Published monthly by Slovenian National Fedaration of Canada, Edited by: Editorial Board Address: 646 Euclid Ave., Toronto, Ont. Canada Subscription rales: 13 per year, 25c per copy Advertising 1 column x 1" $2.10 sLo\)enslaškatchevvan 865.821 3.853 42.074 Alberta ,1,253.824 5.534 56.920 iJri-tish Columbia 1,552.560 2.559 57.504 ifukon Territory 13.679 38 825 Jorthvvest Territories 13.554 109 1.614 Kanada 12,284.762 3,489.866 2,231.172 Vsled počitnic odpade izdaja "S.D." v avgustu! /j- - — " Pokrajinski tajnik in minister za državljanstvo g. John Yarcmko ter njegov pomočnik g. J.S. Yoerger se razgovarjata z. g. CjM. Martinm o posebnostih nove knjižice "Uvod v kanadsko angleščino", ki jo bodo uporabljali letos pri zgoščenih večernih , - 'b. /a izboljšanje znanja angleščine novona-sctjcncev. Tečaj bo v "Central Techndcal Sohoo'1" od 13. julija do 21. avgusta od 7.30 do 9.30 vsalk večer. Za ta tečaj ni posebne pristojbine. G. Martin in drugi lingvisti iz Anglije, USA in Kanade bodo svetovalci te šole. Vsem, ki žele izboljšati znanje angleščine svetujemo, da se obrnejo za podrobnejše (informacije na: {jitizenship Division, glavno poslopje pok-rajinske vlade, telefon: 365-2285. Če upoštevamo, da je več razlogov za francosko govoreče učiti se angleščino kot obratno (dostop do državnih služb, do boljših mest v gospodarstvu — celo v Montrealu) moramo prištevati večino, ki obvlada oba jezika, k francosko4anadski kulturi. Številke same zgovorno pričajo, da bi bila vsaka teritorialna rešitev povezana s težavami, ki jih večina ne predvideva. V naslednjih treh letih, ki nas še ločijo od stoletnice Kanade kot politične enote, bo stremljenje po kritični presoji obstoječih odnosov verjetno še stopnjevano. Verjetno bo prišlo tudi do kakih občutnejših sprememb v razdelitvi odgovornosti med federalno vlado in poedinimi provincami, morda bo dosežen celo kak okvirni sporazum, kaj naj bi Kanada bila, vsekakor pa je dokaj verjetno, da bo ostala Kanada še za dokaj časa politična enota, ki bo skuala najti primeren okvir, ki bo zadovoljil kulturne potrebe njenih sestavnih delov ŠPANSKI KOMENTAR OKROŽNICE "MIR NA ZEMLJI" Koncem lanskega leta so izdali / Španiji (založba Taurus, Madrid) 353 strani obsegajočo knjigo "OMENTARlOS CIVILES A LA ENCICLICA PACEM IN TERRIS (Svetni komentarji okrožnice Vlir na zemlji). Knjiga vsebuje 10 raprav naslednjih vseučili-ikiih profesorjev: iMariano Aguilar Navarro, pro iesor mednarodnega prava, Madrid: Okrožnica Mir na zemlji n razvoj nadnarodne demokracije. Jose Luis L. Aranguren, profesor etike in sociologije, Madrid: Misli iz okrožnice Mir na zemlji za Španijo. Juan Ahtonio Carrillo, profesor mednarodnega prava, Gra-nada: Vojna, mir in mednarodni red v luči Okrožnice Mir na zemlji. P. Jose Maria Diez-Alekria, S.J., profesor socialne vede in filozofije prava, Gregorijamsika univerza, Rim: Mir ne zemlji in ljudje blage volje. Eduardo Garcia De Enterria, profesor upravnega prava, Madrid: Instilucionalizacija oblasti, nov vidilk okrožnice Mir na zemlji. Manuel Gimenez Fcrnandez, profesor cerkvenega prava, Se-villa: Mir na zemlji in Vatikanski cerkveni zbor. Julio D. Gonzales Campos, profesor mednarodnega prava, Madrid: Mednarodno sožitje v luči okrožnice Mir na zemlji. Pedro Lain Entralgo, profesor zgodovine medicine, Madrid: Posvetitev sveta. Sebastian Martin-Retortilol, profesor upavnega prava Madrid: Politični in ustavni red narodnih občestev. Preč. Fedcrico Sopena, glasbenik in rektor vseučiliške cerkvc v Madridu: Okrožnica za mla dino? Kljub temu, da je v Španiji vsaka knjiga cenzuritana od režima, vsebujejo članki precej tudi oblik španskega katolicizma. Eden avtorjev izrecno piše, da je okrožnica pokazala, da celotna stavba katoiišva, ki je usmerjena v preteklost, ni primerna za bivanje. Okrožnico hvalijo kot glasnice svobode, osebne in politične in kot nedvomno izjavo cerkve, da je politična demokracija edina oblika vlade, ki odgovarja človeškemu dostojanstvu. Akademski duhovnik preč. F. Sopena piše, da je dobila akademska mladina v okrožnici potrditev mnogih svojih idealov. Zanimanje za okrožnico je bilo toliko, da so se debate nadaljevale celo neposredno pred izpili, ko se običajno študentje koncentrirajo na študij in pozabijo na druge stvari. Koncentracija lastništva časopisov v ZDA V ZDA kot tudi v Kanadi je manjša število neodvisnih časopisov. Podatki za ZDA kažejo, da je pred 10 leti imelo 1.342 mest ali samo en časopis ali pa več časopisov, ki pa so imeli istega lastnika. Danes je takih mest 1.422, kar pomeni, da je 80 več mest izpostavljeno samo enemu viru informacij. Podobno je z dnevniki. Pred 10 leti je imelo 106 mest dnevnike več kot enega lastnika, letos pa samo še 66, kar pomeni sorazmerno še večjo monopolizacijo. Položaj je še toliko slabši, ker izdaja časopise v več mestih večkrat ista družba. L. 1945 jc bilo v ZDA 76 takih časopisnih družb s 368 dnevniki, sedaj pa izdaja 130 družb 654 dnevnikov. Založniki zatrjujejo, da je glavni razlog časopihnih družb s 368 dnevniki, sedaj pa izdaja 130 družb 654 dnevnikov. Založniki zatrjujejo, da je glavni razlog za ta razvoj naraščanje stroškov zvezanih z zbiranjem novic in tiskanjem. NOVI APOSTOLSKI DELGAT KANADE Dosedanji apostolski delegat v Kanadi prezv. Sebastiano Bag-gio je bil imenovan za nuncija v Braziliji. Na njegovo mesto pride nadškof Sergio Pignedoli, dosedanji apostolski delegat Za-padne Centralne Afrike s sedežem v Lagosu, Nigeria. Anglščine se je aunčil v Afrike v St. Geor-ge's High School. NEKAJ ZGODOVINSKIH PODATKOV K ZMEŠNJAVI 0 KANADSKE ZASTAVI Ko je ministrski predsednik Pearson objavil, da namerava vlada izpolniti volilno obljubo, da bo uzakonila kanadsko zastavo, so se sprožile mnoge debate in celo demonstracije, resolucije in peticije, ki pa mnogokrat prav nič ne upoštevajo zgodovinskih potfatkov. Kanadski legionarji se potegujejo za t. zv. Red Ensign, češ da so se borili v dveh vojnah pod to zastavo. Zgodovinsko dejstvo je, da je bil Red Ensign uzakonjen 1. 1892 samo kot uradna zastava kanadske trgovske mornarice. Šele 1. 1924 je bilo dovoljeno izobesiti Red Ensign na imovini zvezne vlade. Order in council je nato 1. 1945—torej po končani vojni i—; prizna) Red Ensign kot začasno i kanadsko zastavo, dokler parlament ne uzakoni državne zastave. Raba zastave Union Jaok kot simbol povezave z Cominon-vvealthom tudi nima solidne podlage. Commonvveailth kot tak sploh nima svoje zastave, ker pač ni nobena države. Union Jaok predstavlja samo Anglijo. Tri javorjeve liste, združene na enem pecilju, je razglasil George V za kanadski državni znak 1. 1921. Obenem je označil kot kanadski barvi rdečo in belo (uporablja se na večini vojaških odlikovanj). APEL NA PAPEŽA Pokojninski skladi v ZDA za delavce-135 milijard Po poročilu 4. junija so dosegli pokojninski skladi za pokojnine delavcem v zasebnih in javnih podjetjih ZDA 135 milijard dolar-ostro izraženo kritiko režima injev. Po poročilu The Nevv York Timesa je duhovnik preč. Wil liam DuBay, doslej kaplan neke župnije v Los Angelesu, Califor-nia, v kateri prevladujejo Črnci, pisal pismo papežu Pavlu VI., v katerem ga prosi, naj odstavi kardinala Mclntyrea, češ da ne jemlje dovolj resno cerkvenega stališče glede pravic črncev. Po poznejših vesteh je bil suspendiran od izvrševanja svoje kap-lansike službe. DVOJNA RAZLAGA DEMOKRACIJE Ko je bil Hruščev na obisku v ZDA, mu ni šlo v glavo, da vlada ne more zabraniti kritičnega pisanja tiska. Podobno se je pred kratkim dogajalo v Jugoslaviji. Nekateri londonski časopisi so objavili nekaj kritičnih poročil v londonskem tisku o delovanju UDBE. Komunistična vlada Jugoslavije je protestirala v Londonu, londonska vlada pa je seveda tak neumesten protest ignorirala. Po reakciji Beograda se zdi, da jih je molčanje huje | prizadelo kot pa bi jih zavrnitev protesta. Časopisje v Londonu pa je ob istem času dalo več kot običajno publiciteto direktivi notranjega ministrstva v Londonu, da morajo vsi uradniki ministrstva, ki žele preživeti počitnice v Jugoslaviji, dobiti predhodno dovoljenje od ministrstva. Doslej je bil tak postopek v veljavi samo za druge komunistične države, dočim je bila Jugoslavija izvzeta. Sedaj pa so dali indireiktno vedeti komunistom v Jugoslaviji, da ne verjamejo več v njihovo besedičeneje o liberalizaciji življenja v Jugoslaviji. , fov/ce iz ^Slovenije • Počastitev Shakespearejeve 400-letnice štiristcietnico Stiakespeareje-vega rojstva so v Sloveniji počastili s posebno razstavo v Ljubljani, ki jo je pripravil slovenski gledališki muzej. Ob večerih pa so v okviru posebnih 'Pfogramov nastopali igralci ljubljanskega gledališča, kot gostje pa tudi celjski in tržaški gledališki igralci. • Porast tujskega prometa. Po številu tujcev je poraste! tujski promet v Sloveniji v letu 1963. za 22%, po številu prenočitev pa za 14.%. Domači turistični promet pa je po številu gostov porasteJ za 12%, po številu prenočnin pa za 3%. Največ tujih obiskovalcev je bilo iz Za-padne Nemčije. Nato pa v vrstnem redu slede Avstrije, Italija, Nizozemska, Anglija, Švedska, Francija in drge dežele. • Zdravljenje Blejskega jezera Koncem apriSa so bili dograjeni posebni cevovodi, ki so pričeli dotakati svežo vodo iz Radovne v globine Blejskega jezera. Zaradi pomanjkanja sveže vode je v jezeru že dalj časa odmiralo vse vodno življenje. • Snežnik naravna znamenitost. Izvršni svet v Ljubljani je aprila s posebno uredbo razglasil področje Snežnika na Notranjskem za naravno znamenitost. Zavarovana področje obsega vrhova in pobočja Velikgga in Malega Snežnika nad gornjo gozdna mejo in obsega približno 196 hektarjev. S tem so zavarovali bogato planinsko floro na Snežniku, ki je visolk 1796 m. • Znanstveni kongres v J Ljubljani. Od 2. do 8 avgusta bo v Ljubljani XV. mednarodni kongres za uporabno psihologijo. Na kongres pričakujejo 1200 do 1500 delegatov, med katerimi bo okrog 200 univerzitetnih profesorjev psihologije. 110 delegatov bo prišlo iz Združenih držav. • Prevelik izvoz mesa. > Ljubljanski list Delo piše 12. aprila pod gornjim naslovom med drugim naslednje: "Pomanjkanje govejega mesa občutimo zlasti v Sloveniji, kjer odpade v nasprotij u z ostalimi republikami izredno velik odstotek celotne potrošnje mesa na govedino; namreč Okrog 75%. Sedanji kritični položaj na trgu z mesom ni samo posledica zaostajanja proizvodnje za rastočo domačo • Proga Prešnlca-Koper Po dolgem času so bili odobreni načrti, a sredstva za pri-četelk grandje te 31 km, dolge proge, ki je tako nujno potrebna za razvoj koprskega pristanišča, še ni na razpolago. Načrti za progo predvidevajo le tovorni promet. • Grandja plinskih vodov. Letos so pričeli z gradnjo plinskih vodov, po katerih naj bi dostavljali plin i/. Velenja v Ravne, Ruše, Maribor, Celje, Ljubljano, Kranj in Jesenice. V Velenju bodo morali zdraditi tudi še potrebno plinarno. • "Splošna plovba" k Slovensko pomorsko podjetje "Spošna plovba" iz Pirana slavi letos svojo deseletnico. V desetih letih je postalo drugo največje pomorsko podjetje v Titovini s 157.000 tonami ladjevja. Redne zveze vzdržuje z zahodno Afriko in južno Ameriko. Na pritisk Beograda pa se je moralo odpovedati rednim zvezam z Združenimi državami. Sedaj so izdelali sedemleten načrt za obnovo ladjevja. • Slaba cesta. Zaradi Skrajno slabe ceste je avtobusno podjetje SAP aprila ulkinilo vožnje na cesti Kranj-Podbrezje-Kovor-Tržič. • Žrebčarna v Lipici zaprta. Titovske oblasti so sklenile zapreti žrebčarno v Lipici na Krasu in končati z rejo svetovno znanih konj lipicancev. Te znamenite konje belce je izključno uporabljala znana španska jahalna šola na Dunaju in v Sol-nogradu več stoletij. Pred kratkim je bilo 20 teh konj na turneji po Združenih državah. Z rejo lipicancev bodo nadaljevali v Avstriji, kjer je ukrep titov-skih oblasti sramotno odjeknil. Slovenija je z lipicanci izgubila znamenito privlačnost. Preostale konje v Lipici so prodali italjan-sikim mesarjem. • Požar v Ljubljani, i 7. maja je gorela kartonažna tovarna v Cufarjev iulici. Požar je povzročit 200 milijonov dinarjev škode. • Težave v gradbeni industriji. Po mnogih poročilih iz Slovenije je tamkajšna gradbena industrija v velikih težavah zaradi pomanjkanja raznih vrst gradiv in delavcev. • Avtomobili. Po uradnih podatkih je bilo v Jugoslaviji koncem lanskega leta «kupno 112.532 osebnih avtomo- * V prvih treh mesecih i. 1964 je osem industrijskih velikanov v ZDA poželo 25% vseh dobičkov korporacij: General Motors, American Telephone & Telegraph, Standard Oil, Texaco, Ford, Gulf Oil, du Pont, International Business Machines. 