I LUNIK
leto lì, St. 31    ptuj, 6. avgust 1998       cena 120 tolarjev
Priznanim
so in lil! ni
Pa se je iztekel še en praznik mestne občine Ptuj, tretji po vrsti.
Dogajalo se je marsikaj ali pa tudi nič, kakor bo kdo ocenil. Za tiste,
ki so brez dela in ga tudi zaman iščejo, so prazniki nebodigatreba, za
druge, ki nekaj pričakujejo, pa brez dvoma dogodek. Tudi letos so v
mestni občini delili priznanja, izjemna za več dela kot je osnovno
delovno poslatistvo. Pa ni šlo brez zapletov. Ponovno se je zgodilo,
da so priznanja delili brez pravih meril in tenkočutnosti ter odgovor-
nosti, ki jih ta nosijo s seboj, kljub napisanim pravilom. Priznanja
so lahko samo stopenjska, ne moreš pa nekomu podeliti prizrmnja, ki
ga še ima in ga je pod istim imenom prejel že na ravni prejšnje
občine Ptuj, če seveda resno misliš. Res je, da imamo sedaj mestno
občino, ki je seveda veliko manjša od prejšnje, ohranila pa je v
večini prejšnja priznanja. Za viden napredek in občutno rast kvali-
tete dela ter pet let večjo starost, si je naš Tednik oziroma družba
Radio - Tednik zaslužil več kot le plaketo, če so mu občinski veljaki
že morali dodeliti priznanje. V danem primeru bi bi bib bolje, da ga
ne bi dobil, s tem priznanjem so mu samo zmanjšali kredibilnost. Se
dobro, da imamo zveste ^alce časopisa in poslušalce radia. Občinar-
jem pa najbolj zamerim, da med dobitniki občinskih priznanj ni no-
benega večkratnega krvodajalca. Dva imamo v Ptuju, ki sta kri da-
rovala več kot stokrat. Resnično stç izjemna človeka, z velikim pos-
luhom za druge. Posluh za ma-
lega človeka naj bi bila med dru- \ ^ -,
gim tudi odlika dobrih politikov. oH^^^^Jts^J ^'fCoOv-^
Včasih je resnično težko sestopiti \ U
z "višav" in se približati ljudem.           ^
ptuj / velik glasbeni dogodek
Zfror in fri/e fenor/I v
MinmríHiíem samosfanv
Krona poletnih dogajanj na Ptuju bo koncert simfoničnega orkestra in zbora Niihail L
Glinka iz St. Petersburga, ter treh tenorjev - Janeza Lotričo, Krunoslava Cigoja in Gi-
anluce Zampierija, ki bo na dvorišču Minoritskega samostana nocoj, 6, avgusta ob
20,30. Gre za velikopotezni projekt, ki ga je Ptuj v svoji zgodovini imel le redkokdaj in
zagotovo boste med obiskovalci prireditve tudi vi.
Kar na domači njivi se z veseljem in ponosno nastavljava soncu. Foto: M. Ozmec
bernarda - ben|(a pulko /
prvo leto dinamičnega
potovanja
"Potovanje Itom podal¡-
šala še za dve leti"
... Moški... Obvezno vprašanje za zadovoljno samsko žensko.
Zdi se mi, da so kot turistična atrakcija. "Povej nam kaj o
moških po svetu", slišim pogosto. Pa ne mislite, da sprašujejo le
ženske! Ne vem, kaj imajo sicer v glavi moški, ko postavljajo
tako vprašanje, a kaj pametnega že ne more biti...
... Ob tej priložnosti bi pozdravila vse moje Ptujske prijatelje
in prijateljice, pa tudi tiste bežne znance ter moje sorodnike.
Sporočam jim, da se Benka ne bo v svojem bistvu nikoli spreme-
nila, da sem zraven novih velikih izkušenj ostala ista. Čao Ptuj.
STRAN 5.
Umrl le
Frame
Mihelii
V soboto, 7. avgusta zvečer, je v svojem
92. letu umrl France Mihelič, slikar,
akademik in tudi častni občan mesta
Ptuj.
STRANI
2
AKTUALNO
Četrtek, 6. avgust 1998 - TEDNIH
Umrl /e frante MíhelU
V soboto, 1. avgusta zvečer, je v svo¡em 92. letu umrl France Mihelič, slikar, aka-
demik in tudi častni občan mesta Ptuj.
France Mihelič je po rodu si-
cer iz Virmaš pri Škofji Loki, a
je njegov slikarski in grafični
opus najtesneje povezan s Ptu-
jem. Na Ptuju je preživel nekaj
izjemno ustvarjalnih let. V mes-
to so ga zaradi preveč samosto-
jnega in levo usmerjenega raz-
mišljanja prestavili kazensko in
tako je bil ptujski gimnazijski
profesor od 1936 do začetka
druge vojne. Nekaj let pred dru-
go vojno je na Ptuju vladalo
nadvse ustvarjalno vzdušje. Po
naključju se je v mestu zbralo
več močnih osebnosti, med nji-
mi je bilo več gimnazijskih pro-
fesorjev. Ptuj je v tistem času
slovel po avantgardnem teatru,
med pisatelji je izstopal Anton
Ingolič in med slikarji
nedvomno France Mihelič. Sli-
karja je staro mesto prevzelo, a
še bolj ga je pritegnila okolica
mesta s svojo starodavnostjo.
Tu so še živeli miti iz pradavni-
ne, nepojasnjeno in vabljivo
skrivnostno obredje, s katerim
se je vsako leto znova sklenil
življenjski krog in povezal
rojstvo s smrtjo.
Dogajanje v okolici mesta kot
da je bilo umerjeno po Miheliču
in njegovem iskanju večne res-
nice o smrti in ponovnem
rojstvu. Ptujčani smo neizmer-
no ponosni, da so kurenti posta-
li eden poglavitnih motivov v
Miheličevem opusu. Ko je živel
na Ptuju, je pustne maske
predvsem dokumentiral in si
jih skušal vtisniti v slikarski
spomin v njihovi realni podobi.
Kasneje so se oblike spremeni-
le, figure so se razkrojile skoraj
do nerazpoznavnosti in prevze-
le simbolični pomen. Metamor-
foze antični miti o večnem
spreminjanju še živijo na
Ptujskem in Dravskem polju,
predvsem pa v delih Franceta
Miheliča. Miheličevi kurenti
niso upodobitve lokalne folk-
lorne posebnosti, postali so del
sodobne ikonografije, pre-
poznavni kjerkoli zaradi
kozmopolitizma Miheličevega
likovnega jezika.
V letu 1992 je bila v starem
stolpu ob Dravi odprta Mihe-
ličeva galerija. V zgornjem
nadstropju je stalno na ogled
okrog 50 del (večinoma so to
grafike), ki jih je France Mihe-
lič poklonil ptujskemu muzeju
in s tem seveda mestu Ptuju. V
pritličju stolpa se vrstijo
občasne razstave sodobne umet-
nosti. Enkrat na leto je taka
razstava posvečena akademiku,
letos smo 30. junija postavili na
ogled več grafik, ki jih je umet-
nik poklonil muzeju v letu
1997. Razstava je še odprta.
Večina poklonjenih del je nas-
tala prav v zadnjem času. Kljub
visoki starosti je France Mihe-
lič slikal in risal do zadnjega v
neustavljivem ustvarjalnem za-
gonu. Iskra navdiha ni ugasnila
in roka je še vedno brez zadržka
sledila zamišljenemu. A smo
nekateri v zadnjih upodobitvah
že slutili, da umetnik dela
obračun svojega opusa. Vrnili
so se spomini na mladost. Fran-
ce Mihelič je spet uporabil risbe
iz ptujske dobe. Na risbah,
odtisnjenih v tehniki sitotiska
so ponovno oživeli sprevodi
pustnih šem, kakršne je Mihelič
videval ob pustnih potepanjih
po vaseh v ptujski okolici.
Najbolj simbolni pomen na
razstavi v Dravskem stolpu pa
ima grafika z naslovom "Kom-
pozicija". List je razdeljen v
pravokotna polja, v njih pa so
nanizani najbolj značilni Mihe-
ličevi liki. V kompozicijskem
središču so Muzikanti, spomin
na slovito podobo, s katero se je
Mihelič približal francoskemu
povojnemu nadrealizmu in z
njo tudi zaslovel, spodaj v sredi-
ni nas strašijo različne spake,
vešče iz kresnih noči, desno se
gola lepotica naslanja na glavo
Miheličev avtoportret, in v
ozadju se proti nebu dvigajo zi-
dovi v vojni požganih vasi. Mi-
helič je na enem listu sežel na-
jboljše iz svoje ustvarjalnosti.
France Mihelič je pomembna
osebnost ptujskega kulturnega
življenja. V nekoliko zaspano
mestece ob Dravi je v letih pred
drugo vojno zanesel žar velike-
ga ustvarjalca. Demonsko
razpoloženje pomladnega pre-
poroda, kakršnega je še mogoče
doživeti v krajih v ptujski oko-
lici, pa so se za večno zapisali v
Miheličev opus.
Marieta Ciglenečki
ptuj / dva meseca in pol po uvedbi zakona o varnosti v cestnem prometu
Poccisf, Ci vendarle bolle
Novi zakon o varnosti v cestnem prometu je že pred sprejetjem
dodobra razgibal slovensko javnost. V glavnem upra>1čeno, saj
seje od 1. maja letos, ko so njegova, bistveno strožnja določila
in kazni pričela tudi uradno veljati, v Sloveniji marsikaj spre-
menilo - v glavnem na bolje.
In kako je dobra dva meseca in
pol po sprejetju novega zakona
na območju policijske postaje
Ptuj? To in še kaj smo
povprašali Borisa Kozenburger-
ja, pomočnika komandirja poli-
cijske postaje v Ptuju, ki je za-
dolžen za področje prometne var-
nosti:
"Ugotavljamo, da je z uveljavit-
vijo novega prometnega zakona
na območju policijske postaje
Ptuj prišlo do bistvenih spre-
memb. Število prometnih nesreč
se je namreč bistveno zmanjšalo,
saj smo od 1. maja do 25. julija le-
tos obravnavali kar 28 % manj
prometnih nesreč, kot v primer-
jalnem obdobju lanskega leta.
Lani smo namreč v tem času smo
obravnavali 341 prometnih nes-
reč, v letošnjem primerjalnem
obdobju pa 245. Zal pa ugotavlja-
mo, da so na območju naše poli-
cijske postaje v porastu prometne
nesreče s smrtnim izzidom; lani
smo v tem času obravnavali le dve
taki nesreči, z dvema mrtvima, le-
tos pa kar štiri, s štirimi mrtvimi.
Moram povedati, da je to posledi-
ca večjega števila in neprevidnosti
voznikov koles z motorjem in mo-
tornih koles ter pešcev.
Sicer pa je po uveljavitvi zakona
letos za skoraj 29 % manj promet-
nih nesreč s telesno poškodbo.
Letos smo obravnavali 57 takih
nesreč, ali 27 primerov manj kot
lani. Sicer pa je bilo huje telesno
poškodovanih 21 udeležencev,
kar je bistveno manj kot lani, lažje
pa je bilo poškodovanih 53 ude-
ležencev, ali dobrih 39 % manj kot
lani."
Kaj pa vzroki prometnih nes-
reč, so se ti od uveljavitve zako-
na kaj spremenih?
"Da, bistveno so se spremenili
tudi vzroki prometnih nesreč, saj
je letos na prvem mestu nepravil-
na razdalija med vozili, na dru-
gem mestu so neprevidni premiki
vozil, in šele na tretjem mestu je
neprimerna hitrost, ki je bila do
sedaj med vzroki nesreč vedno na
prvem mestu. Ob tem pa moram
povedati, da je hitrost vendarle
tista, ki pri prometnih nesrečah
povzroča najtežje telesne
poškodbe in posledice. V vseh šti-
rih primerih smrtnih žrtev je bila
glavni vzrok prav neprimerna hit-
rost. Med povzročitelji prometnih
nesreč so na prvem mestu še
vedno vozniki osebnih avtomobi-
lov, sledijo vozniki tovornih vo-
zil, na tretjem mestu so vozniki
koles z motorjem, pešci in moto-
risti. Ker so te tri kategorije ude-
ležencev v cestnem prometu
zadnje čase vse bolj ogrožene, se
jim bomo s preventivnimi in dru-
gimi akcijami posebej posvetili."
Pričakovati je, da se je spreme-
nila, morda celo izboljšala, tudi
struktura cestno-prometnih
prekrškov?
"Žal ne, struktura prekrškov se
ni bistveno spremenila. Tako smo
zaradi vožnje pod vplivom alko-
hola od 1. maja do 25. julija
obravnavali 199 udeležencev. In
kar v 47 primerih so ti vozniki iz-
gubili vozniško dovoljenje, ker so
pač "napihali" več kot 1,5 g/kg al-
kohola ali pa povzročili prometno
nesrečo in imeli v krvi več kot 1,1
g/kg alkohola. Ti podatki nas
skrbijo, saj se stanje po sprejetju
novega zakona ni bistveno spre-
menilo, čeprav so kazenske san-
kcije bistveno strožje. Ugotavlja-
mo tudi, da je bistveno več vozni-
kov, ki vozijo brez vozniškega do-
voljenja. Čeprav je za ta prekršek
zagrožena kazen 90.000 tolarjev
smo od 1. maja do 25. julija ugoto-
vili 158 takih voznikov.
Vzpodbudnejši je podatek, da se je
bistveno povečala uporaba var-
nostnih pasov, saj smo v primer-
jalnem obdobju letos ugotovili
378 takih kršiteljev, brez čelade
pa smo ugotovili 93 kršiteljev. V
obeh primerih je to bistveno manj
kot v primerjalnem obdobju lani.
Kot kaže se izboljšuje tudi zavest
voznikov saj je med njimi že
bistveno manj kršiteljev omejitve
hitrosti - v letošnjem primerjal-
nem obdobju smo jih obravnavali
518. Zanimivo je, da prvih 14 dni
po pričetku veljave novega zakona
kršiteljev hitrosti skorajda ni bilo,
po prvem mesecu pa so te kršitve
spet skoraj običajne, zato bomo s
kontrolo hitrosti nadaljevali še
naprej, predvsem na tistih odse-
kih, kjer najpogosteje prihaja do
težjih prometnih nesreč. Tu sta
najbolj problematični glavna ces-
ta prvega razreda št. 9, to je cesta
od Hajdine do Podlehnika, ter
glavna cesta št. 2, to je cesta od
Ptuja proti Ormožu."
In če pod te ugotovitve po-
tegneva črto, potem je učinek
novega zakona o cestnem pro-
metu od začetka njegove veljave
vendarle občuten?
"Vsekakor in to je optimistično,
kajti miselnost udeležencev v
cestnem prometu se počasi a ven-
darle spreminja na bolje. In ker je
hitrost še zmeraj tista, ki povzroča
največ nesreč, ki žal tudi največ
ubija, apeliram na voznike, naj
hitrost prilagajajo stanju vozišč,
vremenskim razmeram in
predvsem omejitvam, ki so pos-
tavljene s prometno signalizacijo.
V vsakem primeru pa bomo var-
nejši zase in za druge udeležence v
prometu, če bomo vozili počasne-
je, kot pa če bomo brezglavo pri-
tiskali na plin. Kot sem že dejal,
bomo hitrosti posvečali veliko po-
zornosti, saj jo bomo še naprej
vsakodnevno kontrolirali. Poli-
cisti pa pri svojem delu ugotavlja-
mo tudi dejstvo, da je vse več tis-
tih, ki ne upoštevajo prometnih
znakov. Recimo znak STOP.
Redki so, ki ga dosledno upošte-
vajo in vozilo resnično ustavijo,
podobno pa je tudi z upoštevan-
jem trikotnega prometnega znaka
pozor, prednostna cesta, tudi tega
vse manj upoštevajo."
Prometne znake omenjate.
Vozniki ugotavljamo, da ti še
niso spremenjeni, da je še veliko
starih znakov, predvsem tistih,
ki omejujejo hitrost vožnje. Kdo
je pravzaprav zadolžen za te
spremembe?
"Vsekakor se z vami strinjam, saj
prometni znaki še niso postavlje-
ni, kot bi morali biti. Res je sicer,
da zakon za te spremembe predvi-
deva dvoletni rok. Za spremembo
ureditve prometnih znakov je na
državnih cestah, torej na glavnih
cestah prvega reda, ter regionalnih
cestah prvega, drugega in tretjega
reda, odgovorna direkcija za ceste
republike Slovenije. Na občinskih
cestah, torej na vseh lokalnih ces-
tah ter na mestnih ulicah, pa je za
ureditev prometnih znakov odgo-
vorna lokalna skupnost."
M. Oxm«^
Boris Kozenburger, pomočnik komandirja PP Ptuj,
zadolžen za prometno varnost.        Foto: M. Ozmec
TEDNIK je naslednik Ptujskega
tednika oziroma Našega dela, ki
ga je ustanovil Okrajni odbor OF
Ptuj leta 1948. Izdaja RADIO ■
TEDNIK, d.o.o., Ptuj.
Direktor: Franc Lačen.
Uredništvo: Jože Šmigoc
(odqovorni urednik), Jože
Bracio, Majda Goznik, Viki
Klemenčič Ivanuša, Martin
Ozmec. (novinarji), Slavko
Ribahč, (vodja tehnične
redakcije). Jože Mohorič
(grafično-tehnični urednik).
Propaganda: Oliver Težak,
0 041-669-509
Naslov: RADIO - TEDNIK, p.p.
95, Raičeva 6, 2250 Ptuj: » (062)
771-261, 779-371, 771-226; faks
(062) 771-223.
Predstavništvo Ormož: Vrazova 5;
tel./faks: (062) 702-345.
E-pošta: tednik® kdm-ptuj.si
Celoletna naročnina 6.360
tolarjev, za tujino 12.720 tolarjev.
Žiro račun: 52400-603-31023
Tisk: MA-TISK, Maribor
Po mnenju Ministrstva za
informiranje Republike Slovenije
št. 23/58-92 z dne 12. 2. 1992 se
šteje Tednik za izdelek
informativnega značaja iz 13.
točke tarifne številke 3, za
katerega se plačuje petodstotni
davek od prometa proizvodov.
Nenaročenih fotografij in
rokopisov ne vračamo.
Strani na Internetu:
www. ra dio-tednik. si
E-pošta:
nabiralnik@radio-tednik.si
OB POLLETJU UGODNO
Po podatkih policijske postaje Ptuj se je v prvih šestih mesecih letošnjega
leta, torej v prvem polletju 1998, na njenem območju pripetilo 614 proniel-
nih nesreč, v katerih je hilo udeleženih 1012 oseb. V primerjavi z enakim
obdobjem lani je število teh nesreč majnše za 2,9 odstotkov, število udeležen-
cev pa je večje za 1 odstotek. V letošnjem prvem polletju so se pripetile 4 pro-
metne nesreče s smrtnim izzidom, 130 nesreč je bilo takih, v katerih so bil^
udeleženci poškodvani, 180 pa se jih je končalo le z materialno škodo.
štirimi žrtvami sta bila 2 voznika osebnih avtomobilov in 2 pešca, 38 oseb]^
bilo hudo, 150 pa lažje telesno poškodovanih. Statistika torej pove, da seß
vsak 45 dan zgodila prometna nesreča s smrtnim izzidom, vsak drugi
prometna nesreča s telesno poškodbo, vsak peti dan je bil udeleženec hudo t^'
lesno poškodvan, pri vsaki deseti prometni nesreči pa je bil povzročitelj /"^"
vplivom alkohola. Največ, 437 prometnih nesreč, so povzročili vozni^^
osebnih avtomobilov, 51 nesreč so povzročili vozniki tovornih vozil, v гпф
in juniju pa se je zaradi povečanega števila kolesarjev in voznikov koks 2
motorjem, povečalo število prometnizh nesreč v katerih so bili udeleženi |'
vozniki. Med najpogostejšimi vzroki prometnih nesreč je po polletnih rezul-
tatih na prvem mestu neprilagojena hitrost, sledijo pa nepravilni premik'^
vozilom, neupoštevanje pravil prednosti, neustrezna varnostna razdali]^'
itd. Tudi ob poletju se je bistveno zmanjšalo število prometnih nesreč zara<*^
neprimerne hitrosti in neprevidnega prehitevanja. Vinjenost pa je bila iiê^'
tovljena pri 63 povzročiteljih prometnih nesreč, kar je ob dejstvu, da od
maja veljajo bistveno strožja določila novega zakona, zaskrbljujoče.       \
fgpNIK- Četrtek, 6. avgust 1998
POROČAMO, KOMENTIRAMO
3
iCTedeli smo
Izvedeli smo
PTUJ^ ORMOŽ, LENART / REKORDNA KOLIČINA PŠENICE
№efen odkup, klfub vsemu kolone
Na začetku letošnje žetve so bili zelo zaskrbljeni tako pridelo-
valci, kot tudi vsi tisti, ki odkupujejo pšenico. Prvič zaradi
daljšega deževnega vremena, drugič pa zaradi novosti, ki jih je
uvedla država, saj je bilo pri prevzemu potrebno izpolniti kar
nekaj obrazcev. 1 oda tako pridelovalci, kot odkupna mesta, so
bili zadovoljni s samim potekom odkupa. Daljše sušno in
sončno obdobje, je omogočilo hiter in nemoten potek letošnje
žetve, ki je v glavnem že zaključena, odkup pšenice pa se bo
uradno zaključil 10. avgusta.
Posebej so bili pridelovalci nav-
dušeni nad dobro organiziranostjo
glavnega prevzemnega mesta na
našem območju, to je Tovarne
močnih krmil v Dražencih, Kme-
tijskega kombinata Ptuj. Kot nam je
povedal Marjan Goznik, direktor v
Tovarni močnih krmil v Dražencih,
so letos prevzeli rekordne količine
pšenice in sicer 16 tisoč ton, lani le
devet tisoč ton.
Kvaliteta zrnja je zaradi neu-
godnih vremenskih razmer nekoliko
slabša, predvsem je večja količina
primesi, manjša je tudi hektolitrska
teža. Preostali kazalci kvalitete so v
mejah predpisanih standardov.
V mlinu Korošec v Zabovcih, kjer
je bilo drugo oddajno mesto pšenice,
so prevzeli 3 tisoč, 350 ton pšenice, v
primerjavi z lanskim letom kar za
600 ton več. Pravijo, da je žetev hitro
minila in je vse potekalo tekoče.
Upajo, da bodo že prihodnje leto od
države dobili status odkupnega mes-
ta, saj bi tako lahko opravili za svoje
kupce tudi analize beljakovin kar je
za kmetovalce zelo pomembno. V
kmetijstvu Polanec v Pleterjah, so do
28. julija odkupili 904 tone pšenice,
v manjših količinah pa odkup še po-
teka.
Tudi v Kmetijski zadrugi Ptuj, so
po besedah Tončka Lenarta, zado-
voljni z letošnjim odkupom pšenice,
saj so je odkupili za 30 odstotkov več
kot lani in sicer 8 tisoč ton. Seveda
jih v naslednjih dneh čaka še nekaj
administrativnega dela, saj je večina
pridelovalcev med odkupom zelo
površno izpolnilo obvezne obrazce.
Nad potekom odkupa pa so bili nav-
dušeni, saj je potekal brez zastojev.
V Kmetijski zadrugi Hoče je direk-
torica Marija Zaje povedala, da so
prevzem v glavnem zaključili in tudi
oni beležijo kar dvesto ton zrnja več,
kot lani. Prevzeli so tisoč ton pšeni-
ce. V Kmetijski zadrugi Dravsko
polje Lovrenc, beležijo letos 1760
ton pšenice, kar je po besedah direk-
torja Jožeta Tementa, prav tako veli-
ko več kot lani. V Kmetijski zadrugi
Rače, pa je vodja odkupa Nevenka
Ban povedala, da so od kooperantov
odkupili 600 ton pšenice.
Tudi v Kmetijskem kombinatu
Ptuj so zadovoljni z dobro letino
pšenice saj so je pridelali 8 tisoč 350
ton kar je za 15 odstotkov več kot
lani. Direktor Kmetijstva Štefan
Rola je povedal, da so z žetvijo
končali v ponedeljek, zdaj pa se že
pripravljajo na obiranje hmelja, s
čimer bodo začeli po 15. avgustu.
KONČANA ŽETEV V
ORMOŽU
v ponedeljek se je končala žetev v
ormoški občini. Po natanko treh
tednih nepretrganega dela si bodo v
mešalnici v Središču ob Dravi od-
dahnili. Največja gneča je bila med
19. in 27. julijem, ko so čakalne dobe
znašale od 10, pa tudi 15 in več ur.
Kmete so opozarjali, naj raje počaka-
jo s pšenico doma, prav tako so o zas-
tojih obveščah kombajniste, vendar
je vladalo nakakšno prepričenje, da
se je najbolj varno postaviti v vrsto
pred mešalnico in čakati. Čeprav je
bilo večkrat zagotovljeno, da bo vsa
pšenica tudi prevzeta. Za prihodnje
leto razmišljajo, da bodo morali
uvesti izdelan sistem prevzema, ki
bo olajšal delo zaposlenim in skrajšal
čakanje kmetom.
Največji dnevni prevzem je bil 23.
julija, ko je v mešalnici "izginilo" 700
ton pšenice, kar je 200 ton nad njiho-
vo dnevno kapaciteto. Prevzem se
seveda pospeši ali upočasni skladno
z vsebnostjo vlage pšenice.
Predvsem na začetku prevzema je
bilo treba nekoliko več sušenja kot
običajno. Z letošnjim pridelkom so
kmetje kar zadovoljni, saj je bil obi-
len. Zadruga je predala 4484 ton
pšenice s povprečno vlago 13,23
odstotka, podjetje Jeruzalem Ormož
SAT 3227 ton s povprečno vlažnost-
jo 15,32 odstotka in podjetje Jeruza-
lem Ormož VVS 133 ton z 14,31
odstomim deležom vlage. Kvaliteta
je nekoliko slabša kot lani, vendar še
vedno dobra, so povedali v središki
mešalnici. Po podatkih Inspekta, ki
je izvajal analize je povprečna hekto-
literska teža prevzete pšenice nekoli-
ko nižja kot običajno in je znašala v
povprečju 74,02, beljakovine 12,55,
primesi 3,91, vlaga pa 14,06. Neka-
jkrat so preverili tudi aktualno
višino padajočega števila, od katere-
ga pravijo mlinarji, da je odvisna
kvaliteta moke. Ugotovljene
vrednosti so precej nizke, več analiz
pa bodo naredili sedaj, ko je žetvena
gneča mimo.
LENARŠKI KMETJE
PRODALI 665 TON
žetev pšenice na lenarškem
območju, torej v osrednjih Slovens-
kih goricah, so kljub nekoliko
slabšemu vremenu v začetku, varno
spravili pod streho, največ pšenice so
imeli posejana na njivah ŽIPA, to je
hčerinskega podjetja bivšega AGRO
Lenart. Pridelek je bil zelo dober,
tudi kakovost pšenice je bila na ravni
pričakovane, pravijo pri Lenartu. Že
na začetku žetve je direktor te
družbe Andrej Šuman napovedal re-
kordni pridelek okoli 2800 ton
pšenice, ki je bil seveda tudi
dosežen.
Letos je bil presenedjivo dober
tudi odkup pšenice, ki ga je v okviru
zbirnega centra organizirala le-
narška Kmetijska zadruga. Odkupili
so 665 ton pšenice, kar je bistveno
več, kot so načrtovali in napovedova-
li. Predvidevali so namreč okoli 500
ton pšenice. Letošnji odkup je
bistveno večji od odkupov v zadnjih
letih, saj so na primer lani v lenarški
Kmetijski zadrugi odkupili samo
300 ton pšenice, prejšnja leta pa še
manj. Najbrž je k porastu odkupa
prispeval zbirni center za odkup
pšenice, ki ga Lenart nekaj let ni imel.
