KROG: ŽRK Ptuj - Litija (v nedeljo ob 16.00 v dvorani Ljudski vrt). Futsal • 1. SFL PARI 8. KROGA, OB 20.00: FC Hiša daril Ptuj - KMN Tomaž Šic Bar, KMN Sevnica - KMN Oplast Kobarid, Dobovec Pivovarna Kozel - Si-liko; OB 20.30: KMN Bronx Škofije - FSK Stripy. Odbojka • 1. B DOL (ž) 6. KROG: ŽOK G.S.V. Ptuj - Krim (v soboto ob 17.30 v dvorani Gimnazije Ptuj). Boks • 39. Zlata rokavica V soboto, 16. 11., bo od 18. ure dalje v dvorani OŠ Ljudski vrt na sporedu 39. Zlata rokavica. BK Ring je kot organizator pripravil osem dvobojev olimpijskega boksa, v katerih se bodo borili boksarji iz Slovenije, Hrvaške in Avstrije. V osrednjem dvoboju večera se bo Denis Lazar preizkusil v svojem prvem profesionalnem dvoboju, njegov tekmec bo Hrvat Zoran Dod. Strelstvo • 2. turnir državne lige v Kidričevem Strelsko društvo Kidričevo bo v soboto in nedeljo, 16. in 17. 11., v športni dvorani Kidričevo organizator 2. turnirja državne lige z zračnim orožjem 10 m, na katerem bo tekmovalo več kot 400 najboljših slovenskih strelcev. V soboto dopoldan bo nastopilo 272 mladih strelcev v državni mladinski ligi z zračnim orožjem v kategoriji starejši dečki-deklice s serijsko zračno puško, nato pa tekom dneva še starejši dečki-de-klice, kadeti-kadetinje ter mladinci-mladinke s standardno zračno puško in pištolo. Tekmovanja se bodo začela ob 9.00 in se bodo končala ob 18.40. V nedeljo bo potekal 2. turnir prvoligaškega tekmovanja po sledečem sporedu: 9.00-10.15: 1. B državna liga pištola (SD Kidričevo) 10.50-12.05: 1. B državna liga puška (SD Kidričevo) 12.40-13.55: 1. A državna liga puška (SD Kovinar Ormož) + finale posameznikov ob 14.15-14.45. 15.35-16.50: 1. A državna liga pištola (SK Ptuj, SD Jože Kerenčič Miklavž, SD Kovinar Ormož, SD Juršinci) + finale posameznikov ob 17.15-17.45. Vstop je prost, vljudno vabljeni! JM, SC Odbojka • Pokal Slovenije Prvoligaške Primorke premočne: Ankaran - ŽOK G.S.V. Ptuj 3:1 (-22, 10, 14, 11) Odbojkarice ŽOK G.S.V. Ptuj (1. B DOL) so v sredo v osmini finala Pokala Slovenije gostovale na Obali, kjer so se v Ankaranu pomerile z domačo 1. A-prvoligaško ekipo. Ankarančanke po petih odigranih krogih v elitni slovenski ženski ligi zasedajo 5. mesto v osem članski ligi. Status favorita so Primorke tudi upravičile, čeprav so Štajerske začele odlično in dobile uvodni niz. Gostujoča trenerka Svetlana Oletič tokrat ni mogla računati na Ivo Škraban, najučinkovitejšo igralko svoje ekipe. UR petek • 15. novembra 2019 Ljudje in dogodki Štajerski 21 Ptuj • Martinovanje 2019 Lepa nova 8. ptujska vinska kraljica 11.11 ob 11.11 so na Ptuju ustoličili 8. vinsko kraljico. Krono in lento sije letos nadela Monika Kovačič, ki se bo posvetila promociji lokalno pridelanih vin. Za svojo žlahtno kapljico je izbrala renski rizling Ptujske kleti. Nova vinska kraljica je 26-letna Monika Kovačič. Tradicionalno ptujsko Martinovanje je tudi letos zaznamovalo kronanje že 8. ptujske vinske kraljice. Ta čast je pripadla Moniki Kovačič, ki ji je krono predala Eva Gašperič. Kovačičeva, ki je po poklicu diplomirana delovna terapevtka, zaposlena v Domu dr. Jožeta Potrča v Poljčanah, bo naš vinorodni okoliš promovirala naslednji dve leti. Kot je dejala, ima vinska trta pri njej posebno mesto, ljubezen do nje pa je nanjo prenesel njen ded. Ob kronanju je izpostavila, da si želi, da bi se večji pomen dajal lokalno pridelanim vinom, saj da si to zaslužijo. Za svoje vino je izbrala renski rizling Ptujske kleti, letnik 2019, ki ga bo tudi posebej predstavila in skrbela za njegovo promocijo. Inavguracije so se udeležile tudi nekdanje vinske kraljice, ki so novi ob predaji lente predale še zapiske z vinskega dvora vinskih kraljic s Ptuja. Nazive Vinske kraljice so nosile: Svetlana Širec, Tatjana Caf, Tanja Hauptman, Monika Rebernišek, Urška Polanec, Urška Repič, Eva Gašperšič in novoimenovana Monika Kovačič. Obleko nove vinske kraljice so oblikovali v modnem ateljeju Sabine Hameršak. Martinovanje so popestrili še princi karnevala, ki so ob tej priložnosti povabili na jubilejno, 60. Kurentovanje. Potekalo bo od 15. do 25. 