MEDNARODNA SRECANJA STRATEŠKE IZBIRE V AKADEMSKIH KNJIŽNICAH Konferenca LIBER (Ligue des Bibliothčques Europeennes de Recherche) Groningen, Nizozemska 5. do 9 julij 2005 Konferenca LIBER (Ligue des Bibliothčques Europeennes de Recherche) je potekala v prostorih Univerze Groningen na Nizozemskem od 5. do 9. julija 2005. Groningen je najvecje mesto severne Nizozemske s 170.000 prebivalci in ima dolgo akademsko tradicijo. Univerza Groningen je bila ustanovljena leta 1614. Že v prvih letih njenega delovanja je bilo 50% študentov in profesorjev iz drugih držav, 50% pa iz Nizozemske. Prvi rektor Univerze Groningen je bil Ubbo Emmius in je prišel iz severozahodne Nemcije. Groningen je drugo najstarejše univerzitetno mesto na Nizozemskem za mestom Utrecht. Univerzitetno knjižnico Groningen sestavljajo Centralna univerzitetna knjižnica in fakulteten knjižnice. Na mestu, kjer stoji nova centralna univerzitetna knjižnica je bila pred 390 let zgrajena prva knjižnica ustanove Academia Groningana. Univerzitetna knjižnica Groningen ima 2.400.000 knjig in revij, od katerih jih 1.500.000 hranijo v Centralni univerzitetni knjižnici. V Centralni univerzitetni knjižnici je tudi vecje število citalnic in temeljne zbirke knjig z vseh znanstvenih podrocij, ki so zanimiva za Univerzo Groningen. V citalnicah je 1.600 študijskih mest za uporabnike. Uporabnikom so za individualno delo na voljo tudi manjše študijske sobe. V elektronski knjižnici, ki je locirana v prvem nadstropju je uporabnikom na voljo sto delovnih mest z racunalniško opremo, ki so namenjena za poizvedovanje v katalogih in zbirkah podatkov v obliki CD-ROM ter na internetu. Knjižnica Fakultete za umetnost obsega 120.000 enot knjižnicnega gradiva. Uporabnikom je na voljo 250 študijskih mest, med katerimi jih ima vecina racunalniško opremo in povezavo z internetom. Knjižnica Pravne fakultete obsega 67.000 enot knjižnicnega gradiva. 24 študijskih mest ima racunalniško opremo. Zbirke obsegajo nizozemsko pravo, evropsko pravo, kriminologijo in civilno pravo. Evropski dokumentacijski center (EDC) je integrirani del knjižnice in obsega specialno zbirko uradnih publikacij Evropske unije. Centralna medicinska knjižnica ima prostore v Univerzitetnem medicinskem centru, ki nudi pacientom osnovne zdravstvene storitve kot tudi vrhunske specialisticne storitve, med katerimi so transplantacija organov, nevrokirurgija, neonatologija, klinicna genetika. V centru izvajajo vse medicinske dejavnosti in izobraževalne programe. Center obsega konglomerat najsodobneje zgrajenih in opremljenih stavb, ki jih povezujejo številna sprehajališca pod enotno stekleno streho. Centralna medicinska knjižnica omogoca medicinskemu osebju, profesorjem in študentom dostop do podatkovnih zbirk s polnimi besedili, dostop do biomedicinskih podatkovnih zbirk, analizo citiranosti, dobavo dokumentov, izobraževalne tecaje, informacije o novem knjižnicnem gradivu, pregled informacijskih virov s podrocja medicine in zdravstvene nege na internetu. Knjižnica Fakultete vedenjskih in družbenih ved obsega 80.000 enot knjižnicnega gradiva, 500 naslovov revij in 8.300 doktorskih disertacij ter raziskovalnih porocil. Obsega zbirke s podrocja psihologije, sociologije, pedagogike, umetne inteligence. Ima tudi bogato zbirko zgodovine psihologije in pedagogike na Nizozemskem. Knjižnica Filozofske fakultete obsega 10.000 enot knjižnicnega gradiva in 90 naslovov revij, ki so vecinoma v tiskani obliki. Knjižnica je namenjena pretežno uporabnikom treh oddelkov fakultete in sicer zgodovine filozofije, prakticne filozofije in teoreticne filozofije. Knjižnica ima prostore v srednjeveški stavbi, h kateri so dogradili prizidek in celoto sodobno opremili z racunalniškimi delovnimi postajami in policami za tri temeljne zbirke v prostem pristopu. Knjižnica Fakultete za ekonomske in organizacijske vede obsega 75.000 enot knjižnicnega gradiva in 2.200 naslovov revij v elektronski in tiskani obliki. Uporabnikom nudi dostop do razlicnih katalogov in elektronskih podatkovnih zbirk, dobavo dokumentov, izobraževalne tecaje, 250 študijskih mest, od katerih jih je 30 opremljenih z racunalniki. Knjižnica ima poleg zbirk s podrocja ekonomije, managementa in organizacije tudi zbirke s podrocja znanosti o vesolju, matematike in racunalništva. Knjižnica ima prostore v pritlicju desetnadstropne stavbe znanstvenega kampusa Zernike. Konference Liber se je udeležilo 220 udeležencev iz 31 držav, med katerimi so bile Belgija, Bolgarija, Kanada, Hrvaška, Ceška, Danska, Estonija, Finska, Francija, Nemcija, Gana, Madžarska, Irska, Italija, Latvija, Litva, Malta, Nizozemska, Norveška, Poljska, Portugalska, Rusija, Srbija in Crna gora, Slovaška, Slovenija, Španija, Švedska, Švica, Turcija, Velika Britanija in Združene države Amerike. 