Končana je tudi žetev na
radgonskem območju in v Prlekiji,
povsod so zadovoljni tako s količino
kot tudi kakovostjo. Izjemen pa je bil
letošnji pridelek tudi v slovenski žit-
nici - Prekmurju. Odkup so povsod
zaznamovale dolge kolone traktorjev,
tovornjakov in čakajočih kmetov, kar
je občasno povzročalo nekaj jeze in
hude krvi. A s tem se bo očitno treba
sprijazniti, saj mnogi poznavalci raz-
mer napovedujejo slabše čase.
MS, vici, M.TOŠ
INFORMATIVNI   RAZPIS
Ta razpis je samo za tiste, ki želijo
narediti za svoje mesto
nekaj konkretnega!
v Nogometnem klubu Drava Ruj, zaradi večje
profesionalizacije dela in reorganizacije delovanja
kluba v obliko gospodarske družbe, iščemo
naslednje sodelavce, ki želijo sodelovati pri
izboljšanju poslovanja in športnih rezultatov kluba:
Poslovnega direktorja kluba
- z najmanj višje-šolsko izobrazbo ekononnske ali druge ustrezne smeri
- z najmanj tremi leti delovnih izkušenj
- ki obvlada delo z osnovnimi računalniškimi orodji v operacijskem sistemu Windoviís
- z afinitete do dela v nogometnem klubu in poznavanjem gospodarskega okolja na
območju
- prednost je tudi poznavanje pravil in specifike nogometnega športa
Plačilo direktorja bo v dveh delih in sicer "fiksni" del in stimulativni del,
glede na rezultate dela. O načinu sklenitve delovenga razmerja in višini
plače oz. nagrade se bomo pogovorili na osebni predstavitvi.
Tehničnega sekretarja kluba
- z najmanj srednješolsko izobrazbo
- z izkušnjami v nogometnem športu
- s poznavanjem pravil in zakonitosti nogometnega športa
Nagrada po dogovoru ob osebnem razgovoru s kandidati.
Prav tako vabimo k sodelovanju vse Ptujčane in Ptujčanke. ki se čutijo sposobn-Ke)
in pripf9Vliep-i(e) sgticipvatj pri tieig npvg mm kluba pg ppggmg^nih pgdrpcjili.
Vaše vloge na ta informativni razpis pošljite najkasneje do
14. avgusta 1998 na naslov NK DRAVA Ptuj, Čučkova ul. 7,
2250 Ptuj (s pripisom RAZPIS - NE ODPIRAJ). Za dodatne in-
formacije pa lahko pokličete na tel. 771 - 373, Peter Vesenjak.
GOWRI SE...
лЈ^А si^b pridobitvi novih par-
kirišč v Ptuju posadili vrbo Ž ALU-
JKO, Če bi ob prazniku občine pri-
dobili kako novo delovno mesto, bi
vcrietno položili venec.
• /..DA ob številnih praznikih v
teh dneh slišimo za toliko pridobi-
tev, da smo po malem že ogroženi.
Ali bomo ukinili praznike ali pa
bomo ob silnem napredku odleteli
v vesolje.
...DA je država ob večji potrošnji
dodatno obdavčila pivo, pozimi bo
verjetno kurjavo, le na preštevilne
obljube politikov se ne spomni.
...DA v Ptuju pečejo pecivo Es-
meralda, da starši po junakinji poi-
menujejo hčere. Če se kdo preime-
nuje v Joseja Armanda, ima na je-
senskih volitvah vse šanse.
...DA s0"inenda na včerajšnjem
. sevftu prodajali tudi WC školjko,
na kateri je sedela omenjena žlaht-
na primadona. Rjuhe, na katerih je
spala, pa še nimajo cene, ker še ni
potrjeno,če je na njih nastal Rodol-
fek.
...DA je bil prvi skupni projekt
nekdanjih občin v bodoči regiji
toplozračni balon. Toda za tokrat-
no srečanje balonarjev, je balon že
"mrzel". Kaj pa regija.
VIDI SE...
...DA so v staro mesto povabili
tudi lajnarja. Zaradi simbolične
-povezave s politiko, ki ob vsakem
prazniku poudarja pridobitve, pri-
dobitve, pridobitve...
4
REPÓRTAME
četrtek, 6. avgust 1998 ■ TEDNIK
sela / praznovanje 1. praznika krajevne skupnosti
Ha Anino nedello sveiuno in vesele
Prvo praznovanje krajevnega praznika v novi KS Sela, ki je
pričela z delom šele februarja letos in je ena izmed petih KS
v občini Videm, so krajani v nedeljo 26. avgusta, združili s tra-
dicionalnim žegnanjem in sveto mašo v cerkvi sv. Družine na
Selih. Vodstvo KS se je na eni od sej odločilo, da bo praznik
KS Sela na god sv. Ane, ko je sicer v kraju najbolj živahno in
svečano, po prvem prazniku bi lahko dejali, da je bila
odločitev dobra in da drugi praznik prihodnje leto zagotovo
bo.
Praznovanje na Selih so začeli
s petkovo slavnostno sejo sveta
KS, na kateri je bil tudi videms-
ki župan Franc Kirbiš s
predsednikom občinskega sveta
in podžupanom, sobota je bila
obarvana športno in gasilsko,
zvečer pa je bila v domači kul-
turni dvorani osrednja proslava
ob prazniku. Predsednik KS
Sela Jože Krajne je ob 1. kra-
jevnem prazniku povedal, da je
bilo prvih šest mesecev delovnih
in plodnih, čeprav se v KS ne
morejo pohvaliti z kdove kako
pomembnimi opravljenimi na-
logami. Najvažnejše je, da so se
krajani petih vasi, poleg Sel še
Barislovcev, Trnovca in obeh
manjših delov Zgornje Pristave
in Popovcev, pričeli družiti, da
je svet KS naredil spisek želja in
potreb za celo KS, ki sicer šteje
le 522 prebivalcev. Poleg tega pa
so pričeli uspešno sodelovati
tudi z vodstvom občine. Že av-
gusta letos naj  bi asfaltirali
manjše odseke cest, lotili se bodo
gramoziranja in urejanja ostalih
cestišč, kraj pa bi radi že pri-
hodnje leto bolje opremili s
cestno razsvetljavo. V največji
meri želijo dati poudarek ureje-
nosti vasi. Prvi korak so naredili
že s postavitvijo dveh tabel ob
vstopu v Sela, s katerima želijo
izreči dobrodošlico vsakemu
obiskovalcu, ki ga bo pot vodila
v KS ali se bo skoznjo le zapeljal.
Na Selih so ob prvem prazniku
podelili tudi priznanja za pomoč
ob pričetku delovanja in pri na-
daljnem razvoju KS, priznaj pa
so prejeli: svetnik Srečko
Svenšek, občina Videm, KD
Sela, PGD Sela, OŠ Sela, Župni-
ja sv. Vida, ljudske pevke KD
Sela in Sekcija podeželskih žena
iz Sel. KS Sela je ob prvem praz-
niku razgrnila in se predstavila s
svojim krajevnim grbom z lipo.
ki je tudi posebnost in ponos
vasi, v sredi.
Svojstven prispevek k kra-
jevnemu prazniku so dali
domači gasilci, ki so s pomočjo
ostalih gasilskih društev iz GZ
Videm izpeljali taktično vajo
gašenja, predstavili so tudi novo
orodno vozilo in z vajo krajanom
pokazali nekaj novih tehnik
gašenja. Gospodinje iz cele KS
so ob prvem prazniku v domači
kulturni dvorani pripravile bo-
gato razstavo domačih dobrot,
med katerimi so bile v ospredju
krušne. Spekle in razstavile so
različne   vrste   domačega   in
sadnega kruha, orehove potice,
drobno pecivo, torte in pletenice
za posebne priložnosti ter še ne-
katere druge vrste peciva. Na
razstavi so s svojimi ročno izde-
lanimi prti in prtički sodelovale
ženske iz sosednje Lancove vasi,
cvetlične aranžmaje je pripravila
cvetličarka Vesna Svenšek,
domača gostilna Svenšek pa je za
razstavo pripravila svečan
pogrinjek ob zaključku žetve in
temu primerno dodala tudi
domač - izvirni jedilnik, ki je v
naših krajih že prava redkost. V
kulturnem programu so se
predstavile domače ljudske
pevke, mladi harmonikarji, v
goste so prišli prepevat še ljudski
pevci iz Jurovcev, v nedeljo pa so
igrali godbeniki iz Podlehnika.
obro obiskana je bila tudi
praznična maša na Anino nedel-
jo, ko je bila v cerkvi sv. Družine
ponovitev nove maše Andreja
Feguša iz Poldehnika. Veselo in
družabno pa je bilo popoldan na
tradicionalni vaški veselici.
Г. Mohorkz
Svečan govor je imel i
predsednik KS Jože i
Krajne. j
Utrinek z bogate kulinarične razstave gospodinj iz
sekcije podeželskih žena Sela.
Pred cerkvijo sv. Družine na Selih je bilo Anino žegnanje.
ormož / predstavljamo mladega lončarja
iottiarski izdelki spet v modi
Lončarstvo je dejavnost, ki je v naših krajih ponekod že po-
polnoma izumrla, drugod pa se še nekako drži nad vodo. Ker
je del naše kulturne dediščine, je vedno razveseljivo, če se
takšnega dela lotevajo mladi ljudje. Od 1. aprila letos se z
lončarstvom uradno ukvarja tudi 26-letini Miran Trkulja iz
Veličan pri Ivanjkovcih.
Pravi, da je datum, ko je začel z
resnim delom nekoliko neresen,
da pa vseeno z lončarstvom misli
zelo resno, kar dokazuje tudi
prisotnost na najrazličnejših pri-
reditvah in sejmih. Nazadnje je
svojo dejavnost predstavljal na
Ptuju na sejmu domače in umet-
ne obrti.
Kljub mladosti pa Miran ni
brez izkušenj, saj je prvič odkril
svojo ljubezen do lončarstva
pred dobrimi dvanajstimi leti
pri stricu, ki je bil lončar, vendar
ni bil aktiven v svojem poklicu.
Sicer pa imajo Trkuljevi spretne
prste in talent, da iz gline izvabi-
jo čimveč, že v genih. Dedek je
bil pred vojno lončar v
Veličanah, svoje izdelke pa je
prodajal v širši okolici, vozil jih
je v Ormož, Ljutomer, Ptuj, pa
tudi do Vraždina in Čakovca. Pri
njem se je učil tudi marsikateri
mlajši lončar. Miran te sreče ni
imel, pač pa se je za lončarja
izučil v Filovcih, pri mojstru
Bojnecu.
Mladi lončar izdeluje upora-
bne in okrasne lončarske izdel-
ke. Med uporabnimi je največ
povpraševanja po modelih za
peko peciva. Menda se v njih pe-
civo ne prime, meso pa dobi
prav posebno dober okus. Zani-
miva je tudi putra, ki je namen-
jena predvsem za vodo, drži pa
tudi vino. Tu so še različni vrči,
dükli in podobna posoda. Opazi-
ti je, da se vse bolj vrača moda
lončene posode, predvsem skle-
de in skodelice so iskane. Med
okrasno lončarijo pa izstopajo
amfore, različne vaze, vrčki,
zvončki, in podobno. Marsikaj
naredi tudi po naročilu, če le
lahko uresniči želje svojih
kupcev. Med izdelki stojijo tudi
zanimivi kurenti in druge umet-
niško oblikovane skulpture, za
otroke pa so prikupne piščalke v
obliki petelina. Te izdeluje Mi-
ranov brat in prav v tem je
precejšnja prednost, saj lahko
pomagajo vsi družinski člani. In
pomoč je potrebna predvsem se-
daj, na začetku.
Glino nabavljajo v Križevskih
opekarnah, kjer jo najprej stro-
jno predelajo, Miran pa nato
ročno izdela različne mojstrovi-
ne. Pri tem si pomaga z lončars-
kim vretenom. Ko so izdelki ob-
likovani, jih suši kakšen teden
na zraku, nato pa opravi prvo
žganje na 800 stopinjah. To je za
terakotno, okrasno lončarijo
tudi dovolj. Če pa gre za upora-
bno lončarijo, ki ne sme pre-
puščati vode, pa dobi še glazuro
in drugo peko pri 1200 stopinjah
Celzija, česar pa ne opravlja sam.
Svoje izdelke prodaja Miran
Trkulja na stojnici na Jeruzale-
mu, poslej pa bo določene dneve
v tednu prisoten tudi na ptujski
tržnici.
vki
Mladi lončar Miran Trkulja iz Veličan.

ШЕРОИТАЖА
5
m
Bernarda - benka pulko / prvo leto dinamičnega potovanja
"Potovanje bom podaljšala še za dve letP*
yerjetnü se še spomnite našega pisanja o pogumni Ptujčanki
pernardi Pulko, ali kot ji rečemo prijatelji, Benki, ki se je
^ed enim letom odpravila z motorjem okrog sveta. Sama je
jvoje potovanje poimenovala Po zemlji okoli Sonca. Takrat
^00 zapisali, da Bernarda nosi v sebi moški pogum in ženski
^^rm. t>a to drži, je v tem letu na poti že večkrat dokazala.
џта pove, da se je v tem letu veliko naučila, doživela mno-
prijetnega, manj prijetne dogodke pa je že izbrisala iz
opomina, saj za njih nima prostora. Tisti, ki jo nekoliko bol-
je poznamo, poznamo tudi njene značilnosti. Med temi so
prav gotovo trma, radovednost, iznajdljivost in pogum... Prek
elektronske pošte, ki omogoča hiter in neposreden način ko-
municiranja, je nastal tudi ta pogovor.
Tednik: Junija je minilo eno
leto odkar si na poti s svojim
motorjem. Kaj lepega in
težkega jeza teboj?
Bernarda Pulko: "Tone, če bi
tehtali in tisoče kilometrov, če
ocenim v razdalji. Življenje na
cesti je vedno zanimivo in niko-
li, zares nikoli, ne počiva. Nikoli
¡le spi in ne hodi na dopust. Do-
godki spijo v obcestnih jarkih,
prigode čakajo na popotnike, za-
nimivosti pa nas vabijo, da se us-
tavimo. "
Tednik: Koliko kilometrov
je preteklo pod kolesi tvojega
zvestega prijatelja, kot imenu-
ješ ti svojega BMW-ja, odkar si
zapustila Ptuj?
Bernarda Pulko: "Ob pogledu
na števec lahko ugotovim 45.000
varnih in zanesljivih kilomet-
rov."
Tednik: Ali gre vse po pla-
au?
Bernarda Pulko: "Že dolgo ne.
Pravzaprav sem se kmalu po
¡tartu odločila, da me bo vodil
iivljenjski instinkt in sem se,
aje kot urniku, prepustila
;ivljenjskemu toku. Uspelo je.
zaupanje v življenje vedno rodi
iobre rezultate. Ko planiraš po-
ovanje seveda nimaš osnovnega
)ojma, kaj te bo pritegnilo na
30ti in kaj ustavilo. Zato pa po-
:ujemo, mar ne? Na smeh mi
?re, ko pogledam svoja zapisana
razmišljanja pred začetkom po-
tovanja, ko sem na tiho raz-
mišljala o 7000 kilometrih, ki
naj bi jih naredila v Združenih
Državah. Zapustila sem jo po
30.000! In južno Ameriko? Njen
bonus sem porabila že v prvi
državi, ki sem jo obiskala...
Očitno sem daleč preveč rado-
vedna za življenje po urniku in
\;naprej pripravljenih klišejih.
Življenje je ponudba; če je ne
sprejmeš, ostaneš brez vsega.
Izkušnje so, pogojno rečeno, zas-
tonj. Če dvomiš vanje, ti
zaračunajo v obliki strahu. Kaj
le torej vrednejše od spoznanja,
je preprosta odločitev edina
potrebna za tako "službo", ki jo
opravljam zdaj!"
"Cednik: Kako gledaš zdaj, po
^lem letu, na odločitev, da si
sama podala okoli sveta?
Bernarda Pulko: "Vsekakor je
to življenjska odločitev. Na-
'^'oljša stvar, ki sem se jih kda-
'■^oli spomnila. Na srečo mislim
l^l^o tudi takrat, ko imam nes-
■^ončno veliko dela, zaledeneli
)''^ir ali ko znoj odteka v cur-
kih."
Katera država ti je
"a do zdaj najbolj pri srcu?
.Bernarda Pulko: "Vsaka od
^^^^ je zaradi določene stvari
^"''tegnila mojo pozornost in se
stisnila v spomin. Morda mi je
^^t^l najprijetnejši spomin na
^^ovo Fundlandijo. Narava, ces-
ljudje, hrana, kultura, vse mi
°'lo pisano na kožo. Vse po
.^0)eni okusu. To je eden od kra-
kamor se bom vrnila. Seve-
, ^> ko bom imela za to možnost
"ičas."
In   kaj   je   tvoja
"i^bša potovalna hrana?
Bernarda Pulko: "Rada ekspe-
rimentiram z neznanim. Celo,
ko je premastno, preveč začinje-
no ali celo ogabno za moj okus.
Če ne bi poskusila, pač nikoli ne
bi vedela, da ni dobro. Najboljši
recept, ki sem ga zapisala v svojo
popotniško kuharico, je sirova
torta, prav tako z Nove Fundlan-
dije. Hrana, ob kateri pa de-
jansko živim, ko sem na cesti, je
predvsem sadje. Banane, jabol-
ka, oranže in drugo sadje je hra-
na, ki je pojem daleč največ.
Cena, ki jo je potrebno odšteti, je
seveda tudi pomembna. Za živo
glavo ne plačam 250 tolarjev za
piškavo jabolko. Taka je namreč
cena za haloško zlato v Južni
Ameriki, kjer jabolka ne rastejo
in si jih lahko privoščijo
izključno najbogatejši. Poleg
tega imam tudi "mesna obdobja",
ki se "zgodijo" približno enkrat
mesečno. Načeloma mi meso ne
diši, vendar ko mi zadiši, živim
nekaj dni le od mesa. In seveda
"sladki napoj", ki se mu pos-
kušam odpovedati. Rezultati so
namreč obupni!"
Tednik: Zakaj?
Bernarda Pulko: "Ker se po
sladkarijah seveda redim! Se pa
zavedam, da je moja mentalna
hrana in da se pospešeno lotim
sladkorja pred pomembnimi
odločitvami. Ko sem negotova,
ko se za trenutek ustavim in mo-
ram pomisliti kako in kam, kje
bom prespala ali čez noč pustila
motor, moram navadno najprej
v trgovino. Šele ko na pragu pro-
dajalne izpraznim škatlo piško-
tov, sem pripravljena za na-
daljnje delo, sprejemanje
odločitev ter nove izzive."
Tednik: Kako pa skrbiš za
svojo varnost?
Bernarda Pulko: "Razen na-
brušenega jezika, nič. Pred
časom sem imela pri sebi poprov
sprej. Se vedno isti, kot pred os-
mimi leti, ko sem začela potovati
in mi ga je poklonil eden od
zaskrblejnih prijateljev (kasneje
moj najzanesljivešji BMW me-
hanik, Tehnounion Avto Ljubl-
jana). Potekel mu je rok, zato
sem ga zavrgla. Sicer pa je
odslužil. Svet sem mu razkazo-
vala osem let in nikoli ga nisem
uporabila. Zdaj sem srečna, da
lahko določene reči nosim s se-
boj, če je potrebno leta dolgo, ter
jih v vsem tem času niti ne
pogledam (recimo rezervni deli,
zračnice, orodja, zdravila,...). Je
pač tako - s seboj jih nosim z na-
menom, da jih nikoli ne bom
potrebovala."
POVSOD JE
ENAKO - IMAŠ
SIMPATIČNE, V
REDU DEDCE, PA
NADLEŽNE...
Tednik: Kaj pa moški...
Bernarda Pulko: Hej, to je
vprašaje, ki mi ga postavijo na-
jvečkrat. Moški... Obvezno
vprašanje za zadovoljno samsko
žensko. Zdi se mi, da so kot tu-
ristična atrakcija. "Povej nam kaj
o moških po svetu", slišim po-
gosto. Pa ne mislite, da sprašuje-
jo le ženske! Ne vem, kaj imajo
sicer v glavi moški, ko postavlja-
jo tako vprašanje, a kaj pametne-
ga že ne more biti.
Kot vse ostalo se tudi moški
razlikujejo od kraja do kraja, v
mislih imam od države do
države, od kontinenta do konti-
nenta. Na žalost ne sodijo med
"zanimivosti", ki me na potovan-
ju vedno znova in znova pri-
tegnejo ter jih obravnavam siste-
matično. So pač nujni del poto-
vanja, pa se zato srečujem z nji-
mi. V civilizirani Kanadi ter
ZDA so bili vljudni, spoštljivi,
precej razgledani in večina njih
je imela nekaj pojma o motorjih.
Njihova posebnost je ta, da z ve-
seljem povabijo dekle na pijačo,
kosilo ali večerjo. Le plačati si jo
mora sama...
Južnoameriški moški so me
spremenili v agresivno popotni-
co, saj je bila to edina pot, kako
se otresti nadležnikov. Tradicio-
nalni pogled na žensko me je
spravljal ob živce, na začetku
celo v obup. Za moj okus so os-
ladni, neokusni, z obrabljenimi,
nizko inteligentnimi štosi in z
žvižganjem za tabo, ogovarjan-
jem in podobno. Spoštujejo me
le, ko imam pri roki čelado ali
sedim na motorju. Ko sem nor-
malna ženska, sem le še premi-
kajoči se seksualni objekt, kot
gledajo na domače ženske. Dru-
ga resnica je, da so Evropejke,
tako v Severni kot Južni Ameri-
ki, pravzaprav najbolj cenjene
ženske. Ko sem jih spraševala
zakaj, so brez izjem imeli po-
dobne odgovore. Pravijo, da za-
radi širokega obzorja, da so libe-
rarne, samostojne, brez predsod-
kov ter potrebe po varnem
moškem zaledju in moram pove-
dati, da sem se v sebi kar nakro-
hotala, ko sem jih takole pos-
lušala."
Tednik: Si med vsemi, ki si
jih srečala, našla kako svetlo
izjemo?
Bernarda Pulko: "Seveda, saj
tudi povsod obstajajo prijazni in
ustrežljivi moški. Jasno! Vedno,
ko sem imela kakršenkoli prob-
lem, so mi pomagali poiskati to
ali ono, priskrbeti potrebno ali
mi drugače olajšati življenje. V
primerih, ko so se osebno zavzeli
in priskočili na pomoč, sem si
nabrala veliko dobrih prijatel-
jev."
Tednik: Si se tudi zaljubila?
Bernarda Pulko: "Proti lastni
volji in načrtu..."
Tednik: Kako in kje?
Bernarda Pulko: "Bilo je v Ve-
nezueli, pa na srečo ni bil Južno-
američan..."
Tednik: In?
Bernarda   Pulko:   "In   nič!
Prišel je, bil je in odšel je...."
Tednik: Kam?
Bernarda Pulko: "Na motorju
se je odpeljal okoli sveta. Pač
služba, ki jo ima. Tako sva se
tudi srečala."
Tednik: In zakaj nista nadal-
jevala v dvoje?
Bernarda Pulko: "Iz več razlo-
gov. Med drugim zato, ker je
moja pot razpeta med vzhodom
in zahodom, njegova pa pelje od
zahoda proti vzhodu. Ker je pot
do Guinnessove knjige rekordov
osamljena. In ker uživam biti sa-
motna popotnica. "
Tednik: So med vama še
kakšne vezi?
Bernarda Pulko:" Seveda.
Elektronska pošta."
Tednik: Ali ni to tudi edina
komunikacijska možnost, ki jo
imaš z vsemi ostalimi ?
Bernarda Pulko: "Ja. Računal-
nik v eni od velikih aluminijas-
tih škatel s prtljago, ki je našel
mesto zraven motorja, je moj
najljubši zaveznik. Z njim se
lahko poceni pogovarjam z
uredniki, prijatelji, poveže me z
domom ter mi pomaga z urejan-
jem birokratskih navlak. Ko
sem tečna, ko se mi zahoče slo-
venske besede, napišem kako
domačo, pa mi je bolje.
Pa toliko poguma, lepih želja
ter vzpodbud prihaja na moj
naslov (benka&ardi.si) vsak dan.
Nič lepšega, kot klepetati z moji-
mi Slovenci, kolikor mi pač čas
dopušča."
Tednik: S kakšnimi stranišči
se srečuješ med tisočimi kraji
ter prav tolikimi navadami, ki
te dolete?
Bernarda Pulko: " Od bril-
jantnih, v katerih igra nežna
glasba, do onih na štrbunk s
strupenimi muhami v preletu.
Pa seveda vse vmesne variante.
Končno sem se tudi naučila, da
se v Venezueli straniščni papir
po uporabi zavrže v koš ob stra-
niščni školjki, ne v njo..."
Tednik: Iz radijskih oddaj
imamo občutek, da poleg mo-
tocikliranja počneš še marsikaj
drugega...
Bernarda Pulko: "Malo se po-
tapljam, obiskujem padalske
centre in skačem ter se "igram"
novinarko, kar pomeni, da veli-
ko pišem. Sicer pa sem se že loti-
la pisanja knjige... Na žalost ne
berem več veliko, manjka mi
glasba, predvsem tista moja, s
klavirja in kitare."
Tednik: Zdaj sva govorili
predvsem o prvem letu poto-
vanja. In kakšni so načrti za
drugi krog okrog Sonca?
Bernarda Pulko: "Dolga pot je
še pred mano. Daljša zaradi
moje radovednosti, ki jo vedno
zamika kaj novega. Prvo leto na
poti je minilo kot bi trenil. Na-
jverjetneje se bo podobno zgodi-
lo tudi z drugim delom poti.
Počakala bom, da se poležejo po-
litični nemiri ob volitvah v Ko-
lumbiji, potem pa čez Ekvador
na Galapaško otočje, pa Peru,
Bolivija, Čile, Argentina, Parag-
vai, Brazilia in Uragvai. Cilj je
božični zbor motorističnih po-
potnikov na koncu sveta, na rtu
Horn, najjužnejšem delu Južne
Amerike. Da ne bo prehitro vse-
ga konec, sem jima dodala še
tretje in četrto leto potovanja.
Podaljšano sponzorsko sodelo-
vanje s Tehnounion Avtom mi
omogoča, da bom tudi dodatni
leti potovanja presedela na
udobnem sedežu mojega Pandu-
ra. Glede na odmevnost poto-
vanja med slovensko javnostjo
okrito upam na podaljšanje zau-
panja ter sodelovanja z ostalimi
sponzorji. Ob tej priložnosti bi
pozdravila vse moje Ptujske pri-
jatelje in prijateljice, pa tudi tiste
bežne znance ter moje sorodni-
ke. Sporočam jim, da se Benka
ne bo v svojem bistvu nikoli
spremenila, da sem zraven novih
velikih izkušenj ostala ista. Čao
Ptuj. "
Seveda tista večlitirska
Radgonska penina - šampanjec, še
vedno zori in čaka na Benkino
vrnitev, da bomo nazdravili ob po-
novnem srečanju na Ptuju.
Marija Siodnialc
Temperametna Bernarda Pulko se Je odločila, da se
bo prepustila toku življenja. Zato bo svoje potovanje
z motorjem po zemlji okoli sonca še podaljšala.
Njen prijatelj BMW ji zaenkrat dobro služi in jo varno
vozi...
6
KULTURA, IZOBRAŽEVANJE
Četrtek, 6. avgust 1998 - TEDNIK
tilen mrgole / STRANIŠČA V ANTIKI IN POIZKUS HIPOTETIČNE POSTAVITVE JAVNIH IN ZASEBNIH STRANIŠČ V PETOVjji
Oprostite, kie ie stranišie?
6.
ARHITEKTURA
STRAMŠČ
Oblika prostora, kjer so bila
javna stranišča, je bila štirikot-
na, sedeži pa so se razprostirali
okoli treh stranic. Pod njimi je
neprestano tekla voda. V javno
stranišče sta vodila dva ali en
vhod oz. izhod. Tisti z dvema je
imel v sredi kamnit vodnjak, ki
je omogočal, da si je uporabnik
javnega stranišča takoj očedil
roke. Oni z enim vhodom (izho-
dom) pa je imel vodnjak ob stra-
ni.