18% je poželo naslednjih 64 industrijskih velikanov, dočim je ostalo za 1.3 milijona ostalih dužb samo 57% dobičkov. • St. Patrick's College v Otta-wi je nudil zadnja tri leta večerna predavanja, ki zadevajo kreditne zveze. Predavanja so bila razdeljena v tri skupine, ki predstavljajo enoto: poslovanje kreditnih zvez, kanadsko gospodarstvo in upravljanje kreditnih zvez (management). Vsako leto so dodali po eno skupino in letos so dobili diplome prvi učenci — 25 uspešnih kandidatov. Slavnostni govornik pri podelitvi diplom je bil ravnatelj Coady International Instituta v Antigo-nishu, msgr. Francis J. Smith. •^NjiOEn m +C£\/IJE-~. vtll potrošnjo, ampak v znatni meri biilov. Od tega 89.282 ali 79% pri-ludi posledica pretirane usme- vatnih. Zanimivo je, da je okraj Ljubljana po številu osebnih av- ritve podjetij za izvoz spričo ze3o ugodne izvozne konjunktur** Že lani smo v interesu domače preskrbe planirali, da se izvoz proizvodov živinoreje ne poveča Kljub temu se je ta izivoz v Sloveniji povečal za 43%. • Novi generalni vikar v i -Ljubljani > • f Zadnje dni maja je nastopil službo generalnega vikarja ljubljanske nadškof i je dr. Stanko Lenič, dotedanji župni upravitelj v Sodražici. t om ob i lov na prvem mestu v vsej Jugoslaviji. Tam so imeli koncem leta 19.671 osebnih avtomobilov, od tega 91% privatnih. Okraj Beograd je imel vpisanih le 17.147 osebnih avtomobilov, od tega le 76% privatnih. Zagreb je imel 14.157 osebnih avtomobilov, od tega 86% privatnih. Sledi Maribor s 6.735 osebnimi avtomobili—91% privatnih, Koper s 4.794, Celje s 4.000, Novi Sad s 3.962, Sarajevo s 3.520. Kedaj postane alkoholizem resna nevarnost? Dr. Marvin A. Block, psihiater iz Buffalo, N.Y., 'ki je specialist za alkoholizem, je navedel naslednje znake, ki kažejo, da je oseba v nevarnosti, da postane alkoholik: 1) pogostno popivanje; 2) pijača je prva stvar zjutraj; 3) odsotnost od dela zaradi pitja; 4) pije sam; 5) čuti potrebo po pitju ob določenih urah; 6) izgubi zavest ali spomin, kadar pijančuje; 7) ugotovi, da gledajo osebe, ki so mu blizu, kritično na njegovo pitje. Enaka plača za enako delo 11. junija t.l. je stopil v veljavo v ZDA zakon, da morajo dobivati ženska enako plačo za enako delo kot moški. Zakon je bil sprejet sicer že lani, toda podjetniki so imeli do 11. junija čas, da so prilagodili plače novim zahtevam. Kljub temu, da bo vlada nadzirala višino plač, so podjetniki našli več poti, kako se izogniti zakonu: z delno drugačnim opisom dela za moške in ženske, z nastavljanjem samo moških ali samo žensk na določeno mesto, taka do primerjava ni možna. V nekaterih primerih so že delavske pogodbe določale enako plačo za oba spola, v nekaterih primerih so dvignili plače ženskam, v nekaj bolj izjemnih primerih pa so znižali •moške plače na ravan ženskih. Zakonodajo je vsekakor treba pozdraviti, ker bodo podjetniki na ta način izgubili razliko v mezdah, ki so jo doslej lahko prihranili, če so najemali ženske delovne sile Je pa precej težko nadzirati tako zakonodajo, če podjetniki sami ne bodo uvideli, da tako razlikovanje ni upravi-eno niti z osebnega (diskriminacija) niti družinskega stališča (v nekaterih primerih so matere mogle dobiti službo, očetje pa ne). • St. Michael'« College v Torontu bo odslej nudil možnost študija teologije do doktorata. Zadnji dve leti je nudil možnost Master's degreeja. • Po nedavni izjavi kanonika Cardijna, ustanovitelja žosi-stov, je žosistična organizacija začela sprejemati v svoje vrste tudi pripadnike drugih ver. • VVarrenova komisija, ki je dobila nalog, da preišče vse ozadje umora pok. predsednika Johna F. Kennedyja, pripravlja svoje poročilo, ki bo domnevno vsebovalo naslednje glavne točke: Vse kaže, da je predsednika ubil Lee Harvey Osvvald, ki ni bil povsem uravnovešene narave. Uboj ni bil v zvezi z nikako zaroto bodisi levičarjev, bodisi desničarjev. Jack Ruby, ki je ubil Oswalda, je storil to na lastno iniciativo, ne da bi bil kakor koli v zvezi z Osvvaldom ali kako drugo skupino, ki bi imela interes zavezati Osvvaldu usta. • Papež Pavel VI. je dokazal v prvem letu svojega vladanja, da bo nadaljeval delo, ki mu je dal pokojni papež Janez XXIII znaten pospešek. Eden njegovih najnovejših ukrepov je ustanovitev posebnega tajništva v Vatikanu za nekristjane. • Cooperative Union of Canada je nastavila prvega uslužbenca, ki bo pomagal Eskimom na področju Frobisher Bay organizirati zadruge kot del programa —"zadruge vsepovsod". John VVickvvare je živel že več let po preje na severu in obvlada govorico Eskimov. • V Saskatchevanu je CCF (Cooperative Commonwealth Federation) stranka izgubila zadnje volitve. Vladala je 20 let in je uvedla mnogo socialne zakonodaje zlasti na področju zdravstva. Splošno mnenje je, da nova liberalna vlada ne bo spremenila tovrstne zakonoda. • V nasprotju s splošnim razvojem sodobne zgodovine, da narašča število neodvisnih držav, se je pred nedavnim osamosvo jena država Zanzibar združila s sosednjo državo Tanganjiko. Zanzibar ima okrog 300.000 prebivalcev, Tanganjika pa 9 milijonov. • Texas Gulf Sulphur Com-pany je odkrila nove zaloge bakra v severnem Ontariju blizu Timminsa. Odkritje je povzročilo naval raziskovalcev v severne pokrajine in več dni rekordnega prometa na torontski borzi. • Okoli 3000 ljudi v ZDA, katerim srce neredno bije, hodi okrog z majhnim elektronskim aparatom, ki regulira bitje srca. • Elektronski stroj lahko nadomesti srce za časa operacije. Pri neki nedavni operaciji v Chicagu je stroj nadomeščal bolnikovo srce osem ur. V ZDA dosega število takih operacij že 20.000 na leto. • 5. maja je zaplula prva trgovska ladja na atomski pogon. Imenuje >se N.S. Savannah In bo predvsem tovorna ladja, vendar bo imela prostora za 60 potnikov. • V enem svojih govorov v Egiptu je Hruščev pozval afriške narode, naj izženejo vse krščanske misijonarje, češ da so samo agenti kolonijalnih sil. • poljski komunistični časopi6 Slovo Po\vszechne v Varšavi je citiral okrožnico Janeza XXIII Mati in učiteljica v članku, v katerem povdarja, da je neobhodno potrebno imeti sodobne stroje, sicer bo družba zdrknil, na nižji položaj v svojem življenjskem standardu. • Komunisti so med naročniki avstrijske katoliške novičarske agencije Kathpress, toda doslej š niso ponatisnili nobene njene novice. Dvojna števiSka Meddobja (št. zil pokojni Pij XII. V delu so 1—2, 1964) prinaša razpravo j sicer upoštevani tudi prejšnji Franceta Dolinarja o pok. Fran- papeži, toda težišče je, kar je pov-cu Grivcu. Milan Komar nadaljuje v Vsakdanjimi glosami, Tine Debel j ak objavlja Spomine ob F.S. Finžgarju. Milena Šoukal je zastopana s pesmimi Večerna glasba ob Michigenskem jezeru, Vinko Beličič s črtico Poštenjak, Zorko Somčič s Pripisi k dnevom, Ruda Jurčec pa ima odlomek iz "Potovanja skozi čas" I. del—Sodba pred Pilatom. V oddelku Knjiga razpravlja; Alojzij Geržinič o novem slovenskem pravopisu, v Času na tribuni piše isto o Praznini (o Sodobnosti in Perspektivah), inž. Albin Mozetič pa o tehniki in kulturi. Zapiski prinašajo Jevnikarjev pregled slovenske knjige v letu 1962. Številko zaključuje nekaj podatkov 6 delovanju SKA. Emile Guerrv, THE POPES AND M/ORLD GOVERNMENT, Forevvord by Paul Emile Cardinal Leger, Baltimore — Dubline: Helicon Press 1964, 254. str. cena $5.50. V angleškem prevodu je izšlo že drugo delo nadškofa iz Cambraija (Francija). Prvo, The Social Doctrine of the Catholic Church je prevedla Miriam He-derman, drugo pa p. Gregory J. Roettger, O.S.B. Prvo daje kratek oris katoliškega družbenega -nem razumljivo, na izjavah Pija XII., ki je vodil Cerkev v razburkanih vojnilv in povojnih časih in ki je razširil kaloliško obzorje na vse človeštvo s povdarjanjem važnosti naravhega prava kot podlage boljšega družbenega in mendarodnega reda. V uvodu je nadškof Guerry zapisal: - "Danes morajo zavzemati mednarodna vprašpnja ,4('s - katerimi so družbena vprašanja tesno povezana) prvo mesto' v interesih, študiju, raziskavanju in delovanju katoličanov. Papeži jih pozivajo, da podvzamejo mogočno križarsko vojsko ža -tpir na svetu • Število katoličanov v ZDA znaša 44,874,371(1. januarja 1964) kar je 1,026.433 več kot leto preje, cerkev v ZDA ima 5 kardinalov, • V Torontu so odprli novo šolo za bolniške sestre, ki bo sprejemala kandidatinje v starosti od 30 do 50 let. Prvo leto 32 nadškofov in 207 škofov. Du- bodo sprejeli samo 30 učenk, za hovnikov je 57.328. bratov 12.132 in sester 180.015, župnij 17.445. Cerkev ima 14.370 vzgojnih ustanov: 112 škofijskih bogoslovij, 459 redovniških noviciatov, 295 kolegijev in univerz, 1557 škofijskih in župnijskih srednjih šol, 10.542 župnijskih osnovnih šol in 450 zasebnih osnovnih šol. 144 skrbstvenih zavodov ima 17.443 gojencev. V šolah poučuje 191.125 učiteljev — 11.697 duhovnikov, 1126 sholastikov, 5726 bratov, 104.441 sester in 68.135 laičnih učiteljev. • Sedemletna Calhy May Baker iz župnije sv. Ireneja (Park Forest, 111.) je nenadoma postala znana po vseh ZDA. Ko je predsednik Johnson sporočil na tele viziji, da so se pobotali železničarji in železniške družbe, je in za zgraditev občestva narodov obenem Prebral nieno P™' v katerem ga je prosila, naj prepreči stavko, da bo mogla priti k njej njena babica, ko bo prejela prvo sv. obhajilo. • Sociologinja Jane M. Hoey v skladu 7. božjo zamislijo blaginje človeštva" (str. XIII:) Knjiga je razdeljena na šest poglavij; Temelji občestva narodov! Javni mednarodni red; Pravice in dolžnosti držav; Ovire za občestvo narodov; Vojna iznaka-ženje božjega načrta; Cerkev in občestvo , narodov. Delo zaključuje resume o papeževem poslanstvu med razdeljenim človeštvom. Zaradi pomanjkanja prostora ni namen teh vrstic podati vsebino knjige, marveč v glavnem opozoriti nanjo; Po vsebini in zbrani nauka s povdarkom na nauk o snovi je ne samo dobrodošla pri-človeku in gospodarstvu, drugo' pa predstavlja sistematični oris naukov, ki zadevajo sožitje narodov, kakor jih je v svojih mnogih nagovorih in poslanicah izra- prava, marveč neobhodni pripomoček za globlje razumevanje okrožnice Janeza XXIII. Mir na zemlji, ki sloni v veliki imeri na mislili in izjavah Pija XII. —dreš iz New Yorka je bila prva, ki je dobila nagrado Mater et Magistra, ki jo bo odslej letno podeljeval College of Mt. St. Joseph v Cincimnatiju. • Cehi v Torontu imajo novo cerkev in cerkveno dvorano. Načrte je napravil češki arhitekt FJ. Stalmach, ki je med drugim-napravil tudi načrte za poslopje Ontarijske Lige kreditnih zvez. • Delavskega romanja v Marijino Celje (Mariazell) v Avstriji so se udeležili visoki cerkveni dostojanstveniki: kardinal Koe-nig iz Dunaja, kardinal Wyszyn-sky iz Poljske in nadškof Rohra-cher. DR LAMBERT EHRLICH PARIŠKA MIROVNA KONFERENCA IN SLOVENCI KOROŠKO VPRAŠANJE (Nadaljevanje) Predlogi avstrijske delegacije z dne junija V teli dneh, ko je konferenca pripravljala definitivno e>dloči-" te v o koroškem vprašanju, je avstrijska delegacija predložila predsedništvu konference obširen Memoire sur le frontieres de 1'Autriche allemande kot njene opombe k besedilu pogodbe (Traife), ki ji je bila izročena 2. junija. Glede razmejitve z Italijo in državo SHS postavlja načelo, da naj se ozira L na naravne geo-grafične meječ 2. na ohranitev enotnih velikih prometnih zvez in 3. na etnografični položaj. Iz teh premis izvaja avstrijska delegacija sledeče zaključke: Avstrija, kakor je začrtana v besedilu pogodbe, je dežela vzhodih alp, za katero so značilne longitudinalne doline tekoče od zahoda na vzhod! Tako je/ tudi Dravska dolina od Tobla škega polja do ogenkse meje longitudinalna ter tvori v geografskem in prometnem ožini enoto. Južna železnica, ki jo pre-i teče, veže Ogrosko in Romunijo s Švico in Francijo. Interes Avstri- je, ki nima zadostne poljedelske produkcije, bi zahteval nemoteno zvezo v Ogrsko, kot s svojo ,žitno zakladnico. Bilo bi tudi v interesu Italije, Švice in Francije na eni strani, kot Romunije in Ogrske na drugi strani, da bi ta dolina do južnih gorovij, namreč do Karavank in do Pohorja, bila podrejena enotni upravi. Tudi z etnografskega vidika, je zahteva Avstrije po Dravski dolini utemeljena, ker je 90% prebivalstva oel Toblaškega polja do ogerske meje nemška. Za one neznatne manjšine j(slovenske), ki bi prišle pod Avstrijo, bi bila dana popolna kompenzacija s tem, da pridejo nemške naselbine na Kranjskem in na štajerskem pod Jugoslavijo, kajti one predstavljajo -po svoji', kulturi in po svojem hlastanju veliko vrednost. Po načrtu pogodbe z dne 2. junija bi se presekala zveza južne železnice na ta način, da bi tekla začetkoma po italijanskem, potem po avstrijskem in na nemška, med drugimi tudi Celo cev in Maribor, pod vlado tujih sosedov. Spomenici avstrijske delegacije je pridejan poseben aneks za Koroško. Posebna reliefna karta (Oberlechner) naj dokazuje, da je Koroška v orografskem in hidrografskem oziru naravna enota. Koroška je naravna trdnjava, Obdana z visokimi gorami in ima samo par ozkih dolin in prehodov za izhod na Dunaj. Od Kranjske jo loči na jugu 100 km. dolgo gorovje, Karavanke (2240 m visoko), ki imajo samo tri ozke prelaze. (Koren, Ljubelj in Jezersko sedlo). Ena sama žele- sprejem pa je prosilo 66 oseb. Špla se imuje Quo Vadiš School of Nursing in je začasno nastanjena v St. Joseph Hospitalu. • V nemčiji so slavili šestdeset lenico katoliškega gibanja med nemškimi delavci. Organizacija je bila ustanovljena 1. 1904, razpuščena za časa nacizma, po vojni pa zopet obnovljena v Zapadni Nemčiji in šteje 250.000 članov. e Izdatki za oglašanje so znašali — preračunano na osebo v 1. 1962: Brazilija 2.—$, Mexico in Italija po 3.—I, Japonska 7.—$, Francija 9.-—$, Nizozzenmska 14.—$, Zapadna Nemčija 20.—$, Anglija in Avstralija po 24.—$, Švica 30.—$, Švedska 32.—$, Kanada 35.—$, in ZDA 66.—$. • Pred leti so odkrili v poslopju emirške ambasade v Moskvi vdelan v grb ZDA tajni mikrofon, pred nedavnim pa so odkrili še 40 skritih mikrofonov, ki so bili vzidani v stene abasade in so brii tako rafinirano instalirani, da jih aparati za odkrivanje kovin niso odkrili. • Na Holandskem so proiz-veelli novo zvrst tulipana, ki so jo imenovali "Lester B. Pearson tulipan". • Papež hvali katoliško univerzo, ki jo vodijo laiki Sacred Heart University v Bridgeportu, Conn., je edina katoliška univerza v Severni Ameriki, ki jo upravljajo laiki. Na univerzi sta samo dva duhovnika eden kot dušni pastir, ki ne poučuje, in eden, ki je gost iz Francije, poučuje nemščino in francoščino ter ima enako plačo kot laični profesorji. V pismu škofu Curtisu je papež Pavel VI. zapisal med drugim, da "zasluži ta novi napredek v katoliški vzgoji v ZDA vso vzpodbudo; če morejo dobiti laiki mandat hierarhije za sodelovanje v hierarhičnem apostolatu in torej v poučevanju vere, jim je tudi možno privoliti in izročiti vodstvo svetnih disciplin v skladu z božjim- razodetjem ln naukom Cerkve". Univerza je začela poslovati šele lansko leto in ima možnost razvoja za 3.000 študentov. • Kardinal Francis Spellman je praznoval 75 letnico rojstva in 25 letnico, odkar je škof v New Yorku. V tem času je zgradil 37 novih cerkva, 130 šol in 5 bol- znica (tunel Podroščica) vozi skozi Karavanke na jug. Tudi nišnic. Kot vojaški škof je odgo- rečje kaže enoto dežele, ker se vse vode, razen dveh potokov (Bela in Kokra) iztekajo v Dravo. Naravni središči te geogra-fične enote sta Beljak in Celovec in okrog teh središč se je osredotočilo vse gospodarsko in kulturno življenje. Ti naravni pogoji so naredili iz Koroške naravno in homogene enoto, ki je približno 1000 let bila pod enotno upravo. Proti jugu so Karavanke že od rimskih časov (2000 let) tvorile administrativno mejo. Te enote ni mogla razrušiti različnost jezika, ki pa obstoja le v tem, da se nahaja v ozkem pasu zadnje po jugoslovanskem ozen> »b vznožju Karavank jezikovno lju. V tem slučaju bi prišla vsa večja mesta na tej progi, ki so CENE GREYH0UND VOŽENJ SO NAJNIŽJE! . . . kateri koti dan v tednu i NIC REZERVIRANJA - NIC PREKORAČENJA MEJE - NIC ZAKASNITVE, CE POTUJETE PO VSE-KANADSKI POTI. Veliki, z umivalnicami opremljeni auitobusi, s hlajenim zrakom, ki vam dajejo možnost stalnega Ogleda pokrajine po kateri potujete. Primerjajte! PRIMERI VOŽENJ Z GREVHOUNDOM From To VANC0UVER CALGARV RMINA VVINNIPEfi $ 44.55 ¥ 31.50 % 14.50 TORONTO 73.75 65.65 53.50 M0NTREAL 76.15 61.05 58.35 mešano prebivalstvo. Iz teh razlogov se je vse koroško ljudstvo soglasno izreklo proti delitvi dežele. V slučaju delitve bi nastala dva dela, ki bi eden brez drugega ne mogla obstati in bi se zopet nujno porodila težnja, da se zopet združita. Južni del namreč, ki bi imel na severu avstrijsko državno mejo, na jugu pa Karavanke, bi bil popolnoma izoliran. Ljudstvo samo se je ponovno izreklo proti delitvi in posebno tudi proti priključitvi Jugoslaviji ter za pripadnost k nemški Avstriji, Leta 1918 se je na Koroškem izreklo 240 občin proti Jugoslovanski deklaraciji z dne 30. maja 1917, 9 občin se je izreklo za deklaracijo, 14 občin se pa sploh ni izjavilo. Privatni plebiscit marca meseca 1919. za jezikovno mešano ozemlje na Koroškem je pokazal sledeči rezultat : za Nem. Avstrijo 81.451 glasov 84.6%; za Jugoslavijo 771 glasov 0.8%; ni glasovalo 14.000 glasov 14.6%. Čeprav so torej zahteve Avstrije na celo Dravsko dolino, torej voren tudi za 920 katoliških vojaških kuratov. Kardinal Spellman je tudi v glavnem odgovoren za katoliško organizirano pomoč Catholic Relief Services, ki podpira revne s hrano in obleko v 79 državah po celem svetu. • Pulitzer Prize za zaslužno službo javnosti je dobil časopis St. Peterburg Times po zaslugi svojega poročevalca Martina Olivera VValdrana, ki je razkrinkal razkošno življenje Johna Hammerja, predsednika Florida Turpike Authority. Po poročilih in kalkulacijah časopisa so narasli stroški ene avtomobilske ceste od 100 na 400 milijonov dolarjev. Podatki časopisa so bili tako tehtni, da je bil John Hammer odpuščen in država je izdala pet novih zakonov, ki naj bi preprečili ponovitev podobnih zlorab. sonovim načelom o samoodločbi. V dodatni vlogi dne 25. junija predlaga delegacija kot plebiscitno ozemlje na Koroškem občine sledečih sodnih okrajev: Pe>dklošter, Plibenk, Dobrlaves, Borovlje, Šmohor, Celovec, Koti-ce, Rožek, Št. Pavel, Trbiž, Beljak, Velikovec, občina Mostič v sod. okraju Svinec, Železna Kaplja razen občine Jezersko in občina Belapeč na Kranjskem. Glede načina glasovanja pa je predlagala: 1. glasovalno pravico naj imajo vsi, ki so eno leto pred. 2. novembrom 1918 živeli v kaki plebiscitni občini in imajo tam voli-vno pravico. 