30 udeležencev je bilo iz nacionalnih knjižnic, 122 iz univerzitetnih knjižnic, 3 iz fakultetnih knjižnic, 4 iz drugih knjižnic (državnih, splošnih in specialnih) in 61 iz drugih ustanov (informacijskih servisov, inštitutov, založb, izobraževalnih ustanov za bibliotekarstvo in informacijske vede, bibliotekarskih združenj) . Slovenijo smo zastopali predstavniki Inštituta informacijskih znanosti in Univerzitetne knjižnice Maribor. V uvodnem svecanem predavanju je predsednik Komisije za knjižnice Univerze Groningen in profesor nevrologije na tej univerzi dr. Gert Holstege vzpostavil povezavo med nevrologijo in bibliotekarstvom. Uvodoma je obrazložil strukturo cloveških možganov ter jo primerjal s strukturo pri nekaterih živalskih vrstah. Poudaril je, da se je pojavila potreba po zapisih znanja na zunanjih medijih (glinaste plošcice, zvitki papirusa, rokopisne knjige, tiskane knjige, racunalniki) takrat, ko spominski deli cloveških možganov niso vec zadošcali za hrambo znanja. Ker so knjižnice ustanove, ki zagotavljajo dostopnost do znanja v zapisani obliki, meni, da obstaja tesna povezava med njimi in nevrologijo. Z naglim razvojem medicinskih disciplin, med njimi tudi nevrologije, pa postajajo knjižnice s svojimi elektronskimi zbirkami podatkov s polnimi besedili vse bolj potrebne zdravnikom kot njihovim uporabnikom. Na konferenci smo se seznanili z naslednjimi tematskimi sklopi: strateški in tehnicni razvoj pri hranjenju zbirk, raziskave na podrocju konzervatorstva, nadomestne metode pri ohranjanju dokumentov, evropske kooperacije na podrocju zbirk, vloga tehnologije pri strateških odlocitvah, strateško razmišljanje, sodelovanje pri managementu zbirk, predstavitve dejavnosti nizozemskih knjižnic. Poleg tega smo se na predkonferenci seznanili s spremembami v organizaciji univerzitetnih knjižnic. Sestale so se tudi sekcija za zagotavljanje dostopnosti, sekcija za razvoj zbirk, sekcija za zašcito in ohranjanje knjižnicnega gradiva in sekcija za knjižnicni management. Nekatere izmed sekcij so organizirale tudi posebne tematske delavnice. V okviru tematskega sklopa strateški in tehnicni razvoj pri hranjenju zbirk je bil zanimiv referat predstavnice Britanske knjižnice, ki je predstavila strateški razvoj pri hranjenju zbirk v knjižnicah in arhivih iz arhitekturnega, tehnicnega in politicnega vidika. Obrazložila je projekte Britanske knjižnice za ureditev prostorov za hranjenje gradiva in delovanje novega centra za konzervatorstvo ter uvajanje nove tehnologije uporabe robotov pri skeniranju. Predstavnik knjižnice Univerze Oxford je predstavil strateški management knjižnicne dejavnosti, ki poteka v sistemu knjižnic, ki so razpršene po vsem univerzitetnem kampusu. Razložil je, kako so do tedaj avtonomne knjižnice povezali v enotni okvir managementa. V okviru tematskega sklopa raziskave na podrocju konzervatorstva je predstavnik Nacionalnega arhiva Švedske podal pregled nad pomembnimi raziskovalnimi projekti pri konzervaciji zbirk. Znanstveno raziskovanje na podrocju konzervatorstva papirja so priceli že v štiridesetih letih dvajsetega stoletja, popolnoma pa je zaživelo v osemdesetih. Raziskovalni programi postajajo vse bolj kompleksni in se poglabljajo v kemicne in fizikalne vidike razkroja papirja. Rezultate raziskav pa postopoma vkljucujejo v vsakodnevno delo knjižnic in arhivov. V okviru tematskega sklopa nadomestne metode pri ohranjanju dokumentov je predstavnica Univerze Michigan predstavila razvoj nadomestnih metod v knjižnicah, ki so povezane v konzorcij ARL (Association of Research Libraries). Konzorcij povezuje 123 knjižnic v Združenih državah Amerike in Kanadi. Knjižnice v okviru konzorcija so sprejele dogovor o digitalizaciji gradiva kot opciji ohranjanja gradiva. Projekt digitalizacije gradiva v clanicah konzorcija financira Zvezna agencija Združenih držav Amerike. Predstavnik Kraljeve knjižnice iz Den Haaga je razložil razvoj nadomestnih metod ohranjanja knjižnicnega gradiva, med katerim so najpogostejše skeniranje, racunalniški izpis na mikrofilmu, skeniranje mikrofilmov, metoda »gammavlue«, metoda »methylene test« in metoda CAMF. Opisal je projekt skeniranje, v okviru katerega so izbrali fotografije iz otroških knjig. Prikazal je tudi prizadevanja za definiranje standardne kvalitete skeniranja mikrofilmov. »Gammavalue« je metoda, ki poudarja kakovost gostote, resolucije in osvetlitve pri prenosu mikrofilmov na druge medije. Obrazložil je tudi rezultate projekta »Cellulose Acetate Microfilm Form« (CAMF), ki je bil zakljucen maja 2005 v Britanski knjižnici. Predstavnik odbora za znanost in tehnologijo v Britanskem parlamentu je v svojem prispevku razmišljal o pomenu znanstvenih publikacij. Naloga Odbora za znanost in tehnologijo je nadzor nad delom in porabo sredstev Urada za znanost in tehnologijo. Odbor je leta 2004 izdal publikacijo z naslovom »Znanstvene publikacije – dostopne vsem ?«. Publikacija daje pregled trga znanstvenih publikacij z vidika založnikov, knjižnicarjev in uporabnikov. Odbor je v publikaciji predlagal, da naj Britanski parlament pomaga koordinirati in financirati ustanovitev mreže repozitorijev ter da bi naj raziskovalci, ki so financirani iz javnih sredstev obvezno oddali po eno kopijo raziskovalnega dela v to mrežo. Predstavnica IBM iz Frankfurta je predstavila sistem za digitalne zbirke in repozitorije. IBM ima vec kot dvajset let izkušenj na podrocju upravljanja dokumentov in digitalnih repozitorijev. Vrsto let so razvijali programsko opremo za varovanje kulturne dedišcine in cilj projekta »Digital Information Archiving System« je zagotoviti dolgorocno dostopnost do digitalnih podatkov. V okviru tematskega sklopa evropske kooperacije na podrocju zbirk je predstavnica OCLC PICA opisala Register digitalnih zapisov, ki ga je razvil OCLC ter možnosti sodelovanja z evropskimi knjižnicami na tem podrocju. Predstavnica Univerzitetne knjižnice iz Bruslja je porocala o raziskavi, ki jo je financirala Evropska komisija in izvedla Univerza v Bruslju v sodelovanju z Univerzo Toulouse. V raziskavi so sodelovali ekonomisti, informatiki in knjižnicarji. Cilj raziskave je ugotoviti dogajanje na trgu znanstvenih publikacij z vidika vseh udeležencev ter konkurencne politike. Predstavnica Ekonomske šole iz Londona je obrazložila razvoj elektronskih storitev za raziskovalce na podrocju ekonomije. Podala je razloge za nastanek konzorcija Nereus na pobudo Evropske komisije. V konzorciju sodeluje deset clanic