Zelo zanimiva je odprtina, na
katero se je uporabnik usedel. Je
okrogla in nam ni neznana, toda
zanimiv je lijak, ki se nahaja na
navpični stranici in je povezan z
okroglo odprtino. V literaturi ni
zaznati, zakaj taka oblika. Meni-
mo, da so hodili Rimljani
(moški ) na malo potrebo sede
(danes stoje, to je verjetno pri-
nesla iznajdba pisoarja). Da ne
bi z lulčkom opletali po ravni
ploskvi, so izrezali lijaček in
tako omogočili lažjo oz.
udobnejšo rabo stranišča. Z ne-
katerih slik je razbrati, da je bila
sedalna ploskev kamnita, dru-
god lesena. Ker je kamen hla-
den material, na katerega ni pri-
jetno položiti gole kože, domne-
vam, da so bile sedalne površine
lesene tudi tam, kjer se je do
danes ohranila le kamnita plos-
kev. Najverjetneje so bile
kamnite ploskve prevlečene z
leseno oblogo.
Po žlebu, ki je bil pod sedišči,
je neprestano tekla odpadna
voda in odnašala iztrebke. Iz
tega lahko sklepamo, da verjet-
no ni preveč smrdelo, saj so iz-
trebki takoj "nadaljevali svojo
pot" po odtoku v kloake.
Na javnih straniščih je opaziti
še stopnico, na katero so upora-
bniki stranišča stopili. Tudi ta
dvignjeni del je imel lijak. Ni
mi uspelo ugotoviti, čemu je bil
namenjen. Morda le, da je, če je
deževalo, z mokrih sandalov
odtekala voda.
Esteti so pazili na vsako ma-
lenkost, in kadar je bilo dovolj
denarja, je lahko bilo lepo in
prijetno opremljeno tudi javno
stranišče. Stene so bile okrašene
in poslikane, tla marmorna ali
mozaična, vodnjak lepo obliko-
van ... Vse to je pripomoglo k
boljšemu počutju uporabnikov
tega "nujnega" prostora.
NAVADE U UDI
Ker vemo, da so se Rimljani
kopali nagi, nas ne sme presene-
titi, da so tudi na javnih stra-
niščih sedeli eden zraven druge-
ga, saj se niso sramovali te os-
novne življenjske potrebe. Ker
pa so bili narod, ki je znal uživa-
ti, so poskrbeli tudi za to. Neka-
teri so "med opravljanjem" kaj
popili, prebrali ali se pomenko-
vali s sosedom. Ker so se moški
kopali strogo ločeno od žensk,
lahko sklepamo, da so bila tudi
javna stranišča strogo ločena.
Razmišljal sem, kako je bilo
videti slačenje na javnem stra-
nišču. Moški in ženske so nosili
daljše ali krajše tunike. In pod
njo? Od gospe Tuškove, arheo-
loginje, sem izvedel, da so
moški in ženske nosili neke
vrste spodnjice. Te so bile iz
dveh kosov blaga, ki sta bila na
bokih med seboj povezana z
usnjenimi trakovi. Vsekakor so
vso to opravo "skrili" pod tuniko
in ni bila na ogled sedečemu
"sosedu".
Verjetno je zanimivo tudi ve-
deti, s čim so si brisali zadnjico,
saj niso poznali toaletnega pa-
pirja. Glede na čistost in kultu-
ro naroda pa so gotovo imeli
urejeno tudi to. Naj vam razkri-
jem: Rimljani so uporabljali
spužvo, ki je bila pritrjena na
paličici. 1
Kakanje in lulanje torej ni bilo
skrito osebno dejanje, ampak
družaben dogodek, kjer si lahko
veselje nad svojim početjem de-
lil s tujcem, najbližje sedečim
sosedom.
Opombe:
1 Stari Rim, str. 27
Pogled na javno stranišče iz ptičje perspektive. Eine Stadt wie
Rom, str. 73
Kaljanje in lutanje ni bil zaseben, ampak družaben dogodek. ]i
rimskih časih, str. 37
FILMSKI KOTIČEK
Rdeii kot (Red Corner)
Urejen poslovnež (Richard Gere), ki ga je v Azijo prinesla
morebitna pogodba s kitajsko televizijsko hišo, se znajde v
velikih težavah, ko mu naprtijo umor. Soočen je s socialis-
tičnim pravnim sistemom in čeprav ga kot pripadnik kapita-
listične države komajda razume, se mora po njegovih pravi-
lih boriti za svoje pravice. Na pomoč mu priskoči uporna
odvetnica (Bai Sing), ki sprva nejeverno, potem pa vedno
bolj pogumno odkriva tančice, za katerimi se skriva zarota.
Čeprav sta si odvetnica in njen klient različna kot kulturi, iz
katerih izhajata, se v težkih okoliščinah zbližata in postane-
ta zaupnika.
Naj vas film ne odvrne, če Richard Gere ni več najljubši igra-
lec. Odkar je postal budist, se je vsebina njegovih filmov spre-
menila - prej žigolo kinematografskih platen hoče, da ga jemlje-
mo resno - v vlogi poslovneža mu to kar uspeva, seveda pa si
ne more kaj, da ne bi očaral tudi kakšne Kitajke. Zraven novega
imidža enega od igralcev je posebnost filma tudi, da spoznamo
Kitajsko, precej drugačno od zahodnega sveta. Predstavljene
so pomanjkljivosti in prednosti te dežele, vendar ne bi mogli
reči, da je to storjeno na objektiven način, saj zaznamo kro-
nično bojazen Američanov pred komunizmom. Ta bojazen se
razširi še na drugo področje - rivalstvo v poslovnem svetu. Pre-
senetljivo je, da rivalov tokrat ne vidijo v Japoncih, pač pa v
Nemcih, katerih filmska produkcija naj bi za Kitajce bila enako
ali celo bolj privlačna kot Ameriška. Morda pa Kitajci raje gleda-
jo Podeželskega zdravnika kot pa Obalno stražo....
Predvidevam, da ameriški pravni sistem zaradi številnih nadal-
jevank poznate že bolje kot našega, zato je čas, da si ogledate,
kako deluje pravica drugod po svetu. Ne le, da vas bo vsebina
filma držala v napetosti ves čas, pač pa boste pridobili precej
znanja, zamujenega v dolgočasnih šolskih urah zgodovine In
geografije.
Nataša Žuran
BRALCI SPRAŠUJEJO...
...TEDNIK IŠČE ODCOVORi
Potrošniki se mnokokrat srečujemo z napakami izdelkov, ki
jih kopujemo, zato je dobro poznavanje zakonskih pravil še
prav posebej pomembno za uspešno uveljavljanje pravic-
Tako smo že v prejšnji številki Tednika, govorili o garanciji'
Podatke smo dobili na Mednarodnem instituto za pot-
rošniške raziskave.
Prav tako smo tam veliko izve-
deli o odgovornosti za izdelek.
V tem primeru je zakonodaja-
lec določil proizvajalcu obvez-
nost, da odgovarja za škodo, ki jo
je povzročil njegov izdelek zara-
di napake. Če napaka na izdelku
povzroči smrt, telesno poškodbo
ali okvaro zdravja, mora proiz-
vajalec plačati odškodnino. In to
tudi takrat, ko za napako ni ve-
del in mu ni moč očitati malo-
marnosti pri proizvodnji izdel-
ka; gre torej za objektivno odgo-
vornost in dokazovanje krivde
ni potrebno. Proizvajalec prav
tako odgovarja za škodo, ki je
nastala zaradi napake na drugi
potrošnikovi stvari (npr. stano-
vanje). Če je ta škoda manjša od
10.(X)0 tolarjev, je ni dolžan
povrniti. Zakon opredeljuje kot
izdelek vsako premično stvar,
vključno z električno energijo.
Zakonodajalec ni izrecno
izključil kmetijskih pridelkov,
zato se tudi ti štejejo za stvar.
Zelo pomembno je kdaj ima iz-
delek napako. Zakon pravi, da
ima izdelek napako, če n
varnost ni takšna, kot jo lahko
potrošnik upravičeno pričakujc'
Zato bo treba v vsakem primeru
posebaj presojati, ali napaka obs-
taja glede na nekaj meril, ki Џ
našteva zakon. Oškodovani pot'
rošnik bo moral dokazati
povzročeno škodo in napako
izdelku. Proizvajalec pa bo prost
odgovornosti le, če bo uspel do-
kazati, da je vzrok za škodo v ti'
višji sili ali pa da so obstajale O'
zakonu naštete) posebne oko-
liščine (npr. da izdelka ni dal ^
promet, da je ravnal v skladu ^
predpisi, idr.). Proizvajalec K
odgovoren za škodo, ki jo )^
povzročil izdelek z napako, deset
let od dneva, ko je dal izdelek ^
promet. Če pa je za
izdelel^
določen rok uporabnosti, odgO'
varja za škodo le v tem času. 2^'
kon izrecno prepoveduje (ii^ *
tem zagotavlja varnost P^''
rošniku), da bi proizvajale*^
izključil svojo odgovornost ali 1^
omejil na določeno višino.
Milaii Kraii¿
frahc fideršek / ZLATI JUBILEJ ČASOPISA TEDNIK - 31.
Naie rojstno leto 1948
ISKANJE
GESTAPOVSKIH
AGENTOV
Na drugem kongresu KPS je
govoril tudi Niko Šilih, ki je bil
tedaj na čelu državne varnosti
za Slovenijo. Med drugim je
dejal: "Nemški fašizem je s svo-
jo okrutno in totalno borbo
težko preiskušal cele narode in
neštete posameznike. Postavljal
jih je pred alternativo: življenje
ali smrt. Življenje, če stopiš na
pot sodelovanja s fašizmom, to
je na pot izdajstva, smrt, če os-
taneš zvest svojemu narodu in
ljudstvu. Take alternative je
postalvjal Gestapo tudi raznim
oportunističnim komunistom,
ki so iz strahu za svoja bedna
življenja pristajali tudi na na-
jtežje pogoje. Take antifašiste
in komuniste je uporabljal Ges-
tapo za to, da so mu dajali po-
datke o organizaciji Fronte in
Partije in o partizanskih eno-
tah. V taboriščih je Gestpo upo-
rabljal take kapitulante na vo-
dilnih mestih antifašističnih
gibanj, da so mu omogočali
vpogled v njihovo dejavnost, po
drugi strani pa so z njimi para-
lizirali vsako resnično pro-
tifašistično dejavnost. Gestapu
niti to ni bilo dovolj. Da bi jih
docela povezal z obstojem
fašizma, jih je moral še moralno
diskvalificirati. Zato jih je oku-
pal v krvi njihovih lastnih bra-
tov in napravil iz njih najbolj
gnusne zločince. Kakor so pos-
tali ti nevredni izrodki iz stra-
hu za svoja življenja krvavo
orodje fašizma, prav tkao niso -
iz strahu za svoj ugled in dobro
ime, iz strahu pred kaznijo -
imeli poguma, da bi pred parti-
jo povedali, kdo so. Za konspi-
riranost njihovega zločinskega
dejanja je omogočila imperia-
lističnim obveščevlanim
službam ponovno zaposlitev
teh zločincev..." Potem je N.
Šilih nadaljeval s poimenskimi
obtožbami vodilnih iz
Dachauskih procesov (Diehl,
Oswald, Košir, Furlan, Nagode
itd.) in nekatere med njimi
označil še za angleške špijone.
Za prvi del Šilihove razprave,
bi sicer lahko trdili, da v neka-
terih primerih držijo. Najbolj
znani primer "krvavi" pohorski
partizan, v javnosti znan kot
Puklasti Miha. Njihovo sodelo-
vanje z Gestpom in krivdo za
mrsikatero izdajstvo, so vodilni
v državni varnosti za Slovenijo
razkrili že kmalu po vojni. Ven-
dar zločinca niso postavili pred
sodišče, saj bi to vrglo velik
madež na "kot solza čisto
NOB", zato so poskrbeli, da je
omenjeni gestapovski sodela-
vec in storilec več grdobij tudi
po vojni v letu 1946 naredil sa-
momor. V javnost je to
pricurljalo šele po dvajsetih le-
tih. Drugi del Šilihove razprave
pa se nanaša na tragični primer
naše povojne zgodovine, na
žrtve dachauskih procesov. Vso
zlaganost teh procesov je obelo-
danil že CK ZKS na seji, 12/10-
1998 in sprejel sklep o popravi
krivic, strojenih obsojencem na
dachauskih  procesih,  sedem
mesecev prej pa je že dal pobu-
do, da žrtvam teh procesov
družba v Ljubljani postavi spo-
minsko znamenje. Nekatere
domneve iz ozadja teh procesov
so prišla v javnost šele letos ob
spominih na dogajanja pred pol
stoletja, ko se je začela Stalino-
va gonja proti Titu. Tu so iz-
brali žrtvena jagnjeta iz lastnih
vrst, predvsem take, ki so imeli
osebne zamere s posameznimi
takratnimi vodilnimi slovens-
kimi partijskimi voditelji. S
temi procesi so hoteli - najprej
dokazati Stalinu, da "znajo
poiskati notranje sovražnike v
svojih vrstah in z njimi ostro
obračunati", predvsem pa opo-
zoriti vse druge komuniste na
vodilnih položajih, kaj bi se
zgodilo tudi z njimi, če ne bi
poslušno sledili lastnemu
vodstvu. Kdor tega opozorila ni
upošteval ali ga ni razumel, je o
tem delal pokoro na Golem oto-
ku. Dachavski procesi pri nas
niso osamljen primer. Že med
vojno, predvsem pa prva leta po
njej, je bil za partijo in njeno
službo državne varnosti
sumljiv vsak, ki je bil v rokah
Gestapa in se mu je posrečilo
izviti se njihovim krempljem,
se vrniti živ iz taborišča. Vsak
primer je bilo treba podrobneje
raziskati, osumljenca opazovati
in ga preizkušati pri delu. Skozi
taka večletna sumničanja je šlo
tudi več Ptujčanov, predvsem
članov predvojne partijske or-
ganizacije v Železniških de-
lavnicah v Ptuju. V zapisniku
sejem KPS PtmzdpelM-
1948 je med drugim zapisano:
"Tu je določeno število starih
partijcev, članov že od leta 1928
dalje, ki so se v začetku osvobo-
dilne borbe oportunistično iz-
mikali oboroženi borbi ter za-
radi oprotunizma bili že takrat
izključeni iz partije. Temu je
sledila aretacija istih, kjer so se
popolnoma kapitulantsko in
neodgovorno obnašali v preis-
kavah do osvoboditve. Med nji-
mi se vleče tudi nit izdajstva,
dočim je bilo ostalo število sta-
rih članov, ki so bili zdravi, po-
bito in uničeno. Po osvoboditvi
so ponovno stopili v partijo na
nejasen način, in ko so enkrat
obravnavali goranja dejstva, se
je njihov sekretar še isto noč
obesil. Zelo kolebljivo in
dvmoljivo do naše partije so se
obnašali po objavi resolucije in-
formbiroja. Vsa ta dejstva in še
mnoga druga niso razčiščena.
Na osnovi tega, kar je smatrati
kot najvažnejše, se sklene, da to
vprašanje razčistijo do kraja tri-
je člani komiteja." (Zapisnik
OK KPS Ptuj, škatla 4, ZAP).
Iz nadaljevanja zapisnika je
razvidno, kateri člani so bili
imenovani v komisijo za razis-
kavo omenjene zadeve in ime-
na članov dveh drugih komisij,
ki naj "kritično pregladajo in
ocenijo delo posameznih čla-
nov v nekaterih drugih celicah
in preverijo njihovo preteklos-
ti! Šlo je za celice Ormož, Dra-
vinjski Vrh in Vid pri Ptuju. S
tem raznih "razčiščevanj in pre-
fgpNIK - Četrtek, 6. avgust 1998
NASVETI
7
WörcAesfer omaku
pfi nas v trgovinah ne najdemo velilio pripravljenih /ačimbnih
P0iaki v svetu so veliko bolj priljubljene in tudi iskane. INekate-
^e jačimbne omake, ki jih ponujajo v trgovinah, so žal slabi po-
0etki domačih omak, druge pa so prave specialitete, ki jih ni
i^ogoče posnemati.
Xako Worchestrska omaka iz
yglike Britanije, vsebuje celo
ф10 sestavin, kot so gobji ket-
,|iup, orehov ketchup, sojino
ошакот, tamarindo, scherry,
vinsko žganje, kis, svinjska je-
jra, kajenski poper, črni poper,
jjoriander, muškatni cvet, sar-
delni file, šalotko, česen in kara-
mel. Že sama zbirka začimb in
dodatkov nam pove, da gre za
omako, ki je nastala na podlagi
bogatih sestavin in dodatkov.
Večina namiznih začimbnih
omak je prišla na tržišče šele
proti konci 19, stoletja, ko se je
začela razvijati živilska indu-
strija.
Zgodovina Worchesterske
omake je zelo zanimiva. Pripo-
vedujejo, da sta prvo wor-
chestrsko omako pripravila le-
karnarja Lea in Perri in sicer po
navodilu nekega bivšega britan-
skega oficirja, ki je recept prine-
sel iz Indije. Britanski oficir z
okusom omake ni bil zadovol-
jen in je recept pustil kar pri le-
karnerjih, da bi okus popravila.
Lekarnarja sta nanjo pozabila,
vendar sta jo čez leta pri po-
spravljanju kleti ponovno našla.
Dozorela omaka je bila izvrstna,
vendar sta kljub temu recept še
dodatno obdelala in jo pripravi-
la za idustrijsko pripravo. Oma-
ka je kmalu postala zelo pril-
jubljena, danes jo uporabljajo
skoraj po vsem svetu.,
Klasična worchestrska omaka
je redka, temno rjava, ostrega
okusa in ima vidno usedlino.
Narejena je na osnovi sojine
omake in kisa, vendar vsebuje
še celo vrsto eksotičnih sesta-
vin, razmerja med njimi pa so
skrbno varovana poslovna
skrivnost. Takšna kot jo lahko
kupimo v trgovinah je primerna
kot namizna omaka, z njo pa iz-
boljšujemo tudi omake in neka-
tere mesne ter ribje jedi. Upo-
rabljamo jo po kapljicah.
V Veliki Britaniji izdelujejo
tudi druge začimbne omake, ki
jih izvažajo po vsem svetu. Te
ostre omake so iz številnih raz-
ličnih sestavin. Najpogosteje
vsebujejo sadje, kot so jabolka,
rozine ali pomaranče, ki jim da-
jejo sladkost, kis jim daje ostri-
no, začimbe, ki segajo od cimeta
do kajenskega popra in pikant-
nosti. Mnogoplastni okus posa-
mezne omake ponavadi zao-
krožijo še dodatki eksotičnih
sestavin, na primer tamirande
in manga.
Zaradi svoje ostrine se te oma-
ke odlično podajo k temnemu
mesu, pred pečenjem na žaru
lahko omako primešamo k mle-
temu mesu, ali pa z njo prelije-
mo oziroma pokaplajmo že
pečeno meso, kot so hamburger
in podobno. Omake so primer-
ne tudi za začinjenje juh, eno-
lončnic ali kot začimba oma-
kam, tako toplim kot hladnim.
Industrijsko pripravljene
omake za žar so zelo podobne
domačim, vendar ponavadi vse-
bujejo več soli, sladkorja in kisa.
Meso, ki ga želimo speči na
žaru, lahko surovo povaljamo v
omaki ali pa meso z njo mažemo
med pečenjem. Omako lahko
nanašamo na meso s pomočjo
čopiča, tako nastane na mesu
lepa, okusna začimbna obloga.
Worchesterska omaka je tudi
zelo izdatna, saj stekleničko z
dvema decilitroma omake pov-
prečna slovenska družina pora-
bi komaj v dobri polovici leta,
zaradi svojih začimb je sama
sebi konzervans in tako jo do-
bro zaprto hranimo neomejeno,
oziroma tako dolgo, da jo pora-
bimo. Že kapljica worchesterske
omake pa jedem izboljša okus in
tudi videz.
Bogastvo vsake kuhinje so
tudi uporaba različnih in mno-
gih začimb in tako si worchester
omaka zagotovo zasluži prostor
med njimi.
Nada
Pignar,
učiteljica
kuharstva
pripravlja mag. bojan sinko, spec.
klin. psih. / NEKATERI DRUGI PROBLEMI
DUŠEVNEGA ZDRAVJA - 184. NAD
Zakon, družina in
duševno zdravio
45, nadaljevanje
Bolna družina
Otrok živi in dobi prve naj-
važnejše izkušnje v organizi-
rani človeški skupini, ki ji
pravimo družina. Družino ra-
ziskujejo različne stroke,
tako sociologija kot psiholo-
gija in tudi psihiatrija. Na-
men takih analiz družinske
dinamike je, da se dokoplje-
mo do spoznanj o njenem
vplivu na razvoj duševnih
procesov in celotne otrokove
osebnosti. Pri tem vsebuje
ocena narave etioloških dej-
avnikov znotraj družine, ki so
odgovorni za razvoj duševnih
motenj in bolezni, analizo
zelo kompleksnih vidikov.
Ker izhajajo mladostniki s
čustvenimi in duševnimi
motnjami v 86 % primerov iz
neurejenih družin, je jasno, da
je zdrava družina pogoj za
duševno zdravje. Za motene
odnose v družini sta odgovor-
na oba, tako oče kot mati; opo-
zoriti je tudi treba, da je po-
gostost sočasne nevroze obeh
staršev motenih otrok mnogo
večja, kot bi pričakovali. Ne-
kateri razlagajo to s tako ime-
novano teorijo izbora, drugi
spet vidijo v tem dokaz za teo-
rijo patogene interakcije (npr.
en zakonec vpliva na drugega
in ga tako rekoč naredi bolne-
ga), večina pa skuša razumeti
nevrotske simptome staršev in
otrok z vidika družine kot ce-
lote. Pri tem pa so naslednja
splošna teoretska, transakcio-
nalna izhodišča:
1. Duševne motnje imajo
svoj izvor v družini in bolnik
je le vidni simptom, skozi ka-
terega se izraža patologija
družinskega sistema.
2. Družina kot sistem ima
lastne regulacijske mehaniz-
me, ki nadzorujejo motivacijo
posameznih članov. Vključeno
je potem mnogo več kot le
podzavestna dinamika ene
osebe. Predvsem je mogoče
reči, da vsak družinski član iz-
rablja druge člane, da bi urav-
novesil svoje bolezensko stan-
je. Obenem pa je cilj omenje-
nih regulacijskih mehanizmov
in reakcij članov, doseči rav-
novesje celokupnih odnosov v
družini. To pa pomeni,da je
"bolnik" potisnjen v posebno
vlogo, v kateri služi stabiliza-
ciji duše vnos ti drugih članov
in družine sploh. Tam, kjer
srečamo motene otroke, nale-
timo zato tudi na motene za-
kone in na moteno družino v
celoti.
3. Vsak družinski član se pri-
lagodi pravilom igre, ki vlada-
jo v družini, ker mu sicer grozi
izločitev in osamitev.
4. Na odnose v družini vpli-
vajo vsaj deloma tudi živl-
jenjska razočaranja staršev in
njihove izkušnje iz rane mla-
dosti. Ta izhodišča so osnova
analitsko orientirane družin-
ske psihoterapije.
Naslednjič pa o družini nev-
rotičnega otroka.
mag. Bojan Sinko
antonija krajnc
Verjamemo v tisto kar vidimo, ne prepuščamo se "slepi veri". Navadno se ne
zavedamo, da je pri prehladih močno udeležen hišni prah ali pa onesnažena
hrana. Nismo žrtve bakterij in virusov, ki bi prihajali od drugod in nam uničevali zdravje. Ne ob-
staja vojna med našim telesom in naravo. Nobena bolezen ne pride nepričakovano, če sebe
poznamo in se zavedamo. Zakaj se eni pozdravijo in drugi ne?
Eni upoštevajo določena navo-
dila, drugi pa ne. Navodilom je
težko slediti, če vanje ne verja-
memo. Dejansko ni potrebno
verjeti, če znamo opazovati,
čutiti. Bolezen pridelamo sami
in tako kot jo pridelamo, jo
lahko tudi odpravimo. Nekaj si
"navlečemo", ker ne jemo
ustrezno hrano, npr. sadje in ze-
lenjavo oz. surovo hrano, ker ni-
smo pozorni na kvaliteto in bar-
vo oblačil, ne ukvarjamo se s
športom in si ne vzamemo do-
volj časa za počitek. Vzrokov je
še veliko več in za svoje zdravje
ali bolezen smo vedno sami od-
govorni.
Če pri sebi ne najdemo nobene
napake, potem so geni tisti, ki
vplivajo na naše zdravstveno
stanje. Podedovanih bolezni ni
veliko. Prave krivce lahko
poiščemo v onesnaženosti okol-
ja in strupov v njem. Na raz-
lične načine te strupe vnašamo v
telo in smo nenehno v nevar-
nosti, da bi zboleli. Dejstvo je,
da bi se morali učiti kako biti
zdravi. Ko enkrat osvojimo te
sposobnosti, potem lahko ta
znanja podarimo svojim otro-
kom. Proces učenja lahko traja
nekaj let ali celo življenje, posta-
ne naš način življenja. Ta znan-
ja so dragocena in pogosto jih ne
jemljemo resno, ker so "nevid-
na".
Dejansko bi si morali vzeti ne-
kaj več časa in se poglobiti vase,
prisluhniti svojemu telesu in
neprizadeto ugotoviti, na kate-
rih življenskih področjih dela-
mo proti sebi, svojemu telesu ali
proti drugim. Pogosto se ne za-
vedamo, da so drugi del nas in
da se vse negativne akcije in re-
akcije porajajo v nas in pogosto
ostajajo v našem telesu v obliki
začetkov prihodnjih bolezni.
Telo nenahno poskuša vzpos-
taviti ravnovesje z okoljem in z
nami, tudi bolezen je del tega
procesa. Žal, pogosto ne razu-
memo govorice našega telesa in
nas kakšna bolj resna bolezen
prislili, da se ustavimo in
začnemo razmišljati. V takšnih
situacijah je seveda težko ugoto-
viti vzroke bolezni in pogosto
ne vemo, če lahko kaj naredimo
zase in predvsem od kod naj
začnemo. Začetek je vedno na
začetku. V mislih se lahko vrne-
mo v otroštvo in se spomnimo
lastnih mislih in želja. Takrat
smo verjeli, da je vse možno
uresničiti. Težko smo ločevali
realnost od domišljijskega sveta.
Igra in smeh je bil naš vsakdan.
Poiščimo v sebi takšne trenut-
ke. V tem obdobju smo brezpo-
gojno ljubili.
Zaplešimo v vetru, oprhajmo
se v dežju, zaplavajmo v modri-
ni vode... Namesto, da bi se sini-
lili sami sebi in s tem še bolj uje-
li v sebi nepotrebne bolezenske
energije, poiščimo sebe v sebi.
Ko nam uspe narediti ta prvi
nulti korak, potem lahko
začnemo korakati naprej
istočasno v različne smeri:
PRVI KORAK: V
KAKŠNI HIŠI
ŽIVIMO?
čakati ne moremo. Nihče na-
mesto nas ne bo opozarjal na to,
da so naše hiše ekološko opo-
rečne. Ne pričakujemo tega, ne
pričakujemo nič. Sami moramo
prebuditi lastno zavedanje v
stvareh, ki jih kupujemo, način,
kako potujemo, odmetavamo
odpadke, vzgajamo otroke, gra-
dimo hiše in pisarne, urejamo
vrtove in sadovnjake, kako se
oblačimo in preživljamo svoj
prosti čas. Kakšne izdelke ku-
pujemo za svoj dom? Tudi če so
to ekološko neoporečni izdelki,
pa so mogoče pri izdelavi
povzročili proizvajalcem bole-
zen in trpljenje. Morali bi vede-
ti, pod kakšnimi pogoji so nare-
jeni določeni izdelki.