2. pri volivni komisiji naj bi bila akreditirana dva zastopnika (avstrijski in jugoslovanski) toda ne kot člana komisije. 3. Glasovanje naj se vrši po občinah tako da bi v vsaki občini odločila večina o usodi občine in tudi na Koroško do Karavank v | da bi načeloma prišla vsaka po-vsakem oziru utemeljene, pa de- j samezna občina tja, kamor je legacija kljub temu predlaga ple- glasovala, biscit, da se tako prilagodi Wil-j (nadaljevanje sledi.) ZAČETKI OSVOBODILNE REVOLUCIJE V SLOVENIJI Muenchen, junija 1964 Bližajoča se Titova smrt bo v Jugoslaviji signal za vstajo narodov, ki ne marajo živeti v umetni, prisilni državno tvorbi, katero lahko drži na nogah samo taka ali drugačna diktatura, in ki ne marajo prenašati nobenega, tudi ne tako imenovanega neodvisnega, nacionalnega in z dolarji podpiranega komunizma. Tito in tisti, ki so na življenje in smrt zvezani z njim, se tega l zavedajo. Uvideli so, da z lastnimi silami — s povsem nezanesljivo vojsko in z bolj in bolj nezanesljivo policijo, ki dobro pozna razpoloženje ljudstva — ne bodo kos tistemu, kar bo tedaj prišlo ter ne bo nič drugačno od tistega, kar se je novembra 1956 zgodilo na Madžarskem. Zaradi tega bodo skušali sebe, svoj i*ežim in tako imenovano Jugoslavijo reševati tako, kakor se je reševal Kadar — s sovjetsko pomočjo. Pri zadnjem nepričakovanem Titovem romanju v Leningrad ni morda šlo stoldko- za to, da si Hruščev zagotovi solidarnost Jugoslavije za vesoljno komunistično obračunavanje s Kitajci, kakor za to, da si Tito zagotovi pomoč Hruščeva ali kdor bo že tedaj na njegovem mestu, za tisto, kar čaka njegove nasled; nilke. Uradno poročilo o zadnjem dogovoru med rabljema sovjetskih in jugoslovanskih narodov govori, prvič po letu 1948, o "monolitnosti" socialističnega tabora, to je, o železni, oboro-žežni vzajemnosti v vsakem primeru. Tito, ki se je doslej te "imonolitnosti" ogibal ko zlodej križa, jo je šel zdaj sam ustanavljat in razglašat, ker se boji, kaj čaka Jugoslavijo in njegove zveste morda že v bližnji bodočnosti. Dogodki zadnjih dveh let po tekajo zlasti v Sloveniji tako, da opravičujejo taikšne napovedi. Potekajo tako, da lahko že go vorimo o začetlkih osvobodilne revolucije. Najprej smo priče vse širši, vse krepkejši in vse bolj vzpore-jeni dejavnosti emigracijske opozicije, ki dobiva izraza v izzivalnih posamičnih oboroženih nastopih, vtdhotapljanju ljudi in luateriala, v obveščevanju sem in tja, v pripravljanju kaznovalnih pohodov na živec in železno ogrodje protinarodnega komunističnega režima — na sedeže in pripadnike UDB. Namen teh nastopov je vzbujati negotovost, preplah in strah pred ljudskim maščevanjem pri rdečem vodstvu. Kako razpredeni in Ikalko številni so ti nastopi, ne bomo tukaj podrobno naštevali, da ne bi titovski policiji, vedno navzoči doma in po svetu, dali niti najmanjšega namiga na slovensko revolucionarno organizacijo, na njena središča in na njene ljudi. Da je tega dosti več, kakor pa bi se dalo sklepati iz procesov proti zajetim borcem za slovensko osboboditev, je na dlani. Po uradnih podatkih ob nedavni Obletnici Titove tajne politične po licije je v boju z zunanjimi in notranjimi nasprotniki režima izgubilo življenje nič manj ko 3000 UDB-ašev, poleg žrtev v milici in vojski. Ce bi ta dejavnost ne bila na široko razpredena in ne bi imela prave zaslombe pri ljudstvu, ne bi režim vprizarjal zastraševalnih procesov proti slovenskim protiikomunističnim in ipro ti j ugoslovanskim re voluci jo-najerm ter njihovim podpornikom. Oboroženi nastopi in procesi Spet eden tak proces je bil v Ljubljani v začetku marca. Janez Toplišek, Ivan Zeljo in Stane Zel j ko so bili obtoženi, da so na "matičnem ozemlju skušali oživeti organizacijo slovenskih protikomunistov". Toplišek naj bi bil že jeseni 1958 postal zastopnik Zveze slovenskih proti-kornunističnih borcev za Zahodno Nemčijo in naj bi bil navodila za delo dobival od duhovnika dr Janeza Zdešarja. Na pobudo glavnega odbora svoje organizacije naj bi bil stopil v zvezo s pisateljem Francem Jezo, ki vodi tržaško skupino akcije za ustanovitev neodvisne slovenske države. (Jeza je pred leti s svojo temeljito knjigo o gospodarskem izkoriščanju Slovenije v komunistični Jugoslaviji zaslovel po vsem svetu in postal za režim doma nasprotnik st. 1.) Toplišeik naj bi bil od pisatelja Jeze dobil podatke o sedežu in pripadnikih titovske tajne politične policije v Mariboru, da pripravi primerno akcijo. Toplišek, je prešel mejo avgusta lani pri Jesenicah in spravil čez njo večje količine orožja, dve radijski oddajni in sprejemni postaji, precej raznih razstreliv, što električnih detonatorjev in goro propragadnih letakov ter brošur. Očitno se je med sodelavce, ki so pomagali pri prehodu čez mejo, vtihotapil agent UDB, kar je privedlo do aretacije Toplišika ter bratov Zoljikov. Nekako ob istem času bi bila morala priti v Slovenijo tudi oborožena skupina Ferdinanda Urban-čiča iz Švedske. Po Topliškovi aretaciji je UDB skušala organizirati ugrabitev pisatelja Jeze iz Italije, s pomočjo svojih znanih agentov v Trstu, ki bodo za •to v kratkem odgovarjali. Toplišek je bil zaradi svojega revolucionarnega dela obsojen na štirinajst let strogega zapora, brata Željko pa na pet in tri leta. Komunistični državni tožilec Škobir je cilje slovenske proti-komunistične emigracije in opozicije označil takole: Strmoglavljonje sedanjega jugoslovanske režima v treh stopnjah. V prvi je treba pridobivati simpatizerje doma, urejati skrivališča in zagotoviti varne prehode čez mejo. V drugi stopnji je treba začeti tako imenovane diverzantske akcije, v tretji pa ob primernem trenutku z oboroženim udarom prevzeti oblast in oklicati neodvisnost. Po tej označbi bi slovenska osvobodilna revolucija bila na prehodu iz prvega obdobja v drugo. Solidarnost neorganizirane notranje opozicije Vzporedno z oboroženimi nastopi iz tujine potega še ena faza tega osvobodilnega boja, namreč zbiranje notranje opozicije v Sloveniji sami. Opozicijski tabor se formira sam od sebe, pritajeno in čustveno, ker se organizirati še ne more iz razumljivih razllogov. Toda ta grupacija ni nič manj stvarna, kakor če bi bil organizirana, za-ikaj prav zaradi pomanjkanja možnosti za organizacijo je opozicija čutsveno še bolj pripravljena za udar. Sestavljajo jo vsi sloji in vse Skupine, v kolikor moremo o skupinah govoriti: ideološki nasprotniki komunizma, zatirani kmečki sloj, razočarani razumniki, (ki se morajo boriti za ohranitiev slovenske kulturne samobitnosti in jezika prav tako kalkor za časa najhujše kraljevske diktature;) razočarani pripadniki nekomunističnih skupin, ki so šle leta 1941 v OF iz idealizma; ter najbolj razočarani delavski proletarijat, ki vidi, da živd dosti slabše, kakor pa bi po svojem delu zaslužil. Živi slabše zaradi gospodarske jalovosti komunističnega sistema in zaradi izkoriščanja Slovenije po beograjskem vedesrbSko-rde-čem režimu, ki donos slovenskih žuljev odvaja za vzdrževanja zaje dalske vodilne plasti ter za boljše življenje zaostalih prede-dov dežele. Ta materijalni element, ta občutek o izkoričanju ter volja, da se to izkorišanjc mora nehati s strmoglavljenjem režima in odcepitvijo Slovenije od balkanskega polipa, jc naj močneja vez, ki druži notranjo opozicijo ter ji navzlic neorganiziranosti daje značaj strnjene fronte. Štrajki Navzlic nemožnostim prave organizacije dobiva odpor notranje opozicije javnega in pri pravi j enega izraza v dveh oblikah. Prvo so vse pogostejše sta Vke slovenskega delavskega razreda, ki gospodarske temelje režima maje italko, da so celo najvišji zastopniki slovenske partije — Miha Marinko in Vida Tomšič — morali pojav stavk javno priznati in priznati njihovo nevarnost. O tej nevarni dejavnosti slovenskega delavstva so morali obsežno razpravljati na seji glavnih odborov Zveze komunistov Slovenije ter Socialistične zveze delovnega ljudstva Slovenije, prav talko pa kongresu titovskih podjetvenih sindikatov v Beogradu. Režim proti fMMt MINISTER. - HUMtEK MINIITM 0 t t I • I (i) 16 th April, 1964- Be»r Mr. T«nhun«nJ I ha▼« juat reeeired th« l«tt«r S9u har« »ritten to ae on behilf of th* xecutir« of th« Canada Ithnie Preaa Federation. I aH T§rjr mueh »war« of th« laportane« of this pr«a«ntation to a« and to th« Qov«nu»«nt, and I aaaure you I an looking into this right away aa a ®*tter ct wg«ney. lindeit r«gard Tour« »ineer«ly, Katoliška cerkev in sežiganje mrličev 1?. tnmo T«?!btm«, * fraaidenfc, Canada Sthnie freaa Tederatlon, 400 Qu««n 3tr««t We»t, , Toronto 2B, Ontario. "Kanadska fcderacija etničnega .tlaka" (v glavnem odborom je tudi zastopnik našega lista) je v zadnjih mesecih izvedla odločno kampanjo za povečano 'oglaševanje pozameznih federalnih oddelkov v etničnih listih! Poslala je posebno spomenico na ministerskega predsednika in vse ministre. Priobčcni faksimile odgovora ministerskega predsednika ter številnih ministrov in opolnomočenccv pričajo, da se vsi zavedajo važnosti etničnega tiska, praavtako pa tudi moči, iki jo isti predstaivlja med. novonaseljenci. Že v prejšnji številki smo tudi izrazili naše stališče, ki podpira vipostavitev pristne kanadske zastave, prav tako pa smo v istem članku razložili, kakšno • je naše stališče do takozvanih problemov dvoje-žicnosti in dvokulturnosti Kanade. Naša izvajanja hočemo s temi vrsticami le podkrepiti, z željo po pomiritvi duhov za skupni napredek združene Kanade! Ko je kongregacija sv. Officija naročila .škofom, naj ublažijo kazni, ki jih napoveduje kanonsko pravo za vse, ki so kalkor koli udeleženi pri sežiganju mrličev, je tisk tolmačil to ikot spremenjeno 'stališče Cerkve do kre-maciije. Dejansko ni Cerkev nikdar trdila, da je sežiganje samo po sebi nekaj bistveno slabega. Ker pa je zlasti evropska družba začela propagirati sežiganje mrličev v 19. stoletju kot afirmacijo brezboštva in zanikanje posmrtnega življenja, je Cerkev zagrozila katoličanom za sode-ležbo pri takem početju s kaznimi. Ker je bila takrat Cerkev še prevdsem evropsko orientirana, ni dovolj upoštevala, da v drugih kulturah sežiganje mrličev nima tega prizvoka. V času, ko je bojevitost brezbožcev popustila in se je tudi Cerkev bolj zavedla svojega nadkulturnega značaja, k*azni nimajo več pravega pomena. Neki škof je v tem duhu upoštevanje krajevnih običajev odpravil poljubljanje prstana in ga nadomestil z dotikom čela vernikov z njegovo roko. ONTARIO VAS VABI... Še štiri slike s potovanja zastopnikov in urednikov etničnih listov po južnem Ontariiju maja meseca. Potovanje je organiziral pokrajinski' oddelek za turizem. G. Peter Čekuta je zastopal naš list na tem enotedenskem potovanju. Obširno poročilo smo objavili v prejšnji številki. Pavlova knjiga o Janezu stavku jočim ne more in ne sme nastopiti z vojsko in policijo, vsaj doklelr imajo stavke značaj mirne "ustavitve dela", kalkor tej neljubi stvari v socializmu uradno pravijo. To mu preprečuje propaganda, da v Jugoslaviji vlada delavski razred, ki pač ne bo tako nedosleden, da bo sam pošiljal policijo in vojsko na streljanje delovnih ljudi.... Toda z zaostrovanjem stanja v Sloveniji in z naraščanjem revOlucijonarnega odpOra v vseh oblikah je treba računati tudi s tem in tedaj bo rdeči režim doživel svoj največji in najsramot-nejši poraz, isaj se bo komunizem razgalil za oboroženega zatiralca delavskega razreda in njegovih upravičenih teženj. Druga talka organizirana manifestacija so dogodki na kulturnem področju, ki jim je režim sam moral priznati nevaren politični značaj in moral s policijsko silo nastopiti proti njihovim pobudnikom. Upor v slovenski kulturi Druga stvar, ki jč skupna temu taboru, jc zavest, da so narodna samobitnost ■ Slovencev, njihova kultura, njihova tvarna civilizacija, njihov jezik in njihova tradicija — ter s tem njihov osnovni narodni 'obstametk — v komunist irai Jugoslaviji najmanj t ako ogrožene kalkor v vsaki drugi, ali celo tako kalkor bi bile v vsaki tuji, sovražni državi. Jedro odpora proti komunističnemu režimu in proti jugosla-viji zaradi te zavesti so kulturni delavci, proti katerim je Beograd zdaj udaril neizprosno in nezaslišano, dosti huje kakor pa to dela v drugih republikah. Ko se je Tito za Božič 1962 vrnil z zadnjega obiska v Moskvi, jc — kakor smo to primerno pribiti v_ našom listu — napovedal ofenzivo proti svobodnjaškim in zahodnim težnjam v umetnosti, književnost, filmu in kulturi nasploh. Kulturni krogi so njegove grožnje jemali kot besedno koncesijo Hruščevu, ki je prav tedaj tudi začenjal podobno ofenzivo, proti "odjugi" v lastnem imperiju.' A Tito in njegovi so mislili ikrvavo resno. Kako resno, priča brutalni nastop >roti ljubljanski reviji "Perspektive", do katerega je prišJo hkratu s procesi proti oborože-lim slovenskim vstajnikom. 