iz šestih držav. Prvi cilj konzorcija je bil izgradnja skupnega portala in ekonomskega repozitorija. Predstavnik Univerze Glasgow je podal pregled nad oblikovanjem repozitorijev v Veliki Britaniji in nekaterih drugih državah Evrope. V Glasgowu so razvili model repozitorija, ki obsega publikacije, sivo literaturo in disertacije. Predstavnik Univerzitetne knjižnice Utrecht je obrazložil projekt DARLIN. Cilj projekta je oblikovati trajni arhiv Nizozemskih publikacij s podrocja bibliotekarstva in informacijskih znanosti. V projektu sodelujejo poleg Univerziteten knjižnice Utrecht tudi Univerza Amsterdam in Inštitut za medije in informacijski management. Predlagal je, da bi po vzoru DARLIN oblikovali Evropski repozitorij za podrocje bibliotekarstva in informacijskih znanosti. Predstavnik ProQuest je pojasnil projekt DART – Evropa. Cilj projekta je oblikovanje evropskega portala za raziskovalna porocila o rezultatih raziskav evropskih ustanov. Sodelujocim ustanovam in državam omogoca DART oblikovanje infrastrukture za repozitorije. V okviru tematskega sklopa vloga tehnologije pri strateških odlocitvah je predstavnica nacionalne knjižnice Francije predstavila definiranje in izgradnjo sistema za odlocanje. Povedala je, da je knjižnica v fazi uvajanja novega sistema odlocanja s pomocjo zunanjih svetovalcev. Cilj projekta je vrednotenje aktivnosti in nato porazdelitev odgovornosti. Pri vrednotenju aktivnosti bodo uporabili številne operativne podatke z razlicnih podrocij (uporabniki, nabava, obdelava gradiva itd.). Sistem za odlocanje bo omogocil dostop do podatkov iz razlicnih virov ter njihovo povezovanje skladno z razlicnimi kriteriji. Namenjen bo razlicnim skupinam uporabnikov interno in eksterno za razlicne smotre. Po številnih anketah so se odlocili, da bosta v prvi fazi vkljucena ohranjanje zbirk in cloveški viri. Predstavnik univerzitetne knjižnice iz Luzerna v Švici je predstavil vzajemno podatkovno zbirko univerzitetnih knjižnic v delu Švice, kjer je nemško govorno podrocje. Sedem univerz v nemškem govornem delu Švice se je leta 1966 odlocilo, da bo nabavilo enotni racunalniški sistem. Izbrale so Aleph 500 in oblikovale Informacijsko mrežo nemškega govornega dela Švice (Informationsverbund Deutschwerz). Projekti sodelovanja pokrivajo dve glavni podrocji in sicer kataloge ter storitve za uporabnike. Predstavnik Univerze Cranfield je predstavil programsko orodje za merjenje kakovosti knjižnicnih storitev z imenom LibQUAL, ki ga že tri leta uporablja 43 britanskih in irskih univerzitetnih knjižnic. Predstavnik podjetja 3M je pojasnil vlogo novih tehnologij pri strateških odlocitvah. Management velikih knjižnicnih zbirk postaja vse bolj zapleten. Delne rešitve pri tovrstnih problemih so nudili sistemi crtnih kod in elektromagnetno varovanje, veliko prednosti pa ima novi sistem RFID, ki omogoca poleg varovanja tudi nadzor zaloge in samopostrežno izposojo. V okviru tematskega sklopa strateškega razmišljanja je predstavnik univerze Manchester razložil procese združevanja in centralizacije v knjižnicah. Velika knjižnica John Rylands Univerze Manchester se je združila z dvema manjšima in sicer UMIST in Manchester Business School. Pri tem je bilo potrebno rešiti problem, kako bo osebje obeh manjših knjižnic sprejelo integracijo z veliko knjižnico. Pojasnil je tudi dejavnike, ki ji je potrebno upoštevati, ce naj se proces združevanja in centralizacije uspešno zakljuci. Predstavnik Univerze Amsterdam je predstavil organizacijske strukture univerziteten knjižnice in poudaril, da razlike izhajajo iz zgodovinskega razvoja posameznih ustanov. Trendi kažejo, da se obdobje malih specializiranih knjižnic izteka. Digitalizacija je povzrocila velike spremembe, saj je spremenila poslanstvo knjižnic. Knjižnice se spreminjajo iz dobaviteljev dokumentov v posrednike informacij in zagotavljanja storitev. Organizacijske strukture se prilagajajo tem spremembam, saj tradicionalno majhne knjižnice ne morejo zagotoviti dovolj inovativne moci in ekspertnega znanja za uvajanje sprememb v knjižnicah v prihodnosti. Žal nekatere odlocujoce strukture na univerzah ne sledijo navedenim spremembam v knjižnicah dovolj hitro. Predstavnica podjetja Ex Libris iz Izraela je predstavila sistem upravljanja z elektronskimi viri Verde. Hitro narašcanje števila elektronskih virov in kompleksnost upravljanja elektronskih zbirk sta povzrocila nove izzive za knjižnicarje. DLFERM (The Digital Library Federation Electronic Resource Management Initiative) je zagotovil skupnosti knjižnic model upravljanja elektronskih virov. Verde je rezultat sodelovanja med podjetjem Ex Libris in uporabniki drugih programskih proizvodov. Zagotavlja upravljanje elektronskih zbirk v vsem njihovem življenjskem ciklu in tudi osnovo za odlocanje o razvoju zbirk. Podjetje Ex Libris posveca veliko pozornost integraciji sistema Verde v obstojece knjižnicno okolje. V okviru tematskega sklopa sodelovanje pri managementu zbirk je predstavnik Univerziteten knjižnice Göttingen obrazložil najnovejše trende v kooperativnem razvoju zbirk v Nemciji. Poudaril je, da nemška skupnost za razvoj (Deutsche Forschungsgemeinschaft) financira dvajset vzorcnih knjižnic v okviru projekta »Sondersammelgebietsplan«. Cilj projekta je razvoj virtualne knjižnice za specificna podrocja skladno z razvojem elektronskega publiciranja in interneta. Potekajo dogovori o novih shemah managementa zbirk na nacionalni ravni. V pripravi je nacionalni portal Vascoda. Predstavnik Kraljeve knjižnice Den Haag je obrazložil kooperativni management zbirk s podrocja humanistike na Nizozemskem. Leta 1998 so na Nizozemskem