Naše zdravje lahko ogrožata
okolje in lastni dom. V domovih
smo izpostavljeni različnim
skritim učinkovanjem plinov in
sintetičnih materialov, sevan-
jem iz zemlje in zraka, težkim
kovinam v vodi in pdb. Vse več
ljudi trpi zaradi alergije, težav z
dihanjem, prebavnimi motnja-
mi...
Spoznavanje zdravih proizvo-
dov in materialov za naš dom
zaostaja za drugimi področji
našega zanimanja pri nakupih.
Dom je več kot seštevek raz-
ličnih sestavnih delov v njem.
To je naš center moči, v katerem
bi se mogli dobro počutiti. V
stari kitajski kulturi je prevla-
dovalo mišljenje, da vsak dobi
oz. živi v takšnemu domu, kot si
zasluži.
Ekologija nas usmerja v sode-
lovanje z naravo in iskanje rav-
novesja med zdravjem in du-
hovnostjo. Vse kar sami naredi-
mo, vpliva na ostala živa bitja in
vse kar drugi počnejo - delno
pošljejo nam. Ne more nam biti
vseeno, kako živimo mi in kako
živijo drugi-. Prebuditi se mora-
mo, spregledati moramo. Zaradi
planeta zemlje in sebe potrebu-
jemo zdrave domove, ki ne ško-
dujejo okolju, domove ki ne
povrzčajo bolezni, ampak nam
ponujajo zaščito in zavetišče.
Merila za zdravo hišo so takšna,
da nam bivanje v njej omogoča:
- telesno zdravje
- duševni mir
- uglašenost z okoljem.
Vemo, da so pogosto moderni
načini gradnje slepi za ekologi-
jo, a tudi skrb za naravo je zelo
stara. Pogled na hišo kot ekosis-
tem, se večini ljudi zdi kot nekaj
novega in nenavadnega. Beseda
ekologija je izpeljana iz grške
OIKOS, kar pomeni hiše.
Se nadaljuje
PISE: ING. MIRAN GLUSIG / ^ V VRTU    Ф
Vrt nudi v »rgiis-
f u obilo uilikov
Po naravi sodeč in pričakovanem stanovitnem poletnem vremenu, se obeta najlepši me-
sec v letu. Vrt v mesecu avgustu nudi največjo izbiro pridelanih vrtnin, v sadnem vrtu do-
zori v tem mesecu največ vrst slastnega sadja, okrasni vrt pa nič ne zaostaja za majem, saj
v tem mesecu vcveti največje število raznih okrasnih cvetnic. Naužijmo se ga!
v SADNEM VRTU je avgusta najintenzivnejša
tvorba rodnih brstov in cvetnega nastavka za nas-
lednjo sadno letino pri vseh sadnih vrstah. Dobro
negovanemu, zadostno prehranjenemu in zdrave-
mu sadnemu drevju se v tem mesecu glavna ve-
getacija zaključi, pretok rastlinskih sokov se
upočasni, prične se kopičiti v rodnih poganjkih,
kjer se razvijejo cvetni brsti. V avgustu večina sad-
nih vrst in okrasnih drevnin preide v drugo
muževno stanje, kar je priložnost da opravimo
cepljenje sadnega drevja. V tem času cepimo na
speče oko, ki je najbolj razžirjen način požlahtnje-
vanja in razmnoževanja sadnega drevja. Za okula-
cijo ali očeslanje, kot se imenuje ta način cepljen-
ja, je potrebna podlaga, katere poganjek naj bo v
premeru za debelino navadnega svinčnika in listni
brst z žlahtnega matičnega drevesa. Z ostrim ce-
pilnim nožem izrežemo žlahtni listni brst, ki ga
vložimo v zarezo v obliki velike črke T na podlagi
in to s cepilnim trakom zavežemo. Že po dveh ali
treh dneh lahko ugotovimo uspešnost cepljenja in
če je cepič ovenel, cepljenje ponovimo.
Prvi dve tretjini avgusta sta primeren čas za sa-
jenje jagod. Sadimo jih na dobro pripravljena tla,
'^i so globoko prekopana, vanje pa vdelana obilica
i^ompostovke, dobro preperelega hlevskega gno-
[a ali za jagode posebej pripraivjenega mešanega
šotnega gnojila. Sadimo le dobro vkoreninjene sa-
'^ike, s krepko zraslo zasnovo jagodne rozete.
'Razmnožujemo le rastline iz zdravih grmov, ki so v
preteklem obdobju dajali po kakovosti in količini
zadovoljiv pridelek. Kot je to za druge rastline po-
"^embno, tudi jagod ne sadimo več let zapovrstjo
^a isto gredo, temveč z nasadom kolobarimo. V
sadnem vrtu so nekatere sadne vrste že obrane,
'dozorele pravkar obiramo, pozne sorte pa so še v
•^oraščanju in dozorevanju. Za vse velja, da
Poškodovane, bolne in nagnite plodove sproti obi-
ramo z dreves in pobiramo po tleh, da se ne bi širi-
glivične bolezni sadne gnilobe.
V OKRASNEM VRTU je do sredine meseca čas
2a setev nekaterih cvetnic dvoletnic, katerih sadi-
ke lahko pridelamo na domačem vrtu brez zahtev-
postopkov. Semena pritlehnih dvoletnih cvet-
^'c mačeh, marjetic in spominčic ali visokih kot je
^'ег, zvončnice, medvedje tace in ostrožnika, po-
^^lemo v gredico setvenico. Ko vzkaljeni sejančki
dveh ali treh tednih dosežejo štiri liste, jih pre-
^'•^iramo, da so nato bolj košate rasti. Ob obilici
razcvetelih okrasnih cvetnic so se konec julija in v
začetku avgusta razcvetele tudi suhe rože. Za
hrambo jih režemo, ko cvetje doseže izrazito živo
barvo. Šopke pripravimo tako, da se bodo normal-
no presušili. Obesimo jih na vrvico z navzdol obrn-
jenim cvetjem. Sušimo na zračnem, suhem in
senčnem prostoru.
Če nam listine uši nenehno, kljub pogostim
škropljenjem proti tem škodljivcem, okužujejo
okrasno rastlinje, se ozrimo po bližnjem okolju če
ni morda v bližini kakšna rasitina, ki je sicer ne
škropimo niti nismo nanjo dovolj pozorni, je pa
dober gostitelj za razmnoževanje listnih uši. med
takšnimi rastlinami je okrasni grm jasmina, ki ga
običajno ne šrkopimo. Če takšno okuženo rastlino
odkrijemo, jo vkjučimo v program škropljenja. V
ZELENJAVNEM VRTU je konec julija ali v začetku
avgusta čas za spravilo čebulnic. Trpežnost hram-
be čebule, šalotke in česna je odvisna predvsem
od pravočasnega spravila in njihove zrelosti,
čebulnice so zrele, ko steblo in listi ovenijo, pada-
jo in se prično sušiti. Čas zrelosti čebulnic je ve-
zan za sorto, čas sajenja, vrsto tal in nego, ki smo
jo opravili pri pridelovanju. Čebulo pulimo le v su-
hem vremenu in ne iz zamočenih tal. Nabrane
čebulnice je najbolje enoplastno razgrniti v plitve
lesene sadne platončke, da se dobro presuše, na-
kar jih očistimo odpadlih luskolistov, posušenih
stebel in listov. Hranimo jih v suh, zračen in bolj
hladen prostor. Čebulnicam ne škoduje, če jih
hranimo v prostoru kjer zmrzuje. Slabo vzdrže
večje temperaturne spremembe in pa vlažnost.
Če je bil nasad okužen s čebulno muho, ostankov
pri čiščenju ne kompostiramo, temveč jih
sežgimo, prihodnje leto pa na isto zemljišče ne sa-
dimo čebulnic.
V začetku avgusta je še čas za sajenje
brstičnega ohrovta, zelja, kolerabe, zimskega
pora in cvetače. Tudi kitajsko zelje in sorte ko-
renčka s kratkim korenom, bodo do poznih jesen-
skih dni še dale zadovoljiv pridelek. Za jesensko
rabo že sejemo motivilec. Rdeča pesa, posejana v
tem času, bo nekoliko drobnejša, zato pa vzdržlji-
vejša v zimski hrambi. Vsako prazno mesto v ze-
lenjavnem vrtu je koristno izpopolniti z sajenjem
zimske endivije in raznimi vrstami radica, saj so
čestokrat pozno jesenske vremenske razmere
ugodne za rast pozno sejanih vrtnin.
Miran Giušič, ing.agr.
8
EANIMIVOSTI
Četrtek, 6. avgust 1998 - TED||1|
središče ob dravi, ivanjkovci / teden ustvarjalnosti
Га1го lepo, cfci hado ponovili
Občinska zveza prijateljev mladine Ormož je sestavljena iz sedmih društev. Pravkar poteka
evidentiranje članov in urejanje članskih izkaznic, zato predsednica zveze Jasna Munda ni
znala natanko povedati koliko članov imajo. Pred časom je delovanje zveze in društev neko-
liko zamrlo, sedaj pa se začenja nov razcvet. Upajo tudi na dober odziv na akcijo s katero
bodo poskušali v svoje vrste pridobiti nove člane. Člani društva prijateljev mladine plačajo
manjšo članarino, ki pa jim bo v prihodnosti omogočala popusti pri nakupu založniškega
programa ZPM in pri nekaterih drugih nakupih. Naloga članov je prispevati svoje prostovol-
jno delo ob prireditvah in akcijah, ki jih društva pripravljajo v svojem kraju.
Letos so izvedli že nekaj za-
misli, ki so jih uvrstili v svoj
program dela. Ob dnevu
družine so pripravili srečanje na
Jeruzalemu. Otroci so naredili
likovne izdelke, ki so jih potem
poslali ZPM Slovenije, ki jih bo
v tednu otroka poskušala proda-
ti na dražbi, izkupiček pa bo na-
menjen v dobrodelne namene.
Organizirali so tudi srečanje
učencev, ki so vseh osem let
uspešno tekmovali za bralno
značke. O branju in pisanju so
se lahko pogovorili s pisateljico
Karolino Kolmanič, prejeli pa
so tudi knjižne nagrade. Ob
koncu poletja pripravljajo leto-
vanje na morju za otroke iz
družin, ki jim tega same ne mo-
rejo nuditi. V oktobru bo
otroški živžav ter prireditev ob
45. obletnici delovanja ZPM
Slovenije. Pridružili se bodo
praznovanju, ki bo potekalo po
vsej Sloveniji. Predvidoma naj
bi se v vseh krajih, kjer delujejo
društva na isti dan in ob isti uri
ispustili baloni kot simbolični
pozdav in znak praznovanja. V
decembru bo občinski otroški
parlament, ki ga bodo obiskali
predstavniki šol iz vse občine,
spregovorili pa bodo na temo
Otroci in mediji. Pred koncem
leta pa bodo po krajih prireditve
z veselim programom in morda
tudi obdarovanjem.
Že ves prejšnji mesec so pote-
kali tedeni ustarjalnosti v vseh
društvih. Letos so organizatorji
z odzivom otrok še bolj zadovol-
jni kot lani. Pripravili so jim
različne dejavnosti, mentorji pa
so prostovoljci. Nekaj je učitel-
jev, obrtniki, upokojenci, po-
vezali pa so se tudi z drugimi
društvi v krajih. Tako so svoje
aktivnosti za otroke pripravili
gasilci, lovci ter člani športnih
in turističnih društev.
Enodnevne delavnice na-
jvečkrat potekajo po šolah. Za-
nimivo pa je, da otrok sploh ne
moti, da v počitnicah hodijo v
šolo. Obisk delavnic je za otroke
brezplačen. Ponekod je treba s
seboj prinesti le malico, večina
društev pa je uspela zagotoviti
tudi to. Otroci lahko obiskujejo
delavnice ves teden ali pa le
določene dneve, ko potekajo de-
javnosti, ki jih veselijo.
Ponekod pripravijo ob zakl-
jučku delavnic manjše sloves-
nosti za starše udeležencev, da si
lahko ogledajo, kaj so otroci
ustvarili. Razstave pa načrtujejo
na začetku šolskega leta v vseh
šolah, kje so potekali tedni
ustvarjalnosti. Pogosto nastane-
jo lepe in zanimive reči, zato bi
bilo škoda, če jih ne bi pokazali
V tednu otroka pa bo tudi skup
na občinska razstava.
vili
V Ivanjkovcih so udeleženci tedna ustvarjalnosti v likovni delavnici poQ
vodstvom Natalije Veselic Martinjak izdelovali skulpture iz siporeksa. Nastali
so lepi domišljijski izdelki, ki so našli svoj prostor na zelenici pred šolo. Mladi
umetniki pa so osvežili in popravili tudi svoj lanskoletni izdelek.
Sredi julija je potekal teden
ustvarjalnosti v Središču ob
Dravi. Otrokom je bilo zelo
všeč in teden ustvarjalnosti
bodo na njihovo željo pono-
vili tudi v avgustu, zaključili
pa ga bodo z izletom v
živalski vrt v Ljubljani. Ko
sem jih obiskala so bili vsi
močno       zaposleni       s
pripravljanjem razstave, klj-
ub temu pa so našli trenutek
časa in povedali svoje mnen
je o tednu ustvarjalnosti.
Sanja Kovač, 10 let iz
Središča ob Dravi: "De-
lavnic sem se ude-
leževala vse dni, ker mi
je doma dolgčas. Ukvar-
jala sem se z risanjem.
Na steklo sem narisala
strašilo, na majico pa
piščančka. Tudi v avgus-
tu se bom udeležila de-
lavnic."
Jernej Medik, 10 let iz Središča ob Dravi: " Delavnic
se udeležujeva oba z bratom. Najraje sem z drugin^'
fanti izdeloval plakate, napravili pa smo tudi žabo
Zelo mi je bilo všeč tudi rolanje. V počitnicah j^
včasih malo dolgčas."
Matej Filipič, 10 let iz Grab: "Na enodnevnih delavni
cah sem bil že lani. Rad grem na delavnice, da mi'^'
tako dolgčas v počitnicah. Najraje sem slikal '^^
steklo in se rolal."
Peter Škvorc, 9 let iz Godenincev: "Na delavnice
vsak dan vse tri s sestrama pripelje mama. Bilo
lepo, saj sem srečal sošolce in prijatelje. V počitm
cah se sicer rad vozim s kolesom in gledam televizi
jo."
Sanela Novak, 7 let iz
Obreza in Jasna Zebec,
8 let iz Šalovec sta
sošolki in vsak dan se
skupaj pripeljeta na de-
lavnice. Vse jima je bilo
všeč - risanje, zgibanje
izdelkov iz papirja,
predvsem pa druženje in
dobra volja. Sicer pa v
počitnicah radi gledata
televizijo, se igrata in be-
reta.
^pNIK - Četrtek, 6. avgust 1998
T
PRAZNIK MESTNE OBÌINE РТШ
flÜJ I osrednje slovesnosti ob 3. prazniku mestne občine
Pomembni dosežki ladniih štirih iet
0$rednja slovenost ob 3. prazniku mestne občine Ptuj je bila
f>ega   avgusta   na   dvorišču   minoritskega   samostana.
^|g>iiostni govornik je bil župan mestne občine Miroslav
l^^cii > kulturnem programu pa so nastopili pevski zbori skup-
^^$ti starih mest s koncertnim programom (Komorni moški
yski zbor, ženski pevski zbor DPD Svoboda Ptuj, pevski
^ђџг Lubnik iz Škofje Loke in ženski pevski zbor Lucija Pi-
in pihalni orkester Ptuj. Zaslužnim občanom, podjetjem
društvu so ob tej priložnosti podelili letošnja priznanja
^stne občine Ptuj: priznanje "imenovanje za častnega
občana", zlato plaketo, plaketo in pečate mesta Ptuja z likom
jy.Jurija. Mestni občini Ptuj paje ministrstvo za notranje za-
deve dodelilo bronasti znak za zasluge za varnost.
po sklepu sveta mestne občine
Ptuj je najvišje priznanje mestne
občine Ptuj "imenovanje za
častnega občana" prejel akademik
Jr. Vinko V. Dolenc, doktor me-
dicine, redni profesor na medi-
¿nski fakulteti Unverze v Ljubl-
jani in predstojnik klinike za
nevrokirurgijo kliničnega centra,
za dosežene izjemne uspehe pri
napredku medicinske znanosti,
zlasti na področju moderne
nevrokirurgije in za izredne zas-
luge, povezane z ugledom mestne
občine Ptuj. Zlato plaketo je po
sklepu mestnega sveta sprejel Al-
bin Pišek za velik prispevek k tu-
rističnemu napredku in ugledu
mesta Ptuja. Skladno z odločitvijo
župana mestne občine so posebno
priznanje - plaketo mestne občine
na sobotni slovesnosti izročili
družbi Radio-Tednik ob 50-letni-
ci uspešnega delovanja. Župan je
sicer sprejel sklep o podelitvi treh
plaket, vendar so ju izročili ob
drugih priložnostih: GD Spuhlja
ob 70-letnici na nedeljski sloves-
nosti, družini Skalar posthumno
za goslarja Maksimiljana Ska-
larja pa 5 avgusta, ko so v viteški
dvorani ptujskega gradu odprli
razstavo o njegovi goslarski
dediščini. Pečat mesta Ptuja z li-
kom sv. Jurija sta župan Miroslav
Luci in predsednik sveta mestne
občine Ptuj Milan Cučak izročila
Boženi Čačkovič za bogat prispe-
vek pri ustvarjalnosti Društva
izobražencev Viktorina Ptujskega
ter za dejavnost na humanem
področju, Francu Langerholcu,
starosti ptujskih fotografov za
izjemen prispevek pri razvoju fo-
tografske ^ dejavnosti v Ptuju,
Kristini Šamperl Purg za pose-
ben prispevek pri umeščanju Ja-
neza Puha v slovenski prostor,
podjetniku Slavku Tepešu za
izjemne dosežke pri razvoju
družbe Askot ter za uveljavljanje
blagovne znamke Nes in podjetni-
ku Metodu Senčarju za izjemno
uspešno delo oziroma uspehe pri
razvoju njegovega podjetja.
Med prejemniki priznanj pa je
bila tudi mestna občina.
Pomočnik načelnika Uprave za
notranje zadeve Maribor Jure
Farme in komandir ptujske poli-
cijske postaje Silvester Skok sta
županu mestne občine izročila
bronasti znak za zasluge za var-
nost, ki ga je mestni občini Ptuj
dodelilo ministrstvo za notranje
zadeve Republike Slovenije.
Župan mestne občine Ptuj Mi-
roslav Luci je na sobotni osrednji
slovesnosti ob 3. prazniku mestne
občine Ptuj uvodoma povedal, da
smo še vedno odvisni od vremena,
ker kulturne dvorane najstarejše
slovensko mesto ne premore. Če
bi bilo vreme slabo, je vprašanje,
kako bi se iztekla osrednja sloves-
nost glede na število nastopajočih,
tako pa je bilo dvorišče minorits-
kega samostana znova prireditve-
ni prostor, ki je doživel eno lepših
proslav ptujskega občinskega
praznika. Kljub dolgemu progra-
mu, prežetemu s kvalitetnim zbo-
rovskim petjem štirih zborov
mest, ki sestavljajo skupnost sta-
rih mest, ki je dodobra ogrelo
udeležence proslave ter igranjem
pihalnega orkestra Ptuj,- so ude-
ležnci sobotne slovesnosti vztraja-
li do konca.
NASLEDNIKOM
BOGATA
ZAPUŠČINA
Projekt izgradnje kulturne dvo-
rane, kot mnogo drugih občins-
kih in republiških projektov,
zapušča sedanja občinska oblast
novi. V zadnjih štirih letih se je v
mestni občini veliko naredilo.
Številne nove pridobitve in poso-
dobitve so izboljšale kakovost
življenja v njej. V teh dneh se
uspešno zaključuje projekt zdravo
pitno vodo v vsako gospodinjstvo
mestne občine Ptuj, imamo najso-
dobnejši center za ravnanje z
odpadki, čistilno napravo, ki je
mnoga slovenska mesta še nimajo,
kljub vsem težavam izgradimo
vsako leto nekaj novih solidar-
nostnih in socialnih stanovanj,
mesto ima svoje gledališče, posto-
poma se uresničuje projekt CHD,
na vidiku je izgradnja nove
ptujske gimnazije in podobno.
Pomembno je tudi, da bo kmalu
prišlo do odprtja grajske restavra-
cije. Ob teh uspehih pa vedno bolj
vzbujajo skrb podatki o
zmanjšanju števila delovnih mest,
v zadnjem času je brez dela ostalo
okrog 110 delavk Delte, 50 dela-
vcev Gumarne. Povečanje števila
brezposelnih in padec bruto
domačega proizvoda bosta dodat-
no obremenila širše območje Ptu-
ja, ne samo mestno občino Ptuj, ki
jo je poleg tega dodatno oškodoval
zakon o financiranju občin, kar pa
njenega angažiranja na posamez-
nih projektih ne bo zaustavilo.
Podprli ga bodo podjetniki, zavo-
di, društva in posamezniki, ki de-
lujejo v prid razvoja Ptuja in nje-
gove okolice, je med drugim pove-
dal v soboto župan mestne občine
Ptuj Miroslav Luci.
"DOSLEJ SEM ZA
PTUJ MALO
NAREDIL..."
Akademik prof. dr. Vinko V.
Dolenc, dr. med., pa se je takole
zahvalil za najvišje priznanje
mestne občine Ptuj: "Zadnjih 30
let poskušam razmejiti čustva in
razum. Ta trenutek mi to ne uspe-
va, čustva so me preplavila in so
nad razumom. V tem mestu sem
nekako dozorel, zahvaljujem se
učiteljem, profesorjem, ki so mi
pokazali pot k intelektualnosti,
enako se zahvaljujem prijateljem,
ki so mi stali ob strani. Šola v Ptu-
ju mi je pomagala pri kasnejši poti
v življenju. Doslej sem malo nare-
dil za Ptuj, sem pa iz Ptuja veliko
črpal. Koliko bo v moji moči, bom
temu mestu pomagal in se skupaj
z vami veselil in delal."
Ob prazniku mestne občine Ptuj
so se Ptujčani spomnili tudi svoje-
ga velikega rojaka, izumitelja in
tovarnarja Janeza Puha. V novo-
nastajajoči industrijski coni ob
Ormoški cesti v Ptuju so 31. julija
odprli ulico, ki se imenuje po
njem. To delo so opravili ptujski
župan Miroslav Luci, Rene
Glavnik - direktor KK Perutnina
Ptuj in Jože Slodnjak, novinar
Večera. Glavnik in Slodnjak sta že
pred leti predlagala, da bi se ena
od ptujskih ulici poimenovala po
Janezu Puhu. Dogodek so pospre-
miU tudi lastniki in prijatelji sta-
rih Puhovih koles in motornih
koles z različnih koncev Sloveni-
je, na kraju dogodka pa so bili
tudi predstavniki Slovenske
vojske in policije, ki za službene
potrebe uporabljajo Puhove avto-
mobile.
MG
V slavnostnem govoru je
župan mestne občine Ptuj
Miroslav Luci spomnil na
številne uspehe v zadnjih šti-
rih letih in tudi na probleme
tega okolja, ki se kažejo v
zmanjševanju števila
brezposelnih in padcu bruto
družbenega proizvoda.
Foto: IVI. Ozmec
Z "odprtja" Puhove ulice v industrijski coni v Ptuju.
Foto: Kosi
Najstarejši med dobitniki priznanja pečata mesta Ptuja z li-
kom sv. Jurija je bil 84-letni Franc Langerholc, starosta
ptujskih fotografov. Foto: M. Ozmec
Novi častni občan mestne
občine Ptuj akademik prof.
dr. Vinko V. Dolenc, dr. med.
Foto. M. Ozmec
Mestno ledro le živelo boH kot sì€er
Na letošnjem sćjmu domače in umetne obrti, ki so ga 31. juli-
ja odprli na Slovenskem trgu, v Murkovi in Prešernovi ulici v
Ptuju, je sodelovalo več kot 30 obrtnikov in podjetnikov iz cele
Slovenije. Kot je povedal predsednik Turistične zveze Sloveni-
je dr. Marjan Rožič, ki je sejem tudi odprl, prispevata mestni
turizem in turistično dogajanje v mestih vedno večji delež v
fasti turističnega prometa.
Zal pa Slovenija turistični promet
''olj ali manj meri le po dveh kazal-
cih; številu gostov in nočitvah, ne
pa tudi po številu dnevnih obisko-
^'alcev, ki prav tako pomembno pris-
pevajo v turistično pogačo. Ob tem
dr. Rožič izrazil zadovoljstvo, da
na Ptuju ohranja in širi turistična
'■"adicija. Popotnico letošnjim turis-
tičnim dnevom sta ob odprtju sejma
domače in umetne obrti izrekla
predsednik turističnega društva
Ptuj in župan mestne občine Mi-
roslav Luci. Dr. Marjan Rožič in Al-
bin Pišek sta v okviru letošnjega fes-
tivala Poetovio in občinskega praz-
nika, ob odprtju novih parkirišč za
avtobusno postajo in mostu za pešce
čez Grajeno, simbolično zasadila
brezo žalujko. Ptuj je tako pridobil
44 novih prepotrebnih parkirišč,
naložba je mestno občino skupaj z
javno razsvedjavo veljala 15 milijo-
nov tolarjev. Gradbeno podjetje
Gradiš - Gradnje Ptuj pa je investi-
tor gradnje mostička čez Grajeno v
znesku 1,6 milijona tolarjev. V okvi-
ru letošnjih truističnih dnevov so
odprli tudi obnovljeno javno
razsvetljavo in pešpot proti^Termam
na desnem bregu Drave. Naložba je
občinski proračun veljala okrog pet
milijonov tolarjev. Bogato dogajajo
od 30. julija do 3. avgusta je Turis-
tično društvo Ptuj obogatilo še z
razstavo članov likovne sekcije
Društva upokojencev Ptuj, lovsko,
ribiško in cvelično razstavo. Svoje
so prispevali tudi člani KK Perutni-
na Ptuj, ki skupaj s TD Ptuj želijo
okrepiti rekreacijsko kolesarjenje,
zato vabijo Ptujčane vsako soboto
pred stavbo Perutnine. Z razširjan-
jem rekrativnega kolesarjenja naj bi
tudi spodbudili mestne oblasti k
večji skrbi za urejanje kolesarskih
poti. Ptuj je v okviru letošnjih turis-
tičnih dnevov pridobil še en prire-
ditveni prostor, amfiteaterski pros-
tor ob vinski akademiji Veritas, kjer
je bila cvetličana razstava, ki pa je
bila letos skromnejša kot prejšnje
leto. 25 lastnikov zgradb pa je letos
prejelo priznanje - pozlačeno vrtni-
co - za skrb za lepo urejenost in
ocvetličenje. Letošnje turistične
dneve je obogatilo kvalitetno kul-
turno dogajanje, nastop znanega vir-
touza na accordeon harmoniki Bo-
ruta Zagoranskega in ženskega ter
moškega pevskega zbora Nove
KBM v cekrvi sv. Jurija, avdicija na-
rodno-zabavnih ansamblov v okviru
letošnjega festivala domače zabavne
glasbe in podobno. Kot zaključek
letošnjih turističnih dnevov je bila v
ponedeljek v mestni hiši odprta
razstava izdelkov domače in umetne
obrti s štirinajstimi razstavljalci.
Razstava bo na ogled do sobote, 8.
avgusta.
Mesto je v okviru turističnih dne-
vov živelo bolj intenzivno kot sicer,
vendar je dogajanje še vedno
spremljalo premalo ljudi. Morda bi
za prihodnje dneve veljalo, da bi
programska zloženka prišla med lju-
di mesec in še več dni pred začet-
kom prireditev. Poslati pa bi jih vel-
jalo tudi v druge bližnje kraje.
MG
Slovenskem trgu, Murkovi in Prešernovi ulici je tudi letos
'^°*ekal sejem domače in umetne obrti.