2. 2020. Dženana Kmetec Majšperk • Vreme zagodlo balonarjem Letos prvič ostali na tleh. Smola? Nikakor! Dišalo je po bograču (s slovenskim mesom in krompirjem), prisotna sta bila mlado vino ter pristno veselje. Kljub slabemu vremenu in s tem posledično pospravljenim balonom med udeleženci že 9. mednarodnega Martinovega balonar-skega festivala ni bilo zaznati slabe volje. »Bistveno je druženje,« so zatrdili v en glas. Majšperk je bil na martinov konec tedna prizorišče tradicionalnega balonarskega festivala, ki ima svoj tabor v tamkajšnjem športnem parku. Letos so balonarji prvič ostali na trdnih tleh. »To za nas ni smola, za nas je poglavitno druženje. V Majšperku se namreč srečamo balonarji s Ptuja, Maribora, Velenja, Ljubljane, Murske Sobote, Vojnika, Celja, pa tudi prijatelja balonarja iz Srbije in Romunije sta prišla,« je pojasnil direktor majšperške občinske uprave Matic Šinkovec, član velenjskega balonarskega kluba OPA. Da je srečanje prijateljev, ki jih povezuje ljubezen do letenja, na prvem mestu, je priznal tudi mariborski balonar z ljubljanskim naglasom Tomo Veber. »Priložnosti za letenje imamo dovolj, srečanja so redkejša.« Kljub temu pa je balonar, ki je v družbi ptic več kot 50 ur letno, priznal, da je raje v zraku kot na tleh. »Ptiči letijo zastonj, mi pa moramo za te razglede in poglede plačati. Čar letanja z balonom je tudi ta, da nekdo lahko gre po reki ali cesti, torej izkorišča vidno pot, mi pa izkoriščamo nevidno - veter.« In kateri je zanj najlepši razgled, ki mu ga je v Dravinjski dolini na preteklih srečanjih ponudil nevidni vodnik? »Pogled na jesensko obarvano pokrajino in let tik nad zvonikom. To je bila fantazija.« Mojca Vtič Foto: Mojca Vtič Da slabo vreme, ki je preprečilo polete, ni pokvarilo prijateljskega vzdušja, sta dokazala Matic Šinkovec, direktor občinske uprave, (desno) in balonarski prijatelj iz Srbije Saša Boškovic - Bele. Ormož • Odkrili doprsni kip Stanka Čurina Poklon legendi slovenskega vinarstva V aleji pomembnih mož pred ormoškim gradom so ob 90. obletnici rojstva rojaka, častnega občana občine Ormož in vinskega svetovljana Stanka Čurina odkrili njegov doprsni kip. Kip je delo Dušana Hedla, naročila pa ga je Občina Ormož. O veličini Stanka Čurina je na slovesnem odkritju spregovorila njegova vnukinja Aleksandra Pivec, sedanja ministrica za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano. Kot je povedala, je v vinarstvu dosegel vse, kar se je doseči dalo. Med prvimi je začrtal nove smeri, postavljal nove mejnike v slovenskem vinarstvu. Prvemu v Sloveniji je uspelo pridelati ledeno vino, kot prvi je leta 2004 pridelal tudi posebno penino iz vina ledene trgatve sorte šipon. »Bil je junak, ki je vztrajal na svoji tako zelo posebni poti, v katero je verjel z vsem svojim srcem in nanjo vnesel vse svoje znanje, energijo in trdo delo, da je bil sposoben preseči sivo povprečje in razviti svoja lastna hišna vina. Leta 1972 se je s prvim ustekleničenim vinom zasebne kleti v Sloveniji pojavil na ljubljanskem vinskem sejmu in za oba vzorca, laški rizling in sovinjon, prejel medalji. Z laškim rizlingom letnik 1971 se je zapisal v zgodovino kot prvi zasebni vinogradnik v takratni Ju- Kip sta u družbi ormoškega župana Danijela Vrbnjaka in predsednika Rotary Cluba Ptuj Vladimirja Janžekoviča odkrila njegova