19. maja so komunistične oblasti v Ljubljani na pritisk iz Beograda in ob odporu ogromne večine slovenskih kulturnih delavcev prepovedale izhajanje kulturnopolitični reviji "Perspektive"' ter zaprle njenega novega urednika, pesnika Tomaža Šalamuna in njenega sodelavca, pisatelja Jožeta Pučnika. Šalamuna so zaradi ogorčenja kulturnih krogov morali izpustiti, še vedno pa je v ječi Pučnik, ki je bil pred leti Obsojen na sedem let zaradi "prevratnega delovanja". Oba čaka zdaj proces. "Perspektive" je izdajala Državna založba Slovenije, kar je nedvomno značilno za pravo razpoloženje celo v vladajočih krogih. Revija jc namreč že vsa leta izhajanja priobčevala člankov vodilnih maljših pisateljev in publicistov, kalkor Primoža Kozaka in Tarasa Kermau-nnereja, ki so napadali in obsojali nekatere temeljne'plati jugoslovanskega komurtističnega reda in . njegovih ustanov, med drugim sleparijo z delavskim samoupravljanjem, socializirano kmetijstvo, partijsko birokracijo ter pretirane plače direktorjev in upravljavcev v industriji ter gosodarstu Stane Kavčič, predsednik Ideološke cenzurne) komisije pri Zvezi komunistov Slovenije, se je večkrat sešel z uredniki revije ter jih skušal pregovoriti, naj nehajo s kritiko, a zastonj. Sot-rudniki lista so namreč bili po večini partijci, ki so kot talki zahtevali pravico do svobodne besede in sodbe. Udariti po njih bi .pomenilo priznati, da jc opo zicionalni duh razjede! že vrste Partije same. Upor v Partij! Ko jc Državna založba Slove nijc na pritisk Partije in Beogra da sporočila, da "Perspektiv" ni bo več izdajala, se je uredništvo uprlo ter pripravilo naslednjo številko naskrivaj, ne tiskani temveč zgolj razmnoženo. Edei izmed prispevkov v njej jc bil; pesem Tomaža Šalamuna "Du ma 1964", v kateri je parafrazi ral pesnitev pokojnega Otona Zupančiča z zaključkom "Mou. po zemlji sem naši ter — dobil od studa čire na želodcu". V njej med drugim smeši "ukročene razumnike", "rektorje", "ideologe", "doktorje" ter režimske "presihajoče lirike". Prepoved "Perspektiv" jc začela previdna ofenziva v ljubljanskem partijskem glasilu "Delo" s pismom Milana Šega, zapoznelega slovenskega Ždanova, ki je revijo in njene sotrudnike obtožil "nečesa drugega", kakor pa zgolj pretirane kritike nezdravih pojavov. Njegovo denuncijacijo je dopolnil Radio Beograd, ki je trdil, da so ljudje okoli "Perspektiv" ter Eksperimentalno gledališče Oder 57" pod plaščem kulture, njene svobode in svobode razpravljanja razplameneli druge probleme. Probleme naše stvarnosti je majhen krog takoi-menovanih "perspektivcev" zaradi svojih škodljivih in klerikalnih teženj skušal izkoristiti za miniranje socilisticnega sistema. Povezal je kulturo s politiko in politiko z odpravo Zveze komunistov, ali bolje, z uvedbo večstrankarskega sistema.... Ta krog je Skušal uveljaviti nazore izbra-j nega jedra inteligence na ljubljanski univerzi, katere študenti naj bi bili njegova uradna sila in katere je skušal pridobiti z obljubami o njihovi "družbeni neodvisnosti". Namen teh ljudi i je bil mešati mladi rod s svojimi Za obletnico smrti Janeza XXIII so izdali v Vatikanu 122 strani obsegajočo knjigo, iki vsebuje razmišljanja papeža Pavla VI o svojem predniku. Knjižica je naslovljena: Papež Janez XXIII v mislih in srcu svojega naslednika. Zadušnico je daroval beneški patriarh kardinal Urbani ob papeževi navzočnosti in ob udeležbi velikega števila kardinalov in diplomatskih zastopnikov. Papež sam je daroval mašo zjutraj na oltarju blizu Janezovega groba. Italijanski škofje pripravljajo peticijo na cerkveni zbor, naj kanoniziira Janeza XXIII z deklaracijo brez običajnega postopka. Zastopniki etničnih listov ipred vhodom v Algonquin Park. Na obisku pri litvanski plesni grupi, ki je natsopila. v Niagari. kritičnimi nazori ter ga dernora-lizirati glede na socialistični razvoj". Primer "Perspektiv"' ni osam-'jen. Režim je pred njimi onemogočil revijo "Knjiga 51" ter "Beseda". Prvič se je pa zgodilo, da so proti sotrudnikom ustavljene publikacije nastopili z "administrativnimi ukrepi", kar je stali-novsiki evfemizcm za policijski teror. Protesti kulturnih delavcev Ta brutalni nastop proti tudi Icliiii svobodi kulture in kritike je zbudil med slovenskimi kul-urnimi delavci jedke odmeve, ikupina 57 slovenskih pisateljev, / glavnem pripadajt>čih režimski reviji "Naša Sodobnost" je podpisala protest proti takšnemu •avnanju ter ga poslala na vsa jdgovorna mesta. Režim je na to odgovoril tako, da je policiji naročil organizirati preprečitev vprizoritve komedije "Topila gre-da"v izvedbi "Odra 57". Policija je to storila talko, da jc nagnala v gledališče v Križankah "delovni kolektiv" nekega socialističnega posestva iz okolice Ljubljanje, na poslovanje in izgube katerega leti satira komedije. Ta nastop je sprožil burne proteste gleelal-cev in drugih, zaradi česar si pisca verjetno še niso upali zapreti. Skratka, v Sloveniji se začenja tako in huje kakor leta 1956 na Poljskem in na Madžarskem. Tudi tam je iskra upora doma udarila iz pixtobnih ognjišč, kalkor so ljubljanske "Perspektive"; to je, iz nezadovoljne partije same. "Monolitni" in "vsel-judsiki" režim se je ustrašil dvaj-setvrstične pesmi. Ima prav. Tudi dvajset vrstic laihiko kdaj zaneti svet, če so izraz takšnega ljudskega e>dpora proti režimu, (kakršen danes vlada v Sloveniji ; če so izraz težnje za osvoboditev izpod ideološkega, političnega in gospodarskega jarma; če jih spremljajo štrajiki, sabotaže, oboroženi nastopi dn drugo. Z začetkom osobodilnega bo i a v Sloveniji je nastopilo obdobje dejanj — in žrtev. Toda žrtve dananšnjega dne bodo ideali jutrišnejga — in tem je skrivnost ter poroštvo za uspeh vsakega boja za lepšo in svobod-n ejšo bodočnost slehernege naroda, tudi Slovenskega. Policijske barake v Brockvillu. Pred staro hišico v "Uppcr Canada Village". • Število smrtih žrtev zaradi letalskih nesreč v ZDA je bilo 310 1. 1959, 378 1. 1960, 135 L 1961. 183 1. 1962 in 146 1. 1963. Letošnje število žrtev je znatno večje — 286 do srede maja. Vključena je nasreča vojaškega letala (77 mrtvih) ter elve nesreči (95) mrtvih potniških letal izven rednega prometa. • Harvard univerza je dobila 5 milijonov dolarjev za študij posledic, ki jo ima uvajanje avto-macije v gospodarstvo ZDA. Denar je dala elružba, ki spada med največje proizvajalce avloma-cijskih strojev, International Business Machines Corporation. SLOVENSKA DRŽAVA izhaja prvega v mesecu. Letna naročnina znaša: Za ZDA in Kanado 3.-$. za Argentino 40., pc/.ov, za Brazilijo 50 kruzeirov, za šilingov, za Avstralijo 2.- avstr. L., za Italijo in Trst 600.- lir, za Francijo 500.- frankov. Naročniki v Argentini morejo poravnati naročnino tudi v upravi Slovenske poti. Za podpisane članke odgovarja pisec. Ni nujno, da bi se avtorjeva naziranja morala skladati v celoti z mišljenjem uredništva in izdajatelja. Anglijo 15 šilingov, za Avstrijo 30 ' OPOMIN O VAŠEM ONTARIJSKEM BOLNIŠKEM ZAVAROVANJU 19-ti ROJSTNI DAN? OSTANI ZAVAROVAN! Ko dosežete vaš 19. rojstni dam n:maite več zavarovanja skupaj s starišii. V tridesetih dneh se morete, vpisati posebej, če hočete odbrzati zavarovanje. Prijavnice dobite v bolnicah, bafJkah in zuvarova.inem uradu (Commission ollices). ZAMENJATO DELO? OSTANI ZA V \ROVAN! Ako izpremr.n''e cMo. n*vnai.'» se po navodilih, ki so tiskana na vaši, listini vplačil ("Certrlicate ot pavment, form 104), i.vatero vam moia ' nša Mkunina izstaviti. _ SE BOSTE POROČILO? OSTANI ZVAROVAN! Cc sc poroč''e, morate vplačati družin? .ko vplačilo, ki ikri je moža, ženo iin vse od vas te odvisne. Povejte vaši .skupini. ALI, če vplačujete direktno, sporočite zavarovalnici (Commission) ONTARIO HOSPITALSERVICES COMMISSION 2195 YONGE STREET, TORONTO 7, ONTARIO Vedno imej pri roki tvojo bolniško zavarovalno izkaznico Dr. Viadko Maček Caracas-Venezuela, junij 1964. Nekaj skromnih črtic v spomin napisal Lojze ILIJA Med krščanskimi begunci z ozemlja nekdanje Jugoslavije, zlasti med Hrvati in Slovenci, gre te dni važna in težlka novica: Umrl je dr. Viadko Maček (16. maja v Washingtonu), ki je v svetu predstavljal protest hrvatskega .naroda proti komunističnemu režimu v domovini, po svoji osebni krščanski usmerjenosti, nekoliko pa tudi po svojih častitljivih letih, je bil pa pomembna osebnost med vsemi evropskimi begunci, ki so morali iz enakih razlogov zapustiti domovino. Nas Slovence je pa še posebej preteklost večkrat povezala z njim v skupni borbi in slednjič nas je z njim vred doletefla ista usoda izdanih in na mrtvi tir potisnjenih. Ker sem — brez svojih posebnih zaslug — imel priliko, da sem prišel v tesnejši stik z veliko osebnostjo rajnega, smatram ob njegovi smrti za svojo dolžnost, da napišem o njem nekaj skromnih vrstic, v spomin pokojniku, morda pa tudi kot Skromen prispevek k naši nedavni zgodovini. Bilo je 1. 1933, nekaj tednov pred veliko nočjo, ko se je pred pompoznim Državnim sodiščem za zaščito države v Beogradu končala razprava proti slovenskim "punkitašem", ki so se ob priliki "šenčurskih dogodkov" eno leto prej z razbijanjem poli tičnih shodov in zažigaojem Koroščevih kresov pregrešili zoper domišljavi "Zakon o zaščiti države'" Bilo nas je deset, ki smo v spremstvu policije, vsak s svojo bomo prtljago pod pazduho, prestopili vrata političnega zapora v Sremski Mitro-v.ici, da med poštenimi ljudmi prebijemo kazen, ki so nam jo visoki gospodje v Beogradu prisodili. Na z visokim zidom ograjenem vrtu, ki se je kopal v prešerni luči veselega pomladansko ga sonca in je pod nogami čivkalo zadnje blato mehke srem-ske zemlje, nas je sprejela vsa častita družba ki je že pred nami za tem visokim zidom uživala "zaščito države". Bili so to največ Hrvati, takorekoč vse vodstvo Hrvatske Seljačke Stranke; njen glavni tajnik dr. Viadko Maček, poslanec dr. Pernar, poslanec Košutič, bivši pravosodni minister Kostič, ki je ta zapor za politične zločince ustanovil in ga tudi med prvimi uživat šel, nekaj mladih fantov iz like in še nekaj izobražencev, ki so se v vrstah HSS ali pa tudi "na svoje" pregrešili zoper gumijasti paragraf. Poleg njih, ki so se vsi s ponosom smatrali za učence takrat že rajnega Stjepana Radica — dr. Pernar n. pr. je bil istočasno z njim in njegovim bratom Pavlom ob strelih v beograjskem parlamentu ranjen — je tu prestajala svoje zaporne kazni tudi 'skupina mladih ustašev, ki so hoteli nekje v Slavoniji spustiti vlak v zrak in so že položili mine pod tračnice in jih stro-kovnjalko pravilno zvezali z električno žico, potegnili k ako-imulatorju dolgo vždgalno vrv, ma koncu katere je eden od njih čakal, kdaj bo prigrmel vlak, da bi napravil stik in.... ostali pa so šli v bližnjo gostilno, da bi ob čaši vzpodbudne slavonske kapljice prebili napete minute čakanja — ko je čisto nepovabljena v gostilno stopila policija, ki je bila o vsej reči vnaprej poučena, in plačala vso "ce-ho", glavni iz te družbe pa so za istim visokim zidom prestajali odmerjene zaporne kazni, v hudomušno veselje dr. Mačka, ki rokovnjaških podvigov ni mogel videti. Od Srbov je bil — če me spomin po toliikih letih ne goljufa — samo univ. prof. dr. Dragdljub Jovanovič. ustanovitelj Srbske zemljoradničke stranke, zelo izobražen, nad vse plemenit mož, idealist, ki je od Zveze Sovj. Soc. Republik in njenega druž-bovnega ustroja pričakoval rešitve vseh perečih vprašanj—in po 1.. 1945 tudi doživel svoje razočaranje, kakor vsi idealisti, ki so mislili, da je SSSR "sve-taja Rus". Družba, ki nas je odprtih rok in ust sprejela, je bila torej kaj pisana in kaj različnih nazorov. no duhoviti dr. Maček je bil tu kot patriarh v družbi malih prerokov, bil je tudi med vsemi najstarejši. Ker je med zarotniki že navada taka, da ima vsalk sam sebe za najbolj važnega in "težkega", so tudi nas novince sprejeli z vprašanji in očitki, češ, kaj pa vas sem vlačijo, med nas.... kaj ste pa naredili pravzaprav, podnevi nočni mir kalili.... zapor bo prišel od dober glas.... okrajni glavar naj bi vam odmeril nekaj denarnih kazni, pa bi bilo "pravici zadoščeno", ne pa med nas.... Pri vsem tem je pa poslanec Brodar imel od-sedeti 3 leta — kakor dr. Maček, —dekan Škrbec in moja malenkost po 1 leto, Jernej Vombergar 9 mesecev, Jože Loboda in še nekaj fantov z Dola po 6 mese-sec — in se torej nismo dali kar taiko v kozji rog ugnati. Konec koncev: od prvega dne dalje smo bili ena družba, v kateri ni nikoli manjkalo snovi ne za resen razgovor, ne za bunkasto šalo. Za šalo je predvsem skrbel neki trgovski kapitan z otoka Lastovo (takrat- v italijanski zasedbi, po kateri je tudi on bil italijanski državljan), ki je s svojo potniško ladjo pluli ob dalmatinski obali; ladij.sika družba mu je pa naročila, naj med vožnjo opazuje in zapisuje vse, kar se na obali zida — in on je res tako delal. Ko pa je nekoč pristal v šibeniku (ladja je plula pod italijansko zastavo), mu je nekdo s pomola povedal, da italijanski konzul želi z njim govoriti — komaj pa je mož stopil z ladje na suha tla, je že policija roko nanj položila: aretiran, obtožen in obsojen zaradi špijonaže "v korist neke tuje države" na tri leta zapora, ki jih je prestajal za istim zidom. Poleg nad vse zanimivih dogodivščin iz svojega mornarskega življenja je Skrbel tudi za vedno nove mornarske šale, kii so bile včasih tudi nekoliko robate. Ko pa smo prišli z dvorišča v sobe, je pa sedel na svojo posteljo, vzel izpod vzglavja že močno oguljen, močno od prstov zama-ščen molitvenik in eno uro ni bilo nič z njim: slep in gluh za vso okolico je prebiral svoje molitve. Ko je bilo to * opravljeno, je potegnil iz žepa suknjiča rožni venec ali "krunicu", se spustil v počasni hoji po sobi gori in doli in molče prebiral oguljene jagode. To so bili običaji njegovega dne, ki jih ni nikoli opustil. Tako smo prišli v novo družbo in kmalu nismo bili več "novinci". Kulturne alli civilne skrbi za nas je takoj s prvim dnem prevzel — danes že tudi rajni— Jože Bitenc, ki je bil tedaj po-stajenačelnik v Sremski Mitro-vioi; čim je zvedel, da smo prišli, je s svojo ženo takoj vse pre-'Sknbel za priboljšek pri sicer dokaj vodeni jetniški hrani, za naše perilo, pa tudi knjige in časopise; ves čas zapora sta prav po očetovsko za nas skrbela, dasi je takrat ves režimski tisk grmel zoper take "protidr-žavne elemente", za kakršne smo veljali mi, in je bilo torej za državnega uradnika ddkaj kočljivo, imeti z nami očitno prijazne ziveze. Njemu je bAo pa naročeno javno mnenje očividno kaj malo mar, saj