Utrinek s cvetlične razstave, ki je bila letos prvič na amfitea-
terskem prostoru pri Slovenski vinski akademiji Veritas. V
njenih prostorih pa so razstavljali člani likovne sekcije
Društva upokojencev Ptuj.
Zgradba v Lackovi 10 v Ptuju, ena od 25, ki so bile letos nag-
rajene za vzorno skrb pri urejanju in ocvetličenju.
Foto: Črtomir Goznik

OD TOD IN TAM
Četrtek, 6. avgust ¡998 ■ TED||||I
ptuj / pogovor z albinom piskom, prejemnikom zlate plakete mestne občine ptuj

Ob 3. pra/niku mestne občine Ptuj je Albin Pisek, ki je za-
gotovo eden najbolj znanih Ptujčanov, prejel zlato plaketo
mestne občine Ptuj za prispevek k turističnemu napredku
in ugledu mesta.
Rodil se je na Hajdini, oče je
bil čevljar, mama pisarniška de-
lavka. V družini so bili štirje
otroci. Osnovno šolo je obisko-
val na Bregu, gimnazijo v Ptu-
ju, v Beogradu pa je končal
višjo prometno šolo. Po
končanem šolanju se je zaposlil
na železnici, kjer je opravljal
različna dela, od prometnika do
šefa postaje. Prva služba je bila
v Racah, sledila sta Maribor in
Kidričevo. Po vrnitvi v Ptuj se
je zaposlil v gozdnem gospo-
darstvu kot sekretar podjetja,
kjer je podobno kot na. železni-
ci, delal štiri leta. Nato se je za
23 let zaposlil v krajevnih skup-
nostih mesta Ptuja, kjer je vodil
skupne službe krajevnih skup-
nosti od leta 1963 do 1976.
Zadnjih enajst let delovne dobe
pa je delal v Komunalnem pod-
jetju Ptuj kot vodja temeljne or-
ganizacije vodovod in kanaliza-
cije. Upokojil se je pred osmimi
leti.
Že v zgodnji mladosti se je
pričel ukvarjati s športom. Bil
je med ustanovitelji rokomet-
nega kluba Ptuj, ki letos slavi
50 -letnico uspešnega dela. Več
kot pet let je tudi aktivno igral
rokomet. Uspešen pa je bil tudi
v atletiki, v metu kopja, kjer je
bil v mladinski konkurenci
drugi v Sloveniji. Zelo rad pa je
tudi tekel in sicer na dolge pro-
ge, na 5,10 in 42 km. Dvakrat je
v maratonu na tekmovanju v
Ptuju premagal čez dvesto tek-
mecev. Največja športna ljube-
zen pa je bil rokomet, z ekipo je
igral v prvi ligi. Osem let je bil
tudi predsednik ptujskega ro-
kometnega kluba. Bil je tudi
nogometaš, igral je v prvem
moštvu Drave. Kot rekreativec
pa je in občasno še igra odboj-
To, namizni tenis in tenis. Vid-
no je bilo tudi njegovo delo v
sindikatih, kjer je več kot deset
let vodil komisijo za šport. Da-
nes je na športnih igriščih bolj
redko, ker ga je zvleklo v turis-
tične vode. Že od leta 1992
uspešno vodi Turistično
društvo Ptuj. Je pa tudi eden od
dveh najstarejših članov orga-
nizacijskega odbora ptujskega
kurentovanja. Njegov član je
neprekinjeno 36 let. Kot upo-
kojenec se nesebično predaja
delu v turizmu in skuša za tu-
ristične projekte navdušiti tudi
druge Ptujčane. Želi si, da bi
vsak Ptujčan bil član turis-
tičnega društva in skrbel za
lepo nrprijazno podobo гпШа.
Če kdo pozna svoje mesto, po-
tem ga pozna Albin Pišek, vsak
dan je na "terenu" že od
zgodnjih jutranjih ur in sproti
beleži vse napake v mestu in o
njih obvešča županski urad ter
druge pristojne v mestni občini
Ptuj. V teh letih si je pridobil
tudi zveste prišepetovalce, ki
mu sproti sporočajo napake v
okolju. Po njegovi zaslugi so
pričeli intenzivneje ocvet-
ličevati staro mestno jedro, sku-
paj z drugimi turističnimi en-
tuzijasti v mestu pa si deli priz-
nanje, ki ga Ptuj že šest let za-
pored osvaja kot najbolj urejen
turistični kraj v Sloveniji. Tudi
letos se ga nadejajo, prva ocena
komisije Turistične zveze Slo-
venije je spodbudna. Najbolj pa
Albina Piska jezi, ker je napak
v mestu vedno več, iz prepros-
tega razloga, "ker se nihče več
ne briga za mesto". Potrebna je
skupna akcija vseh v Ptuju, da
bo mesto še bolj obiskano kot
doslej. Mesto nujno potrebuje
tudi turistične smerokaze, ki
bodo obiskovalce vodili na grad
in na druge turistične postojan-
ke v mestu in njegovi bližnji
okolici. Slabo so označene tudi
poti iz Term v samo mesto, nje-
gova najhujša rana pa je neure-
jen promet. Turistično društvo
Ptuj je že trikrat predlagalo, da
se ožje mestno jedro zapre za
promet, vsakič brezuspešno.
Mesto tudi nima prave politike
oživljanja starega mestnega je-
dra. S tem, ko gradi poslovne
objekte na njegovem robu, v
bistvu samo prispeva k njegove-
mu "umiranju". Staro mestno
jedro je bogato z dvorišči, tudi
ta so vredna oživljanja, mesto
pa potrebuje tudi več cvetja. V
Prešernovo, kot osrednjo pro-
menadno ulico, je treba priva-
biti več takih najemnikov loka-
lov, ki ne bodo motili prometa,
da bo to ulica butikov,
okrepčevalnic in takšne gostin-
ske ponudbe, kot jo ima nova
gostilna Amadeus. Mestna
občina Ptuj pa mora tudi čim-
prej pričeti aktivnosti za praz-
novanje 1930 - letnice mesta, ki
bo prihodnje leto. Za Albina
Piska ima ta letnica še poseben
pomen, leta 1930 je bil nan^,.
rojen. "
Brez dvoma je Albin Pjs,
pravi  občan  mestne občij
Ptuj, ki ne glede na čas in deJ
želi iz vsakega dogajanja v
tu narediti največ, da bodo
dovoljni njegovi prebivalci [
obiskovalci. Njegov prispevc^
za razvoj Ptuja je njegov hot,
pripoveduje. Ne želi mirova¿
zato dela od jutra do večer^
Zlata plaketa mestne občij,
Ptuj pa je le eno od priznanj,
jih je prejel za svoje izjemn,,
delo. Je spodbuda za naprej,
bo še vztrajal in prispeval v ra^
voj mesta, ki želi postati ede[
od petih turističnih simbolo,
Slovenije. Brez dvoma je Albij
Pišek človek idej in dejanj. Q
je le mogoče, vztraja, da se nje,
gove ideje realizirajo. Zanimlvj
pa je, da zna drugim prisluhnit,
tudi takrat, ko njegove ideje nt
padejo na plodna tla. To ga tudi
ne ovira, da ne bi delal naprq
in razvijal svojih, turizmu na.
klonjenih idej.
Ob prejemu zlate plaketi
mestne občine Ptuj, mu čestita
tudi naše uredništvo!
MG
Albin Pišek Foto: Tatjana Mohorko
O teiawoh shwendkega kmelo
v okviru prireditev, ki so se zvrstile minuli teden v pričako-
vanju 9. tabora Slovenskih krščanskih demokratov, ki bo v
znamenju 130. obletniee prvega slovenskega tabora v Ljuto-
meru, je v Ormožu potekala okrogla miza o aktualni proble-
matiki v kmetijstvu.
Janez Šušteršič je povedal, da
so prvi slovenski tabor pred
130. leti v Ljutomeru izpeljali
večinoma slovenski kmetje,
zato tudi ni čudno, da je bila
pred 10. leti, prva izven totali-
tarnih shem, ustanovljena orga-
nizacija Slovenska kmečka zve-
za. O kmetijstvu je uvodne mis-
li podal Ivan Oman, ki je kri-
tično in samokritično vprašal
ali so naredili dovolj za razvoj
slovenskega kmetijstva. Zbrane
je pozdravil tudi dr. Jože Os-
terò. Nekdanji sekretar mi-
nistrstva za kmetijstvo Ivan
Obal pa je pojasnil nastanek in
pomen tržnih redov, ki jih je
opredelil kot "sistem po kate-
rem država kmetu na daljše ob-
dobje zagotavlja dohodek".
Tržne rede pozna tudi Evropa,
vsebujejo pa vrsto omejevalnih
dejavnikov kot so kakovost in
količina, ki jo kmet sme proiz-
vesti. S tem se uveljavlja tudi
naravovarstveni moment. V
času, ko je SKD upravljala s
kmetijskim ministrstvom je bil
uveden tržni red za sladkorno
peso, pšenico in ječmen. Pri-
pravljali pa so tržne rede za
mleko ter goveje in svinjsko
meso. V začetku 1996 so imeli
pripravljena in sprejeta vsa
ustrezna pravila, ki so
vključevala tudi kvaliteto. Po
besedah Ivana Obala je bilo tre-
ba storiti le še majhen korak, ki
pa ga nova vlada od takrat še
vedno ni uspela narediti.
Dr. Jože Bešvir, predsednik
Društva vinogradnikov ljuto-
mersko ormoških goric Jeruza-
lem, je spregovoril o zaskrblju-
jočem stanju v tej panogi. Po
uradnih podatkih naj bi bilo v
kleteh še 20 milijonov litrov ne-
prodanega vina, po neuradnih
podatkih je številka dvakrat
večja. 40 milijonov litrov je pre-
cej bolj realna številka. Letos
pričakujejo okrog 100 milijo-
nov litrov vina, kar ob spre-
menjenih pivskih navadah po-
trošnikov prihodnja leta, kaže
na velik presežek. Lani je bilo
vinogradništvu razdeljenih
subvencij za obnovo 800 hek-
tarjev vinogradov, letos le za
400 hektarjev, ostala sredstva
pa so namenili za reeksport
vina. Težave imajo tudi z
neažurirano zemljiško knjigo.
Predvsem pa v v inogradništvu
in kmetijstvu pogrešajo podza-
konske akte. Jože Ozmec, pred-
sednik občinskega odbora Slo-
venskega kmečkega gibanja, pa
je s stališča pridelovalca osvetlil
težave slovenskega kmeta.
vki
V SPOMIN
Danici Bombek
0Ш. julij 1965 t avgust 1997)
Mar prav zares odšla si tja, v neznano?
Kako si mogla, ko smo mi še tu...?
Nositi moramo vsak svojo rano
molče, da ji ne zmotimo miru.
Zdaj ne trpiš več, draga. Zdaj počivaš.
Kajne, sedaj te nič več ne boli.
A svet je mrzel, prazen, opustošen
za nas, odkar te več med nami ni.
(Pesmi v slovo - Svetlana Makarovič 1993)
Rodila si se v poletni dan, ko se sonce zgodaj
vstaja in zato smo ti dali ime Danica. In lani,
sredi poletja, ko si dopolnila šele 32 let, smo se
morali, draga Danica, nenadoma posloviti od
tebe za vedno. Kako naj bi razumeli, kako naj
bi se sprijaznili s tem, da si mlada, lepa in pa-
metna, kot si bila, morala nenadoma umreti.
Rada bi živela, živela za svoje drage, za svoj
dom, za svoje delo. Bila si ljubeča mamica sin-
ku Alenu, ki bo letos praznoval 12. rojstni dan
in hčerkici Nini, ki bi imela šestega. Bila si
skrbna življenska sopotnica, dobra hčerka in
sestra. Imela si zlate roke, ki jim ni bilo mar
žuljev, ki so ustvarjala topel dom. Ob temi se je
zbujalo dobro v ljudeh, ki so te poznali. Bil je
čas dopustov in brezskrbnosti. Z družino si
prišla z morja. Draga Danica, verjela si, da se
bo bolečina v telesu pomirila, verjela si, morda
predolgo, da bo še vse dobro. Nisi bila vajena
tarnati. Tudi tvoja mladost ni zmogla sama vse-
ga razrešiti. Kako naj bi tvoji domači, saj celo
zdravniki niso zares uvideli, da gre za dneve,
minute? Umreti pri dvaintridesetih zaradi
pljučne embolije? Kako to? Pojavljajo se nam
vprašanja, na katera ni odgovorov, so
vprašanja, ki so za vse tvoje zelo boleča. Živl-
jenje brez tebe je, draga Danica, težje in polno
preizkušenj.
In vendar smo ti iz srca hvaležni za vsak tre-
nutek, ki smo ga smeli preživeti s teboj. Veliko
si nam dala, v nas si prižgala lučke, ki žive in
nas spominjajo nate. V nas, ki smo te imeli
radi, živiš dalje. Učiš nas ceniti življenje, učiš
nas gledati naprej. Čas mineva, žalost in
bolečina pa ostajata v naših srcih. Hvala ti za
vse dobro. Počivaj v miru.
Jasna Toplak
OD TOD IN ТШ...
РЈШ / Zbor brigadirjev
Kljub poletju in počitnicam v ptujskem klubu
brigadirjev ne mirujejo. Včeraj, v sredo, 5. av-
gusta so se sestali v delavskem domu Franca
Krambergerja na zboru brigadirjev in se med
drugim dogovorili predvsem o vsebini letošnje-
ga srečanja brigadirjev in udeležencev mladin-
skega prostovoljnega dela s ptujskega
območja, ki bo 22. avgusta na Hajdini, ter o tra-
dicionalnem množičnem vseslovenskem
srečanju brigadirjev slovenskih mladinskih de-
lovnih brigad, ki bo tokrat 12. septembra v Novi
Gorici.
KIDRIČEVO / Danes seja sveta
Pred poletnimi počitnicami se bodo danes, v
četrtek, 6. avgusta ob 18. uri na 32. redni seji
sestali svetniki občine Kidričevo. Uvodoma
bodo razpravljali o predlogih krajevnih in stalnih
odborov, nato pa se bodo lotili županovih pred-
logov o oddaji javnih naročil za izbiro izvajalcev
za rekonstrukcijo dvorane v Lovrencu, novo-
gradnjo in preplasitev lokalnih in krajevnih cest,
ter gradnjo pločnikov v Apačah. Sklepali bodo o
imenovanju odgovornega urednika glasila Rav-
no polje, obravnavali bodo poročilo računskega
sodišča o reviziji poslovanja in gospodarjenja v
občini Kidričevo, ob koncu pa se bodo lotili še
letošnjih predlogov dopolnil in sprememb dol-
goročnega in srednjeročnega družbenega pla-
na občine.
GRADEŽ/ Velik uspeh ptujskih
kajakašev
Mladi kajakaši brodarskega društva ranca Ruj
so na veliki mednarodni kajak in kanu regati na
mirnih vodah, ki je prejšnjo nedeljo potekala v
italijanskem Gradežu, presenetili z nekaj
odličnimi uvrstitvami; v progah na 100 in 2000 m
so namreč dosegli 2 prvi in 2 drugi mesti. Med
dekleti sta v regati na 100 m v prvi skupini zma-
gali Katja Korošec iz Ruja, v drugi skupini pa
njena klubska kolegica Lucija Hameršak. Med
dečki je v prvi skupini Gregor Miložoč dosegel
drugo mesto, Roman Prosenjak pa četrto. V
Drugi skupini je bil drugi Denis Korošec, tretji pa
Dominik Strelec - vsi iz brodarskega društva
Ranca Ruj. Čestitamo!
PTUJ I y soboto šesta Rantarija
Veslaška sekcija Brodarskega društva Ranca
iz Ruja je že konec julija razpisala letošnjo 6.
tradicionalno tekmovanje z rancami po Dravi, ki
bo v počastitev 3. praznika mestne občine Ruj
potekalo to soboto 8. agusta popoldne. Ekipo
lahko sestavljajo štirje veslači in krmar, tekmo-
vali bodo izključno s tradicionalnimi lesenimi
dravskimi čolni - rancami. Start bo tudi letos ob
16. uri pred restavracijo Ribič, cilj pa ob čolnarni
v Budini, kjer bo pozneje svečana razglasitev,
ter podelitev pokalov, priznanj in nagrad.
•OM
LENAHT/ Velika skrb za diabetike
Pri Lenartu v Slovenskih goricah že vrsto let iz-
jemno aktivno deluje Društvo za boj proti slad-
korni bolezni. Vodi ga Jože Gaf iz Lenarta, v
društvu pa si že od samega začetka prizadeva-
jo, da bi s preventivnimi akcijami preprečevali
nastajanje sladkorne bolezni. Doslej so pripravili
veliko odmevnih akcij in najrazličnejših strokov-
nih predavanj. Tako sta letos lenarške diabetike
obiskala tudi dr. Martin Medved in dr.Marjarti
Kancler. Ob tej priložnosti so predstavili пеЦј
izdelkov Radenske, ki je lenarškemu Društvu za
boj proti sladkorni bolezni že večkrat izdatno
pomagala. Podelili so tudi priznanja zaslužnim
članom in sodelavcem, najvišja priznanja Zveze
društev diabetikov Slovenije sta prejela Jože Caí
in dr. Bojan Žibrat, ki so se mu ob tej priložnsti
posebej zahvalili za njegovo delo v ambulanti v
Lenartu in za velik prispevek h krepitvi preventiv-
nega preprečevanja sladkorne bolezni.
M. Toi
РТШ/ v tišini sobotnega jutra
balonarji
Nad Rujem bodo v soboto zjutraj baloni. Pri-
bližno deset jih pričakuje organizator tekmovan-
ja za pokal ptujskega balonarskega kluba Bran-
ko Ambrožič. Večina jih bo iz Slovenije, eden pa
tudi iz Avstrije. V nebo se bodo dvignili ob 7. uri
pred Rujskimi termami, leteli pa tja, kamor jim
bo glede na veter določila tekmovalna komisija.
M2
POLENŠAK / Društvo rejœv in
lastnikov haflingerjev
Na našem območju je kar nekaj rejcev konjev
hafiingerjev, ki so zaradi svoje velikosti in izgle-
da še posebej priljubljeni pri otrocih. V nedeljo
se bodo na Polenšaku pri Franciju Staretu v idi-
ličnem okolju srečali na konjenidškem pikniku
vsi rejci in lastniki konjev pasme Hafiineger. Ker
je to njihovo prvo tovrstno druženje, bodo pri-
pravili pester program tudi za vse ostale obisko-
valce. Prireditev bodo pričeli ob 14. uri s spret-
nostno vožnjo dvoprege, nato se bodo v spret-
nostnem jahanju preskusili še otroci šole jahan-
ja in odrasli. Še posebej bo zanimiva in atraktiv-
na točka prikaza "westrn jahanja", ki ga lahko vi-
dimo v tovrstnih filmih. Sledile bodo različne
igre na konju in družabno srečanje.
CRAJENŠCAK/ V desetih letih
okrog 700 vodovodnih priključkov
Jutri popoldan bo na Grajenščaku pred
kmečkim turizmom Sluga osrednja prireditev ob
zaključku gradnje javnega vodovodnega
omrežja v mestni občini Ruj in primestni četrti
Grajena, ki sodi v sklop praznovanja občinske-
ga praznika.
V kulturnem programu bodo nastopili člani PD
Grajena, člani DPD Svoboda Ruj in člani gasil;
skega društva Grajena. Gradnja vodovoda v t^
primestni četrti se je v bistvu pričela že leta
1989. Do leta 1994 je bilo zgrajenih 95 priW*
jučkov na Mestnem vrhu, v letu 1994 je v okviru
podprojekta Grajena - Štuki bilo zgrajenih na-
daljnjih 98 priključkov. V letih 1996/97 se je vo-
dovodno omrežje gradilo na območju Krčevina
pri Vurberku, Orešja in Crete, priključkov je bilo
309, v letih 1997/98 pa je bilo na območju pr''
mestne četrti Grajena - Krčevina pri VurberKU
zgrajenih še 170 priključkov in še 36 za potrebo
občanov občine Destrnik-Trnovska vas. Kot j0
povedal predsednik sveta PC Grajena JaneZ
Vertič bodo udeležence jutrišnje slovesnosti ^
peljali tudi na najvišjo ležečo točko mestno
občine Ruj, kjer je zgrajen nov vodohran. To јб
Kozjak (po domače) oziroma uradno Dolgi Ka-
nnen na višini 416 metrov.
^gpNIK - Cetrteky 6. avgust 1998
IZ NAŠIH KRAJEV
11
kidričevo / po sledeh ugotovitev računskega sodišča
"Nobeden se ni oliorisHI ж ¡amiM sredstvP*
y začetku junija letos je Računsko sodišče Republike Slo-
^gflije izdalo splošno poročilo o ugotovitvah revidiranja pe-
tjh občin. Gre za razkritja, ki naj bi jih prednostno obravna-
^jila tudi vlada in državni zbor. Preverjanje poslovanja
občih ena od nalog računskega sodišča. Z večletno revizi-
jo poslovanja proračunov so začeli v letu 1997. Na ptujskem
obni<>čJu je Računsko sodišče revidiralo poslovanje in go-
spodarjenje občine Kidričevo za leta 1995, 1996 in 1997, s
poudarkom na letu 1996. Poročilo je 24. junija postalo do-
liončno. >jegove ugotovitve o nepravilnostih v poslovanju
občine v teh letih so kmalu postale javne, župan Alojz Šprah
pa skupaj s svetniki, še posebej z neposredno vpletenimi
(§tanko Meglic, Vlado Forbici in Zvonko Jevšovar), se je
znašel v primežu kritike javnosti, zlasti še občanov Ki-
dričevega, ki zahtevajo odgovornost in tudi ustrezno sank-
cioniranje storjenih nepravilnosti. Zakoni naj bi veljali za
vse enako, tudi za fimkcionarje, su prepričani.
Ob že izraženemu ogorčenju za-
radi nepravilnosti in morebitne-
01U novemu, je potrebno povedati,
da gre za kršitve, za katere po
naših predpisih ni sankcij. Omen-
jene ftinkcionarje lahko doleti le
politična sankcija, to pa je, da jim
volilci na novih volitvah izrečejo
nezaupnico. Edina kazen oziroma
sankcija, ki lahko doleti župana,
je lahko v zvezi z morebitnim ne-
zakonitim financiranjem biltena
9. tabora Slovenske ljudske stran-
ke v znesku 57 tisoč tolarjev. To
pa izhaja iz 25. člena zakona o po-
litičnih strankah, v katerem piše:
državni organi, javni zavodi, jav-
na podjetja, organi lokalnih skup-
nosti, humanitarne organizacije,
verske skupnosti kot tudi gospo-
darske družbe, v katere je vložen
javni kapital v višini najmanj 50
odstotkov, ne smejo financirati
strank. Zagrožena kazen je naj-
manj milijon tolarjev.
Najpomembnejše ugotovitve re-
vizije so, da je župan od leta 1995
pa do 23. marca letos sklepal po-
godbe o izvajanju investicij in sto-
ritev za občino s samostojnima
podjetnikoma (Stankom Me-
gličem in Zvonkom Jevšovarjem)
in gospodarsko družbo (Victor,
d.o.o., katere direktor in lastnik je
Vlado Forbici). Vsi trije so člani
občinskega sveta občine Ki-
dričevo, Stanko Meglic je celo
podpredsednik sveta. Za te name-
ne je odobril izplačila iz pro-
računa v skupnem znesku 13,2
milijona tolarjev. Pri tem je bilo
nesporno ugotovoljeno, da kot
župan ni upošteval zakonskih
določil o nezdružljivosti opravl-
janja javne fijnkcije s pridobitno
dejavnostjo. Iz 20. člena tega za-
kona izhaja: če iz obvestila o pre-
moženju in dohodkih funkcionar-
ja izhaja, da je delež ftmkcionarja.
njegovega zakonca ali osebe, s ka-
tero živi v izvenzakonski skup-
nosti ali njegovih družinskih čla-
nov, s katerimi živi v istem gospo-
dinjstvu, v gospodarski družbi,
podjetju ali zavodu večji od 25 od-
stotkov vrednosti, taka družba,
podjetje ali zavod ne sme poslova-
ti z državo ter javnimi podjetji in
javnimi zavodi. Pri izvajanju pro-
računa je župan presegel pristoj-
nosti, ko je odobril višje odhodke,
kot so bili predvideni za posamez-
ni namen. Tako znašajo preko-
račitve za leto 1995 - 9 milijonov
tolarjev, za leto 1996 11 milijonov
in za prejšnje leto 6 milijonov to-
larjev. S prekoračitvami je kršil
načelo namembnosti proračuna,
ki zahteva, da so odhodki po-
rabljeni za namene, določene s
proračunom. Namen tega načela
je po navedbah Ane Praprotnik,
članice računskega sodišča, omeji-
ti pravico proste presoje župana
pri izvajanju proračtma in pre-
prečiti uporabo sredstev v na-
sprotju z interesi občinskega sve-
ta. Zaradi razmejitve odgovornos-
ti med občinskim svetom in župa-
nom ima načelo namembnosti
prednost pred načelom gospodar-
nosti. Računsko sodišče je ugoto-
vilo tudi, da so v poslovnih knji-
gah in bilanci stanja proračuna na
dan 31. decembra leta 1996 sredst-
va prenizko izkazana. Znesek je
100,8 milijona tolarjev ali 41 od-
stotkov bilančne vsote, izkazane
tudi niso terjatve iz nadomestila
za uporabo stavbnega zemljišča v
višini 70,4 milijona tolarjev, ter-
jatve iz naslova "povračila za izko-
pan gramoz" v višini 2,9 milijona
tolarjev in tudi dolgoročne fi-
nančne naložbe - dolgoročni de-
poziti v znesku 27,5 milijona to-
larjev. Avansi za investicije, ki so
bile opravljene v letu 1996 in na-
kazani v istem letu, so bili nezako-
nito izkazani kot odhodek leta
1995 v znesku 18 milijonov tolar-
jev.
Z JAVNIMI SREDSTVI NI
DOVOLJENO RAVNATI
ŠIROKOGRUDNO, PO-
TRATNO IN RAZSIPNO
Določene pomanjkljivosti je
Računsko sodišče ugotovilo tudi
pri inventurah za leti 1995 in
1996. Skupne posledice negospo-
darnega ravnanja so ocenjene na 4
milijone tolarjev. Od tega se 1,1
milijona tolarjev nanaša za iz-
plačila za nakup računalniških
programov, ki niso bili primerni
za potrebe občinskega proračuna,
napake pri izvajanju kompenzacij
so povzročile izpad prihodkov v
višini 1,2 milijona tolarjev. Z že
omenjenimi nakazali avansov v
znesku 18 milijonov tolarjev, s ka-
terimi je občina več mesecev bre-
zobrestno kreditirala izvajalce in-
vesticij, je bil povzročen izpad do-
hodkov od obresti od možnih
bančnih depozitov v višini okrog
1,4 milijona tolarjev. Izpad pri-
hodkov od obresti za leto 1996
znaša približno^ 300 tisoč tolarjev.
Zupan Alojz Šprah je presežna
sredstva v višini 2.191.208 tolarjev
vezal pri HKS Lovrenc na Drav-
skem polju, ne pa pri Novi KBM
Ptuj, kjer bi občina za vezavo iste
vsote denarja dobila 337 tisoč to-
larjev in ne samo 28.184,60 tolar-
ja, kolikor je za vezavo zneska za
več kot eno leto dobila pri HKS
Lovrenc. Načelo gospodarnosti
proračunskega poslovanja je opre-
deljeno kot zahteva za varčno in
učinkovito poslovanje. Občina
mora s premoženjem gospodariti
kot dober gospodar. Varčno ravna
tisti, ki je izogne odhodku, ki ni
nujno potreben za izvršitev nalog
občine in ki izvaja naloge z naj-
nižjimi možnimi odhodki ter jih
tudi razumno dokonča oziroma
izbira rešitve, ki so stroškovno
ugodnejše. Z javnimi sredstvi ni
dovoljeno ravnati širokogrudno,
potratno, razsipno.