vnuka, kmetijska ministrica Aleksandra Pivec in Borut Prapotnik. goslaviji, ki je za svoje vino dobil zlato medaljo. In te so se nato vrstile leto za letom, na različnih ocenjevanjih doma in po svetu«. Osvojil je 27 šampionski nazivov, 208 velikih zlatih medalj, 479 zlatih medalj, 86 srebrnih medalj; med drugim je v Bruslju prejel najvišje priznanje za svoje vino, ki je bilo najbolje ocenjeno med več kot 4.700 vzorci. Svoj pečat je dal tudi razvoju humanitarnih organizacij, saj je bil ustanovni ter tudi častni član Rotary Cluba Ptuj. Na slovesnosti je poleg ormoškega župana Danijela Vrbnjaka spregovoril tudi predsednik Rotary Cluba Ptuj Vla- dimir Janžekovič. Ob prisotnosti družine in številnih zbranih je kip poleg Pivčeve, Vrbnjaka in Jan-žekoviča odkril tudi vnuk Borut Praprotnik, ki nadaljuje vinarsko in vinogradniško pot. Sledila je predpremiera filma o življenju in delu Stanka Čurina. Monika Horvat Lenart • 600.000 evrov vredna širitev zdravstvenega doma Novi prostori za zdravstveno preventivo ZD Lenart spada med 25 zdravstvenih domov po Sloveniji, ki so pridobili sredstva za nadgradnjo preventivnih programov; ti se bodo izvajali v nadzidku, v katerem bo sedež novoustanovljenega Centra za krepitev zdravja. Zdravstveni dom Lenart je bogatejši za skoraj 400 kvadratnih metrov dodatnih prostorov, v katerih se bodo izvajali preventivni zdravstveni programi. Obstoječo stavbo so nadzidali ter obenem prizidali vhodni prostor in vanj umestili novo dvigalo in stopnišče, celotna vrednost projekta pa je nanesla na skoraj 600.000 evrov, od česar sta 200.000 evrov prispevala Ministrstvo za zdravje in Evropska unija iz evropskih strukturnih in investicijskih skladov, preostanek sredstev do skupne investicijske vrednosti pa so zagotovili iz lenar-škega proračuna. ZD Lenart spada med 25 zdravstvenih domov po Sloveniji, ki so pridobili sredstva za nadgradnjo preventivnih programov na primarni ravni zdravstvenega varstva in v skupnosti. Kot je povedal direktor Jožef Kramberger, je v novih prostorih v prvem nadstropju zdaj sedež novoustanovljene organizacijske enote zdravstvenega doma - Centra za krepitev zdravja, ki izvaja preventivne programe, v katerem bodo ginekološke ambulante in Foto: Tjaša Oman Kot simbol življenja in medgeneracijskega povezovanja so pred ZD Lenart posadili drevesa otroci, starostniki in osebe z motnjami v duševnem razvoju. ambulante za mladino, v njem pa bodo organizirali tudi delavnice za kakovostnejše, bolj zdravo in vitalno življenje, ki so namenjene vsem starostnim populacijam; da je ob vse večjem staranju prebivalstva preventiva veliko pomembnejša od kurative, pa je dodal lenarški župan Janez Kramberger. Slavnostna govornica na odprtju je bila Mojca Presečnik, vodja službe za izvajanje kohezijske politike na zdravstvenem ministrstvu, že predtem pa so otroci iz vrtca Lenart, uporabniki lenarške enote VDC Polž Maribor in starostniki Doma sv. Lenart skupaj z zdravnikom Rafkom - nosorogom, ki je maskota ZD Lenart, pred zdravstvenim domom posadili drevesa kot simbol življenja in medgeneracijskega povezovanja. SD Podlehnik • Izlet članov TD Na obisku v Krapini Člani Turističnega društva Podlehnik so se pred kratkim podali na poučno ekskurzijo, da bi spoznali delo turističnih delavcev, delovanje muzejev in vodenje drugih vodnikov v sosednji Hrvaški. Obiskali so družino Presečki, ki ima v občini Krapina avtobusno postajo, agencijo in muzej staro-dobnikov. Najprej so se ustavili v dvorcu Trakoščan, nato pa pot nadaljevali proti Krapini. Po sprehodu skozi staro mesto so si ogledali muzej starodobnikov. Nato so se podali v muzej krapinskih nean-dertalcev, izlet pa so zaključili na posestvu Presečkih, kjer so jih