priceli s projektom, ki je imel za cilj povecanje zastopanosti specialnih publikacij s podrocja humanistike. Raziskava je pokazala, da imajo univerziteten knjižnice na Nizozemskem le 60% relevantnih naslovov v primerjavi s podobnimi knjižnicami v Nemciji. Nizozemska organizacija za znanstveno raziskovanje se je odlocila, da bo zagotovila posebne fonde za izboljšanje stanja na podrocju humanistike. V projektu je sodelovalo sedem knjižnic. Rezultate projekta so leta 2004 ovrednotili s štirih vidikov in sicer z vidika števila nabave publikacij s podrocja humanistike pred in med projektom, analize nabave po letih izdaje publikacij in jezikih, ankete med strokovnimi referenti in ankete po humanisticnih fakultetah. Na osnovi pozitivnih rezultatov raziskave so se odlocili nadaljevati s projektom tudi v prihodnjih letih. Predstavnik Konzorcija raziskovalnih knjižnic CURL (Consortium of Research Libraries in the British Isles) je obrazložil projekt CoFoR (Collaboration For Research), pri katerem sodeluje tudi Britanska knjižnica. Eden izmed prvih ciljev projekta so bile ruske in vzhodno-evropske študije (REES), pri tem razviti postopki pa bi se naj nadalje uporabljali tudi na drugih tematskih podrocjih. Predstavnik Univerze Antwerpen je predstavil projekt Copeter, ki ga je v letih 2002 do 2004 financirala Evropska unija v okviru programov Tempus. Cilj projekta je bil vzpostaviti sodelovanje med tremi glavnimi univerzitetnimi knjižnicami v St. Petersburgu. Prva faza projekta je bilo oblikovanje organizacijske strukture treh univerz. Sledilo je izpopolnjevanje vzajemnega kataloga, medknjižnicne izposoje in zagotavljanja dostopnosti do podatkovnih zbirk s polnimi besedili z namenom boljšega zadovoljevanja potreb akademikov in študentov. Projektu Copeter je leta 2005 sledil projekt Discopeter s ciljem kooperacije med ruskimi knjižnicami od St. Petersburga do Vladisvostoka in ustanovitve Združenja konzorcijev knjižnic v Rusiji. Predstavnik Nacionalne knjižnice Finske je pojasnil vlogo repozitorijskih knjižnic. V finskih raziskovalnih knjižnicah je vec kot 21 milijonov enot knjižnicnega gradiva v tiskani obliki, kar zahteva 620 km prostora na policah. Letna nabava knjižnicnega gradiva zahtev dodatno 17 km prostora na policah. V zadnjih letih se je povecalo število elektronskih virov in finske knjižnice zagotavljajo svojim uporabnikom do 14.500 elektronskih revij s polnimi besedili in 175 referencnih podatkovnih zbirk. Najpomembnejše dileme v managementu zbirk so, kako umiriti narašcajoce stroške razvoja zbirke, kako zagotoviti vsakemu uporabniku dostop do dokumentov, ki jih potrebuje, in kako istocasno zagotoviti temeljne zbirke v knjižnicah. Z referatom je avtor poskusil najti odgovore na navedena vprašanja in pojasniti, kako lahko raziskovalne knjižnice uporabljajo rapozitorijske knjižnice kot strateške partnerje pri razvoju zbirk. Predstavnica servisa YBP (Yankee Book Pedler) iz ZDA je predstavila dejavnosti servisa, ki omogoca vec kot 500 akademskim, nacionalnim in raziskovalnim knjižnicam dostop do ponudbe vseh založnikov, katerih programi so zanimivi za akademsko podrocje. Sodelavci servisa YBP vsako leto razišcejo vec kot 65.000 naslovov publikacij in jih primerjajo s profili knjižnic, ki s servisom sodelujejo. Pri izdelavi profila upoštevajo parametre založnikov in parametre predmetnih podrocij zainteresiranih knjižnic. Sistem omogoca elektronsko selekcijo in narocanje ter pripravo virtualnih nacrtov nabave. V okviru tematskega sklopa prestavitve nizozemskih knjižnic je predstavnik Univerze Groningen pojasnil statistiko uporabe elektronskih revij. Predstavnik splošne knjižnice Groningen je predstavil novi sistem Vubis Smart proizvajalca GEAC. Da bi usposobili 350 redno zaposlenih delavcev in 650 pogodbenih sodelavcev v sistem splošnih knjižnic Groningen, so organizirali vrsto tecajev. Uvedli so tudi sistem varovanja knjižnicnega gradiva in samopostrežne izposoje 3M. Zadnji dan posvetovanja so nas prijazni gostitelji iz Groningena popeljali v okolico mesta in nam pokazali lepo pokrajino na severu Nizozemske s starimi cerkvicami in dvorci, ki so nastali med 14. in 17. stoletjem. S tem so zakljucili uspešno srecanje akademskih knjižnicarjev. V prisrcnem vzdušju smo si zaželeli srecno pot domov in na svidenje na konferenci LIBER 2006, ki bo v starem univerzitetnem mestu Uppsala. dr. Irena Sapac, Univerzitetna knjižnica Maribor . THE INTERNATIONAL CONFERENCE ON THE HISTORY OF CARTOGRAPHY Budimpešta, Madžarska 17. do 22. julij 2005 Vsake dve leti se na konferenci o zgodovini kartografije srecajo predstavniki iz celega sveta, ki imajo pri svojem vsakdanjem delu opravka s starimi kartami. Vecinoma so to raziskovalci in profesorji zgodovine kartografije ter zaposleni v kartografskih zbirkah knjižnic, muzejev in arhivov. Glavna organizatorja letošnje konference sta bila Eötvös Loránd University in Hungarian Society for Geodesy, Cartography and Remote Sensing. v tradicionalnem sodelovanju z Imago Mundi Ltd. Konferenca se vedno zacne s srecanjem kuratorjev starih kart. Letos je bil organiziran obisk kartografske zbirke in razstave kartografskih dragocenosti znamenite Bibliotheca Metropolitanae Ecclesiae Colocensis. Konferenca je sestavljena iz tematskih sekcij, prezentacije posterjev in delavnic. Tematske sekcije, ki so obsegale po tri predavanja in diskusijo so bile: Srednjeveška kartografija, Spreminjanje meja, Zemljevidi Svete dežele, Predstavitev vecletnega projekta »Zgodovina kartografije«, In memorial David Woodward, Okrogla miza o uporabi starih kart v šolah, Kartografske pravljice, Koordinate in