NEZAKONITO
IZPLAČANE SEJNINE SE
MORAJO VRNITI V
PRORAČUN
V letih 1995,1996 in 1997 so bile
po ugotovitvah računskega
sodišča nezakonito izplačane sej-
nine nepoklicnim ftinkcionarjem
in tajniku občine, pri tem znaša za
župana bruto znesek 321.289 to-
larjev, pri drugih nepoklicnih
ftinkcionarjih 749.664 tolarjev in
pri tajniku 291.608 tolarjev.
Občina je dolžna izkazati za te ne-
zakonito izplačane sejnine terja-
tev in začeti postopek izterjave.
Račimsko sodišče je nezakonita
izplačila občinskim funkcionar-
jem doslej razkrilo v 22 občinah v
skupnem znesku 120 milijonov
toalrjev, doslej pa je bila v pro-
račune posameznih občin vrnje-
nih le okrog 10 milijonov tolarjev,
kar je manj kot deset odstotkov
razkritega zneska, za kar v račun-
skem sodišču menijo, da je od-
pravljanje povzročene škode neu-
strezno in nedopustno. Prav tako
je bila ugotovljeno, da je sistemi-
zacija delovnih mest v občinski
upravi občine Kidričevo nepopol-
na, delavci pa so tudi prejemali
previsoke plače. Njihovi mesečni
zneski so bili previsoki za pri-
bližno 130 tisoč tolarjev, kar znese
v enem letu 1,5 milijona tolarjev.
Odločitev o tem, kaj bodo naredili
z dosedanjimi previsokimi iz-
plačili osebnih dohodkov delav-
cev občinske uprave, je Računsko
sodišče prepustilo odločitvi
občine. V zvezi s tem, kot pravi
članica računskega sodišča Ana
Praprotnik, ni sodne prakse. Izgo-
vor bi lahko bil "bili smo v dobri
veri". Kar zadeva javna naročila
občina Kidričevo ni nobena izje-
ma, v javnem razpisu za ureditev
pisarniških prostorov in nakupa
opreme v letu 1995, niso bile ob-
javljene orientacijske cene, kar ni
skladno z 10. členom Odredbe o
postopku za izvajanje javnega raz-
pisa za oddajo javnih naročil. Od
drugih ugotovljenih nepravilnosti
v okviru revizije poslovanja in go-
spodarjenja občine Kidričevo v
letih 1995, 1996 in 1997, s poseb-
nim poudarkom na letu 1996, čla-
nica računskega sodišča posebej
opozarja za nakazane avanse za in-
vesticije izvajalcem v letih 1995 in
1996, ki so bili izvedeni brez zava-
rovanja, župan je poleg tega odo-
bril nezakonito sofinanciranje
biltena 9. tabora Slovenske ljud-
ske stranke v znesku 57 tisoč to-
larjev.
VEČINO NAPAK
PRIZNALI IN JIH TUDI
ODPRAVILI
Večino napak oziroma nepravil-
nosti, ki so jih v občini Kidričevo
naredili, so tudi priznali, večino
so tudi že odpravili, poudarjeno
pa je bilo, da so jih delali nena-
merno, predvsem pa ne z name-
nom, da bi oškodovali javne fi-
nance. Do nekaterih napak iiaj bi
po navedbah župana Alojza Spra-
ha prišlo tudi zaradi nevednosti,
oziroma zaradi premajhne prakse
in izkušenosti in nepoznavanja
posameznih zakonov oziroma ne-
dorečene sistemskle zakonodaje.
Pogosto so v svojih vprašanjih na
posamezna ministrstva ostali
sami, brez pravih odgovorov, zato
so tudi delali napake.
"NE GRE ZA NOBENO
KRAJO JAVNEGA
DENARJA!"
V zvezi z ugotovitvami o nepra-
vilnostih v poslovanju občine Ki-
dričevo, smo za komentar zaprosi-
li župana Alojza Špraha. "Že revi-
zorjem sem povedal, da je bila
naša želja, da bi nas o poslovanju z
javnimi sredstvi "podučili" že v
prvem letu poslovanja samostojne
občine Kidričevo, oziroma poka-
zali na določene nepravilnosti, ki
smo jih delali zaradi nepoznavan-
ja razmer. Ena takih je bila iz-
plačevanje sejnin fimkcionarjem.
Kar zadeva mene, bom preveč iz-
plačane sejnine vrnil do konca
mandata, za ostale pa bom na seji
sveta občine predlagal podoben
sklep. Upam, da ga bodo sprejeli.
V zvezi z nezdružljivostjo opravl-
janja javne funkcije s pridobitno
dejavnostjo, smo na občinskem
svetu na podlagi 4. člena Zakona o
nezdružljivosti opravljanja javne
funkcije s pridobitno dejavnostjo
ustanovili posebno komisijo, ki
bo skrbela za izvajanje nalog po
tem zakonu. Trenutno je v veljavi
le pogodba s svetnikom Stankom
Megličem o vzdrževanju računal-
niške opreme, ki jo bomo prekini-
li. Prekinitev bom predlagal na
seji 6. avgusta, ko bomo tudi v ce-
loti obravnali poročilo računskega
sodišča o reviziji poslovanja v
občini Kidričevo. Zadeva okrog
ostalih dveh svetnikov - Forbici j a
in Jevšovarja - pa je stvar prete-
klosti. Moram pa poudariti, da so
omenjeni svetniki iz proračuna
prejeli zgolj denar za opravljeno
delo in ničesar več in da ne gre za
nobeno "krajo denarja občini", kot
si to sedaj nekateri enostavno raz-
lagajo. Jaz sem že leta 1995 opo-
zarjal na to dejstvo, da nezdružlji-
vost obstaja tudi za občinske svet-
nike, vendar žal takrat sej še ni-
smo snemali. Upam, da se bodo
svetniki tega mojega opozorila
spomnili. Svetnikom takrat ni
bilo dojemljivo, da zakon o nez-
drtižljivosti opravljanja javne
funkcije s pridobitno dejavnostjo
velja tudi zanje, ne samo za pos-
lance državnega zbora. Je pa naš
položaj, kar zadeva občinski svet
specifičen, od 17 svetnikov jih je
kar devet podjetnikov oziroma
obrtnikov. Spraševali so se, ali so
občani druge vrste, da kot svetni-
ki nimajo pravice kandidirati na
občinska sredstva, oziroma javni
natečaj. Takrat moj predlog ni bil
upoštevanj ni pa tudi zapisan v za-
pisniku. Cez čas je sklep glede
nezdružljivosti predlagal eden od
svetnikov in ta je zapisan v zapis-
niku. V tem primeru gre bolj za
moralno dejanje, nikakor pa ne
moremo govoriti o kriminalu.
Nove odločbe o delavcih v občin-
ski upravi pa smo že uskladili z
napotki računskega sodišča. Po-
tem, ko smo jih poslali računske-
mu sodišču, pa smo prejeli pri-
tožbe zaposlenih, češ da v njih
niso upoštevane vse zakonske
možnosti. Pripravili smo pravil-
nik o nagrajevanju v občinski
upravi in nove odločbe, ki smo jih
ponovno poslali v preverjanje
računskemu sodišču. Sedaj čaka-
mo njihovo mnenje. V tem trenut-
ku lahko že rečemo, da je večina
ugotovljenih nepravilnosti od-
pravljenih oziroma so v postopku
odpravljanja, ker drugače tudi ne
gre. Kar pa zadeva deponiranje
sredstev pri HKS Lovrenc na
Dravskem polju naj povem, da
smo jih konec leta 1996 deponirali
iz razloga "da sprovedemo realiza-
cijo proračtma", ker vemo, da se
prenesena sredstva v naslednje
leto štejejo v prihodke tekočega
proračuna in bi zato dobili za toli-
ko nižjo izravnavo. Po svoje smo
želeli sredstva ohraniti, nič druge-
ga nismo imeli v mislih. Po javno
objavljeni informaciji Uprave za
notranje zadeve pa je bila zadeva
okrog nezakonitega financiranja
9. tabora Slovenske ljudske stran-
ke okvalificirana drugače. V tem
primeru naj ne bi bil kršen zakon
o financiranju političnih strank.
Ta denar smo tudi že dobili
vrnjen z obrestmi vred pred revi-
zijskim pregledom, zato ne vem,
zakaj o tem piše revizijsko
poročilo," je med drugim pri po-
jasnjevanju revizijskega poročila
povedal župan občine Kidričevo.
Župan je prepričan, da je odveč
vsakršen dvom volilcev o pošte-
nosti njegovega dela in občinske-
ga sveta ter občinske uprave. Upa,
da bodo občani sprejeli njihova
pojasnila glede na ugotovljene ne-
pravilnosti, ki jih je račimsko
sodišče razkrilo pri reviziji poslo-
vanja in gospodarjenja občine Ki-
dričevo v letih 1995,1996 in 1997,
s posebnim poudarkom na letu
1996. Nobeden od flinkcionarjev
naj se ne bi okoristil z javnimi
sredstvi. Revizija poslovanja in
gospodarjenja občine Kidričevo v
omenjenem obdobju je bila
uvrščena v program dela račun-
skega sodišča v letu 1997. Kot že
rečeno pa bodo občani kot volilci
že na jesenskih volitvah lahko iz-
kazali, koliko še zaupajo svojim
voditeljem oziroma predstavni-
kom na lokalni ravni.
Majda Goznik
jursinci / 4. občinski praznik
Plaketa in tri priznanja
Na prostoru pred Kmetijsko zadrugo v središču Juršinc,
bo 9. avgusta ob 1L30 uri osrednja slovesnost ob 4. praz-
niku občine Juršinci.
Slavnostni govor bo imel župan Alojz Kaučič, sledil bo bogat
kulturni ргодгагл, župan pa bo podelil tudi letošnja občinska
priznanja zaslužnim občanom in društvom, ki so nesebično
prispevali v razvoj občine in tudi sicer. Plaketo občine bo pre-
jela trsničarska zadruga Juršinci, priznanje občinskega sve-
ta pa Konrad Vršič, za dolgoletno prizadevno delo pri razvoju
kraja, Športno društvo Slovenske gorice za aktivnosti pri raz-
voju športa v občini in Ivan Kaučič za dolgoletno delo in zas-
luge pri razvoju kraja.
MG
ormož / 37. seja občinskega sveta
Eno izmed najpomembnejših dejanj zadnje predpočitniške
seje ormoškega občinskega sveta je bilo soglasje k družbeni
pogodbi za ustanovitev družbe CSO Ormož, Center za sta-
i^jše občane d.o.o. Prihodnje leto bo za to dejavnost v
Ormožu menda odločujoče, zato paje do takrat treba zago-
toviti prostore.
V ta namen so ustanovili
družbo, v kateri sta udeleženi
Občina Ormož in SKB investicij-
sko podjetje d.o.o. iz Ljubljane.
Osnovni kapital družbe znaša
2-100.000 tolarjev, od katerih
1-659.000 vplača občina in temu
Primeren je tudi njen delež. In-
^^ticijsko podjetje naj bi do pri-
^^odnjega leta zgradilo dom upo-
l^ojencev in ga na lizing prepusti-
jo v upravljanje CSO. Načrti za
'^om so že pripravljeni in po
[^čunih ministrstva naj bi stal
rnilijonov tolarjev. Dom naj
imel kapaciteto 150 oskrbovan-
zgrajen pa bo v neposredni
"nižini zdravstvenega doma in
P'"ostorov društva upokojencev.
*^ed dejavnostmi družbe je našte-
^'h dvajset dejavnosti, med drugi-
tudi dejavnost hotelov z res-
^^^racijo, dejavnost penzionov.
poslovanje z lastnimi nepremični-
nami, osnovna zdravstvena dejav-
nost, samostojne zdravstvene dej-
avnosti, ki jih ne opravljajo zdrav-
niki, dejavnost domov za starejše
in druge socialne dejavnosti.
Občina je s sklepom svetnikov
pridobila tudi nekaj novih sred-
stev s prodajo petih poslovnih
prostorov v višini 10 milijonov to-
larjev. Občinski svet je dal sogla-
sje k pogodbi za upravljanje in
vzdrževanje letnega kopališča v
Ormožu. To dejavnost naj bi
opravljalo Komunalno podjetje
Ormož. Podano je bilo tudi sogla-
sje h koncesijski pogodbi za
opravljanje zdravstvene dejavnos-
ti reševalne službe - nenujni pre-
vozi z reševalnimi in drugimi vo-
zili, ki jo bo opravljalo podjetje
Modmed iz Ptuja. Odločanje o
osnutku odloka o pokopališki in
pogrebni dejavnosti so preložili.
Zanimivo pa je, da so zaradi pri-
hajajočih jesenskih volitev zavrni-
li predlog odloka o plaketiranju v
občini. Po njem bi namreč pristoj-
ni organ občine izdelal kataster
vseh plakatnih mest v občini. Pla-
ketiranje izvaja za to pristojna
služba, ki plakate potem tudi od-
strani, višina in način plačila tak-
se za objavo na plakatnih mestih
pa se določi z odlokom o komu-
nalnih taksah. Odlok pa vsebuje
tudi kazenske sankcije. Denarne
kazni za posameznike predvideva-
jo 30000 tolarjev, za pravne osebe
pa od 8000 do 100.000 tolarjev in
tega so se svetniki očitno najbolj
ustrašili.
Svetniki so odločali tudi o
oprostitvi plačila dela oskrbnine -
varstva predšolskih otrok v WZ
Ormož in WE pri Osnovni solil
Tomaž v mesecu juliju in avgustu,
vendar le za en mesec odsotnosti.
Vsako leto so pokrili ta izpad, ko
gredo otroci na počitnice. Saj je na
nek način nekorektno, da starši
plačujejo vrtec takrat, ko ga nji-
hov otrok ne obiskuje, po drugi
strani pa morajo zaposleni v
vrtcih dobiti svoje plače. Otmar
Medik ja predlagal, da bi pokrili
vsaj polovico stroškov, pa so svet-
niki njegov predlog zavrni-
li. Slišati je bilo tudi nekaj milo-
rečeno čudnih predlogov. Da naj
bi vzgojiteljice sedaj, ko imajo
manj otrok prejemale 70 odstotno
plačo ali pa, da naj v tem času uve-
dejo kolektivni dopust. Nekate-
rim članom občinskega sveta se je
domišljija tako razvnela, da bi bili
pripravljeni, če na dopust ne bi šle
prostovoljno, vzgojiteljice kar
prisiliti. Pri tem pa so malce poza-
bili, da takšno odločanje pač ni v
njihovi pristojnosti. Kljub temu
pa so odločili, da ne pokrijejo
oskrbe v vrtcih in ta bo dodatno
obremenila počitniške družinske
proračime.
Pod točko razno je svetnike pri-
jela skušnjava po sprejemanju
sklepov, zato so glede sredstev za
ceste sprejeli le stališče, da naj se
denar razdeli po enakem ključu
kot lani.
vkl
12
SPORT
Četrtek, 6. avgust 1998 ■ TEDNIK
kartodromi hajdoše / KARTING
ЧпШт mednarodne dirke
Marljivi športni funkcionarnji AMD Ptuj imajo na Kartodro-
mu v Hajdošah polne roke dela. Društvo, ki bo slavilo pri-
hodnje leto 30 letnico, ko so se leta 1969 ti majhni tekmovalni
stroji prvič pojavili na ulicah starega mesta, ko je Ptuj slavil
1900 letnico svojega obstoja, je ta zvrst športa navdušila gle-
dalce, ki so še danes zvesti opravljalec dirk na Kartodromu v
lepem okolju na obronkih Ptuja, nedaleč od Ptujskih toplic,
na tem edinstvenem objektu v Sloveniji.
Nedeljska dirka bo mednarod-
na, v bistvu pa dvoboj Hrvatske
in Slovenije, ki je letos prvič v
taki obliki, da uvrstitev tekmo-
valcev šteje za državno prvenst-
vo, hkrati pa se tekmuje za
CUP-pokal v skupni uvrstitvi
posasmeznikov. Da je sprejeta
taka oblika, je predvsem za po-
pestritev tega športa v obeh
državah in je za gledalce dosti
bolj privlačna.
Po dirkah v Portorožu in Za-
grebu so moči zelo izenačene,
Sslovenci imajo prednost v I. in
V. razredu, dočim hrvati pred-
načijo v II. in III. razredu. Ver-
jetno bo že na nedeljski dirki
padla odločitev kdo je boljši ali
pa bomo morali počakati na
zadnjo dirko, ki bo v Čakovcu.
Dirke zagotavljajo po sedan-
jem videzu glede izenačenosti in
množičnosti pravo poslastico za
gledalce, saj so nekateri vozniki
že skoraj polprofesionalci in
nastopajo na dirkah za evropsko
in svetovno prvenstvo.
V boxih Kartodroma je iz dne-
va v dan živahneje, karavana
tekmovalcev že prihaja, da se
namestijo, preizkušajo progo in
pripravijo stroje ter preizkušajo
njihove zmogljivosti.
Organizatorju AMD Ptuj se je
prijavilo nad 100 voznikov v
vseh kategorijah,
najmnožičnejši pa je razred I.
N-60 in to 27 tekmovalcev v sta-
rosti od 8-12 let. V petek in so-
boto bodo treningi in opravljeni
tehnični pregledi, v nedeljo do-
poldan pa merjenje časa za čim-
boljše športne pozicije in
izločilne vožnje za nastop 20-tih
v vsakem razredu v popoldan-
skem finalu, ki se bo začel ob 14.
uri, v njem pa se bodo najboljši
potegovali za lovorike in Lup-
pokal.
Med Slovenci je po štrih dir-
kah za prvenstvo Slovenije uvr-
stitev naslednja:
V N-60 vodi Rotar - Moste
160, pred Lisjakom - Portorož
140 točk...
V J-100 vodi Stojšič - Moste
152, pred Pevcem - Š Celje 138
točk....
V SLO kartu vodi Nemarnik -
Portorož 144, pred Prekom -
Moste in Iljažem oba 131, v FC-
125 vodi Repič - Moste 144,
pred Pevcem - Celje in Kle-
menčič - Moste oba 142. Tudi za
popestritev je poskrbel organi-
zator, na čelu z vodjem U. Lan-
gerholcem. Nastopili bodo tudi
padalci AERO kluba Ptuj, od
katerih bo starter sprejel šport-
no zastavico. Da pa tekmovalci
in gledalci ne bodo lačni in
žejni, bo poskrbelo znano gos-
tinsko podjetje Gastro.
Dirka je v sklopu prireditev ob
praznovanju praznika Mestne
občine Ptuj. Ljubitelji te zvrsti
avtomoto športa vabljeni.
anc
prejeli smo
Rokometnega
kluba Drave ni vet
člani vodstva Moškega rokometnega kluba Ptuj
smo z zanimanjem prebrali pisanje gospoda Ro-
berta Muhiča in ga popolnoma razumemo, saj je bil
rokometnim delavec v tem in širšem okolju izjemno
dolgo. Zato mu ni vseeno, kaj se je zgodilo z nekoč
uspešnim Rokometnim klubom Drava, ki bi letos
praznoval 50-letnico. Tudi nam ni vseeno, saj je
med nami nekaj takšnih, zaenkrat še bolj malo, ki
so dolgo časa preživeli v rokometu, predvsem RK
Dravi - v dobrem in slabem. Uspehov pod tem ali
onim vodstvom, pa tudi neuspehov in na koncu
žalostni konec ne bi pogrevali, čeprav imamo za
marsikatero obdobje sedaj že bivšega kluba kar
precej informacij. Žal nam je bivšega kluba, vendar
njegove dediščine nismo mogli prevzeti, ker je za
nas pretežka. Prevzeli smo to, kar je ostalo pozitiv-
nega - nekaj izkušenih in precej mladih igralcev.
Dolgov pa nismo mogli, ker so za nas in trenutne
razmere, ki so zaradi več razlogov slabše kot pred
leti, pretežki ali previsoki. Zato Rokometni klub Dra-
va ni mogel nadaljevali z delom in preživeti! Moški
rokometni klub Ptuj, ki ni pravni naslednik RK Dra-
ve, smo ustanovili in se vanj vključili zato, da nekoč
najkakovostnejši ptujski šport obvarujemo popol-
nega propada - v rokometnem smislu, saj je bil fi-
nančno na tleh, organizacijsko pa blizu temu. Naš
cilj je kakovostno strokovno delo, ki bo ob zagoto-
vitvi pogojev zagotovo dalo rezultate, tudi takšr>e,
kot jih omenja gospod Muhič. Vendar želimo kako
vost in rezultate doseči na nekoliko drugač^^
način, na takšen, da za nami ne bo potopa! Vse to
želimo in načrtujemo, če pa bomo vse tudi doseg|¡
bo odvisno tudi od tega, kako bo te načrte sprejel^
in podprlo okolje, v katerem živimo. Upamo, dato,
krat drugače kot pred časom. V ugotovitev, ki je
nas žalitev, da novi klub vodijo isti ljudje
prejšnjega, kar ni res, se ne bomo spuščali, saj r^,
zumemo ogorčenje ob koncu nekega obdobja in
kluba, v katerega je bilo vloženo toliko energije
časa, volje in nenazadnje denarja. Ker smo v krat!
kern času po zaslugi nekaj zelo zavzetih med nam¡
opravili veliko administrativnega in operativnega
dela, smo morda malo pozabili na predstavljanje v
javnosti. Naj vse, ki jih to zanima, seznamimo, daje
klub registriran in da smo za strokovnega vodjo in
trenerja angažirali gospoda Ivana Hrupiča, na kate-
rega so vezani vsi uspehi ptujskega moškega roko-
meta. Ta cilj, ki je najpomembnejši za kakovostno
strokovno delo, smo torej izpolnili. Sedaj pa inten-
zivno delamo na zagotovitvi vse drugih pogojev, da
bodo igralci, ki so trenutno v klubu, lahko nemote-
no trenirali in nastopali v drugi ligi ter se v višji rang
poskusili vrniti čimprej bo mogoče. Hkrati pa bomo
obudili ptujsko šolo rokometa, ki je aala Renata Vu-
grinca, Aleša Belšaka, Matjaža Pisarja in druge.
Zato smo se vključili v klub ali vrnili v rokomet, ki
ima v Ruju 50-letno tradicijo! Na jubilej nismo po-
zabili, zato ga bomo v sodelovanju z začetniki roko-
meta v Ruju in nekdanjimi člani pripravili in dostoj-
no proslavili!
Upravni odbor
Moškega rokoimtnega kluba Ptuj
gerecja vas / NOGOMETNI TURNIR
V lepo urejenem športnem parku v Gerečji vasi so marljivi
športni delavci pripravili močan nogometni turnir, kjer so
nastopile ekipe II. in III. slovenske lige. Nad 1000 gledalcev,
ki si je tekmo ogledalo, je videlo zanimive igre in pripravlje-
nost ekip za novo tekmovalno sezono.
V predtekmovanju so nastopili
v dveh skupinah in so izidi nas-
lednji: Pohorje : Kovinar 2:1,
Aluminij : Pohorje 1:1, Alumi-
nij: Kovinar 4:0. Vrstni red:
Aluminij, Pohorje, Kovinar.
V drugi skupini: Videm :
Gerečja vas 1:1, Drava : Videm
3:0, Gerečja vas : Drava 0:1
vrstni red: Drava, Gerečja vas,
Videm
V dvodnevnem turnirju so se v
borbi za 3. mesto srečali
domači: Gerečja vas in Pohorje
0:5. Domačini se niso mogli
upirati fizično bolje pripravljeni
ekipi Pohorja, ki je nadigrala
gostitelje, ki se niso mogli zo-
perstavljati, predvsem so bili
neuigrani, bi pa kot novi člani
III. slovenske lige morali prika-
zati koncept igre za novo sezo-
no.
Po pričakovanju smo v finalu
videli ekipi, ki računata na viso-
ko uvrstitev v II. slovenski ligi.
Drava : Aluminij 4:0 (1:0).
Zmagovalci turnirja so tokrat
prikazali zrelejšo igro, boljšo
fizično pripravljenost, žal pa je
moralo priti do izključitve igal-
ca Aluminija Jerkoviča, ki je
brez povoda udaril nasprotnika,
ko ta ni imel žoge. Dravaši niso
nastopili v popolni postavi,
manjkali so še nekateri ključni
igralci, toda okostje ekip je že
bilo vidno in igralci so izpolnje-
vali zamisli trenerja Blaudka,
ter so zlasti v drugem delu nadi-
grali nasprotnika v vseh ele-
mentih igre in dosegli visoko
zmago. Zadetke so dosegli S,
Golob, Pučko in Čeh dvakrat
Ekipa zmagovalcev je nastopila
v postavi Stankovič, Volk, Go^
lob S., Vršič T., Vršič A„ Klin-
ger, Horvat, Huzjak, Fridauer,
Pučko, Čeh, Golob D., Habja-
nič, Lenart in Krajne.
Vse tekme so sodili člani zbora
nogometnih sodnikov MNZ
Ptuj. Prvouvrščene ekipe pa so
prejeli lepe pokale v spomin, or-
ganizator NK Gerečja vas, na
čelu s predsednikom Karlom
Svenškom pa je prireditev
odlično pripravil.
M. Zupane
ptuj / 30 LET RADIOA^MTERSKE SEKCIJE CIRKUIANE:
Člani ptujskega kluba radioamaterjev so ob 30-letnici radioa-
materske sekcije Cirkulane minulo soboto 1. in nedeljo, 2. av-
gusta, pripravili dvodnevno spominsko javljanje iz največje
sladkovodne površine v Sloveniji, iz gladine Ptujskega jezera
in po svetu vspostavili porek 100 radijskih zvez.
Kot je povedal vodja organiza-
cijskega odbora Jernej Gole iz
Cirkulan, so v sodelovanju z
brodarskim društvom Ranca ob
pomolu v Budini postavili pon-
tonski splav, na njem pa šotor s
sprejemno - oddajnimi naprava-
mi in veliko anteno, s pomočjo
katere so pod posebnim poziv-
nim znakom S 59 DDR/MM
iskali in vspostavljali radijske
kratkovalovne zveze po vsem
svetu. Med med prek 100 ra-
dioamaterskimi zvezami, ki so
jih vspostavili s štirimi celinami
sveta, je pri tropski vročini 36
stopinj v senci, najbol)
osvežilno prijala zveza z daljno
Antarktiko Od svojega sogovor-
nika so namreč izvedeli, da je
bilo takrat tam le minus 15 sto-
pinj celzija. Sicer pa bodo ob 30-
letnem jubileju predvidoma žev
septembru na Borlu pripravili
veliko srečanje in nanj povabili
radioamaterje od blizu in daleč,
predvsem pa tiste, ki so v minu-
lih dveh dneh uspeli z njimi
vspostaviti zvezo. Zato jim bodo
na srečanju izročili tudi spo-
minske diplome z dokazilom o
opravljeni zvezi.
Iz tega šotora na pontonskem splavu sredi ptujskega jezera;
so v dveh dneh vspostavili prek 100 radijskih zvez z vsef^'
celinami sveta. Foto: M. Ozm^c
moškanjci / NOjiNI SKOKI
PONOVNO NAVDUŠILI GLEDALCE
21. Ptujski padalski pokal
Minuli vikend je bilo na športnem letališču v Moškanjcih zelo
pestro in živahno. Poleg tega, da so nekateri domači in tuji obi-
skovalci lepo vreme izkoristili za turistične lete in skoke s pada-
lom dvojčkom, so člani Aerokluba Ptuj v soboto pripravili 21.
Ptujski padalski pokal.
Padalci iz večih držav so se posamezno in ekipno pomerili v sko-
kih na cilj podnevi in ponoči. Za gledalce so bili še posebej atrak-
tivni nočni skoki. V skupni razvrstitvi je med ženskami zmagla P.