domačini pogostili s kosilom, sledila pa je še degustacija petih vzorcev njihovih vin, ki jih pridelujejo v Zagorju. Na koncu so si ogledali še cerkev, posvečeno Antonu Pado-vanskemu. Zdenka Golub Foto: CG Foto: MH R 22 Štajerski Poslovna in druga sporočila torek • 12. novembra 2019 ZNAMKA LETNIK CENA« , OPR. BARVA CITROEN BERLING01.6 HDI 2014 8.980 ODLIČEN, MENJAVA, OBROK I BELA CITROEN C31.4 SX PACK 2007 2.890 MENJAVA, TRAJN. ČRNA DACIASANDEROSTEPWAY 2014 7.990 SAMO 43.600KM, TRAJN. KOV. MODER FORD B-MAX 1.0 ECOB.TREND 2013 9.290 1.LAST., ODLIČEN, OBROKI RDEČA FORDECOSPORT 1.0 EC0B00ST 2015 1.980 SK-POTRJENA, 57.700KM DIAMOND WHITE FORD FOCUS 1.0 ECOB.TREND 2012 7.980 1.LAST., 16 COL ALUPLAT KOV. RDEČA FORD KUGA 2.0 TDCI4X4 AVT. 2011 1.990 DELNO USNJE, ODLIČEN KOV. SREBRNA HYUNDAI ¡201.4 CONFORT 2009 5.390 SAMO 57.300KM, OBROKI KOV. T. SIVA KIA SPORTAGE 2WD 1.6 IX FUN 2014 3.390 83.921 KM, ODLIČEN KOV. SREBRNA PEUGEOT 3011.6 VTI.UMUZINA 2013 6.190 ODLIČEN, MENJAVA, OBROK I KOV. T. SIVA RENAULT CAPTURTCE 90 ENERGY 2014 0.890 51.197KM, ODLIČEN KOV. ORANGE RENAULT MEGANE 1.616V, 5VR 2009 3.490 REDNO SERVISIRAN KOV. ZLATA SKODA FABIA MONTE CARL01.2 TSI 2013 8.990 ODLIČEN, ČRNA STREHA BELA SKODA RAPID 1.2TSI ACTIVE 2016 1.990 ODLIČEN,TRAJN., MENJAVA . KOV. SREBRNA OPEL CORSA 1.4 COLOR EDITION 2011 5.380 1.LASTN., ODLIČEN KOV. MODRA ŠE VEČ VOZIL NAJDETE NA : www.avto.net/avtomobilipr Bojan Arnuš, s.p. Nova vas pri Ptuju 76a, 2250 Ptuj Tel.: 02 78 00 550 KREDIT NA PRODAJNEM MESTU DO 4.000 EUR BREZ KASKA. UGODNI LEASINGI DO 7 LET. PRODAJA VOZIL Znamka Letnik Cena Oprema Barva RENAULT TWING01.216V EXSPRESSION 2011 3.490,00 € 67.507 PREV. KOV. SREBRNA AUDI A31.6TDI SPORTBACK AMBITION 2013 14.500,00 € 61.640 PREV. KOV. SIVA RENAULT CLI01.216V EXPRESSION 2010 3.990,00 € PRVI LAST. KOV. SREBRNA RENAULT CLIO 0.9TCE ENERGY EXPRESSION 2015 7.790,00 € PRVI LAST. KOV. ČRNA NISSAN JUKE 1.616V N-TEC 2013 8.400,00 € PRVI LAST. BELA HONDA CIVIC 1.416V S 2001 1.790,00€ PRVI LAST. KOV. SV. ZELENA KIA SP0RTAGE1.7CRDI URBAN 2013 10.900,00 C PRVI LAST. KOV. ZLATA FORD FIESTA 1.3 COOL 2007 2.590,00 € PRVI LAST. KOV. SREBRNA BMW 116 D 2011 6.900,00 C AVT. DEU. KLIMA KOV. SREBRNA OPEL M0KKA1.4T 4X4 INNOVATION 2017 15.900,00 € 28.707 PREV. KOV. BELA CHEVROLET CRUZE 1.616VLT 2012 4.900,00 € PRVI LAST. BELA PEUGE0T2.0 HDI ALLURE LIMUZINA AVT. 2012 8.990,00 € PRVI LAST. KOV. SREBRNA FORD FIESTA 1.25 TREND 2015 7.790,00 € 53.078 PREV. RDEČA CITROEN C41.616V VTR 2008 2.990,00 € PRVI LAST. KOV. SV. MODRA PEUGE0T8072.2HDISR 2004 2.600,00 € AVT. DEU. KLIMA KOV. SREBRNA RENAULT LAGUNA 2.0 DCIGT PRIVILEGE 2009 3.500,00 C AVT. DEU. KLIMA KOV. ČRNA RENAULT SCENIC 1.616V PRIVILEGE SKY 2006 2.890,00 € AVT. KLIMA KOV. ZLATA VOLKSWAGEN TOURAN 1.6 TDICOMFORTLINE 2012 10.200,00 € PRVI LAST. KOV. PEŠČENA CITROEN C31.616V SX 2003 1.450,00€ AVT. KLIMA KOV. ZELENA OPEL MERIVA 1.416V ENJOY 2007 3.450,00 € KLIMA KOV. T. SIVA PRED NAKUPOM VOZILA MOŽEN PREVENTIVNI TEHNIČNI PREGLED. Program TV Ptuj 9. in 10. novembra 2019, sobota ob 21:00, nedelja ob 10:00: Poti v neznano s svetovnim popotnikom Zvonetom Šerugo; Spoznajmo daljne dežele Afrike in Azije; Odkrivamo poti in ljudstva Vietnama; Med plemeni Etiopije, prvi tujci v tej deželi; Raziskujemo prostrano Kenijo in Burmo, nacionalni parki, nepopisna doživetja; Indija, dežela kontrastov, med nenavadnimi ljudstvi in svetimi živali; Potujemo po eksotični in fotogenični Indoneziji; Pod lipo 2019: Območno srečanje odraslih folklornih skupin v dominikanskem samostanu Ptuj; Folklorna skupina veterani Bolnišnica DPD Svoboda Ptuj, Folklorna skupina Vinka Koržeta, veterani Prosvetno društvo Cirkovce, Starejša folklorna skupina