projekcije, Verbalne in tekstualne karte, Kartografija Azije, Kartografija Habsburške monarhije, Otomanska kartografija, Novi svet, Karta, tekst, slika, Vojaška kartografija, Karte rekognisciranja, Atlasi, Tematske karte, Nacrti mest, Digitalizacija starih kart. Zame so bile posebej zanimiva predavanja iz sekcije Spreminjanje meja, ki so se vecinoma nanašala na obdobje Turških vdorov na ozemlje Jugovzhodne Evrope, predstavitev dolocenih vprašanj kartografije Habsburške monarhije ter prikazi projekta digitalizacije starih kart. V predstavitvi projekta digitalizacije zemljevidov Avstro-Ogrske v merilu 1:75.000, ki poteka v treh kartografskih zbirkah v ZDA, je bila omenjena tudi Kartografska zbirka NUK, kot potencialna partnerica v projektu. V casu rezerviranem samo za ogled in predstavitev posterjev sva skupaj s kolegico Miro Miletic-Drder, vodjo Kartografske zbirke Hrvaške Nacionalne knjižnice, predstavili poster »Prispevek slovenskih in hrvaških kartografov v kartografiji Avstro-Ogrske v 19. stoletju«. Na dveh delavnicah smo se lahko seznanili z meritvami kot predhodnico izdelave zemljevidov in samim tiskanjem kart. Udeleženci konference smo bili gostje otvoritev razstav zakladov Kartografske zbirke Nacionalne knjižnice Madžarske in univerzitetne knjižnice Eötvös ter zemljevidov iz Vojaškega muzeja in inštituta. Elektronski naslov konference: http://lazarus.elte.hu/~zoltorok/ichc2005.htm mag.Renata Šolar, Narodna in univerzitetna knjižnica MEDNARODNA DEJAVNOST EVROPSKI RAZISKOVALNI PROJEKT InkCor Reševanje pisne kulturne dedišcine Neprecenljive risbe umetnikov kot so da Vinci, Michelangelo in Rembrandt, pa tudi dela slovenskih avtorjev Plecnika, Vodnika in Kosovela ogroža korozivno železo-taninsko crnilo. Pred kratkim so, kot poroca Nature (6.9.2005), znanstveniki povezani v Evropskem raziskovalnem projektu InkCor vendarle našli rešitev z razvojem prve ucinkovite metode na nevodni osnovi. Z njo je možno ohraniti dokumente, crnilo katerih bi se v vodi razlilo, knjige nabreknile in vezave unicile. Projekt je v sklopu 5. okvirnega programa vodila dr. Jana Kolar iz Narodna in univerzitetne knjižnica, med kljucnimi raziskovalnimi sodelavci pa sta bili tudi Fakulteta za kemijo in kemijsko tehnologijo Univerze v Ljubljani in Inštitut Jožef Stefan. Raziskovalci, ki so postopek, ki lahko tudi do desetkrat podaljša življenjsko dobo ogroženega gradiva, že opisali v patentni prijavi. Predvidevajo, da bo metoda na trgu dostopna v nekaj letih. »Prežrti« papirji Izmed vseh crnil, ki so bila na razpolago, so prav železo taninska crnila najpogosteje uporabljali vse od zgodnjega srednjega veka do 20. stoletja. Njihova temno modra barva je posledica tvorbe kompleksa med železovimi ioni in galno kislino, ki jo najdemo v taninih. Prav kisline in železovi ioni pa so tudi sestavine, ki povzrocajo hiter propad papirja. Številni dokumenti, od risb svetovno znanih mojstrov do arhivov so že povsem uniceni, saj je korozivno crnilo tako poškodovalo papir, da je porumenel, postal krhek in lomljiv. Na mestih zapisa najdemo danes le še luknje v papirju. Med pregledom stanja zbirke srednjeveških rokopisov v NUK so restavratorji ugotovili, da je prav to crnilo glavni vir poškodb tega gradiva, saj ogroža kar vsako deseto knjigo. Ustrezne metode za stabilizacijo na trgu ni bilo, zato so evropski komisiji predlagali raziskovalni projekt, v okviru katerega bi jo razvili. Zeleno-modra skrivnost starih receptov Da bi preprecili škodljivo delovanje crnil na papir, so raziskovalci najprej želeli spoznati njihovo natancno sestavo. To ni bila lahka naloga, saj so si v zgodovini crnila pogosto pripravljali ljudje kar sami, kar dokazuje vrsta ohranjenih receptov. Nizozemski raziskovalci v projektu InkCor so pri študiji teh ugotovili, da v nekaterih zeleni železov sulfat opisujejo kot »nebesno modre barve«, kar bi bila lahko posledica onesnaženja z modrim bakrovim sulfatom, ki ga zaradi intenzivne barve imenujemo tudi modra galica. To je bilo pomembno odkritje. Znano je namrec, da nekateri baker-vsebujoci zeleni pigmenti, ki so jih v preteklosti pogosto uporabljali pri koloriranju risb in zemljevidov, povzrocajo podobne poškodbe kot železo-taninsko crnilo. Vecje vsebnosti bakra v crnilih bi mocno vplivale na pristop k stabilizaciji korozivnih crnil. Da bi problemu prišli do dna so fiziki v projektu dopolnili rezultate umetnostno-zgodovinske študije z analizo številnih crnil v historicnih dokumentih s protonsko vzbujeno emisijo X-žarkov. »Analiza temelji na uporabi protonskega žarka iz nizko-energijskega pospeševalnika,« je povedal dr. Miloš Budnar iz Inštituta Jožef Stefan. »Ob interakciji z materialom povzrocijo pospešeni protoni sevanje karakteristicnih X-žarkov, kar nam omogoca dolociti vrsto in kolicino elementov v snovi. Tehnika je še posebej primerna za analizo predmetov kulturne dedišcine, saj ne zahteva predhodnega vzorcenja.« je še povedal dr. Budnar. Rezultati so bili presenetljivi, saj so raziskovalci našli v crnilih poleg železa se vrsto drugih ionov kovin prehoda- bakra, mangana, kobalta in drugih. Obvladovanje kovin – kljuc do uspeha Ucinki kovinskih ionov na celulozo, ki je glavna sestavina papirja, pa niso bili popolnoma jasni. »Pri raziskavah smo se oprli na znanje o vplivu železovih ionov na oksidativne reakcije v živih bitjih. Gre za zapletene procese, ki jih kemiki raziskujejo že vec kot 120 let, in ki jih medicina povezuje z nekaterimi obolenji srca ali rakom,« je pojasnil dr. Matija Strlic s Fakultete za kemijo in kemijsko tehnologijo. »Kulturna dedišcina ni obnovljiv vir – Leonardo je samo eden. Zato se moramo kemiki zadovoljiti z modeli, ki nam pomagajo razumeti procese razgradnje v originalnih dokumentih.