Podgoršek iz Aerokluba Ptuj, drugo in tretjo mesto pa sta zasedli
Pirčeva in Grgičeva iz Hrvaške. Tudi ostale ptujske padalke pa so
bile odlične. Pri moških je je bil najboljši W. Peserl iz Avstrije,
drugi je bil R. Karun, tretji pa S. Salkič iz Alpskega letalskega cen-
tra- Mond Lesce, na četrtem mestu je bil Ptujčan I. Glažar, peti pa
A. Zamuda. Prvo mesto je zasedla ekipa Alpskega letalskega centra
Mond Lesce, druga je bila Ekipa Arekluba Ptuj ekipa I, tretjo mes-
to pa ekipa II. Aerokluba Ptuj.
Vodja tekmovanja Zlatko Čuš je povedal, da je tudi letošnje tradi-
cionalno tekmovanje v Moškanjcih uspelo in spada v sklop priredi-
tev ob praznovanju Mestne občine Ptuj.
MS

Predstavniki Kasaške zveze
Slovenije, pod vodstvom pred-
sednika Vita Habjana, so od-
potovali v Kanado, kjer
poteka od 3. do 9. avgusta
svetovno prvenstvo amater-
skih voznikov kasačev. Slo-
venske barve zastopa
evropski prvak in naš naj-
boljši voznik Marko Slavic iz
Ključarovec pri Ljutomeru.
Na svetovno prvenstvo se je
dobro pripravil, pa tudi sicer
je letos znova dokazal, da je
med najboljšimi amaterskimi
vozniki kasačev.
Slovenski tekmovalec računa
na dobre uvrstitve in na nekaj
športne sreče pri žrebu konj.
Vozniki z vsega sveta so razpo-
rejeni v dve kvalifikacijski sku-
pini in bodo imeli 5 nastopov. V
finalu se bo pomerilo iz vsake
kvalifikacijske skupine po pet
najboljših v skupnem seštevku
točk.
Marko Slavic je bil v zadnjih
letih izjemno uspešen na evrop-
skih prvenstvih, v Kanadi pa ga
tokrat čaka še posebej težko
delo, saj bodo tekmovali tudi
izvrstni vozniki kasačev iz Av-
stralije, ZDA in seveda tudi iz
Kanade. To so države, v katerih
je kasaštvo zelo razvito in ki
imajo vrhunske tekmovalce. O
razpletu dogajanj na SP naj-
boljših amaterskih voznikov
kasačev bomo poročali v pri-
hodnjem Tedniku.
M. Toš
DEMOS MS Marka Slaviča - favorit letošnjega derbija v Lju-
tomeru.
maribor / DRŽAVNO PRVENST-
VO V ATLETIKI
Tekaike druge.
Doki tretll      I
Prvi vikend v av^stu se je za
nekatere začel dopust, za dru-
ge pa šele vrhunec dela. Tako
so pretekli vikend svoj vrhu-
nec dosegli slovenski atleti. V
Mariboru na Poljanah je pote-
kalo člansko državno prvenst-
vo. Vročina je dobro dela
šprintefiem, saj sta bila pos-
tavljena dva državna rekorda.
Najhitrejša na atletski stezi
sta bila Urban Acman iz Celja,
ki je postavil državni rekord v
teku na 100 metrov (10,21) in
Boštjan Horvat v teku na 200
metrov nov državni rekorder s
20,78 sekunde.
Naslov vice prvakinj Sloveni-
je pa so si pritekle Ptujske člani-
ce Atletskega kluba Ptuj v
štafetnem teku 4 x 400 m
14:18.59) v postavi Gačnik, Go-
lub, Štcger in Krajne. Fantje pa
so v isti disciplini pristali na pe-
tem mestu (3:35,07) v postavi
Vertič, Lah, Bezjak in Lorenčič.
Med tem ko so v podobni posta-
vi (namesto Bezjaka \'ertič) v
štafetnem teku 4 x 100 m osvoji-
li četrto mesto (46,18).
V suvanju krogle je Dejan
Doki osvojil tretje mesto (15,62
m). V ostalih disciplinah so
Ptujčani dosegli vidne rezultate
in tako dokazali, da sodijo med
perspektivne športnike, saj so
ekipo Atletskega kluba Ptuj ses-
tavljali vgiavnem mladinci.
400 m (ženske): 9. Željka
Krajne (1:00.84), 12. Barbara
Gačnik (1:02.75) in Tamara Sie-
ger (1:03.95).
(moški): 12. Aleksander Lo-
renčič (52.15), 15. Milan Lah
(53.89), 17. Aleš Bezjak (54.24),
Urban Vrtič (55.78).
200 m (ženske): 5. Željka
Krajne (27.03).
(moški): 15. Rok Vrtič
(23.34), 17. Aleksander Lo-
renčič (23.73), 20. Milan Lah
(24.64), in 21. Urban Vrtič
(25.04).
100 m (moški): 19. Rok Vrtič
f 11.54).
5000 m (moški): 8. Andrej
Voglar (15:48,90), 12. Ivan Go-
lob - Tekaški klub Maraton Ptuj
(16:30,54)
MIlan Krajne
16
a NAŠIH KRAJEV
Četrtek. 6. avgust 199& ■ TEDN||
majšperk / svetniki odločili po želji krajanov:
Nova šola^ na novi lokatììì
Dileme, ali sedanje dotrajane in premajhne prostore osnovne
šole Majšperk razširiti in obnoviti, ali zgraditi povsem novo
šolo ni več. Že na torkovi razpravi o tej problematiki, 28. julija
zvečer, ki sta jo na predlog svetnikov sklicala majšperški
župan Franc Bezjak in predsednica sveta Darinka Fakin, so
bili udeleženci soglasno za predlagano varianto B, torej za no-
vogradnjo na novi lokaciji. Dva dni zatem, pa so se za novo-
gradnjo s sklepom občinskega sveta odločili tudi majšperški
svetniki.
Na torkovi razpravi, na katero so
povabili ugledne in vplivne kraja-
ne iz Majšperka in okolice, smo
uvodoma slišali, da so sedanji
šolski prostori ne samo dotrajani
in pretesni, ampak zaradi slabih
izolacij tudi energetsko raz-
sipniški. Tako učence in učitelje v
zimskem času kljub izdatnemu
ogrevanju zebe, poleti pa
predvsem v pavilijonskem
prizidku trpijo zaradi prevelike
vročine. Rekonstrukcija sedanje
šole in dograditev športne dvora-
ne naj bi po predlagani varianti A
veljala blizu 555 milijonov. Novo-
gradnja šole s športno dvorano na
popolnoma novi lokaciji, ki je v
idejnem projektu predvidena
južno od stanovanjskih blokov in
bencinske črpalke, pa naj bi po
predlagani varianti B, veljala
dobrih 724 milijonov tolarjev.
Zasnovo idejnega projekta za
kompleks nove šole s sporto dvo-
rano, ter v drugi fazi arhitek-
tonsko - urbanistične študije pos-
topno še s stadionom, nakupoval-
nim centrom, parkiriščem in
spremljajočimi objekti, je predsta-
vil njegov snovalec, projektant
Branko Cepič iz Projekte inžene-
ring Ptuj. Ob tem je poudaril, da
je dolgoročno gledano postopna
realizacija te urbanistične zasnove
pomembna priložnost, da bi
sčasoma dali Majšperku novo ur-
banistično podobo krajevnega
središča, saj sedanja ureditev ne
daje takega videza.
Razpravljalci so drug za drugim
ugotavljali, da niso tako bogati, da
bi popravljali in dograjevalo staro,
povrhu vsega pa tudi ne bi imeli
pravega zagotovila, da bi bilo po-
tem vse v redu. In čeprav jih bo
novogradnja po predračunih vel-
jala vsaj za kakih 200 milijonov
več, čeprav bo za to potrebna spre-
memba dolgoročnega prostorske-
ga plana občine, so se razpravljalci
drug za drugim odločali za novo-
gradnjo v klasični izvedbi. Slišali
smo tudi, da naj bi po izdelavi fi-
nančne konstrukcije še letos pri-
dobili vso potrebno gradbeno do-
kumentacijo, prihodnjo leto pa
naj bi že začeli z etapno izgradnjo
nove šole in telovadnice. Ker iz
občinskega in državnega pro-
račune po vsej verjetnosti ne bo
dovolj sredstev, so nekateri pred-
lagali tudi uvedbo krajevnega sa-
moprispevka, namensko in samo
za gradnjo šolskih prostorov ter
večnamenske športne dvorane.
Hkrati pa so že sedaj opozorili
krajane, da bo to glavna občinska
investicija bremenila, ki bo bre-
menila vsaj še dva naslednja man-
data, zaradi nje pa bodo lahko
bistveno manj, kot sicer, namen-
jali na druga področja.
Po vsem tem so dva dni pozneje,
v četrtek 30. julija majšperški
svetniki na svoji 35. redni seji
imeli veliko lažje delo. Po krajši
uvodni predstavitvi in razpravi o
dotrajanosti in utesnjenosti se-
danjih prostorov osnovne šole, so
se namreč na podlagi torkove
razprave tudi oni soglasno
odločih za izgradnjo nove šole na
novi lokaciji, torej za predlagano
varianto B.
Svetniki so v razpravi poudarili,
da se zavedajo pomembnosti te
odločitve, nekateri so novo-
gradnjo imenovali kar investicija
stoletja, saj naj bi po predlagani
dolgoročni urbanistični ureditvi,
resnično uspela vrniti center kraja
z Brega nazaj v sam Majšperk.
Zato pričakujejo maksimalno
angažiranje vseh krajanov, poli-
tičnih strank in drugih dejavni-
kov, svoj delež pa upravičeno
pričakujejo tudi iz državnega pro-
računa, oziroma iz ministrstva za
šolstvo in šport.
V nadaljevanju četrtkove seje so
zaradi odstopa dosedanjega
predsednika nadzornega odbora
Janka Vuka, za novega predsedni-
ka izvolili Cirila Mohorka; za
predsednico občinske volilne ko-
misije so izvolili Ido Lorber, za
podpredsednico Marto Korže, za
novega člana odbora za zaščito in
reševanje pa Draga Hertiša. Iz-
redno razgibana je bila tudi točka
razno, tako zaradi vprašanj svetni-
kov, kot zaradi odgovorov župa-
na; Iz razprave je bilo razbrati,
kot, da nekaterim svetnikom ni
povsem po volji, da je mestna
občina Ptuj za svojega častnega
občana imenovala nekdanjega ro-
jaka iz sedanje občine Majšperk,
prof dr. Vinka Dolenca, katerega
rojstna hiša ješe sedaj v Medve-
dcah. Slišali smo tudi pripombe
zaradi prepočasne sanacije vodo-
voda v Zgornji Sveči. Nekatere je
zaskrbelo, kako bo s sredstvi, ki
jih je občina Majšperk že nameni-
la za gradnjo OŠ v Žetalah. Ta-
mkajšnji krajani so namreč J
poizvedovalnem referendum^
odločih za samostojno ођсјђ^
Svoja mnenja o občinskem prg^
niku, ali ga sploh potrebujejo
če - kdaj naj bi ga praznovali, p,
so usklajevali na formalnem pog^
voru, po seji.
M. Ozniec
Torkova razprava in odločitev vabljenih krajanov je bila
odločujoča tudi za svetnike. Foto: M. Ozmec
Stara osnovna šola v Majšperku stoji že od leta 1900, desno od nje so v ozadju so leta 1966
zgradili še pavilijonski prizidek, leta 1974 pa še telovadnico.
ptuj / uspešne delavnice mladih
Muh Ofrzer/e
na Potrčevi
V klubu Obzorju na Potrčevi 34 v Ptuju tudi čez poletje ne qj.
rujejo. V počitniških času so v drugi polovici julija za mlade
pripravili delavnice slikanja na steklo, poslikave majic ter ц
delovanja nakita in okrasnih predmetov. Odziv je bil
nepričakovan, delavnice je vsak dan obiskovalo več deset mia
dih, ki so si pod vodstvom mentorjev Eme Ilešič, Danice
Podbrežnik in Igorja Vedcrnjaka, dali duška svoji ustvarjaj,
nosti in domišljiji.
Zaradi dobrega odziva so pote-
kale štirinajst dni, namesto enega
tedna. Delavnice so bile brezp-
lačne, le za stroške materiala je
bilo potrebno prispevati 500 tolar-
jev. Ob koncu so mladi izdelke
razstavili, na ogled so 31. julija
povabili starše, ki so bili izredno
navdušeni nad izdelki svojih ot-
rok, med udeleženci letošnjih de-
lavnic smo zbrali nekaj vtisov.
Tomi Filipič, 11 let, Ptuj: "V
delavnicah sem se dobro počutil,
učitelji so bili prijazni. Risal sem
na steklo. Če bodo delavnice tudi
drugo leto, bom zagotovo med
udeleženci."
Matej Šijanec, 11 let, Ptuj:
"Obisk delavnic mi je predlagala
mama, ni se zmotila. Res je bilo
odlično, povrhu pa smo se še ne-
kaj naučili, na primer kako ko-
ristno uporabiti staro steklo, ki bi
sicer končalo med odpadki."
Robert Dukarič, 12 let: "V
Klubu Obzorje sem se v času de-
lavnic izredno dobro počutil.
Delo pod vodstvom mentorjev me
je navdušilo. Spoznal sem nove
prijatelje, še bom prišel."
Maja Lešnik, 18 let, Pragersko:
"Za delavnice sem izvedela iz
časopisa. Lepo je, da so potekale v
Ptuju, lepo pa je, da se mladim
tudi v počitniškem času, ko mno-
gi ne vedo, kam s prostim časoio^
omogoči ustvarjalnost. Če je ta vo-
dena, pa je toliko bolje. DelavAii^^
so bile odlično organizirane. 2^
vse je bilo poskrbljeno."
Natalija Andrejek, 17 1«"'
Kidričevo; "Počitnice so, člov^''
ne ve, kaj bi s časom, še posebej
zjutraj, zato so bile delavnice ve'-
kot dobrodošle. Dejavnost je ^''^
takšna, da si jo lahko izbereš tu'!'
kot hobi. Spoznala sem nove
di, moja želja pa je, da bi bilo t^'
kih delavnic še več."
Foto: Črtomir Gozfl*^
Tomi Filipič
Matej Šijanec
Robert Dukarič
Maja Lešnik
Natalija Andrejek
if^DNIK - Četrtek, ö. ui^^u.^i rr^s
IZ NAŠIH KRAJEV
17
jpUHUA/dvojno gasilsko slavje
Orvgi dan gasilske zveze in 70 let GD
0b gasilskem domu v Spuhlji je bila minulo nedeljo, 2. agusta
popoldne osrednja slovesnost ob drugem dnevu gasilcev
jpestne občine Ptuj, ki so jo združili s praznovanjem 70 letni-
j.g tamkajšnjega prostovoljnega gasilskega društva. V
jvečanem mimohodu je sodelovalo kar 198 uniformiranih ga-
silcev z 32 gasilskimi vozili. Med številnimi gosti pa sta se slo-
ygt^nosti udeležila tudi župan mestne občine Miroslav Luci in
predsednik mestnega sveta Milan Čuček.
Že dan poprej, v soboto po-
poldne, so v počastitev 70 -let-
nice društva pripravili ligaško
tekmovanje za pokal Spuhlje.
Glede na čas dopustov in na iz-
redno vroče, soparno vreme je
bil odziv zelo dober, saj se je
tekmovanja udeležilo kar 20
tekmovalnih ekip ali desetin;
Tako je svojo izurjenost v hit-
rostni hidratni vaji merilo in
dokazovalo kar 200 gasilcev.
Med članicami so dosegle na-
jboljši čas gasilke iz
Moškajncev, pred GD ekipo iz
Formina, tretje pa so bile gasil-
ke iz Gorišnice. Med člani sta si
prvo in drugo mesto delili prva
in druga ekipa iz Male vasi, tret-
ji pa so bili domačini iz Spuhlje,
ki so kot gostitelji tekmovanja
pokal vljudno prepustili četr-
touvrščeni ekipi iz Polenšaka.
Na osrednji slovesnosti v
nedeljo popoldne pa je po
svečani paradi blizu 200 unifor-
miranim gasilcem z 32 gasilski-
mi vozili ter številnim gostom,
v imenu gostiteljev zaželel
dobrodošlico predsednik
domačega prostovoljnega gasils-
kega društva Spuhlja, Zvonko
Kokol. V kratkem je orisal nji-
hovo 70-letno zgodovino in po-
vedal, da so se sestali na usta-
novnem občnem zboru 19. mar-
ca 1928 in za predsednika izvo-
lili Konrada Toplaka. Še isto
leto so kupili prvo motorno
brizgalno, češke izdelave in ob
cesti zgradili majnši gasilski
dom.
Takoj po drugi svetovni vojni
so društvo na novo organizirali,
ker pa so Nemci njihovo motor-
no brozgalno odpeljali, so šele
leta 1946 od GD Ptuj dobili
rabljeno motorno brizgalno Ma-
girus. Ker je bil prvi gasilski
dom pretesen so od občine Ro-
goznica prejeli v upravljanje
Kaste, ki so jih preuredili v ga-
silsko gartažo in dvorano.
Sčasoma so Kaste pričele propa-
dati, zato so leta 1971 pričeli
graditi novi gasilski dom in ga s
skupnimi močmi gradili kar ne-
kaj let. Leta 1972 so kupili novo
gasilsko brizgalno Rosenbauer,
ki deluje še danes, ter gasilski
kombi. Pozneje pa so odkupili
rabljeno avtocisterno od GD
Ptuj, zato so kmalu pričeli gra-
diti še nove gasilske garaže, ki
so jih dokončali šele leta 1993.
Še istega leta so kupili novo mo-
torno vozilo TAM z gasilskim
topom in potrebno gasilsko
opremo, leta 1996 pa so nabavili
še Mercedesov gasilski kombi.
O vlogi in pomeni gasilske
zveze mestne občine Ptuj, v ka-
teri uspešno deluje 24 gasilskih
društev, je govoril predsednik
zveze Edvard Kozel. Med dru-
gim je ugotovil, da je po dveh le-
tih od ustanovitve te zveze že
možno zatrditi, da je dosežen
cilj, saj gasilska društva, odkar
so medsebojno povezana, tesne-
je in uspešneje sodelujejo. Za
lahko uresničujejo svoje naloge,
imajo v zvezi organizirano
uspešno strokovno službo, na
razpolago imajo dovolj potrebne
opreme, pa tudi kadrovsko so
dokaj dobro usposobljeni. V
zvezi zagotavljajo preventivno
vzdrževanje gasilske tehnike in
opreme društev, ter v skladu s
sprejeto kategorizacijo gasilskih
društev načrtujejo in sofinanci-
rajo nabavo gasilske tehnike in
opreme. V zadnjem letu se je na
različnih nivojih izobraževalo
prek 200 gasilcev. Osnovno
znanje si je pridobilo 47 gasil-
cev, 57 nižjih gasilskih časni-
kov, 85 strojnikov, ter 12 za delo
z dihalnimi aparati.
Slavnostni govornik pa je bil
župan mestne občine Ptuj, dr,
Miroslav Luci. Povdaril je, da
morajo na skok v tretje
tisočletje s strokovnostjo, znan-
jem in izkušenostjo biti
pripravljeni tudi gasilci, pri
čemer nikakor ne smejo dovoli-
ti, da bi se v njihovo humano
poslanstvo, z vsiljevanjem idej
in rešitev vmešavali politiki. Za
požrtvovalnost in večletno pros-
tovoljno humano delo se je zah-
valil vsem, ki so združeni v ga-
silski zvezi mestne občine Ptuj,
gasilskemu društvu Spuhlja pa
je ob 70-letnici izročil plaketo
mestne občine Ptuj.
Ob jubileju so se oddolžili tudi
zaslužnim posameznikom in
društvom, jim izročili gasilska
odlikovanja ter plakete gasilske
zveze Slovenije in mestne
občine Ptuj. Slovesnost so po-
pestrili člani moškega pevskega
zbora iz Markovcev in godba na
pihala iz Spuhlje, vse skupaj pa
so na gasilski veselici pozno v
noč začinili ptujski Biseri.
M. Ozmec
Na sobotnem tekmovanju se je v hitrostni hidrantni vaji po-
merilo 20 gasilskih tekmovalnih ekip.
Kljub neznosni vročini se je v Spuhlji zbralo blizu 200 unl-
flormiranlh gasilcev. »
Ob visokem jubileju so se spuhljanski gasilci spomnili tudi
najstarejšega gasilca, Konrada Rižnarja.    Foto: M.Ozmec
punat na otoku krku / peta izmena letovanja
иш mmni otrok
v mladinskem počitniškem domu "Frankopan" v Punatu na
otoku Krku, ki že desetletja uspešno deluje pod okriljem slo-
venskega rdečega križa, letuje trenutno peta izmena šolarjev
iz podravskih občin. Med njimi je tudi 67 otrok zbolelil za ce-
liakijo, ki se od drugih ločijo samo po nekoliko drugačni
prehrani. 51 šolarjev je v tej izmeni iz območja nekdanje
ptujske občine, 33 pa iz slovenjebistriške.
Vsa leta doslej je iz občin Po-
dravja v zdravstveno kolonijo v
Punat na otoku Krku s pomočjo
Zavoda za zdravstveno zavaro-
vanje Slovenije odhajalo
precejšnje število obolelih otrok.
Letos pa se je zataknilo pri denar-
ju. Od 2600 otrok iz podravskih
občin, ki so predtem že opravili
vse potrebne zdravstvene pregle-
de in imeli napotke zdravnikov,
jih je Zavod za zdravstveno zava-
rovanje Slovenije 740 odklonil. O
tem, da so mestna organizacija
rdečega križa Maribor ter vse
območne in občinske v Podravju,
skupaj z znanimi pediatri pričeli
biti plat zvona, ni potrebno pose-
bej povdarjati. Z vztrajnostjo,
raznimi sponzorji, v Mariboru
tudi s pomočjo festivala Lent ter
seveda s pomočjo županov po-
dravskih občin, so uspeli tako ali
drugače preko 500 otrok pre-
potrebnih morske klime le spra-
viti v zdravstveno kolonijo. Po-
nekod so ob obveznem starševs-
kem plačilu 10.000 tolarjev do
polnega zneska, ki znaša 46.060
tolarjev prispevale ostanek
občine, drugje pa samo polovico.
Pri presoji za doplačilo je prevla-
doval zdravstveni in tudi socialni
vidik.
Kot smo izvedeli od Vide Milo-
nič - sekretarke Občinske organi-
zacije Rdečega križa na Ptuju, je
bilo s plačilom Zavoda za zad-
ravstveno varstvo Slovenije za
1998. leto planirano, da iz
območja nekdanje skupne
ptujske občine v Punatu na otoku
Krku letuje 320 predšolskih in
šolskih otrok, po zmanjšanju pa
samo 228. Po uspešnem dogovoru
z župani devetih novih občin in
seveda z njihovim doplačilom,
najbolj se je pri tem izkazala
mestna občina Ptuj, bo lahko do
konca  sedme  izmene  iz  tega
območja v zdravstveni koloniji v
Punatu na otoku Krku letovalo
skupno 322 predšolskih in šols-
kih otrok.
Podobno velja tudi za občino
Slov. Bistrica, kjer je bilo plani-
rano, da letos s pomočjo Zavoda
za zdravstveno varstvo letuje v
Punatu 230 njihovih otrok. Od
tega so jih 72 odklonili. To prob-
lematiko, enako kot drugje,
rešujejo na ravni občine in dru-
gih sponzorjev.
VT
Kopališie obleki
lavnega znataia
Letnim kopališčem vreme nagaja že četrto sezono zapored, pri
tem kidričevsko ni nobena izjema. Kopalci iz številnih slo-
venskih mest radi prihajajo v to kopališče zaradi bogastva ze-
lenja, ki daje naravno senco, bogate športne ponudbe in
predvsem zaradi čiste vode. Kidričevsko letno kopališče sodi
med kopališča z najbolj čisto vodo, pa tudi cene so primerne.
To potrjujejo analize, ki jih op-
ravlja Zavod za zdravstveno
varstvo. Čistost vode omogoča
posebna tehnologija nenehnega
dotoka čiste vode tako, da se voda
vsak dan sproti izmenja. Vročina
zadnjih štirinajstih dni daje
upanje, da letošnja kopalna sezo-
na le ne bo tako slaba. Avgusta
bodo za dodatno privlačnost
poskrbeli s posebnim anima-
cijskim programom. Na območju
kopališču bodo kopalci že od
prvega avgusta iskali plišaste
živali, vsak dan jih bodo nekaj
skrili. 20. avgusta pa bo že tradi-
cionalna prireditev iskanje skri-
tega zaklada, glavna nagrada bo
zlat predmet in še blizu sto dru-
gih. Eden od avgustovskih
večerov bo v znamenju priredit-
ve, v okviru katere bo osrednja
zanimivost hoja po žerjavici. Na
kopališče pa želijo Vitalovci pri-
vabiti tudi slikarje, ki bi lahko
portretirali obiskovalce in tudi
sicer slikali dogajanje na njem.
Dobrodošli pa so tudi glasbeniki.
Njihova želja je, da bi se številni
obiskovalci, ki prihajajo iz Mari-
bora, Slovenske Bistrice, Lenar-
ta, Ptuja in od drugod, pri njih
dobro počutili. Iz leta v leto jih je
namreč več takih, ki pri njih
preživijo celi dopust, zato je pest-
rost ponudbe še kako pomembna.
Avgusta bodo uvedli tudi nočno
kopanje, občasno pa so delal tudi
animator za otroke in odrasle.
Kot je povedala Antonija Krajne,
direktorica Vitala, d.o.o., ki kot
hčerinsko podjetje Taluma, up-
ravlja z letnim kopališčem, pa jim
kljub največjemu trudu na kopa-
lišču ne uspeva narediti vsega,
kar si želijo in kar bi še povečalo
zadovoljstvo njihovih obiskoval-
cev. Za razliko od številnih slo-
venskih naravnih zdravilišč, ki
jih nenehno ponavljajo, letna ko-
pališča zadnja leta stagnirajo tudi
zato, ker je kopalnih dni vedno
manj. Vital kot samostojno
podjetje ima v zadnjih štirih letih
s kopališčem zaradi izgube velike
težave. Samo barvanje bazenov
stane med šest in sedem milijo-
nov tolarjev. Že lani so se s po-
sebno vlogo obrnili na občino
Kidričevo, da bi jim pri tem po-
magala, pa niso dobili niti odgo-
vora. Ista zgodba se je ponovila
tudi letos. Občina bi se morala
zavedati, da je letno kopališče
zanjo pravi biser in da ga je treba
obravnavati kot objekt javnega
značaja, temu primerna pa mora
biti tudi njena podpora oziroma
vloga pri vzdrževanju. Letos za-
radi pomanjkanja denarja bar-
vanja niso izvedli v celoti.
MG
^etno kopališče Kidričevo je eno najbolj čistih komunalnih
^opallšč v Sloveniji. Kopalci prihajajo Iz Maribora, Lenarta,
Ца in drugih mest. Ob nedeljah jih več kot dva tisoč.
Foto: Črtomir Goznik
7^

Čemek, 6. avgust 1998 - TEDMIK
Info - glasbene novice!
Počitnice na morju so bile super in po
štirinajst dnevni pavzi me je pričakalo
obilo glasbenih novosti. V nekaj dneh
sem preposlušal novosti in najboljše
bom v besedi priredil v tem članku.
SHANIA TWAIN je izredno popularna v
ZDA s svojo čudovito balado You're still
the One, katera še vedno zaseda drugo
mesto BilIboardove lestvice. Lepa Sha-
nia ponovno piha na ušo zaljubljencem v
baladi FROM THIS MOMENT (xxxx), ka-
tero je napisal njen mož Robert John lan-
ge, ki piše besedila tudi za Bryana
Adamsa.
v ZDA pa navdušujejo te nove pevke:
ALANA DAVIS - Crazy, KELLY PRICE -
Friend of Mine in JENNIFER PAGE ;
Crush.
Ameriška pevka SHAWN COLVIN je letos
dobila grammyja za najboljšo pesem leta
1997 z naslovom Sunny Came Home.