smo četrtek za četrtkom posedali po dakoj prostorni, pa kaj kasarmiško opremljeni čakalnici, ko sita nas z ženo hodila obiskovat, nikdar praznih rok.... in govorili, govorili, tudi o stvareh, o katerih časopisi niso pisali. S tem svojim nesebičnim ravnanjem sta pač zaslužila, da se vselej, kadar se govori o teh dogodkih in slovenskih zapornikih v Sremski Mit- čiiti. Dal sem se "pregovoriti" in mu naslednji dan res izročil "pismo" ki je, seveda, gorko romalo policiji v roke. Ko smo v zaporu o tem zvedeli, je nastala precejšnja zaskrbljenost, češ, bogve kaj je policiji na takle neumen način na nos prišlo, jaz sem bil pa klican k predsedniku sodišča na zagovor. Ko sem prišel v njegovo pisarno, je na mizi pred njim že ležalo moje pismo, vse lisasto in umazano od raznih kemikalij, s katerimi je policija Skušala odkriti "tajno" pisavo, pa brez uspeha. Nič kaj preveč vljudno me je vprašal, naj zlepa povem, kaj pismo vsebuje. "Zlepa" sem mu povedal, naj nič nikar ne iščejo, ker pismo ne vsebuje popolnoma mič; tudi osebe v Ljubljani, kateri sem ta prazen list papirja poslal, naj ne iščejo, ker je ni; da sem si samo zato privoščil šalo, ker se mi je za malo zdelo, da se nas lotijo s takimi stvarmi, ki spadajo med najbolj naivne policijske zvijače. S tem se je zadeva končala — prva zamera. Ko sem dr. Mačku ponovno zagotovili, da je bil papir »res popolnoma prazen, je hudomušno vesel dejal: "Baš si mi lopov". Toda — "če fant smolo ima, mu vrag miru ne da". Tedaj je nedeljski "Slovenec" imel mladinsko prilogo "Stričkov kotiček", ki jo je vodil "Kotičkov striček", priznani mladinski pisatelj Mirko Kunčič. Otroci so dopisovali, urednik pa jim je na svoj način odgovarjal, pol vzgojno, pol šaljivo in tako na posrečen način družil "utile dulci", koristno s prijetnim. Priloga je bila zelo priljubljena, brali so jo pa odrastli morda bolj natančno in s še večjim užitkom kot pa otroci, ker jih je spominjala na "dni, ki so bili". Z nekim Petrom iz Dola pri Ljubljani, ki je zaradi zelene kravate prišel pod "zaščito države", sve se dogovorila, da bova Kotičkovemu strič-ku pisala. Res sva sestavila pismo "Dragemu stričiku", v katerem sva mu nad vse vljudno sporočila, da sva v nekaki šoli v Sremski Mitrovici, da sva pa zaprta, ker nama jezik ni dal miru in sva učitelju nekaj oporekala, da pa bo tudi to minulo in bova spet prišla na svobodo.... in se podpisala s polnimi imeni Pismo 9va naslovila na ime urednika M. Kunčiča in "Kopitarjevo Ulico 10" v Ljubljani in ga oddala po uradni poti. Jetniška cenzura, seveda, ni nič vedela, za katerega "stričika" tu gre, tudi ni nič vedela, kaj je v Ljubljani "Kopitarjeva ulica 10", "Slovenec" ali "Stričkov kotiček" pa ni bilo nikjer nič vidno, in je udarila svoj žig in pismo poslala naprej. Urednik je pismo prejel in ga meni nič tebi nič—objavil in odgovoril nanj s svojimi lepimi nauki, naj za enkrat pač potrpiva, naj se ukloniva učitelju, češ, če reče, da je stena črna, je pač črna, ker je dandanes tako na svetu, da pa bo že tudi za naju prišla ura svobode .... nekaj takega, in nikomur nič povedal, kaj je naredil. Cenzura državnega pravdnistva, seveda, mladinske priloge ni podrobneje pregledovala, udarila je tudi na to stran žig svoje odobritve— in številka "Slovenca" je šla v svet. Ljudje so brali, se smejali in takoj vedeli, da je sicer tako budni policijski aparat tu nasedel netki zvijači in se ujel v mrežo lastnih paragrafov, kar se ljudem vedno zabavno zdi. Na državnem pravdništvu je bil ogenj v strehi, kdo je kriv te sitne burke, da restantje pišejo v časopis in je objavljeno z nji- bojno razpoloženi, nastalo veliko ogorčenje in porabili so j ves svoj vpliv, da jih je predsednik okrožnega sodišča v Sretn. Mitrovici krepko "pod nc*s" dobil, češ, kaj vse si od teh slovenskih političnih jetnikov dovoli.... Tedaj mu je bilo pa tega dovolj; slovensko druščino je razgnal po vsem zaporu. V prvotni veliki sobi so ostali dekan Skrbeč, poslanec Brodar in danes že tudi rajni Jernej Vombergar, fantje z Dola so prišli v veliko sobo Hrvatov, kjer sta si delila oblast dr. Pernar in dr. Dragoljub Jovanovič, mene pa je ločil od vseh Slovencev in me samega poslal naravnost v sobo k dr. Mačku. Po tem ovinku sem po nekaj tednih zapora, ko smo si že s sprehodov po dvorišču bili dobri znanci, političnemu voditelju hrvatskega naroda postal sobni tovariš. (Zdelo se mi je vredno opisati ta potek, ker se tako zaključujejo "šenčurski dogodki', v spoštljiv .spomin mnogih udeležencev, ki jih danes ni več med živimi, in pa v ilustracijo, kakšne builke vse si je morala dovoliti "buržujska" diktatura, ki je imela slej ko prej še nekaj krščanskega in pravnega na sebi, v primeri s sodobnimi, proti-krščan-Skimi "demokracijami", ki v takih primerih napravijo vse krajši proces). rovici, tudi ona dva omenita — hovirn polnim imenom.... ured- to zahteva priznanje idealizma, plemenite narodne zavednosti in poguma. Prva zamera v zaporu \ Kmalu pa se je izkazalo, da se vladajočemu režimu zdimo bolj važni, kot pa smo si dotlej predstavljali. Nadzorstvo zapora, t.j. predsednik okrožnega sodišča, nam je hotel prijaznost izkazovati in je pošiljal v naš zapor kaznjence iz kriminalne jetnišnice, ki so pometali po sobah, prinašali hrano in opravljali podobne hišne posle, obenem pa bili tudi oči in ušesa policije, da bi preko njih izvedela, kaj se med nami govori, kaj beremo, kaj pišemo itd. Eden od teh se mi je kar po prvih dneh ponudil, da more skrivaj oddati pismo na pošto, če bi ravno ho- Vedno veseli, nikdar potrti, ved- tel komu kaj zaupnega sporo- ništvo "Slovenca" je bilo klicano na odgovor, toda pokazalo je najino pismo z žigom jetniške cenzure in stran časopisa z žigom cenzure državnega pravd-nitva — pravici je bilo z vseh strani "zadoščeno". V zaporu smo o burki zvedeli šele, ko je prišla dotična številka "Slovenca". Seveda je bilo presenečenje in velikanski halo, vse se je smejalo domislici, ki se je tako brezhibno posrečila. Ker pa je prav tisti čas danes tudi že rajni dekan škrbec sporočil v Kranj, s kolikimi dobrotami nam je stranka preko že omenjenega J. Bitenca in njegove žene za veliko noč postregla in kako veselo smo kljub zaporu obhajali praznike, je med kranjskim jns-arji ali centralisti, ki so bili takrat dokaj kulturno Z dr. Mačkom v isti sobi v zaporu Soba, v kateri je dr. Maček prestajal svoj zapor, je bila zadnja ob koncu hodnika. Z njim je bil dotlej v isti sobi še nek mlad elektrotehnik iz Kar-lovca, vnet pristaš HSS in dr. Mačku nekak osebni sluga, ki je Skrbel za red po sobi. Zaradi udejstvovanja v vrstah HSS je bil obsojen na 1 leto zapora in je bilo torej med njima najlepše soglasje. Jaz sem prišel v to sobo kot tretji in le po višji sili, mogel bi torej biti sprejet kot tuj element, ki moti njuno dotedanjo idilo. Pa ni bilo tako. Takoj s pnvim dnem sem bil enakopravni prebivalec sobe in je takoj zavladala med nami neprisiljena domačnost. Dr. Maček je imel sploh velik talent za družabnost. Bil je majhne postave, živahne hoje, živih oči, iz katerih se je bliskalo zanimanje za ves svet. Vedno zdrav kot dren je bil tudi vedno dobre volje in vedno optimist. Zapor mu je zelo zmedel politično snovanje in mu tudi privatno življenje vrgel s tira, pa ga vse to ni popolnoma nič potrio. V njem ni bilo nič narejenega, nič nedosegljivo visoko letečega; njemu ni bilo nič za slavo nikomur razumljivega učenjaka ali nad vse vzvišenega državnika, on je hotel biti le razumljiv ljudski voditelj — to je pa bil. Častihlepja ali egoističnega stre-muštva ali stremljenja po kaki cezarski veličini, kar se tako rado pojavlja pri k cjiktatorstvu nagnjenih značajih, sploh ni poznal. On bi z enakim veseljem in z enakim čutom moralne odgovornosti opravljal posle vaškega župana ali pa državnega predsednika. Takoj prvi dan mojega prihoda v sobo je čisto enostavno dejal, da je vse, kar je v sobi, skupno. Ker mojega ni bilo sko-ro nič, tovariš iz Karlovca je imel še nekaj manj, ker ni imel knjig, se to pravi, da je dr. Maček vse svoje z nad vse domačo krščansko širokosrčnostjo dal mama na razpolago. Mislil je tu predvsem na priboljške, ki mu jih je žena redno nosila in so bili vedno na mizi. Tu je bila predvsem neka potica, kakršne mednarodno slaščičarstvo ne pozna: iz medu, orehov in lešnikov in raznih aromatičnih začimb, testa pa samo toliko, da se te dobrote ne razsujejo. Tako potico je dobil skoro vsak teden, poleg mnogih običajnih — in vse je bilo vedno na mizi z njegovo besedo: Kar je na mizi, je ponujeno. Poleg tega je bil vedno na mizi tudi slavna "akija", tihotapski tobak, prinešen naravnost iz Hercegovine. Takega tobaka menda ni na srvetu. Tobak, ki ga morajo amerikanski milijonarji kaditi, je proti "škiji" pravi plevel, ki ga noben parfum ne more izboljšati. Na hercegovskem tobaku že mora nekaj biti, ker zdaj vidimo, da ga južno , ameriške tobačne tovarne uvažajo, da ga mešajo med domačega za cigarete, ki gredo kot njihove najboljše na trg "škija" je naravni tobak, nič v laboratorijih predelan, samo pravilno sušen in kot las tenko in dolgo narezan, zato pa ohrani lepo zlatorumeno barvo in diši samo po tobaku. Pride naravnost od sadilcev tobaka 'kot njihov privatni pridelek, v kolikor ga morejo skriti pred očmi finančnih kontrol. Tihotapstvo s tem tobakom je bilo no Hrvatskem vedno zelo razpredeno, največji trg je bil seveda Zagreb. Dr. Maček je dejal, da v Zagrebu vsa "fina gospoda" od kanonikov do advokatov kadi "škijo", ne samo, ker je bil ta tobak cenejši in boljši, temveč tudi iz odpora proti nepriljubljeni državi in njenim monopolom; Še kot stanovalec dr. Mačkove sobe sem še vedno vsak dan popoldne hodil v slovensko sobo "na klepet", dokler nam pazniki niso vsakomur veleli iti v svojo sobo, ker so nato sobe zapdi. Pazniki pa so radi nekoliko potegnili in če sem priliko izrabil in ostal dalje v slovenski sobi, je dr. Maček stopil na hodnik in zavpil: "Kranjac, kafu!.... (kar je v našem razmerju imelo izključno samo prizvok domačnosti). Tedaj je bilo treba vse pustiti, naj je bila igra ali razgovor, in iti "domov", kjer so že stale na mizi tri skodelice črne kave, ki jo je vsalk dan skuhal tovariš iz Karlovca, z običajnim prigrizkom potic, štrukljev itd. Če sem se kaj obotavljal in prišel pozneje, je bil dr. Maček hud in je dejal: "Pa gde si bil, Kranjac? Ti znaš, da je u 4 kafa na stolu!" To je bilo talko redno vsak dan, kaikor ura. Pri vsem dobrem značaju, brez vsake vidne strogosti, je bil dr. Maček človek reda in točnosti in mu je tudi to šlo brez vsakih mrkih gub na obrazu. Vstajal je vsalk dan ob isti uri, razgovor je bil vedno ob isti uri, enako kosilo, enako tudi popoldanska "kafa", kajti po kavi je bilo vsak dan obvezno igranje kart "prefe-rens" ob "škiji" in drugi ali tudi tretji skodelici kave. Igranje kant je nekako spoštoval, češ, da tudi to človeku živeti pomaga. V prvi svetovni vojni je služil v hrvatski domobranski vojski in je bil nekje v Karpatih, kjer so bili na poloaaju v zaledju trije oficirji, ravno za partijo taroka. Dr. Maček kot najmlajši bi moral biti prestavljen naprej, na ■bolj izpostavljeno mesto, in predstojnik bi bil ob tarok, pa je nemudoma poslal na višje mesto poročilo, da dr. Maček opravlja "specialne naloge" in da je nepogrešljiv — in je ostal in tarok z njim; tako je dr. Maček sam utemeljil svoje nagnenje do kart. čevičeve stranke prava, ki so v tej dobi že dobivali ime "ustaši". Ker je torej že politično konkurenčno podjetje zahtevalo- hrvatsko državo in to z neprikrivano tujo pomočjo, je bil vrhovni smoter HSS, če je hotela ohraniti svojo samostojnost in individualnost, taktično zelo oslabljen in se v demagoškem političnem boju niti izgovoriti ni mogel. Da vsaj nekoliko obide učinkovitost ustaškega programa, je svoje zahteve izrazil z besedam: "Svoju koburu na ramenu in svoju kesu u džepu!" t.j. lastno vojsko in lastne finance, kar je prav malo manj kot lastma država. Morejo se pa talke besede tudi talko razlagati, da je le še priznaval neko skupnost z Jugoslavijo in sicer naj bi bile skupne zadeve sledeče: na Drini bi pozidali močen zid, v zidu bi nekije napravili majhna vratica ("jedna mala vratašca"), na praznik "uedinjenja" ali nekaj podobnega bi najvišji predstavnik Hrvatske ta vratica nekoliko odprl in hitro na "jugoslovansko", tj. srbsko stran zavpil: "Zdravo, braco" in vratica brž zaloputnil. To naj bi bile "Skupne zadeve" Hrvatske z Jugoslavijo, t.j. Srbijo. S takimi nazori je L 1945 postal minister za federacije in podpredsednik vlade, ki ni imela več kaj vladati, in s temi naslovi je na stara leta šel v tujino, kjer je moral vse svoje krščanske in hrvatske ideale opustiti, če je hotel živeti. Slišal sem celo, da je v isvoji delovni sobi imel sliko Petra Karadjordjeviča — bil je pač podpredsednik vlade s pravico, dajati vdanostne izjave. V njem je bila na kaj bridek način upodobljena usoda krščanskih političnih predstavnikov Srednje Evrope, ki žive, če opu-ste svoja načela in načrte in dajejo vdanostne izjave in to stanje imenujejo "demokracija" in so hvaležni za njo. To je mu-čeniška usoda premaganih in z izdajo na stranski tir potisnjenih narodov, katerih duša ni več važna, važna je samo še njih zemlja in nje zakladi, o vsem tem se pa baranta brez predstavnikov. Tudi Hrvatom kot krščanskemu narodu ta usoda ni ostala prihranjena. Dr. Maček je dolgo nosil to bridko breme, slednjič je v častitljivi starosti nad 90 let omagal, ne da bi kdaj mogel svobodno razviti svoje (talente in svojo brezmejno ljubezen do hrvatskega naroda v dejanju pokazati. Ob njegovi smrti se klainjaimu trpečemu in -ponižanemu človeku, ki je bil hkrati tudi podoba našega trplenja in ponižanja. Dasi je bil po vseh svojih nazorih kmet in je bilo tudi njegovo politično delovanje usmerjeno v krnetstvo, vere — taikrat — ni imel kmečke. Po veri je bil tolstojanec ali kristjan "bez popova", t.j. človek, ki —večkrat celo v visoki meri — goji naravne čednosti in ima najlepše mnenje o Kristusu, pa brez zastopnikov na tem svetu. Njegov vzor je bil Tolstoj. Iz takega stališča mu je bila tuja vsaka verska nestrpnost. Poseben prijatelj pravoslavja pa nI bil, ker mu je očital, da se za "svetim srbskim pravoslavjem" skriva hegemonija srbstva v Jugoslaviji, kar je bilo v versko mešanih krajih, ki jih na Hrvatskem ni malo, vedno zelo pereče vprašanje. Z eno besedo: bil je pošten liberalec, ki ne vidi rad, da bi "klerikalci" preveč v ospredje silili ali pri volitvah celo zmagali, ki pa po vsakem političnem shodu povabi na slavnostno kosilo tudi krajevnega župnika "sa gazdaricom", z