« Z razvojem novih tehnik kemijske analize so raziskovalci ugotovili, da imajo v papirju sledovi bakra potencialno mnogo bolj razdiralen ucinek kot železo. Zato so pri razvoju postopka za uspešno stabilizacijo crnil pozornost preusmerili z železa tudi na druge kovine. Zdravilna mešanica Oboroženi z novim znanjem o sestavi in korozivnosti crnil, so se raziskovalci v Narodni in univerzitetni knjižnici osredotocili na iskanje primernih antioksidantov, ki bi upocasnili škodljivo delovanje kovin prehoda v papirju. Glede na pestrost slednjih v crnilih, so se odlocili za antioksidante, ki jih imenujemo »lovilci radikalov«. V to skupino sodijo tudi številni antioksidanti v prehrani, kot sta vitamina A in E, ki ucinkovito preprecujeta oksidativne poškodbe v našem organizmu. Pri tem delu je bil najvecji izziv najti takšne ucinkovine, ki upocasnijo propad papirja, ne da bi pri tem spremenili izgled dokumenta. Vecina jih je namrec mocno obarvanih. Tri leta po pricetku projekta so partnerji v projektu InkCor predstavili mešanico baze in antioksidanta, ki lahko tudi do desetkrat podaljša življenjsko dobo ogroženega gradiva. “Rezultati laboratorijskih testov izgledajo zelo spodbudno” je povedala Robien van Gulik, vodja restavratorjev iz nizozemskega muzeja Teylers. Partnerji v projektu bodo v bodoce preverili vpliv metode še na številna druga crnila in materiale, kot so svila in usnje, ki jih ogrožajo podobni sovražniki, kot jih najdemo v železo-taninskih crnilih. dr. Jana Kolar, Narodna in univerzitetna knjižnica Preberite tudi drugo prilogo! PREDSTAVLJAMO VAM CIRIL VELKOVRH, 70 - letnik bibliotekar na poti v višine Matematik in bibliotekar Ciril Velkovrh se je rodil 24. julija 1935 na Vrhovcih v Ljubljani, na Vicu pa je obiskoval osnovno in srednjo šolo. Diplomiral je na Odseku za matematiko tedanje Fakultete za naravoslovje in tehnologijo v Ljubljani pri akad. prof. dr. Josipu Plemlju in akad. prof. dr. Ivanu Vidavu. Najprej je tri leta pouceval matematiko na Ekonomski srednji šoli v Trbovljah. Nato pa ga je pot pripeljala nazaj na fakulteto, kjer je skoraj cetrt stoletja vodil Matematicno knjižnico. V tej knjižnici je bil vse. Bil je knjižnicar in bibliotekar, pa vodja ter koordinator zbiranja gradiva s podrocja matematike. Pod njegovim vodstvom sta se združili obe matematicni knjižnici na ljubljanski univerzi, in to knjižnica matematicnega seminarja na fakulteti in knjižnica Inštituta za uporabno matematiko. Še vec: z našim tedanjim upravnikom Biblioteke SAZU, akad. Primožem Ramovšem, sta se dogovorila, da bo naša Biblioteka Matematicni knjižnici predajala v trajno izposojo periodiko s tega podrocja, ki jo sicer pridobimo z zamenjavo z inštitucijami z vseh celin. Ta dogovor velja še sedaj. Tako je na enem mestu zbranega vec gradiva iz tega podrocja in uporabnikom je olajšano iskanje po periodiki. S tem jim je prihranjenega tudi mnogo truda in casa. Sam se rad spomni besed akademika prof. dr. Sibe Mardešica iz Zagreba, ki je poudaril, da je Matematicna knjižnica v Ljubljani najboljša tovrstna knjižnica od Dunaja do Carigrada, vkljucno z obema mejnima tockama. Pripomni pa, da so k takemu uspehu veliko pripomogli profesorji na oddelku za matematiko, ki so mu bili pripravljeni pomagati ne le strokovno, pac pa tudi fizicno. V clanku AMS subject classification systems v Matematicni knjižnici FNT, izšel je leta 1980 v Knjižnici, je predstavil težave s stvarnim katalogom na matematicnem podrocju in premišljeno odlocitev, zakaj se niso odlocili za UDK, temvec so izbrali povednejši sistem Ameriškega matematicnega društva. Bil je tudi sourednik dveh izdaj abecednega seznama vseh gesel v tem katalogu. Sodeloval pa je še pri skrajšanih slovenskih izdajah Univerzalne decimalne klasifikacije pri matematicnem vrstilcu 51. Že preden so v NUK-u uvedli obvezen CIP za vse slovenske monografije, je prvi pri nas poskrbel za natis besedila ustrezne kartotecne kartice v posameznih knjigah. Sicer pa se tudi pri njegovem delu v Matematicni knjižnici opaža dvotirnost njegovega poslanstva. Posvecal se je tako matematicni stroki kot opravljanju strokovnih knjižnicarskih nalog in opravil, saj je kot dober bibliotekar obvladoval oboje. V njem so se namrec posreceno prepletle sposobnosti in znanja znanstvene usmeritve in knjižnicarskega dela. Poleg dela v knjižnici, ki ga je polno zaposlovalo, je deloval kot pisec in urednik revij Presek in Obzornik za matematiko in fiziko, knjižne zbirke Sigma ter mnogih drugih matematicnih in fizikalnih publikacij, ki so izhajale v okviru Društva matematikov, fizikov in astronomov Slovenije. V njegovi bibliografiji sledimo še množici recenzij tedanjih pomembnih matematicnih publikacij. Skupaj se jih je nabralo na stotine. Predvsem pa je potrebno opozoriti na prirocnika, ki ju imamo pogosto v rokah. Uredil je namrec tudi dva leksikona, Matematika in Fizika, ki sta v zbirki Leksikoni Cankarjeve založbe izšla v vec izdajah. Povezovalni lok med matematiko in bibliotekarstvom je podprt še z mnogimi bibliografijami. Objavil je bibliografije matematikov, od katerih naj jih naštejem samo nekaj: Franceta Ahlina, Ivana Štalca, Antona Vakslja, sodeloval pa je tudi pri bibliografiji Josipa Plemlja. Za knjižnicarsko srenjo so posebej zanimive še njegove bibliografije revij, kjer je tudi sicer objavljal. Tako je pripravil bibliografijo za prvih 15 letnikov Obzornika za matematiko in fiziko. V hiši matematika akademika prof. dr. Josipa Plemlja je uredil spominsko sobo in njemu posveceno razstavo. S tem se je oddolžil izjemnemu cloveku, prvemu