Folklorno društvo Lancova vas, Folklorna skupina Kulturno društvo Rogoznica. Pred male ekrane vas vabi Televizija Ptuj, Videoprodukcija Tinček Ivanuša. KOLOFON Izdajatelj: Družba za časopisno in radijsko dejavnost Radio-Tednik, d. o. o., Ptuj Direktor: Drago Slameršak Odgovorna urednica: Simona Meznarič Urednik športnih strani: Jože Mohorič Novinarji: Mojca Zemljarič, Dženana Kmetec, Monika Horvat, Mojca Vtič, Senka Dreu Fotoreporter: Črtomir Goznik Lektorica: Lea Skok Vaupotič Vodja tehnične redakcije: Slavko Ribarič Grafični oblikovalec: Daniel Rižner Naročniška razmerja: Majda Šegula (02) 749-34-16 Transakcijski račun: 04202-0000506665 pri Novi KBM, d. d. E-mail uredništva: tednik@radio-tednik.si, nabiralnik@radio-tednik.si Oglasno trženje: Marjana Pihler (02) 749-34-10 Sprejem oglasov po e-mailu: nabiralnik@radio-tednik.si Marketing: Bojana Čeh (02) 749-34-14, Karmen Grnjak (02) 749-34-30, Marjana Gobec Dokl (02) 749-34-20, Megamarketing, d.o.o. (Ela Huzjan: (02) 749 34 27) Internet: www.tednik.si,www.radio-ptuj.si Naslov: Radio-Tednik Ptuj, p. p. 95, Osojnikova cesta 3, 2250 Ptuj; tel.: (02)749-34-10, faks: (02) 749-34-35. Štajerski tednik je naslednik Ptujskega tednika oziroma Našega dela, ki ga je ustanovil Okrajni odbor OF Ptuj leta 1948. Izhaja vsak torek in petek. Cena izvoda v torek je 1,20 EUR, cena izvoda v petek z revijo Stop je 1,50 EUR. Celoletna naročnina: 126,45 EUR, za tujino v torek 112,25 EUR, v petek 113,85 EUR. Nenaročenih fotografij in rokopisov ne vračamo in ne honoriramo. Tisk: Salomon, d. o. o. Davek na dodano vrednost je vračunan v ceno izvoda in se obračunava v skladu s 60. a-členom (ZIPRS 1314-A) Zakona o DDV (Uradni list 46/2013, z dne 29. 5. 2013). 00:00 Video strani 08:00 Oddaja iz občine Gorišnica 09:30 Utrip iz Ormoža 10:30 Polka in Majolka 11:30 Ujemi sanje 13:00 Video strani 14:00 Italijanska trgovina - v živo 18:00 Dan OŠ Zavre 20:00 Oddaja iz občine Gorišnica 21:30 Astro — v živo 23:00 Video strani SP PROGRAMSKI NAP0VEDNIK program V ŽIVO tudi preko spleta: www.siptv,si 00:00 Video strani 08:00 Otroški program 09:00 Iz mošta vino, pridi na Hajdirio 11:00 Martinovanje v Leskova! 13:00 Oddaja iz občine Dornava 15:00 Oddaja iz občine Gorišnica 17:00 25 tet ptujskih upokojenk 19:00 Dan 05 Zavre 20:00 Martinovanje v Staršah 22:00 Video strani Uredništvo: www.siptv.sr 02 754 00 33; info@$iptv.si Marketing: 02 749 34 27; 031 627 340 00:00 Video strani 08:00 Oddaja iz občine Marko vel 09:10 Ptujska kronika 09:30 Gol Avt 10:00 Dan OŠ Zavri 12:00 Seja sveta Dornava — ponovitev 14:00 Video strani 18:00 Martinovanje na Ptujski Gori 20:00 Martinovanje v Bukovcih 21:00 Ujemi sanje 22:30 Polka in majolka 23:30 Video strani 00:00 Video strani 08:00 Knjiga Marije Kofednik Gnila 09:30 Ptujska kronika 10:00 Polka in majolka 11:00 Ujemi sanje 12:30 Video strani 14:00 Italijanska trgovina - v živo 18:00 Martinovanje v Leskovcu 20:00 Martinovanje v Bukovcih 21:30 Markova - Oddaja iz preteklosti 23:00 Video strani NOTRANJA VRATA in OKNA po meri 031688777 ^^^j^J-z^Z 0 www.vrata-tuning.si --i— T A I Že 65 let vrtimo Talumovo kolesje Živimo v dobi aluminija. Lahkega materiala z neskončno možnostjo recikliranja... Vabimo vas, da ga pobliže spoznate! DAN ODPRTIH VRAT V TALUMU Obiščite nas v soboto, 23. novembra 2019. Dobimo se ob 9, uri pred Talumovo upravno stavbo, Pod strokovnim vodstvom vas bomo popeljali po naši proizvodnji in vam predstavili Talumov aluminij, Vabljeni! www.talum.si Družba Radio-Tednik Ptuj skupaj z Občino Videm in Osnovno šolo Videm vabi na prireditev OTROCI POJEJO SLOVENSKE PESMI IN SE VESELIJO Z nami bodo peli slovenske pesmi učenci Osnovne šole Videm. Vidimo se v četrtek, 21. novembra, ob 