gospodinjo. Seveda pa ima "človek z devetdesetim letom vse ostrejše oči za svet in življenje, kot pa s tridesetim, ko se mu še vse megli. Talko je tudi dr. Maček odšel s tega sveta popolnoma spravljen z Bogom in Cerkvijo. V njegovem političnem, zlasti pa gospodarskem programu, je bilo gotovo nekaj točk, ki praktično niso bile izvedljive, ker jih je čas prerastel, ker pa ni nikoli prišlo do tega, da bi jih mogel izvajati, je tudi teorija izgubila svoj pomen. Politično je bil pristaš največje neodvisnosti vsega hrvatskega o-zemlja, česar pa ni mogel s pravo besedo izraziti, ker so se prave besede — Država — že polastili "pravaši", pristaši Star- Dr. Viadko Maček je bil Hrvat / V begunstvu je menda izdal knjigo spominov, ki je izšla v angleščini, v USA. V kritiki teh spominov je sicer meni popolnoma neznani dr. Stjepan Buč v monakovski "Hrvatski državi" med drugim dejal: "Mačkova težava in naša velika tragedija je v tem, da je na čelo naše težke borbe za narodovo svobodo in državno samostojnost bil potisnjen človek nehrvaškega duha, Slovenec". (Po "Slovenska pot", Buenos Aires, december 1958) S takimi besedami je kritik ali hotel vreči kamen na Slovence, češ, škodo ste nam naredili, ko ste nam Mačka dali. ali pa na Hrvate, češ, dr. Mačka ste imeli za voditelja, ki še Hnvat ni bil! Naj bo tako ali talko: ni jih narekovala ne ljubezen do Hrvatov, ne ljubezen do-Slovencev, ker niso resnične. Dr. Maček je bil Hrvat z dušo in telesom, njegova osebnost nI imela nobenega drugega temelja kot hrvatsvo. Njegov oče je bil res rojen Slovenec, Štajerec, umrl pa je kot Hrvat: Bil je inženir; ko je bil zaposlen pri gradnji proge Zagreb-Rijoka, je v Kupincu videl ugodno posestvo, ki ga je kupin, se oženil s Hrvatico in je bil to odtlej njegov edini dom, po besedi, da bo mož zapustil očeta in mater in se držal žene. Tu je bil rojen dr. Maček, tu se je začela njegova domovina in se z leti in izobrazbo razširila do Skrajnih mej hrvatskega ozemlja. V tem dra-gm Kupincu je dr. Maček preživljal svojo mladost in Kupinec, Kupinec je bila zanj beseda, ki je bila ena sama pesem, himna mladosti in vsega lepega, Kupinec in Zdenčina! Tu je po- znal vsak potok, vsak travnik, vsako brv, v vsakem letnem času. Bil je spreten jahač, oster opazovalec narave in dober lovec. Tu se je razživel kot mlad vilastdlin, ko je po očetu prevzel posestvo in začel sam gospodariti, ne kot meščan, ki ima na deželi pristavo za nedeljske izlete, temveč kot človek, ki je "iz prsti ustvarjen". Od domače vasi se mu je domovina razširila do Zagreba z vso svojo zgodovino, Ilico in Kaptolom — kakšni spomini so ga vezali skoro na sleherno ulico živahnega mesta, kjer je kot študent na najbolj nazoren način mogel opazovati hrvatski živelj in kjer je v študeratovSkih praskah z "mad-žaroni" urtrjeval svojo narodno zavest. Že zelo zgodaj pa so ga dogodki potegnili v javnost; bogve kolikokrat je prepotoval vso Hrvatsko po dolgem in počez! Kaj vse je vedel povedati s teh potovanj, o običajih in nošah in načinu življenja v tej ali oni pokrajini — vse, kar prihaja iz elementarne duše naroda, ga je veselilo in na vse je bil tudi ponosen. Veliko od njegovih pripovedovanj se je že izgubilo iz spomina, eno pa še morem reči: slovenskega na dr. Mačka po očetu ni prišlo nič! Dr. Maček je pil samo hrvatsko kulturo in samo Hrvatska je bila njegov duševni svet. Če je znal to ali ono slovensko popev-čico, tega ni imel od mladosti, temceč od kasnejših stikov s Slovenci, tudi v zaporu se je veliko slovnSkih pesmi lahko naučil, saj jih je slišal dan za dnem, dober pevec je pa tudi bil. Naj Slovenci zaradi te "izgube" ne bodo žalostni, še manj užaljeni. Talke "izgube" se tudi Hrvatom primerijo. V Prezidu je živel mogočen Hrvat, veljak in pol, ki je imel s tremi ženami 25 otrok — eden od teh je tudi zapustil očeta in mater in se držal slovenske žene in z njo ustanovil pred prvo svetovno vojno morda največje čisto slovensko lesno podjetje, ki je delovalo od pragozdov v Gorskem Kotaru pa do Trsta; bil je stari oče žene pisca teh skromnih vrstic in po njegovem rodu ne gre nič hrvatskega, ipa ni bilo ne sramote, ne greha. Današnji čas pa nam res Skoro preveč bridko kaže, da je narodnost kaj trhla stvar in močno od okoliščin odvisna, saj v tisoč in tisoč primerih otroci ne bodo iste narodnosti, kot so bili starši, pa ne otrokom ne staršem ne bo mogoče nič očitati V vsem dr. Mačkovem mišljenju je bilo veliko krščanskega univerzalizma in zaradi svojega hrvatstva ni bil nikoli šovinist do drugih narodnosti; tudi srbstva ni sovražil, temveč se ga je bolj bal, ker je v srbstvu videl irnoč države, ki konec koncev niti ni bila v rokah srbstva, temveč beograjske čaršije, proti kateri je pa pošten človek vedno moral biti v 'vojnem stanju. Tudi zgodba o "planinskih Hrvatih" — kar naj bi v očeh nekaterih megalomanov bili Slovenci — mu ni bila neznana, pa se mu iznajdba ni zdela besede vredna. V dr. Mačku ni bilo nič manj hrvatstva in nič manj hrvatske kulture kot v njegovem političnem predniku, Stj. Radiču — če človeka sodimo po duhu in ne po rasi. Vsekakor bo tudi dr. Maček v hrvatski zgodovini ostal v vrstah tistih velikih mož, ki so nesebično gradili dom svojemu narodu, dasi so njega spodili, preden je bil dograjen, če mu je "vihar vse razdjal", bo ostal velik v tnplenju, saj so ga preganjali vsi pogani, katerim je v roke prišel, slednjič je moral k nesreči svojega naroda molčati ali pa mu je bilo dovoljeno govoriti tako, da njegova beseda ni nič pomenila. In nič ne zmanjša njegove moralne veličine, če ne v preganjanju, ne v prisiljenem molku ali nepomembnem govorjenju ni bil sam — to je usoda vseh odstavljenih in na mrtvi tir potisnjenih; muče-nišlka usoda, ki jo je smrt v tuji deželi častno končala. iDr. M. Krek je dal na njegov grob položiti venec z napisom: "Voditelju Hrvatov — Slovenci". Bolj točno in bolj dostojanstveno ni bilo mogoče izraziti njegovega zgodovinskega pomena in našega odnosa do njega. In še to moremo reči, da bodo o tem voditelju Hrvatov Slovenci vedno lepo mislili. Naj v miru počiva! flft^pZflAgttO jft Delo dobi v jBritskl Kolumbiji: Krojač ali pa uobra šivilja, za nova oblačila in popravljanje, dobi stalilo delo. Plača po dogovoru. Gregory Tallor Shop, Box 244, Vernon, B.C. Toronto • Obisk misijonskega brata.— Koncem junija je bil na obisku v Torontu misijonski brat Družbe sv. Vincencija Pavelske-ga Kad Kerševan. Po rodu je tržačan in že od leta 1946 deluje kot misijonar v Kongu. Letos je obiskal svoj rodni kraj Trst in Slovenijo in je sedaj na potovanju med slovenskimi naseljenci v Kanadi in Ameriki, da poživi misijonsko misel in pridobi novih dobrotnikov; obiskal bo tudi naše naseljence v Argentini. Brat Kerševan je imel v Torontu dva predavanja, prvega v slovenski dvorani v Nevv Torontu in drugega v dvorani Marije Pomagaj; predvajal je zvočni barvasti film, ki prikazuje delo Cerkve in življenje domačinov na misijonskem ozemlju blizu Leopoklville, kjer deluje brat Kari kot električar. • V začetku junija nas je obiskal predsednik "Slovenskega državnega gibanja" dr. Mate Resman, vsredi junija pa se je oglasil g. Mirko Javornik iz Washingtona. Oba sta v družbi veselih Slovencev preživela nekaj prijetnih uric. Oba sta nam vedno dobrodošla. Še pridita! • 9. junija je bil v "International Institut" seminar 'Dept. of Lands and Forests' za zastopnike etničnih organizacij v Torontu. Navzočih je bilo 150 zastopnikov etničnih časopisov, klubov in or-ganizacih, med drugimi tudi naš list "Slovenska Država". Seminar se je začel z večerjo; nato so sledili govori o zaščiti parkov, rib in živali, ter o gozdnih požarih v Ontariju in podobno. Po govorih je Sledila debata. Cleveland zlasti še tistim, ki so prejeli nagrade in pohvale. Čestitke pa seveda tudi vsemu učiteljskemu zboru, čigar nesebično požrtvovalnost in delavnost vsi globoko cenimo. Kalkor vsako leto, tako je tudi to šolsko leto, ki smo ga ravnokar zaključili, Slovenska šola imela vrsto prireditev kot Miklavže-vanje, družabne večere in Materinsko proslavo, kjer so srebrna grla naših otrok s pesmijo in igrami razveseljevala naša srca. Polne udeležbe na teh prelepih prireditvah so dokaz, da je Slovenska šola naši slovenski javnosti zelo pri srcu. Tu zasluži vso pohvalo učiteljski zbor pod vodstvom č. g. Jošta Marteianca. Ogromno dela je namreč vloženega v vestno pripravo učnih snovi, pripomočkov in sporeda, ker ni primernih knjig na razpolago. Neštete so bile ure, potrebne za pripravo vseh prireditev: petje, delklama-oije in igrice so zahtevale celo vrsto vaj izven rednega pouka. Odbor staršev pod predsedstvom g. Vinka Rožmana je bil seveda največja pomoč učiteljskemu zboru, zlasti ob prireditvah, ko je toliko dela in priprav potrebno z dvorano, kuhinjo, točilnico, vstopnicami itd. Zahvala torej vsem, ki žrtvujejo čas in sredstva, da lahko Slovenska šola pri Sv. Vidu leto za letom tako uspešno vrši svojo vzviženo nalogo na vzgojnem in narodno - ohranjeval nem polju. Zahvala tudi našemu župniku msgr. L. Bazniku za vso naklonjenost in razumevanje ter za vse zanimanje, ki ga vedno kaže za Slovensko šolo. Vsem otrokom šentviške slovenske šole pa vesele in srečne počitnice ter na svidenje v septembru! F.A. Gorenšek Chicago • Duhovniške premestitve, 4 S škofijskim odlokom je bil začetkom junija premeščen k fari sv. Vida. Č.g. Julij Slapšak, doslej kaplan v župniji sv. Lovrenca. Z istim odldkom pa je bil nameščen za kaplana pri sv Locrencu novomaanik č.g. Ar-thur Zanutič. • C. g. Ingancij Kunstelj na obisku. Junija se je v Clevelandu mudil na obisku č.g. Ignacij Kunstelj, slovenski izšel j eni ški duhovnik iz Anglije. • Spominska kapelica. V nedeljo 7. junija popoldne je bila ne Slovenski pristavi kratka slovesnost vzida ve listine darovalcev v oltarni podstavek spominske kapelice. Blagoslovitev kapelice pa bo 5. julija. • Prireditve na pristavi. > Letošnja otvoritvena prireditev na Slovenski pristavi je bila v nedeljo 14. junija in se je je udeležilo zelo veliko število članov in prijateljev. Naslednjo nedeljo 21. junija pa je na pristavi nastopila Slovenska telovadna zveza. Dan preje pa so bile telovadne tekme med Clevelandčani in Toront-čani. Slovenska šola pri sv. Vidu je imela tamkaj svojo prireditev v nedeljo 28. junija. Na pristavi so bile v tem času tudi dončana dela na plavalnem bazenu. Slovenska šola pri Sv Vidu Cleveland, Ohio. — V sobto, 23. ■maja, je Slovenska šola pri Sv. Vidu zaključila šolsko leto 1963-1964 s sporedom, kjer so , razdelili spričevala onim, ki so izdelali, kakor tudi nagrade in pohvale vsem tistim, ki so se prav posebno odlikovali v pridnosti in vztrajnosti. Podatki, ki sem jih dobil na razpolago, kažejo, da se je v začetku Msikega leta vpisalo 180 učencev in učenk Ob koncu šolskega leta pa jih je bilo 166; glavni vzrok te razlike so bile preselitve straršev izven območja šentviške fare. Iskrene čestitke vsem tem pridnim učencem in učenkam, • Konvencija Slovenske ženske Zveze je bila letos meseca maja v Chicagu. Delegatke iz vseh delov Amerike so bile zbrane. Konvencijo so otvorile v nedeljo 17 maja z mašo v cerkvi sv. Štefana. Mašo in pridigo je imel p. Klavdij Okorn, OFM iz Milvvaukee, Wis. ki je Zvezin duhovni vodja. Konvencija je zborovala z hotelu Morrison. V sredo 20. maja je bila sv maša za vse mrtve članice SŽZ, katero je daroval cbikašiki pomožni škof Msgr. Wycislo. Pridigal je urednik Ave Maria p. Fortunat Zorman, Glavna tajnica te največje slov. ženske organizacije, ki teje nad 13 tisoč članic je Mrs. Albina Novak, urednica glasila "Zarja", je Mrs. Corinne Leskovar. Sedež Slov. ženske Zveze je na 1937 W. ermak Rr. Chicago, 111. Predsednica je Mrs. Antonija Turek iz Clevelanda, Ohio. • Poroke. Junij je mesec porok. Talko smo imeli zadnije čase dve poroki: 27. junija sta stopila pred poročni oltar Milan Pecharich in Marta Krašovec. Oba sta med nami poznana kot odlična javna delavca. Ženin Milan je že nekaj let v odboru SNZ, trenutno je njen podpredsednik; njegova izvoljenka Marta pa je agiilna pri Mladinskem pevskem zboru Lige in vedno na razpolago za organizirano delo. Lani je bila izvoljena za Kraljico Slovenskega Dneva. Milan je vedno sodeloval tudi v plesni skupini SARC.—V sobto 30. maja sta si obljubila večno zvestobo Ivan Koščak in Marian-ne Milich. Naj spremlja božji blagoslov novoporočenc« skozi vse dni življenja, da bi trdno držala vez medsebojne zakonske zvestobe in ljubezni! • Materinska proslava katero je v soboto 6. junija priredila Liga je prav lepo uspela. Bil je pester spored, ki so ga pripravile učiteljice slovenske sobotne šole Ana Gaber in Milena Šoukal. Nemalo zaslugo imajo seveda p. Vendeliin, ki je vodil petje, g. Alfred Fišinger kot pianist, gospa Metoda Fišinger, ki je učila rajalni nastop deklic, ing. Jože Rut kot napovedovale in Ivan Žitnik kot odezski mojster. Spored je bil prav pester: nastop■ pevskega zbora najmlajših; Mladinskega zbora, rajanje deklic in deklamacije. Posebnost je bil nastoj učencev klavirske šole, ki jo vodi prof. Alfred Fišinger. 11 učencev je pokazalo, ikaj so se naučili. Šest jih je bila iz začetnega tečaja, dve deklici, obe Jelenčevi iz nadaljevalnega te-aja in tri dekleta iz višjega tečaja. Vsi so prav lepo zaigrali in navdušili občinstvo. Profesor A. Fišinger je vložil v ta nastop mnogo truda in če bodo učenci sledili svojemu mojstru, bodo dosegli prav lep napredek. Za konec proslave je igralska družina Lige zaigrala prizor v 3 slikah Bog je ljubezen. Po Tolstoju ga je priredila ga. Milena Šou-katova. Delo je globoko odjeknilo tako po vsebini kot tudi po podajanju. • Slovenski Dan bo letos v nedeljo 11. Oktobra v Sokol Havliček dvorani na Lavndale in 26. Str Prav je, da se ta dan oddolžimo pionirjem slovenske pesmi in glasbe na slovenski radijski uri. • Proslava čeških Orlov — 1100 letnica sprihoda slovanskih bratov sv. Cirila in Metoda bo v nedeljo 4. oktobra. Proslava bo v dvorani cerkve sv. Cirila in Metoda. Zveza slovanskega or-lovstva bo ob tej priliki blagoslovila zastavo. V nastavek na vrhu prapora, bodo vdelani o-stanki sv. Cirila, češko orlovstvo v tujini je precej močno. Predstavlja ga ing. Vladimir Richter, bivši načelnik češkega Orla. Slovence vežejo lepi spomini na sodelovanje s češkimi Orli. Slovence bo na tej proslavi zastopala delegacija bivših slovenskih Orlov z g. Stanko Mašičem na čelu. • "Slovenia's Role in Yugo-slav Economy — je naslov najnovejše knjige, ki je pravkar izšla izpod peresa Tousaaint Hočevar, Associate profesor of Eco-noroics na Keuka College. Izdal je knjigo Slovenian Research Center, Columbus O. Predgovor je napisal Prof. dr. Edi Gobec. Knjigo, ki obsega 62 strani, je natisnila Mohorjeva družba v Celovcu. Pisec knjige, na podlagi uradnih jugoslovanskih virov objavlja vlogo Slovenije v jugoslovanskem gospodarstvu. Bežen pregled pove, da je Slovenija najbolj aktivna in napredna dežela v sedanji Jugoslaviji in do-iprinaša bistven del k celokupnemu jugoslovalskem gospodarstvu. Je potrdilo knjige, ki jo je izdal Franc Jeza pod naslovom "Tlaka slovenskega naroda". Ob tej priliki mi pride na misel profesor na kmetijski živinorejski in sadjarski šoli v Mariboru, ki je učencem vedno povdarja!: "Vedite, Slovenija je zmožna samostojnega gospodarskega življenja kljub trditvam raznih politikov, ki bi radi videli središče vsega le v Boegradu".... Prav je, da vsakdo, ki se zanima za slovenske narodnostne, politične in gospodarske probleme, vzame to brošuro v roke. Naroča se pri Slovenian Research Center, P.O. Box 843, Columbus, Ohio. Cena $1.50. • Prve redovne obljube je položila 9. junija sestra Francis of the Five vvounds (bivša Martina Pecharcih),: v samostanu karmeličank v Terre Haute, Ind. Bog ji daj vstrajnosti! • Deklico so dobili pred kratkem pri našem prijatelju g. Metodu Žerdin na 22 Pl. Delala bo družbo starejši sestrici. Naše čestitke srečnim starišem! Naslov: ANTONY AMBR02IČ V vseh pravnih zadevah se lahko z zaupanjem obrnete na novega slovenskega odvetnika Barrister, Notary Public tn notarja. 