rektorju ljubljanske univerze. Delo za to ureditev je opisal v vec sestavkih. Za uspešno društveno delo je leta 1974 prejel Red dela z zlatim vencem, leta 1989 pa še Red republike s srebrnim vencem. Rad pa se spominja zadolžitve leta 1970, ko je ekipa statistikov pod njegovim vodstvom na svetovnem prvenstvu v košarki v Ljubljani opravila svojo nalogo brez ene same napake. Na matematicnem podrocju je torej pustil kar nekaj sledi. Po upokojitvi v letu 1992 je njegova duša zapela še drugje. Njegova vzporedna ljubezen od osnovnošolskih let je namrec tudi planinstvo. V zadnjem casu pa skrbno sestavlja letne planinske in alpinisticne bibliografije, ki izhajajo v Planinskem vestniku in Alpinisticnih razgledih. Doslej je v dnevnem casopisju in revijah predstavil vec deset knjig s planinskega podrocja. Poleg stenskih koledarjev je izdal tudi nad 400 razglednic z dokumentarnimi fotografijami naravne in verske kulturne dedišcine ob Slovenski planinski poti in nasploh s svojih pohodov po višavah naše domovine. Ob prikazih diapozitivov je imel že blizu sto predavanj, vec kot 300 pa je imel razstav teh fotografij, najsi bo doma ali v tujini, vse od Amerike do Argentine in Avstralije. Sedaj že žanje bogato žetev svojega dela, ki ga je vtkal v razlicna podrocja svojega delovanja. Nekdanji dijaki Ekonomske srednje šole ga vsakic, ko se srecajo, povabijo v svojo sredo in se skupaj spominjajo lepih skupnih casov. Med planinci pa ima tako mnogo znancev in novih prijateljev, ki se mu oddolžijo vsaj z lepo zaokroženimi mislimi in željami v knjigah vtisov na njegovih razstavah. Želimo mu še mnogo lepih trenutkov in posnetkov ter razstav. Drago Samec, Biblioteka SAZU SPLOŠNE KNJIŽNICE V KNJIŽNICI PAVLA GOLIE TREBNJE JE VEC PROSTORA Z investicijo Obcine Trebnje Centru za izobraževanje in kulturo za preureditev deponije za premog in cisterne je tudi Knjižnica Pavla Golie Trebnje pridobila dodatnih 50 m2 površine, namenjene zaposlenim in skladišcu knjižnice. Sedaj lahko zaposleni delajo v bolj normalnih razmerah. Knjižnicarji pa smo hkrati temeljito preuredili prostore knjižnice, ker smo želeli, da je postavitev gradiva strokovna in pregledna. V prost pristop smo postavili tudi del gradiva, ki je bilo do sedaj v skladišcu (Zbrana dela slovenskih pesnikov in pisateljev…). Prestavili smo tudi vse gradivo za naše mlajše bralce in tako izkoristili bivše skladišce za naše najmlajše. S tem smo povecali prostore za najmlajše iz približno 40 m2 na 63 m2. Locili smo tudi gradivo za bralce na starostni stopnji P in M, ki je sedaj stalo skupaj. Vecje prostorske možnosti bomo tako imeli za izvedbe ur pravljic, ustvarjalnih delavnic in družabnih iger za najmlajše. Za ureditev tal na otroškem oddelku pa nam je na žalost zmanjkalo denarja. V novih prostorih bodo mlajši uporabniki lažje poiskali literaturo za svojo starost, starši pa na njihovem oddelku tudi strokovno literaturo, ki je primerna, da jo prebirajo svojim nadebudnežem. Poiskali smo vse notranje rezerve, da smo prostore tako preuredili, vsi zaposleni pa so pri tem opravili Sizifovo delo, saj prestavitev okrog 55.000 knjig predstavlja izreden fizicen napor v tako kratkem casovnem obdobju in pri samo dveh dneh zaprtosti knjižnice za uporabnike ter pri premajhnem številu zaposlenih strokovnih delavcev. Izboljšali smo ponudbo storitev knjižnice. Uporabniki imajo sedaj možnost fotokopiranja gradiva, vezave in plastificiranja (predvsem je to pomembno za uporabnike, ki doma nimajo racunalnika in možnosti tiskanja ter rabijo take storitve za izdelavo seminarski, maturitetnih, diplomskih nalog, hkrati pa smo objavili na spletnih straneh knjižnice tudi navodila za izdelavo tovrstnih nalog in navodila za citiranje ter navajanje virov). Caka nas še urejanje prostora na izposoji in v citalnici za serijske publikacije (posledice izliva vode pred dvema letoma in dvigovanje parketa) v izmeri 50 m2. Tu želimo umestiti še e-knjižnico za uporabnike zaradi varnosti (sedaj so namešceni ob oknih) ter pomoci uporabnikom pri njihovem iskanju informacij na spletu in delu z racunalnikom. S pomocjo donatorjev nam je uspelo pridobiti sredstva za fotokopirni stroj, aparat za rezanje papirja, aparat za vezavo, aparat za plastificiranje, pitnik za uporabnike in zaposlene ter še številne drobne stvari. V zacetku septembra pricakujemo še donacijo TV sprejemnika, videa in DVD-ja, kar bo tudi velika izboljšava v ponudbi storitev knjižnice, predvsem za najmlajše uporabnike. Hvaležni smo vsem, ki so se odzvali prošnjam za donacije: Trimu, Tem Catež, Plasti, Krki, Micro Teamu, Tiki, Dani, Štefanu Pepelnaku, Tili, Kolinski z Mirne. Najbolj akutna pa je problematika premajhnega števila zaposlenih in naše enote krajevne knjižnice na Mirni. Pridobiti moramo nove prostore, jih opremiti s pohištvom in z racunalnikom za zaposlene za racunalniško obdelavo in izposojo gradiva ter vso ostalo tehnologijo za uporabnike. ta enota namrec deluje še v katastrofalnih razmerah (brez telefonske in racunalniške mreže, z ogrevanjem na petrolej). Milena Bon, Knjižnica Pavla Golie OBVESTILA SPOŠTOVANE KOLEGICE IN KOLEGI! V Knjižnici Antona Sovreta Hrastnik smo priceli s sistematicnim zbiranjem gradiva o Antonu Sovretu. Eden izmed projektov, ki smo si ga med drugim zadali, je pridobitev karseda najvec naslovov in posameznih izdaj oziroma ponatisov monografskih publikacij, v katerih Anton Sovre nastopa bodisi kot avtor bodisi kot prevajalec oziroma pisec spremnega besedila. Ker je tovrstnega gradiva zelo veliko, saj je bil Anton Sovre predvsem zelo ploden prevajalec, se zavedamo, da ne bomo zmogli pridobiti celotne zbirke, bomo pa poskušali