18. uri v športni dvorani Osnovne šole Videm. Pridite vsi, ki želite preživeti prijetne trenutke v družbi najboljših, v družbi otrok. Vstop je prost. Projekt podpira občina Videm. Štajerski 1 Generalni pokrovitelj fM OCUÍU5 &ATP ^SAZAS Odern ANpro Technik d.o.o. MALE OGLASE, OSMRTNICE, OBVESTILA IN RAZPISE LAHKO NAROČITE ZA TORKOVO IZDAJO DO PONEDELJKA ZJUTRAJ DO 9. URE ZA PETKOVO IZDAJO DO ČETRTKA ZJUTRAJ DO 9. URE tel. 02 749 34 10, za večje objave predhodno pokličite. Štajerski TEDNIK | petek • 15. novembra 2019 Oglasi in objave Štajerski 23 Mali oglasi STORITVE PRODAJAMO razcepljena bukova drva vseh dimenzij in bukovo hlodovino ter zelo kakovostne smrekove pelete, brezplačna dostava, ugodna cena. Danilo Horvat, s. p., Moškanjci 1d. Tel. 051 667 170. SERVIS gospodinjskih aparatov in elektronskih naprav. Storitve na terenu Ljubo Jurič, s. p., Borovci 56b, 2281 Markovci. Tel.041 631 571. PRODAM bukova drva. Lahko v celem -dostavljena z gozdarskim kamijonom ali že kalana/razrezana polena. Za več informacij smo dosegljivi na tel. 041 610 210, g. o. z. d.-bio - les, Vlado Medved, s. p., www.gozd-bioles.si. PO ZELO ugodnih cenah odkupujemo vse vrste hlodovine, predvsem hrast in bukev. Možnost odkupa tudi na panju. Aleksander Šket, s. p., Irje 3d, 3250 Rogaška Slatina. Tel. 041 785 318. OKNA, rolete, žaluzije, komarniki, ugodne cene. Janez Belec, s. p., Trnovska vas 50, tel. 041 884 841; janez.belec@gmail.com. FASADE - IZOLACIJSKE iz stiropo-ra - volne. V prednaročilu popusti. Barvanje fasad, zaključni ometi, pomoč pri subvencijah, vsa notranja slikopleskarska dela. Jože Voglar, s. p., Zabovci 98, telefon 041 226 204. UGODNO: vse iz inoxa, ograje -deli, okovja za kabine, cevi, vijaki, dimniki, litoželezni kamini, gorilniki na pelete. Ramainoks, d. o. o., Kopališka 3, Kidričevo, tel. 02 780 99 26, www.ramainox.si. KMETIJSTVO NESNICE RJAVE, GRAHASTE, ČRNE pred nesnostjo. Brezplačna dostava. Vzreja nesnic Tibaot, Babinci 49, Ljutomer, tel. (02) 582-14-01. ŽAGA PTUJ odkupuje vse vrste hlodovine, tudi embalažno - topol, lipo, jelšo, brezo, lahko na panju. Nudi žagan les, letve, morale, drva za kurjavo, izdelavo in prodajo peletov plus in sekancev. Tel. 041 403 713. PRODAM prašiče, težke od 25 do 100 kg. Tel. 041 370 954. PRODAMO več prašičev, težkih od 30 do 180 kg. Tel. 040 764 020. PRODAM odojke. Tel. 02 755 31 21. KUPIM bikce simentalce, stare do 1 meseca. Tel. 041 875 779. NEPREMIČNINE V Štajerski TEDNIK www.tednik.si PRODAMO - obnovljeno stanovanjsko hišo na Ptuju, l. 1959, odlična lokacija - bližina term 100,50 m2, parcela v izmeri 579 m2. Cena: 129.000,00 EUR. ^DC/MAY Kontakt: 051/455 010 ^ "fTovio ali 02/6208 816. www.re-max.si/Poetovio Stajerskitednik Stajerskitednik Štajerski TEDNIK v digitalni knjižnici: www. d I i b.si Nataša Tič Ralijan POMEMBEN JE NOTRANJI MIR zaraa kandidatk ^Slovenko uro N in vteionai KUPIMO traktor, traktorsko prikolico, cisterno za gnojevko, krožne brane, cepilnik za drva in drugo kmetijsko mehanizacijo. Telefon 041 923 197. PRODAJA se gozd v izmeri 1 hektar 4 are v Vintarovcih, občina Destrnik. Info. na tel. 031 666 751. KUPIM traktor, možno v kompletu s priključki ali posamezno. Tel. 041 680 684. j?FIMGR»U Si «011 PODfillK EuopAi kin,Lii;.k 4:l,*1zaiarvoj gatcfdji GvTOfKi invcflinv pafcitljc Javni poziv za izbor operacij LAS Haloze- ESRR november 2019 Namen javnega poziva je izbor operacij (projektov), katerih re/ultali prispevajo k uresničevanju Strategije lokalnega razvoja na območju občin Zavrč, Gorišniea, Cirkulane, Videm, Podlehnik, Želalc in Majšperk v letu 2010 in sofinanciranje njihovih stroškov. Razpisna dokumentacija je objavljena na spletni strani www.haloze.oig. Rok