714 College St., Toronto, Ont. Telefon: LE. 1-0713 POZOR ROJAKI I POTUJETE SKOZI RIM v DOMOVINO? Sprejem na letališču ali železnici, ogled Rima, prenočišče, domača hrana itd. vse te skrbi bodo odveč, če se boste obrnili na: Vinko A. LEVSTIK Director in lastnik Hotel 'BLED' in Hotel-Penzijon 'DANILA' Via S. Croce in Gesuralemme 40, Via L. Luzzatti 31 Roma, Tel., 777—102 Roma, Tel., 750—587 Izrežite in shranite! Piište mi za cene in prospekte! CARL VIPAVEC OBRNITE SE Z ZAUPANJEM V VSEH NEPREMIČNINSKIH, DRUŽINSKIH SLOVENSKI ODVETNIK IN PRAVNIH ZADEVAH NA: IN NOTAR 278 Bathurst St.. Room 4. Toronto. Ont. — EMpire 4-4004 NAVAL NA COADY INTERNATIONAL INSTITUTE Za letošnji počitniki tečaj gospodarske samopomoči, znane pod imenom "the Antigonish way", je bilo toliko prijavljen-cev, da so jih morali nekaj odkloniti, Kljub temu bo na tečaju nad 100 udeležencev, kar poseka vse prejšnje rekorde. Poleg tega bo v Antigonishu to poletje še več drugih skupin za krajšo dobo. Ena teh skupin bodo duhovniki iz Srednje Amerike, ki so končali svoje študije v Rimu in se vračajo domov. V Antigonishu bodo ostali dva tedna. NOVI MONSIGNORJI Po zaključku letnih duhovnih vaj za duhovnike antigoniške škofije je oznanil prevzv. VVilliam E. Povver, tukajšnji škof, da je imenoval papež Pavel VI. za hišne prelate vse tri podpredsednike univerze: Cyrila H. Bauerja, J.N. MacNeila in F.J. Smytha. MINISTRSKI PREDSEDNIKI ČASTNI DOKTORJI Katoliška St. Dunstan's Univer-sity v Charlottetovvneu, Prince Edvvard Island, je trenutno še edina ustanova v provinci ki ima pravico podeljevati akademske naslove. Poleg nje obstoja še Prince of VVales College, ki mu pa še ni uspelo pridobiti si to pravico. Za stoletnico začetka razgovorov, iz katerih se je končno razvila Kanada kot samostojna politična enota, ki so vseučiliških ustanov v Atlantskih provincah. Sedež nove organizacije je v Halifaxu. Za novega predsednika je bil imenovan dosedanji ravnatelj Xavier Collegea v Sydneyu, msgr. M.A. MacLellan, doktor pedagogike, ki bo prevzel vodstvo univerze 1. julija. Xavier College'je del tukajšnje univerze, ki pa ima samo dvoletni program. Študentje nadaljujejo študije navadno zadnji dve leti v Antigonishu. Njegov naslednik v Syd-neyu do dosedanji dekan filo-zodske fakultete dr. D.F. Campbell. PROFESORJI V ŠOLSKIH KLOPEH Univerza sv. Frančiška Ksave-rija v Antigonishu je pred kratkim instalirala "elektronske možgane"—IBM Computer 1620. Služil bo predvsem prizodoslo-vnim in družboslovnim znanostim. Sredi junija se jc udeležilo posebnega tečaja, kako porabljati te "možgane" in kako jim pripraviti hrano, da jo morejo prežvečiti, okrog 30 profesorjev, ki bodo mogli prenesti nekaj mehaničnega dela in kalkulacij na te elektronske možgane. BRAZILIJA • Smrt zavednega slovenskega rojaka. Iz Campinasa v Braziliji smo prejeli pismo v katerem nam gospa Ivanka Regali sporoča, da je 18. maja umrl njen mož Ivan Regali. Pokojnika sem spoznal v Spit-se lih udeležili zastoiniki iz Nove „ , r.-, • . . . .7. , XT „ J talu. Bil je moz značaj. Njegova škotske, Nevv Brunsvvicka, Prince Edvvard Islamda, Ouebeca ir) Ontarija, in so se začeli v Char-lottetovvnu, bo podelila univerza častne doktorate koncem julija ti..' ministrskim predsednikom teh provinc in še predsedniku province Nevv Foundland, ki je zadnja postala član Kanade. Ob konvokaciji ob koncu letošnjega leta je podelila častmi doktorat bratu pok. predsednika Kennedyja, Ediju Kennedyju. SPREMEMBE NA UNIVERZI SV. FRANČIŠKA KSAVERIJA Oo (koncu šolskega leta je potekla poslovna doba dosedanjemu predsedniku univerze msgr. dr. H. J. Somersu, profesorju zgodovine. Profesorski zbor se je poslovil od njega s poslovilno večerjo 17. junija in mu želel obila uspeha na novem mestu. Bil je imenovan za izvzšilnega direktorja nove organizacije, ki si bo prizadevala koordinirati delo DARILNI PAKETI POPOLNOMA PROSTI CARINE, ki se po novi carinska odredbi lahko pošiljajo neomejeno. Pošiljam vse tehnične predmete, kot •te.lav.izii"V in radijske sprejemnike, hladilnike, dvclkolesa, "Singer" šivalne stroje harmonike in ostalo. Zahtevajte cenke za vse predmete, ki niso v tem oglasu, a so vašim v domovina potrebni. POOBLAŠČENI URAD za izdelavo in overitev vseh dokumentov. Prevodi in prepisi. Izpolnjevanje davčnih listin ("Ineome tax"). POROKE PREKO OPOLNOMOCENCEV V JUGOSLAVIJI. Pripeljemo Vaše družine iz Jugoslavije za stalno bivanje, kot tudi na obisk. Kanadski potni list za državljane in nedržatvil jane. VOZNE KARTE za vse letalske in ladijske proge. 30% popust za emigrante. PRODAJA DINARSKIH BANKOVCEV. Denarna m.kazMa p rt ko Narodne Banke izvršujem v najkrajšem času. CENTRAL HOMELAND AGENCY Milan Mike Lendič 471 College St., Toronto 4, Ont. Canada Tel: WA. 1-6016 užaloščena žena piše med drugim: "Bil je dobro pripravljen na smrt ves čas svoje bolezni. Zadnje dneve življenje Vam je hotel še pisati in se Vam zahvaliti za pošiljanje "Slovenske Države", pa je prehitro omagal. Zelo visoko je cenil Vas in člarike v SD. Bil je vedno na strani slovenskega državnega gibanja in je stalno zagovarjal pravice Slovence. Kdorkoli ga je vprašal tu v Braziliji kateri narodnosti pripada, je ponosno povedal, da je Slovenec in ni bilo konca pripovedovanja o lepi in trpeči Sloveniji Vedno je upal, da bo pokopan v slovenski zemlji, a Bog je odločil drugače. Rojen je bil v šmartnem pri Litiji 11. aprila 1896, dne 13. maja 1.1, je bilo 36 let, kar je bil poročen z gospo Ivanko. V Braziliji zapušča tri sinove: Janka, Franca in Valerijama, vsi so poročeni, doma pa brata Feliksa in'sestro Francko. Naj počiva v miru". Pokojnik je bil med onimi, ki je takoj z vso družino podpisali leta 1950 "Slovensko Izjavo". Ženi in sinovom naše iskreno zožalje! • Poroka. Poročil se je v Sao Paulo, naš prijatelj g. Vinko Mirt. Iskrene čestitke z željo za božji blagoslov! , "Prosimo, hodite po travi" — Je geslo 15 torontskih parkov, ki je v nasprotju z drugimi deželami kjer lepoto trave ni dovoljeno uživati. Comissioner T.VV. Thompson stoji popolnoma za tem geslom. ,Na sliki je (skupaj (z gdč. M. Vasey. On (pravi: "Parki so za razvedrilo ljudi!" bni studenec" E. Martinuzzija, "Več kot bron in cimbale" Vinka Beličiča, "Gaber nad prepadom' Zore Tavčarjeve, "Tretja plača' Tončke Turk in "Veter s pampe' Marija Mavra. RAZVREDNOTENJE TITOVEGA DINARJA Končen maja so se v Beogradu začele širiti govorice, da ra čuna Titov režim z novim zni žanjem vrednosti dinarja. Govorilo se je o 50% znižanju. Razmerje do dolarja naj bi bilo 1000 do 1200 proti 1. Nemir med delavstvom v Slo veniji in na Hrvatskem, je zaradi ogromnega porasta cen življenskih potrebščin zadnjega pol leta rodil veliko število divjih stvak. Stavke so dokaz globokih in resnih gospodarskih težav v domovini. Obenem pa se že itak slaba plačilna bilanca vedno bolj slabša, k čemur seveda v veliki meri pomaga velika neurejenost v titovskem sistemu zunanje trgovine. Prijatelj pok. dr. Kuharja v Kanadi Svet postaja resnično majhen. Naključna srečanja v njem so vedno bolj pogostna. Dr. Cuješ se je udeležil konvencije kanadskih sociologov v Charlottetovv-nu in je stanoval v. St. Dunstan's univerzi. Prvo jutro ga v kapeli vpraša starejši duhovnik, če zna ministrirati. Na pritrdilen odgovor ga pokrabi za ministranta in po maši se mu predstavi kot Rev. I.R. McConnell od St. Pat-riok's College, Maynooth, Ire-land. Dr. Kuharja je poznal še iz dobe, ko je študiral v Cam-bridgeu, Angliji. SENATOR FRANK J. LAUSCHE KRITIZIRA RAVNANJE S KOMUNISTI Ohijski senator slovenskega rodu Frank J. Lausche je izrazil svojo kritiko State Departmenta v nedavnem članku v The Rea-der's Digest. V članku sicer hvali tajnika Deana Ruska, toda je mnenja, da ministrstvo samo ni dozorelo časom, v katerih živimo in je zlasti slepo za komunistično nevarnost in spletkarjenje v svetu. VARNE AVTOMOBILE JE MOŽNO GRADITI NEKAJ GOSPODARSKIH ŠTEVILK KANADE IN ZDA V 1. 1963 je narasla bi-atto narodna proizvodnja v Kanadi za 6.6%, toda približno tretjina tega porasta je bila povzročena po višjih cenah. Porast po količini dobrin je bil samo 4.6%, kar pa je kljub temu razveseljiv porast. Povprečna vrednost brutto narodnega dohodka na osebo (izražena v kupni moči dolarja L 1957) je bila 2.057$, dočim je bila 1. 1954 samo 1.747$. Brezposelnost se je zmanjšala od viška 7.2% delovne sile 1. 1961 na 5.5. Indeks življenjskih stroškov se je dvignil od 116.2 1. 1954 na 133.0 (130.7 leto popreje), ali drugače izraženo, vrednost kanadskega dolarja po njegovi kupni moči (je padla od 86.1c (1949 vzeto kot baza lOOc) i. 1954 na 752 1. 1963. Primerjava z ZDA kaže (v tekočih dolarjih), da je bila vrednost brutto narodnega dohodka na osebo $2.276 v Kanadi in 3.090$ v ZDA. Izdatki za socialno skrbstvo na osebo so znašali v Kanadi (1. 1962) 119.17$ V TRSTU . i Koncem maja je posebna komisija pod predsedstvom prof. dr. Martina Jevnikarja objavila imeno zmagovalcev v natečaju, ki je bil razpisan letos 25. januarja za izvirna slovenska radijska dramska dela. Prvo nagrado 200.000 lir je dobila radijska drama "Zadeva je končana", ki jo je napisal Franc Jeza, drugo nagrado 150.000 lir je dobila radijska drama "Voda sprave" Alojzija Rebule, tretje 100.000 hipa radijska igra "Miramarski vodnjak želja". Jožka Lukeža. Za Avtomobilska tvrdka General Motors, ki proizvaja nad polovico avtov v ZDA, je prepustila hitrostne tekme Fordu in Chry-slerju. (Letošnji poskus Forda osvojiti si hitrostni rekord v In-dianapoiis je zopet stal dve smrtni žrtvi.) Za Liberty Mutual Insurance Company je General Motors predelal nekaj 1960 modelov Chevroleta, ki imajo posebno ime: "Survival Cars" (življenja varni avtomobili), ti imajo nekatere posebnosti, ki jih navadno ni v rednih avtih— posebno naslonjalo za roko vozača, ovalne sedeže z naslonjalom za glavo, vernostne pasove, avtomatične naprave za gašenje ognja, itd. trokovnjaki so mnenja, da bi osebe v tamo opemleje-nem BILJA ZA ZAKON O DRŽAVLJANSKIH PRAVICAH Med tem ko so .senatorji razpravljali — in nekateri, med njimi verjetni republikanski kandidat za predsednika senator Gokhvater—skušali onemogočiti sprejetšje zakona — Civil Rights Bili — so katoliški, protestantski in čidovski bogoslovci imeli nepretrgano bdijo nasproti Lincolnovega spomenika, dokler zakon ni bil sprejet v senatu in ga je predsednik Johnson .podpisal. Med biljo so doživeli vse mogoče reakcije prebivalstva — zasmehovanje, zmerjanje, pa tudi pohvalo in podporo. Biljo so sestavljali po trije bogoslovci, ki so stali po tri ure molče ob razpetem narisu. Bogoslovci so bili iz najrazličnejših predelov ZDA. DVORANA SLAVE INDUSTRIJSKIH ODNOSOV Delovno ministrstvo v ZDA, je ustanovilo Dvorano slave. Z njo nameravajo izkazati priznanje podjetnikom in delavcem, ka-avtomobilu ostale žive v' terih odnosi niso bili za dolgo še tako hudi avtomobilski ne- ] skaljeni is stavko. Prvo spomin-sreči. Kot v mnogih durgih pri- sko ploščo je dobila tekstilna to- merih ne gre za pomanjkanje znanja, ampak volje ukreniti nekaj uspešnega proti številnim smrtnim nesrečam, ki še stalno izvedbo so priporočili še "Caro- naraščajo. varna Hart, Sohaffner & Marx, v kateri zastopa delavce the Aimaigamated Clothing Worlcers Union. V podjetju ni bilo stavke zadnjih 50 let. JUGOSLOVANI SO OBRZDALI ŠE DVA PISATELJA Ukinitev literarne revije je četrti tak inciden v enem letu \ Nevv VVortk Times-u poslal posebni dopisnik David Binder. (Prevod članka v New York Ti-ms-u, 14. junija 1964, str. 32). Beograd, Jugoslavija, 12. junija. — Cetntič v toku dobrega leta je jugoslovanska komunistična vlada okrnila svobodo izražanja. Najnovejši tozadevni incident, o-katerem poročajo iz slovenskega republiškega glavnega mesta Ljubljane, se je pripetil 19. maja, ko je bila ukinjena smela kulturno-pol itična revija "Perspektive" in sta bila aretirana dva literata, ki sta pri njej sodelovala. "Perspektive" so objavile nekaj člankov, ki so napadali in kritizirali razne osnovne karakteristike jugoslovanskih komunističnih načel in ustanov, med njimi delavsko samoupravo, so-cializirano kmetijstvo, partijsko birokracijo in previsoke upra-vnišlke plače. Stane Kavčič, predsednik Ideo-loše Komisije Slovenske Komunistične Partije, se jc preteklo zimo večkrat sestal z uredniki "Perspektiv" in jih jc skušal pripraviti. do tega, da bi prenehali s sovi j m drznim kritiziranjem, a zaman. Danes smo izvedeli, da je 57 slovenskih litratov iz kroga nekoliko bolj konzervativne ljubljanske revije "Naša sodobnost" podpisalo izjavo, v kateri protestirajo proti ukinitvi "Perspektiv". Oknnjevanje kulturne dejavnosti se je pričelo aprila 1963, ko je skoro neopazno prenehal izhajati skromen beograjski štirinajstdnevnik "Danas", navidez zaradi pomanjkanja denarnih sredstev. Prevladuje pa na spošno mnenje, da je bil glavni razlog tega, da je "Danas" propadel, svobodnjaški in kritični ton številnih člankov, ki so bili v njem pribčeni v teku dveh let izhajanja. Kljub temu pa režim ni nadlegoval nobenega od "Da-nas"-ovih sodelavcev. Drugi tak slučaj se je pripetil lanskega julija, ko je okrajni javni tožilec za Sarajevo izpo-sloval sodni odlok, na podlagi