udejanjiti svoje zamisli preko razlicnih poti. Ena izmed le-teh je tudi preko obvestil posameznim knjižnicam po Sloveniji, da bi jih seznanili z našim projektom in željo, da bi nam odvecno gradivo oziroma gradivo, ki bi ga v prihodnje nameravali odpisati, poslali nam oziroma nas o svoji nameri obvestili. Hvaležni in veseli bomo kakršnegakoli odziva. Za vse dodatne informacije prosim poklicite na tel. št.: 03/56-46-175 ali pišite na elektronski naslov: bostjan@trb.sik.si. Hvala. Boštjan Mur, Knjižnica Antona Sovreta Hrastnik PIONIRSKA KNJIŽNICA PROGRAM STROKOVNIH SRED 2005/06 Pionirska knjižnica, enota Knjižnice Otona Župancica, bo tudi v obdobju oktober 2005 – maj 2006 organizirala Strokovne srede. Kot obicajno se bodo odvijale vsako drugo sredo v mesecu od 9.30 do predvidoma 12. ure, vendar na novi lokaciji: v dvorani Ministrstva za Kulturo na Maistrovi 10. Zaradi (morebitne) selitve Pionirske knjižnice v pricetku prihodnjega leta nadalje zaenkrat objavljamo zgolj okvirni program Strokovnih sred od oktobra do decembra 2005, okvirni program za obdobje januar 2005 – maj 2006 pa bomo sporocili naknadno, najkasneje do decembra 2005. Kot je obicaj od lanskega leta, boste vsi registrirani obiskovalci Strokovnih sred teden dni pred vsakim srecanjem dobili podrobnejši program po elektronski pošti; vse, ki teh programov ne dobivate, pa bi jih radi, naprošamo, da se registrirate na eni od Strokovnih sred ali prek elektronske pošte (jakob.kenda@lj-oz.sik.si). Ob sprotnih porocilih s srecanj, simpozijev in kongresov ter obvestilih o dejavnostih bodo osrednje teme in datumi srecanj med oktobrom in decembrom 2005 sledece: 12. 10. 2005 (Biblio)pedagogika v okviru arhivov, galerij, knjižnic, muzejev, šole in televizije; strokovne osnove novega Kviza 9. 11. 2005 Predstavitev Preglednega in priporocilnega seznama mladinskih knjig iz leta 2004 14. 12. 2005 Predstavitev projektov Mala knjižnica na internetu in Moja naj knjiga na internetu, prikaz uporabe obeh medmrežnih aplikacij in razdelitev brezplacnih licenc za uporabo Vljudno vabljeni, Jakob J. Kenda, Pionirska knjižnica, enota Knjižnice Otona Župancica BORZA DELA DELO IŠCE Sem univerzitetna diplomirana zgodovinarka in sociologinja kulture. Diplomirala sem leta 2002. Od takrat sem zaposlena kot informator in izposojevalec v eni izmed splosnih knjiznic v Ljubljani, vendar se mi delovno razmerje iztece konec leta. Leta 2004 sem opravila bibliotekarski strokovni izpit, letos pa sem obiskovala tecaj za pridobitev aktivne COBISS licence. Aktivno obvladam anglescino in nemscino ter delo s programsko opremo v racunalniskih okoljih Windows in Linux. V knjiznici skrbim tudi za administrativna dela. Vedno sem se pripravljena izobrazevati in dodatno izpopolnjevati glede na zahteve delovnega mesta. Bibliotekarsko delo mi je v veselje, zato si zelim opravljati ta poklic se naprej. Dosegljiva sem na tel. st. 041/ 262744 DELO IŠCE Sem univerzitetna diplomirana bibliotekarka. Delovne izkušnje sem pridobivala že med študijem, in sicer v splošnoizobraževalni knjižnici v Ljubljani. Sedaj sem zaposlena v srednješolski knjižnici v Celju, kjer mi je delovno razmerje poteklo z 31.12.2004. Po tem datumu sem iskalka zaposlitve, in sicer bi si želela delati v visokošolski ali specialni knjižnici v Ljubljani. Med svojimi delovnimi izkušnjami naj omenim naslednja opravila: katalogizacija gradiva, izposoja in postavitev gradiva, referencno delo (informator), sodelovanje pri kulturnih dogodkih v knjižnici… Aktivno govorim nemški jezik, pasivo pa angleški ; med drugim sem uporabljala programsko opremo Word in Excel. V mesecu novembru bom opravila strokovni izpit v NUK- u , hkrati pa sem se tudi sicer pripravljena izobraževati in dodatno izpopolnjevati v kolikor bo to zahtevala narava delovnega mesta. Dosegljiva sem na tel.št. 031 216 548. DELO IŠCE Sem univerzitetna diplomirana filozofinja in literarna komparativistka. Predlani sem opravila strokovni bibliotekarski izpit. Do februarja sem nadomešcala delavko v šolski knjižnici Dobrova. Moje delovne izkušnje so urejanje gradiva in izposoja v univerzitetni knjižnici, izposoja v specialni knjižnici, delo informatorja v splošni knjižnici in delo šolske knjižnicarke (narocanje gradiva, oprema, izposoja, izvajanje KIZa, organiziranje kulturnih dogodkov). Aktivno se sporazumevam v anglešcini in obvladam osnovna racunalniška znanja. Pripravljena sem se še dodatno izobraževati v tej smeri. Želela bi si delo v katerikoli vrsti knjižnic, dosegljiva sem na tel. št. 040 749 217. DELO IŠCE Univerzitetna diplomirana bibliotekarka in italijanistka, ki je diplomirala 15. 09. 2004 in si je nabrala prakticnih izkušenj na oddelku za Posebno knjižnicno gradivo v NUK-u, kjer je tudi opravila tecaj za bodoce aktivne udeležence COBISS iz katalogizacije monografij, je trenutno brez zaposlitve in išce delo v katerikoli knjižnici. Tekoce obvlada slovenšcino, italijanšcino in nemšcino, ker je materni jezik. Tel. 031 581 366. PRILOGE 1. V prvi prilogi objavljamo vabilo na strokovno posvetovanje ZBDS z naslovom "Informacijski viri in storitve knjižnic v elektronskem okolju", ki bo potekalo od 24. do 26. oktobra v Portorož. Prilogi je priložena prijavnica na posvetovanje in informacija o rezervaciji hotela. 2. V drugi prilogi objavljamo sporocilo Evropske komisjije (DG Research), ki je 24. avgusta 2005 kot glavno novico predstavila projekt InkCor. 3. V tretji prilogi objavljamo narocilnico za prevod prirocnika ISBD(CR) - Mednarodni standardni bibliografski opis serijskih publikacij in drugih kontinuiranih virov. (Ljubljana, Narodna in univerzitetna knjižnica, 2005). .