za oddajo vloge je petek, 31.01, 2020 do 12. ure. Prva delavnica za predstavitev javnega poziva bo: 3.12.2019 ob 1 1. uri v konferenčni dvorani Občine Majšperk Več informacij pri vodilnem partnerju LAS Haloze: PRJ HALO. Cirkulane 56, 2282 Cirkulane, 02 795 32 00, las.baloze@halo.si, www.haloze.org Ä KMETIJSKA ZADRUGA WZ LENART z.0.0. VSE ZA KMETIJSTVO in VRTIČKARJE GRADBENI MATERIAL ODKUPI ŽIVINE, MLEKA IN PRIDELKOV ZASTOPNIKI za semensko koruza NS iz Novega Sada in podjetja Schauman ^sms)'' i Trudimo se za ljudi kot ste VI. Vaš zanesljiv partner v kmetijstvu. Vabljeni v naše poslovalnice KZ Center Lenart, Prodajalna BENEDIKT, Prodajalna CANKOVA z bencinskim servisom, KZ OIL - Prodajalna CERKVENJAK, Prodajalna KUZMA z bencinskim servisom, KZ OIL - Prodajalna JUROVSKI DOL, Prodajalna ROGAŠOVCI, KZ OIL - Prodajalna SVETA ANA, Prodajalna SALOVCI Odkup živine: 041/759-320 Odkup prašičev: 041/396-992 Odkup mleka in kmetijskih pridelkov: 031/343-274 Stopila si v nebo, v polnost neskončne praznine, v tebi ni ničesar, kar je še hip prej bilo, ne strahu in ne bolečine, vsa si dokončnost kot to belo telo, ki bo šlo trudno počivat. (T. Pavček) ZAHVALA ob izgubi drage žene, mame, hčerke, sestre, svakinje, tete in botre Zdenke Ernejčič, roj. Pučko 1. 8. 1963-25. 10. 2019 IZ HLAPONCEV 44, POLENŠAK Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste jo v tako velikem številu pospremili na njeni poslednji zemeljski poti. Hvala vsem za darovano cvetje, sveče, svete maše, darove za farno cerkev ter izrečena pisna in ustna sožalja. Hvala duhovniku g. Dušanu Todo-roviču za opravljen pogrebni obred in sveto mašo, ge. Marti za molitev, ge. Dragici za besede slovesa, godbenikoma za prelepo melodijo in odigrano Tišino, pevcem in pogrebnemu podjetju Mir. Posebna hvala osebju ginekološkega oddelka SB Ptuj in Damijani Bosilj, dr. med. Žalujoči: vsi njeni PVC okna, vrata, senčila ROLETE, SENČILA ABA PVC OKNA, VRATA PTUJ GSM: 041 716 251 www.oknavrata.com POLNA IDEJ www.tednik.si Kogar imaš rad, nikoli ne umre, le daleč, daleč je ... SPOMIN Minilo je 9 mesecev žalosti, odkar nas je mnogo, mnogo prezgodaj zapustila naša draga hčerka in sestra Sonja Božičko IZ DOLENE 34A Minilo je 20 let žalosti, odkar smo se poslovili od naše drage mame Marije Božičko IZ DOLENE 36 Minilo je 35 let žalosti, odkar smo se poslovili od našega dragega atija Jožefa Božička IZ DOLENE 36 Hvala vsem, ki z lepo mislijo postojite ob njihovem grobu, prižigate sveče in jih ohranjate v lepem spominu. Žalujoči: vsi najdražji Lepi spomini ne bledijo! ) »Oitil nr,ti,( Tro BaitAD-JBSKO MltfTJf V uBCNI F Ulj Za zdravo pitno vodo v Halozah 1 »J* UHMTLiA Dtt BCI PTUJ Premalo dogovarjanja z nosilci delegatskega Milan Kneževig kandidat za sekretarja medobčinskega sveta ZKS Maribor Spomnite se dogodkov, ki so zaznamovati vas ati vaše bližnje, in si naročite arkivsko številko Štajerskega tednika zase atijo kot izvirno in unikatno darilo podarite sorodniku, znancu! Ker temelji prihodnosti ležijo v preteklosti! Naročila: tajništvo družbe Radio-Tednik Ptuj. Cena izvoda z darilno embalažo je zgolj 15 evrov, za naročnike Štajerskega tednika pa 10 evrov. | 027293650 www.kzlenart.siinfo@kzlenart.si Kmetijska zadruga Lenart z.o.o., Industrijska ulica 24,2230 Lenart v Slovenskih Goricah 24 Štajerski Tednikov mozaik petek • 15. novembra 2019 MGDIR I 24 Ormož • Edinstveno učno muzejsko stanovanje Svet • Najdražja vina Luč sveta ugledalo nostalgično stanovanje z oranžno Marles kuhinjo Na naslovu Vrazova ulica 9 v Centru ponovne uporabe Ormož lahko ljubitelji nostalgije odslej zakorakajo v edinstveno tako imenovano učno muzejsko stanovanje, ki vas bo vrnilo v zlata 70. in 80. leta prejšnjega