katerega jc bilo prepovedano predvajanje spornega novega fiiltrta "Mesto". Ko se jc neki amladi dramatik kritično izrazil o dejanju javnega tožilca, ga je Je-ta tožil za javno obrekovanje. Proces je ac v poteku. Tretji slučaj se je tikal romana "Cangi" ki ga jc napisa) mladi hrvaški avtor Alojz Maje-tič. Roman je izšel v 10.000 izvodih v založbi neke novosadske (knjigarne. Razpečavanje te zgodbe o mladinski brigadi, ki gradi cesto v Jugoslaviji, je bilo prepovedano s sodnim odlokom dne 17. decembra iz razloga, da je zgodba "pornografska" in "lažno prikazovanje mladine". Prošnji nekaj literarnih velja kov, naj se uvede preiskava, pri ' (kateri naj izvcdenci podajo svoja mnenja, je bilo sicer ugodeno, vendarle pa še vse do da-jiese niti datum za začetek te preiskave ni bil določen. Kot izglda, je slovenski slučaj po dolgem času prvi, v katerem je umetnik, poleg tega da je bil prepovedan obtok njegove umetniške stvaritve, bil tudi kaznovan. Čeprav je tukaj na razpolago le malo podrobnejših po- to dvojico in označilo razmnoženo pesem kot "huliganstki napad na celotno našo družbeno ureditev". Polega tega, da jc 57 literatov pod pisalo obrambno izjavo v prid urednikoma "Perspektiv", je tudi v "Delu" bilo priobčeno pismo v Šalamunovo obrambo. V njem Dane Zaje prosi za strpnost z besedami: "Ne morem verjeti, je slovenstvo zašlo tako daleč, da bi ne moglo prenesti okoli dvajset verzov mladega pesnika". Dodal je: "Tudi neolikanci imajo svoj prav". Ljubljanska afera je, kot izgleda, vzbudila silno zgražanje tudi med beograjeskimi Iitera-ti, ki se jim upira ta novi dokaz "upravnih ukrepov" Komunistične Partije v kulturnem prodročju. Izraz "upravni ukrepi" jc evfemizem za "stalinsko ravnanje". ŽENA V SVETU, KI SE SPREMINJA Mednarodni urad dela je pri redil junija v ženevi posebno konferenco, ki je preučevala vlo go žene v današnjem svetu hitrih sprememb. Za konferenco je MUD pripravil posebno poročilo v dveh delih. Prvi obravnava zaposlitev žensk na splošno, drugi pa zaposlitev mater. Iz poročila povzemamo nekaj podatkov in opazovanj. Na svetu kot enoti jc gospodarsko zaposlenih 27% vseh žensk. Delovna sila jc sestavljena eno tretjino iz ženSk in dve tretjini iz moških. Razmerja so seveda različna v različnih pokrajinah. Mednarodni Urad Dela je bil od vsega začetka zapleten v vprašanja ženske zaposlitve. Sprva si jc predvsem prizadeval, da so sc uzakonile določbe, ki naj preprečijo zlorabo ženske delovne sile ter določbe, ki upoštevajo žensko zdravje ter materinstvo. Pozneje je bilo delo MUD usmerjeno v priboritev enakih možnosti za zaposlitev žensk Postavil je načelo, da spol nc sme biti razlog za različno ravnanje v učenju, zaposlitvi, napredovanju in v drugih pogledih, ki so zvezani z zaposlitvijo (enaka mezda za onako delo, itd.). Današnji gospodarski razvoj daje ženam mnogo več možnosti zaposlitve kot nekoč. V nekaterih sistemih kot v komunizmu izenačenje spolov ni vedno izvedeno v korist žene. Najvišji SSSR in njenih satelitih, najnižji odstotek zaposlenih žen jc v pa v Latinski Ameriki. Kljub znatnemu izboljšanju kaže pregled MUD, da je šc mnogo primerov, kjer so ženske zapostavljene glede plačila, možnosti napredovanja in ponekod tudi izobrazbe. Posebna značilnost sodobnosti jc tudi, da jc močno naraslo število poročenih žensk, ki so zaposlene bodisi cel dan ali pa sa mo krajšo dobo. V nekaterih deželah jc nad polovico zaposlenih žen poročenih in znatno število ima otroke, ki šc nc obiskujejo šole. To predstavlja po navadi probleme v zvezi z družinskim življenjem in zborovalci si bodo prizadevali sestaviti predloge, ki naj bi olajšali te težave. Upajo, da bodo nekatera priporočila dosegla počasi stopnjo mednarodne konvencije in bodo postala tako obvezna v vseh državah. ki so članice MUD. ONTARIO NOVE CENE BOLNIŠKEGA ZAVAROVANJA Več ljudi v Oniariju sprejema boljšo in dražjo bolniško postrežbo kol kedaj koli preje. 56.0U0 bolnikov povprečno na dan — dovolj, da bi napolnili celo mesto — so v bolniški oskrbi najrazličnejših vrst v Ontariju. Ti bolniki sprejemajo najboljšlo oskrbo, ki ni bila nikoli na taki višini v zgodovini pokrajine. Nadalje ni cena potrebne zdravniško - bolniške oskrbe več problem za preko 98% vseh ontarijskih prebivalcev, ki imajo po vladi upravljano bolniško zavarovanje . . , zavarovanje, ki je odpralivoskrbi v Ontarijo za bolniške izdatke. BOLJŠA POSTREŽBA — VIŠJI STROŠKI Ze mnogo let so se stroški za bolniško oskrbo stalno dvigali, ne samo v Ontariju, ampak tudi v ostalih predelih Kanade in drugih državah. Čeprav so""stfoški visoki, so napredne znanstvene uslužnosti in posebne smožnosti, ki so na razpolago v bolnišnicah prepotrebne za zdravljenje bolnih. Vrednost potrebne bolniške oskrbe ne more biti žrtvovana. Že od 1959, leta so se povprečni stroški "Commissioua" za en dan blonikovih uslužnosti dvignili za povprečno > r * P* ,•« g i * .1.'V .i ZAKAJ SE STROŠKI DVIGAJO CENE SO ZRASLE . . Bolnišnice kot vse drugo, plačujejo vec za postrežbo in plače, hrano, zdravila, aparate, os,vrbo in uslužnosti. Približno 70c od vsakega enega dolarja bolniških stroškov se uporabijo za plače bolnikih uslužbencev. Bolnišnice imajo danes več in bol jše plačane uslužbence ki strežejo številnejšim bolnikom ter dajejo potrebne uslužnosti 24 ur na dan. BOLNIŠNICE SO BOLJ UPORABLJANE Vedno večja je zahteva po uporabi bolnišnic, ker je medicinska znanost uvedla mnoga nova in draga zdravljenja, ki zahtevajo uslužnosti bolnišnic. Ti načini zdravljenja zahtevajo vccje število usposobljenih nameščencev, vec prosto; rov, zdravil in drugih dragih dodatkov. Ker m več denarnih omejitev za potrebno nego, sc mnogi ljudje odločijo za postrežbo, ki je potrebna, brez da bi se bali velikih stroškov Prav tako je povečano število starejših državljanov, od katerih mnogi potrebujejo daljše zdravljenje v bolnišnicah. VEC POSTELJ NA RAZPOLAGO V 1947 letu je imel Ontarijo na. razpolago za aktivno zdravljnje, za kronične -bolezni in rekon-vaileseentc 17,473 postelj; v 1958. smo imeli 31.000 postelj, danes imamo na razpolago preko 40.000 takih postelj za zavarovane osebe in za 1970. upamo, da jih bo žc 47.000. Več postelj pomeni več bolnikov in višje stroške. Poleg tega imajo zavarovani bol rl iki pravico do postrežbe brez plačila v pokrajinskih umobolnicah (23.000 postelj) in TB sanatarijih (1823 postelj). DODATNE USLUŽNOSTI ZA BOLNIKE IZVEN BOLNIŠNIC S prinvi julijem 1964. bodo naslednje uslužno«ti pridejane za zdravljenje izven bolnišnic: 1) Bolniški obiski za zaključek zdravljenja zlo- mov ki se običajno zdravijo izven Doinismc. 1'opreje jc bila ta možnost dana za zdravljenje Kostnega zloma izven bolnišnic sarpo v času 24. ur po nesreči). 2) Radio terapija bolniških uslužnosti Z£ zdravljenje raku v klinikah "Ontario Canccr Foundation" in v bolnišnicah ki jih odobri "Comission" za take uzlužnosti. 3) Ce je predpisano po zdravniku kot zdravniška nujnost zdravljenje v bolnišnicah iki jih od-tlobn commission: a) Uporaba physiothcrapijc in poklicne, tl)e-rapije k jCr so te uslužnosti na razpolago. Pomni: Na programu je tudi odobritev drugih 1 physiotherapističnlh možnosti v bljižnji bodočnosti. Tozadevno »poročilo bo napravljeno. f. b) Govorno zdravljenje kjer jc možno in dano po kvalificiranemok therapistu za zdravljenje organičnih bolezni in poškodb. -.....ni t 7-ornia zgoščena informacija samo za vašo lažje razumcvanic. Za P<>d'-<>^c informacije si oglejte pravda pokrajinskih in zveznih zakonov ki upravljajo te reci. NOVA VPLAČILA (Standard VVard care) Vseild stalnega naraščanja stroškov je provinci jalna vlada razglasila zvišanje cen premij za dntarijsiko bolniško zavarovanje z regularnimi predplačili, ki vam dajo -možnost uporabe uslu-znost že oktobra 1964. V letih 1961, 1962 in 1963 je pokrajinska vlada preprečila s svojo linančo pomočjo povišanje zavarovanj. V teh letih je vlada dopala $125.8 miljonov iz svojih glavnih dohodkov. Prav tako je vplačala dodatno $157.8 miljonov za zdravljenje bolnikov v umobolnicah in TBC sanatorijih. . . Tudi z višjimi premijami bo pokrajinska vlada vedno morala doplačati za ceno bolniškega zavarovanja, prav talko kot bo zvezna vlada p.maiaia 'za pran v času dviganja cen (ccna tega zavarovanje ne vključuje vladnih oddobritcv fondov za pomoč občinam pri gradnji njihovih bolnišnic). Samci (brez družin) ............................ 13.25 na incscc Družine (eden ali več članov) ........ $6.50 na mesec , • * ' * '' • ONTARIO HOSPITAL, SERVICES COMMISSION 2195 YO N O K STREET. TORONTO T. ONTARIO bo .krščanstvo v prehodu". Zbo-'mir. Molitev ne nadomesti de- družine, ki ga je mobilizirala rovanja bodo na jezuistki Geor- janj. Vi kristjani morda vse to getown University. dalkov, izgleda, da se je nekaj članov uredniškega odbora " Per- Naslov kardinala protek-spektiv" upVlo ukinitvi revije in torja odpravljen KOMUNIST KATOLIČANOM Eden francoskih komunističnih voditeljev M. Verrct je zapi- _t_______________ . sal v Masses Ouvrieres (Pariš, je pripravilo naslednjo številko j V bolj nemirnih dneh Cerkve, No. 204, februar 1964) nekaj mi-v razmnoženi izdaji. I ko sta bili svetna in cerkvena sli za katoličane. Eden od prispevkov je bila j oblast bolj tesnih zvezah so cu-1 Kot komunist smatra Cerkev pesem Tomaža Šalamuna "Duma 1964". Njenih dvajset vrstic roh- KANADSKA KONFERENCA O DRUŽINI Na pobudo ki pod pdkrovitelj-stvom zastopnika kraljice v Kanadi guvernerja Vanicrja in tili redovi potrebo po posebnih' za konservativno silo, ki uči njegove žene je zborovalo v za-zaščitnikih v Vatikanu. To vlogo množice nravnost v obliki ustal- četku junija v Ottawi okrog 350 veste, toda tega ne prakticirate ali vsaj nc vendo. Zato je zmeraj dobro vas na to opozarjati. Kanadska konferenca o družini" večje hiše in podobno. Toda I. 1957 so začela rojstva zopet ni proti "ukročenim intelektual- so opravljali kardinali protektor- j jenih navad. Vernike uči potr- cem", "rektorjem", ideologom", "doktorjem" in "presihajočim lirikom". Slovenski novinar Milan Šega je napadel Šalamuna dne 17. maja v "Delu", glasilu Komu- ji (kljub temu pa je papež Kle- ment XIV prepovedal jezuite 1. 1773 ne zato, ker je verjel v ob- pežljivost, odpoved, ljubezen in povabljenih oseb, ki so bodisi poklicno bodisi po osebnem prizadevanju zapletene v družinske spoštovanje obstoječega reda, skratka pasivnost Kot komunist: probleme, tožbe proti njim ampak ker odklanja katoliške šole, stranke, Med udeleženci so bili znan-"Cerkev ne bi mogla uživati rc-' delavske organizacije in zase- stveniki in bogoslovci, duliov- sničrti in trajni mir dokler nistične Partije; pet dni pozneje ( družba obstoja"). V moderni do-pa sta bila Šalamun in njegov f bi je bila ta vloga le formalnega sodelavec Joše Pučnik aretirana značaja. Sedaj pa je papež Pavel in dbdolžena kot zločinca. Pesnik VI. odločil, da se ta ustanova sam jc bil izpuščen 28. maja, odpravi. dasi mu še vedno preti kazen, I - Pučnik pa, ki je pred časom pAX ROMANA ZBORUJE bno lastnino, prizneva pa krščan-1 ščina in laiki, francosko in ang-ske vrednote kot sočutje z re-J leško govoreči, verni in neverni, veži, smisel za občestvenost in Poleg predavanj je bilo težišče povdarek na upanju in prizade- j v diskusij skih skupinah (20), vanje izboljšati svet. "Komuni- ^ kjer je imel vsakdo priliko izra-stični realizem bo morda služil, žiti svoje stališče in mnenje. Predsednik začasnega odbora je upadati. Statistike, ki kažejo šte-anglikanski škor Reed iz Otta\va. vilo rojstev na 1000 žerta v rod-Za pripravo konferenci je spi-1 ni h letih (15—44), izpričujejo sal sociolog Blkin knjigo THE znaten padec: FAMILY IN CANADA, ki prikazuje v kratkih potezah dosedanje stanje znanstvenega dela o družini v Kanadi. Na konferenci sami so predavali znanstveniki ikot dr. Philippe Garigue (Mont-realska univerza), dr. N.B. Ep-stein (Je\vish General Hospital, Montreal), dr. K.D. Nacgele (Univ. of British Columbia), dr. J. Francis Lcddy (univerza v ' naprej zelo. pospešen. VVindsorju). Za program je bil odgovoren preč. Peter Nearing, ravnatelj Social Action Dept., Canadian Catholic Conference iz Ottawe. 1957 122.7 1958 120.1 1959 120.2 1960 119.3 1961 118.3 1962 113.3 1963 109.5 1964 (marec) 107.4 Kot jc razvidno iz teh podat Ikov, je padec rojstev od 1. 1961 odslužil del sedemletne zaporne v VVASHINGTONU kazni zaradi sovražne propagan-, Mednarodne zborovanje kato- ostala pri praznih de, je še vedno v ječi. Pred dvema tednoma je "Delo" krščanske ljubezni na ta način, da ji predoči njeno odgovornost in jo osvobodi nevarnosti, da bi frazah, ab- iliških študentov IMCS (Pax Ro- strakcijah ali zgolj izjavi do-mana) bo letos koncem julija v brih namenov. Moliti za miz je uredniškem članku napadlo j VVashingtonu. Predmet razprav dobro, toda boljše je delati za Kot glavni zaključek zborovanja je bil sklep, da se ustanovi stalna ustanova THE VANIER INSTITUTE OF THE FAMILY, čigar naloga bo "ohranjati in razvijati s"pozitivnimi in stalnimi dejanji zanimanje za življenje ODLIKOVANJE ČASNIKARJA Na letnem zborovanju Catholic Press Association sO podelili najvišjo nagradu irskemu du-UPADANJE ROJSTEV hovniku iz Dublina, preč. Patric- V ZDA ku 0'Connonju, ki je dopisnik Statistiki so se čudili, da je N.CAV.C. za Dalnji Vzhod. Nje ostalo število rojstev po drugi gova poročila o razmerah v svetovni vojni dolgo časa na South Vietnamu so bila zelo raz-mnogo višji višino kot pred lična od poročil ostalih poroče-vojno. Začeli so napovedovati, valcev — ko pa se je prah pole-da bo to spremenilo sestavo dru- gel, se je izkazalo, da so bila žine v ZDA, ki bo potrebovala najbližja resnici. 800 LETNICA KATEDRALE NOTRE DAME V Parizu so slovesno praznovali osemstoletnico gotske katedrale Notre Dame. Istočasno so bile slovesnosti tudi v Rimu v francoski cerkvi sv. Ludvika, ki se jih je udeležil papež Pavel VI. Njegov govor v francoščini so prenašali v Pariz, tako da so ga slišali tudi vsi, ki so bili v katedrali. Letni porast kreditnih zvez prvič dosegel milijardo dolarjev Po zbranih poročilih kreditnih zvez po svetu (rajfajznovlke niso vključene) se je 1. 1963 prvič primerilo, da so novi prihranki članov, nova sposojila in dobroi-metje presegli eno milijardo. Pribraniki so narasli za $1,069,-000.000, bilanca posojil za $1,037,-000.000 in dobroimotje za $1,218,-000.000. V istem letu je bilo ustanovljenih 1.100 novih edinic in članstvo je naraslo za 1,085.000. Letos maja sta bili sprejeti ligi kreditnih zvez v Ecuadorju in Panami kot članici mednarodne organizacije kreditnih zvez CUNA, ki obsega sedaj 72 državnih ia provinciaiaih lig.