stoletja. Lepo število obiskovalcev je občudovalo številne predmete, ki so jih spomnili na dobre stare čase. Nepogrešljiva oranžna Marleso-va kuhinja, jugoslovanske cigarete s filtrom 57 in pepelnik na mizi, legendarne Kinderlada skodelice s kravico, rumeno-rdeče-bela kan-gla za mleko, Iskrini in Gorenjevi kuhinjski pripomočki, pa spalnica Meblo, zbirka značk, gramofon, pisalni stroj in televizor vse do retro tapet, posteljnine in še in še ... Čisto pravo nostalgično stanovanje s predprostorom, kuhinjo, dnevno sobo in spalnico, bogato opremljeno izključno z izdelki nekoč paradnih domačih blagovnih znamk, ki jih ni več mogoče kupiti ali srečati v vsakdanjem življenju, so minuli petek odprli v Ormožu. Kot je povedala Višnja Gavran iz Centra ponovne uporabe, so do te ideje prišli, ker so zaznali, kako se ljudje razveselijo, ko zagledajo predmet, s katerim so se srečevali v otroških ali mladostnih letih. Nič drugače ni bilo na odprtju edinstvenega učno-muzejskega stanovanja. Številni obiskovalci so občudovali vsak sleherni detajl, ki jih je spomnil na stare čase. Naloga zbiranja predmetov pa po besedah Gavranove ni bila najlažja in je trajala več mesecev. Omenjeno Žlahtne cene za žlahtno kapljico Na svetovnem vinskem trgu se bahajo številna vina, ki sodijo med najdražje produkte na svetu. Letos so poznavalci med najprestižnejše uvrstili spodnje vinske kapljice. Screaming Eagle Cabernet Sauvignon 1992, 450.000 evrov Kričeči orel, kot bi se glasil prosti slovenski prevod imena te žlahtne kapljice, je zagotovo ena najdražjih pijač, kadarkoli prodanih na tem svetu. Ne gre za vino iz Italije ali Francije, temveč iz Kalifornije. Menda je v okrožju Oakville pridelanega izjemno malo vina, prav zaradi tega pa je slednje dobilo kulten status. Vino starajo v hrastovih sodih (vir: wine.com) Jeroboam of Chateau Mouton-Rothschild 1945, 280.000 evrov Gre za vino, ki ga prideluje razvpita dinastija Rothschild, ena najbogatejših »žlaht« na svetu. Vino, ki spada med najdražja vina na svetu, izhaja z vinogradov na posesti, ki jo je Nathaniel Rothschild kupil leta 1853. Črka V na etiketi simbolizira zmago (victory) zaveznikov v drugi svetovni vojni. (vir: decanter.com) Najdražje vino 1947 Cheval Blanc-270.000 evrov Številni poznavalci se strinjajo, da gre za najboljšega kadarkoli pridelanega bordojca, podjetje Chateau Cheval Blanc pa za enega najprestižnejših vinarjev. (vir: en.antikwein.de) Shipwrecked 1907 Heidsieck -250.000 evrov Gre za vino, ki je bilo namenjeno zadnjemu ruskemu carju Nikolaju II. Ladja, ki ga je prevažala, je potonila leta 1916 in vse do leta 1997 je veljalo za izgubljeno. Na površje so potegnili zgolj 2000 steklenic.(vir: quillandpad.com) Ampule Penfolds - 150.000 evrov Leta 2004 so pri Penfoldu izdelali prav posebno steklenico Block 42 cabernet sovinjona. Gre za produkt najbolj znane avstralske vinske kleti. Podjetje ob nakupu vina z njim vred na dom pošlje tudi strokovnjaka, ki ga zna odpreti in postreči. (vir: drinkmemag.com). P.R. O stanovanje bodo še nadgrajevali, zato vabijo vse, ki imate morda še kakšen predmet iz tega časa in vam je ta v napoto, da jih kontaktirate. Učno muzejsko stanovanje pa ne bo samo na ogled. V njem se bodo namreč odvijali tudi tečaji starih ročnih spretnosti, kot je kvačkanje in drugo. Preden so radovedni obiskovalci zakorakali v stanovanje, je zbrane nagovorila direktorica mrež CPU Marinka Vovk, psihologinja Iris Kuharič pa je spregovorila o pomembnosti nostalgičnih čustev. Monika Horvat i v n ,Pl,Urnelka)zaCpo))esU. PosramsenadrzaVo,ce^ jv. Vot eden Ona vdihne Inkoma) čaka, da dihava kot eden Z ženo se bom jaz^zo * * * jdiHnil NomwW*™!)«" * * * PodrepnamuWam , nikoli muka enodnevnica.