Delovna SHAWN je za film Amiageddon
posnela pesem WHEN THE RAINBOW
COMES, gre pa za prijetno poplrock pe-
sem s povdarkom na izvirnem besedilu.
TANITA TIKARAM se je v glasbene knji-
ge zapisala s skladbo Twist in my So-
briety. Po dve letni pavzi Tanita prepeva
s svojim razpoznavnim glasom sklabo
STOP LISTENING (xxx) in to skladbo naj-
dete na albumu Cappucino Songs.
Britanska zasedba BABYBIRD je zaslo-
vela s komadom You're Gorgeous. BA-
BYBIRD snemajo novi album in napoved
zanj je temačna pesem IF YOU'LL BE
MINE (xx), ki jo je napisal Stephan Jo-
nes.
Velika zveza MADONNA bo 16. avgusta
dopolnila 40 let. Po uspešnicah Frozen
in Roy of light je MADONNA zapela
odlično sodobno balado SUBSITUTE
FOR LOVE (xxxxx). Poglavje zase je vi-
deospot za to balado, ki prikazuje papa-
raze. Fotograte, ki na motorjih zasleduje-
jo pevko v avtomobilu.
Ameriško rock skupino SMASHING
PUMPKINS sestavljajo Billy Corgan, Ja-
mes Iha, D'Arcy in Jimmy Chamberlin.
"Pumpkinsi" so iz zgoščenke Adore pri-
pravil delno akustično pesem z naslov-
om PERFECT (xxx).
Ameriški pevec TONY RICH PROJECT je
svojo slavo požel z odlično soul popevko
NOBODY KNOWS. Gospod RICH ostaja
v znanih soul melodijah v popevki SILLY
MAN (xxx), ki napoveduje tudi njegov
novi album z naslovom BUTTERFLY.
MASE je desna roka bolj znanega raperja
Puff Dadyja, ki je trenutno na lestvicah s
komadom Come with me iz filma Godzil-
la. Nova velika rap zvezda v ZDA MASE
izvaja mehki rap komad LOOKIN'AT ME
(xxx), ki bo kmalu Top 10 hit v ZDA.
Britanska plesna zasedba LOVESWTA-
TION se je pred letom pojavila na lestvi-
cahg s komadom Lovestation. Studijski
mojstri, producenti, remikserji in različne
vokalistke sestavljajo zasedbo Lovesta-
tion, ki je v plesni ritem priredila komad
TEARDROPS (xxx), ki so ga v originalu
izvajali člani skupine Womack & Wo-
mack.
CAUGHT IN THE ACT beležijo že te hite
Love is Everywhere, Heaven must be
Missing an Angel, Let this Love Begin,
You Know, Don't walk Away, Do it for
Love, Babe, Baby, Come Back. S kratico
CITA predstavljajo novo plesno obarva-
no pesem HOLD ONY (xxx).
Ameriški kvartet 4 THE CAUSE še zmeraj
slovi s komadom Stand by me. Najst-
niška skupina promovira tokrat klasiko
AIN'T NO SUNSHINE (xxx), ki bazira na
znanem napevu ter sodobnem rapu in-
plesnem ritmu.
BELLINI so lani poskrbeli za prvo norijo
na plesiščih s komadom Samba De Ja-
neiro. Novi hit skupine Bellini nosi naslov
ME GUSTA LA VIDA (xxx) in vsebuje pre-
malo veselih južno ameriških ritmov.
Nemška zasedba NANA deluje pod pro-
ducenstvom Tonija Cotture. Iz albuma
FATHER so NANA pripravili standardni
komad DREAMS (xxxx), ki se v besedilu
naslanja na resnično življenje.
David Breznik
Info - kviz
Gotovo veste kdo je na sliki,
fzrežite glasovnico, vpišite od-
govor, in če vam bo sreča na-
klonjena, vam bodo v prodajal-
ni Tehnika Emone Merkurja
Ptuj podarili zgoščenko.
Da je bila pred štirinajstimi dne-
vi na fotografiji Gloria Estefan,
žal ni ugotovit nihče in
zgoščenka čaka srečnega
rešitelja naslednje uganke.
Odgovore na današnje
vprašanje pošljite (ali prinesite)
na: Uredništvo Tednika, p.p.
95, 2250 Ptuj. Rok: četrtek,
13. avgusta
LUJZEK
Dober den, vsoki dan! Drgoč je ne-
dela. Nekšna meglena in proti jeseni
gledajoča. Z zaspanimi očmi gledan z
brega v grabo in tuhtam. Mica s piskri
v kuhinji ruži in skubi. Na obisk sta
prišla hčer Jula in njeni Hanzi iz
Nemčije, pa smo te petelinčeki živleje
vzeli. Saj se mije smila pa kaj si čemo,
vsoko živleje enkrat vgasne. Vete to je
bija tisti kokot o kerem sem vam en-
krat že pisa, da je slepi, ker je hteja
vsoko putkico "pohoditi" in sem mu
tudi jaz zavida, ke je meja na
domočem dvoriši deset kurik, včosik
pa je še k sosedovim prek krez plot
skoča. Rečem vam, bija je provi pred-
stavnik petelinjega rodu in je kak čebe-
lica s cveta na cvet skoka.
Kak prova Prleka sma bla v petek
zvečer z Mico na otvoritvi Puhove uli-
ce. Saj vete to je bija tisti Janez Puh, ki
je bicikle in motore izumla in jih v svo-
ji fabriki v Avstriji dela. Rojeni je bija
v Oblačjaki, oziroma gnešjem
Sakušaki v Občini Juršinci. Bija je
vejki Prlek in Slovenec če glih sije
moga v Avstriji kruh služiti. Pri nas
smo ga dugo zapostovlali, v zodjem de-
setletji pa se ga te le spunli z vejko Pu-
hova kolesarsko dirko, razstavo o
jegovih izumih in izdelkih, z jegava
ulico, pripravla pa se tudi knjiga o je-
govem deli in živleji pa še kaj se bo
zgodilo jemu v čast in spomin. Pravza-
prav je zanimivo kak Udi častimo šele
po njihovi smrti in navodno ne te, gdo
še živijo in pridno delajo. Je pač tak,
da moreš najpret vmreti, da lahko pat-
ii oživiš in te že hladnega v grobi hva-
lijo. To je pač glih tak če greš na
pogreb in govorci hvalo in čast pojejo,
ko pa še živiš in migaš pa se te skoro
nihče ne spuni. Z Mico sma obiskala
tudi ptujski sejem obrtnih zadev, si og-
lednala lovska, ribiško in cvetlično
razstavo in bla tudi na občinski pros-
lavi. Včosik smo ob takšnih praznikih
odpirali tovarne z novimi delovnimi
mesti, v zodjem cajti pa tovarne zapi-
ramo in delavce na sunčno uprava
pošilamo. Tak se pač svet suče.
Tejko vam naj bo. Srečna in dobro
se jemljite. VAŠ LUJZEK
1. Viva Forever
- SPICE GIRLS
2. Ghetto Supastar
-PRAS MICHEL & OLD
DIRTY BASTARD &
MYA
3. C'est La Vie
- B*WITCHED
4.1 don't want to miss
a thing - AEROSMITH
5. Brother Louie 98'
- MODERN TALKING
6. Immortality
- CELINE DION & BEE
GEES
7. Just the two oF us ^
-WILL SMITH
8. The Boy is Mine
- BRANDY & MONICA
9. Got the Feelin';
When the Lights go
out - FIVE
10. Because we want
to - BILLIE
Lestvico POPULARNIH
10 lahko poslušate vsako
soboto v večernem spore-
du radia Ruj.
m>Mlad¡ dopisniki
Na napakah se
učimo
Komaj so se začele počitnice, že
smo se odločili, da bomo opravili
nujna dela v hiši. "Pa smo tam",
sem si mislila, nič kaj navdušena.
Najprej nisem hotela niti slišati o
prenovi svoje sobe, a so me kaj hi-
tro pregovorili. Mojo sobo so kar
prestavili v garažo, vse pohištvo iz
dnevne sobe in spalnice pa na pod-
strešje. Tudi moja pomoč je bila
potrebna, še toliko bolj, ker je
mami zaradi nosečnosti morala ve-
liko počivati. Nekega dne sem se
hotela rolati kljub negodovanju
mamice. Tako sem pozno popold-
ne začela z iskanjem rolerjev. Ni-
sem in nisem jih našla, saj sem jih
v vsej tej zmedi nekam založila.
Zunaj je bilo oblačno, v sobi na
podstrešju pa nič luči in prepolno
pohištva. Bilo je, kot da se dan na-
giba k večeru, čeprav je bila ura
okrog 18. h. Iščem in iščem, odpi-
ram predale, prelagam stvari, ni-
kjer jih ni. Ko sem že skoraj obu-
pala, stopim na nekaj, zgubim rav-
notežje in skoraj zgrmim po
predalniku. Zadnji hip sem se uje-
la, se naslonila na omaro, medtem
pa zadela ob ... oh, nekaj je počilo.
Tisoč koščkov nekoč velike vaze,
ki je krasila kot dnevne sobe, je
ležalo na tleh. Kaj pa zdaj? Pri srcu
me je stisnilo, pa ravno ta vaza, ki
jo je mamica dobila pred kratkim v
dar in ji je toliko pomenila, saj so
jo prav vsi občudovali. Naj ji po-
vem kar sedaj? Ne, ne morem. To-
liko sem sitnarila z rolerji, da sem
se sedaj ravno ob njih spotaknila
in nesreča je tu. Kar minilo me je
veselje do rolanja. Vseeno sem po-
brala rolarje, nekako zakrila na-
pravljeno škodo in se s slabo vestjo
odpravila iz sedaj še bolj mračne
sobe. Mešanica strahu, žalosti in
slabe vesti me je pekla še ves dan
in tudi naslednje dni. Bala sem se,
kaj se bo zgodilo, ko bo eden od
staršev odkril razbitino. Dnevi so
tekli in dela so se bližala koncu.
Vsak dan posebej sem se trudila,
da sem bila še v večjo pomoč in
oporo, tako mi je bilo vsaj malo
lažje, o razbitini pa sem še kar
molčala. Zgodilo se je, da je ati
prenašal nekaj s podstrešja v sta-
novanje, jaz pa sem mu pomagala.
Strah, žalost in slaba vest so se
vrnili, videla sem, da je opazil čre-
pinje, me pogledal, a ker sem
molčala in gledala v tla, ni rekel
ničesar. Nisem vedela, zakaj. Jaz
pa še vedno nisem in nisem spre-
govorila, nekako nisem in nisem
mogla. Šele, ko smo spravljali stva-
ri na svoje prejšnje mesto, sem
začutila v sebi, da ne smem več
molčati. Vsa nesrečna sem poveda-
la, kaj se mi je zgodilo in da mi je
zelo žal. Ati in mami sta se spogle-
dala, se nasrnehnila in odgovorila,
da že vesta. Čakala sta name, čaka-
la sta, da bom sama ugotovila svojo
napako, povedala in se tako kaj
naučila. Nista bila jezna, tudi
name ne. S solzami v očeh sem ju
gledala in se še kar opravičevala.
Mami se je nasmehnila in dejala:
"Barbara, vsaka šola nekaj stane,
drugič bi lahkio bilo huje!" Ati pa
je rekel: "To naj ti bo v uk, tudi
midva se učiva na napakah."
Barbara Kozoderc, 6.a
OŠ KIDRIČEVO
.(•gpNIK - Četrtek, 6. avgust 1998
POSLOVNA SPOROČILA IN SPORT
21
JUDO
Damjan Petek je športnik, kije bil zaradi svojih tekmoval-
nih rezultatov že na sprejemu pri predsedniku države, pri
ministru za notranje zadeve, pri olimpijskem komiteju
Slovenije, veliko pomoč in podpora pa mu nudi tudi župan
domače občine Gorišnica, g. Slavko Visenjak. Zaradi svo-
jega načina borbe je bil kar nekajkrat izbran in nagrajen
za najboljšega tekmovalca turnirja.
Če omenimo samo nekatere
mednarodne: pokal Pohorskega
bataljona v Slovenski Bistici, po-
kal Nagaoke v Ljubljani in poseb-
na nagrada za najboljšega tekmo-
valca na odprtem prvenstvu Ame-
rike v Dallasu, v konkurenci 423
tekmovalcev iz 43.držav.
Lansko tekmovalno sezono je
začel zelo uspešno, sja je z zmaga-
mi nad reprezentanti Luksenbiu:-
ga, Avstrije, Belgije, in Ukrajine,
osvojil za Slovenijo prvo medaljo
^ svetovnem pokalu. To je še ved-
no edina slovenska članska medal-
is) osvojena v tako močni konku-
renci, saj je v Švici nastopilo prek
^ držav. Medaljo je osvojil tudi na
ostalih turnirjih, ki se jih je ude-
ležil v letu 1997. Na enem naj-
večjih turnirjev v Evropi, na Sar-
diniji, v konktu^nci tekmovalcev
iz 41 držav, je 1.6. 97 premagal re-
prezentante Brazilije, Italije in
Francije, ter tako osvojil medaljo
za SLovenijo, v dvajsedetni zgo-
dovini tega ttimirja. Zelo odmev-
na pa je bila tudi nedalja na naj-
večji športni prireditvi lanskega
leta v Evropi, ko se je med seboj
pomerilo več tisoč športnikov v 27
športnih panogah, iz 21 držav.
Srebrna medalja na Sredozemskih
igrah je bila osvojena po desetih
letih, bila pa je tudi prva pri judu,
osvojena za samostojno Slovenijo.
Namigovanja nekaterih, da bi naj
šlo na igrah za ugoden žreb, lahko
gladko spodbija dejstvo, da je z
prvimi sedmimi tekmovalci, ki so
bili uvrščeni v zaklučni del tekmo-
vanj, že imel medsebojna srečanja,
vendar pa z nobenim po številu
zmag in porazov ni bil v slabšem
položaju. Gladko pa je tudi že
šestič osvojil naslov članskega
državnega prvaka. Na evropskem
prvenstvu je dosegel največji
uspeh v Izraelu, ko je premagal na-
sprotnike iz Italije, Cipra in Izrae-
la in dosegel sedmo mesto. Dva-
najsti pa je bil tudi na svetovnem
prvenstvu na Japonskem, kjer se je
v konkurenci tekmovalcev iz 101
države prebil skozi dve koli. Veli-
ko več pa se je od njega pričakova-
lo na zadnjem svetovnem prvenst-
vu v Franciji, na katero se je
zadnje tri mesece po dogovoru z
selektorjem Leščakom in zveznim
trenerjem Cugom, pripravljal z
dvema sparingpartnerjema iz
Ukrajine, vendar je v zadnjih dneh
priprav prišlo do poškodbe. Dam-
jan je kar pet let suvereno vodil po
točakah JZS kot najboljši judoist.
V letu 1997 pa za ta naslov ni imel
nobenih možnosti, saj je bil na bla-
zinah kot tekmovalec le štiri mese-
ce. Vendar pa je glede na medalje,
ki jih je osvojil v teh štirih mese-
cih, tako po копкш-enci, v kateri
so bile osvojine, kot pomembnosti
le - teh, brez prave konkurence že
drugič postal športnik občine
Gorišnica, predtem pa je bil že
šestkrat med najboljšimi športniki
občine Ptuj.
Zadnja dva meseca mu vsak dan
pri treningih pomaga mlajši brat
Marko, tudi sam zelo uspešen tek-
movalec, ki prav tako kot Dami-
jan, okreva po operaciji kolena, ki
jo je pri obeh uspešmo opravil spe-
cialist kirurg, dr. Aljoša Toš..
Upravni odbor
JK Gorišnica
pripravah, ki se bodo odvijale od 9. do 19. avgusta v Izoli,
o med 220 tekmovalci iz 9 držav tudi pet predstavnikov JK
J^Ofšn/ca. Od leve Miran Plošenjak, Milan Kokot, Marko Pe-
^*^' Damjan Petek in Mitja Kostevc.

v soboto je bilo, v počastitev praznika Mestne občine Ptuj,
republiško strelsko tekmovanje s pištolo velikega kalibra
in revolveijem velikega kalibra.
V Babusekovi grabi je bila ize-
načena tekma najboljših strelcev
Slovenije v streljanju s pištolo in
revolverjem za pokale Športnega
zavoda Ptuj.
Njbolj izenačena posamezna tek-
ma je bila v kategorij članic in do
zadnjega strela je bilo težko ugoto-
viti zmagovalca^ Lanskoletna zma-
govalka Mojca Cepin in prva dama
strelstva iz Ptuja Majda Raušl, sta
nastrelili po 168 krogov. Majda je
zmagala z večim številom centrov
šest. Cepin je bila štirimi centri
druga, tretja pa je bila članica Pe-
tovioavta Ivica Ličan. Majda
Raušl je bila v absulutni konku-
renci z revolverjem tretja, s 93 kro-
gi-
V tekmovanju s revolverjem so
ekipno zmagali strelci SD Dušan
Požrnel Rečica, z 274 krogi, pokal
za drugo mesto in srebrna odličja
so priborili SD Ptuj (273), v sestavi
Milan Stražišar 93, Janez Šttihec
92, in Slavko Ivanovič 88 krogov.
Tretji so bili lanskoletni zmago-
valci, strelci Celja (268. kr). Četrta
je bila ekipa Policist Maribor (250
kr.), peta SOIT Medvode, šesta
Zeleni gaj Maribor, sedma Petlja
Ptuj, osma Peto via avto Ptuj, deve-
ta AC Puškarstvo Ptuj, deseta Hale
Cirkulane.
Posamezno je zmagal Andrej
Brunšek, Rečica (94 kr.), drugo
mesto je dosegel Peter Tkalec,
Rečica (94 kr.), tretji Slavko Frece,
Celje (93), četrti Milan Stražišar
Ptuj (93), peti Janez Štuhec Ptuj
(92), peti Slavko Ivanovič (88 kr.)
V streljanju s pištolo velikega ka-
libra so zmagali strelci Rečice,
(374), pred ekipo Celja (268 kr.)
tretja je bila еЦра Policaj Maribor
(250), četrta GŠ Slovenske vojske
(248), peta Ptuj (243), šesta SOIT
Medvode (242), sedma Zeleni gaj
(237), osma Pedja, deveta AC
Puškarstvo Ptuj, deseta Peto vio
avto Ptuj.
Posametno je pokal za prvo mes-
to prejel Peter Tkalec, SD Dušan
Poženel Rečica (92 kr.), drugo
mesto Damjan Bohi, Zeleni gaj
(91), tretje mesto Kraševec Mar-
jan, Pilicist (91), četrto Alojz
Trstenjak, Celje (91), peto Slavko
Free, Celje (91), Janez Štuhec, Ptuj
(88), Ivo Baklan, Rečica (83), Slav-
ko Ivanovič (79)
Pokal ekipnega zmagovalca je
prejela ekipa Dušan Poženel,
Rečica s 538. kr., drugouvrščena je
bila ekipoa Celja s 532., tret-
jeuvrščeni pa domačini SD Ptuj, s
516. krogi.
Posamezni zmagovalec je bil Pe-
ter Tkalec s 186 kr., drugi Andrej
Bnmšek, 184, tretji Slavko Frece
184, četrti Marjan Zdovc 181 kr.,
peti Janez Šttihec Ptuj 180, Milan
Stražišar 169, Slavko Ivanovič 167.
Tri prvouvrščene ekipe in prva
dva posameznika, so prejeli pokale
Športnega zavoda Ptuj, člani prvih
treh ekip pa kolajne. Prvih šest po-
sameznikov je prejelo praktična
darila. Posebno darilo je prejel naj-
boljši strelec Slovenije ter Jugosla-
vije s pištolo in revolverjem, Jože
Tržan iz Celja.
Na republiškem tekmovanju v
streljanju z revolverjem je bil leta
1984 Ptujčan Slavko Ivanovič dru-
gi s 569 krogi, zmagal je Jože
Tržan s 574. krogi. Na Ptujskem
strelišču pa je Ivanovič nastrelil 88
krogov Jože Tržan pa 86.
Tekmovanje je odprl in podelil
pokale, darila in kolajne, presed-
nik strelske družine Ptuj, prof.
Franc Simonič. Organizacija tek-
movanja je bila odlična.
SI
Med tekmovanjem
Zmagovalka Majda Raušl

Ob gradu Bori so tri dni taborili mladi gasilci iz vseh
prostovoljnih gasilskih društev gasilske zveze občine
Gorišnica. Za šestdeset mladih gasilcei^ ki so si v mla-
dinskem gasilskem taboru nabirali izkušnje v orienta-
cijskih pohodih v naravi, igrali športne igre, večere pa
preživeli ob tabornem ognju, sta skrbeli dve menotrici
in sedem mentorjev
Kot nam je povedal vodja ta-
bora Ivan 'Etičkovič, so prijet-
ne dneve taborjenja izkoristili
za gasilko šolo in si nabirali
znanje za to sicer prostovoljno
delo, ki pa vendarle zahteva
strokovnost in znanje.
Gasilska zveza v občini
Gorišnica je letos prvič organizi-
rala takšen taboi; toda tako mla-
di gasilci, kot njihovi mentorji
so ob koncu sklenili, da se bodo
prihodnje leto ponovno srečali.
Za gasilski podmladek je bil
Mladinski gasilski tabor tudi
nagrada in spodbuda za sodelo-
vanju v gasilskih društvih v pri-
hodnje. Mladi gasilci so sicer
omenili, da bi njihovo bivanje
ob gradu Bori, bilo v teh vročih
dnevih še prijetnejše, če bi v
bližnjem bazenu bila voda, toda
kot pravi taborniki so se tudi
zdaj znašli in se osvežili le pod
pipo v bližnjem gostišču. Samo-
ten in delno opuščen borlski
grad je bil mladim gasilcem tudi
primeren za raziskovanje in
doživetje kakšne postulovščine.
MS
Gasilski posnetek udeležencev mladinskega gasilskega tabora v občini
Gorišnica.
MAJŠPERK / PO STAVKI V PLANIKI
Usoda obrata
se negotova
Po nedavnih resnih zapletih in prekinjeni stavl<i v l<ombinatu obutve Planika
Kranj, kamor sodi tudi 230 zaposlenih iz planikinega obrata v Majšperku, smo ko-
nec prejšnjega tedna po telefonu uspeli priklicati glavnega direktorja Planike, Bo-
jana Starmana in izvedeli, da naj bi od srede, 29. julija naprej delo potekalo že
normalno.
Kako je v Majšperku nismo uspeli izvedeti, saj je bil vodja majšperškega obrata
Bojan Kovač ob koncu tedna odsoten, oziroma v matični delovni organizaciji
Kranju, drugi pa pooblaščeni za dajanje uradnih informacij.
Sicer pa je Bojan Starman med drugim povedal, da bo usoda delavcev in de-
lovnih mest v Majšperku popolnoma enaka, kot bo usoda ostalih 2000 zaposle-
nih v kombinatu Planika. Ta pa za sedaj še vedno ni povsem jasna, čeprav je bilo
v začetku tega tedna, po pogajanjih z vlado, državnimi organi in bankami, čutiti že
nekoliko več upanja na ugoden razplet.
Glede na dejstvo, da so delavci in predstavniki sindikata Planike po intenzivnih
pogajanjih z vodstvom dosegli uresničitev večine svojih zahtev in stavko prekinili,
je Bojan Starman povedal, da bodo vsi zaposleni, kot je bilo obljubljeno in dogo-
vorjeno, do 10. avgusta dobili izplačano razliko plače za junij, regres za letni do-
pust pa, kot je zapisano v kolektivni pogodbi. Sicer pa, neglede na razplet te težke
situacije, Bojan Starman trka na zavest vseh zaposlenih v Planiki, tudi tistih v
majšperškem obratu in jih poziva k večji produktivnosti. Po njegovem mnenju jih
na koncu koncev lahko dokončno postavi na noge le opiranje na lastne sile in
notranje rezerve. To pa sta predvsem večja produktivnost in nižji proizvodni
stroški. Zato bodo glavne aktivnosti vodstva Planike potekale prav v tej smeri.
-OM
PTUJ • Danes, 6. avgusta, bo
ob 11. uri v galeriji Drava odpr-
ta razstava grafik Božidarja
Jakca Jakija. Razstava bo na
ogled do 29. avgusta.
PTUJ • Danes, 6. avgusta, bo
ob 20.30 na dvorišču minorits-
kega samostana koncert rus-
kega simfoničnega orkestra in
zbora Mifiaela I. Glinke iz St.
Petersburga, s katerim bodo
zapeli tudi trije tenoristi:
Rujčan Janez Lotrič, Kru-
noslav Cigoj in Gianluca
Zampieri. S koncertom ruske-
ga simfoničnega orkestra bo
zaključen poletni festival Poe-
tovio 98.
PTUJ • Na gradu je na ogled
razstava o goslarski dediščini
violinskega pedagoga in izde-
lovalca violin Maksimiljana
Skalarja. Rekonstruirana Ska-
larjeva delavnica bo odslej del
razstave glasbil na ptujskem
gradu.
KINO PTUJ • Danes, 6. av-
gusta, je na ogled film Merkur-
jev srd ob 21. uri, nato pa do
nedelje ob 19. in 21. uri. Pri-
hodnji teden bodo vsak večer
ob 20. uri vrteli Titanik, od pet-
ka do nedelje pa ob 18. uri film
z naslovom Policaj.
ORMOŽ • Od torka je v avli
zgradbe občine na ogled
razstava fotografij in fotografs-
ke opreme fotografa Antona
Kosija od leta 1937 naprej.
Razstava je nastala v sodelo-
vanju Pokrajinskega muzeja
Ruj in Občino Ormož, postavi-
la pa jo je kustodinja etnolo-
ginja Nevenka Korpič. Razsta-
va bo na ogled do 7. septem-
bra.
ORMOŽ • v okviru
Ormoškega poletja bodo v so-
boto ob 20.30 uri na grajskem
dvorišču obiskovalci lahko
občudovali znanje in nadarje-
nost mladih glasbenih talentov
ormoške občine, ki so po os-
novnem šolanju nadaljevali s
študijem glasbe. Nastopili
bodo Lidija Nidorfer, Maja
Frangez, Andrej Rakuša, Ja-
nez Munda, Rudi Horvat in
drugi. Hkrati pa bodo predsta-
vili tudi tudi izbor besedil likov-
nega natečaja Knjižnice
Ormož. V primeru dežja bo pri-
reditev v Domu kulture Ormož.
ROGAŠKA SLATINA ФЈе dni
se izteka razstava slik
Rujčana Borisa Žoharja v
razstavnem salonu zdravilišča
Rogaška Slatina. Razstavo so
postavili ob prazniku občine
Rogaška Slatina sredi julija, na
njej pa se je predstavil Žohar s
svojimi znanimi, edinstvenimi
interpretacijami upodobljene-
ga lika kurenta. (MZ)
PTUJ • Od sobote je v restav-
raciji Ribič na ogled razstava
slik Nevenke Rojic iz Ljubljane.
Zbirka zanimivih abstrakcij bo
na ogled do konca avgusta,
(ms)
VOZNIK TRAKTORJA
UMRL NA KRAJU
NESREČE
v ponedeljek, 27. julija okoli
21. ure je 32.letni Vitko A. iz Slati-
ne pri Cirkulanah vozil neregistri-
ran traktor po lokalni cesti proti
Malemu Okiču. Med vožnjo
navzgor proti vinogradu je zapel-
jal čez levi rob ceste na strmo
pobočje. Traktor, na katerega je
imel priključeno vinogradniško
škropilnico, se je prevrnil in se
prevračal po strmini okoli 150
metrov Voznika je med
prevračanjem vrglo iz kabine in
bil pri tem tako hudo poškodo-
van, da je umrl na kraju nesreče.
Pokojnika so našli domačini šele
v torek zjutraj.
MOPEDIST S STOPALKO
V AVTO
Po lokalni cesti v Šikolah se je
v petek, 31. julija nekaj po 20. uri
z mopedom peljal 17. letni P.M.
Pri stanovanjski hiši Šikole 49 je
z desno stopalko mopeda zadel
v parkirani osebni avto in padel
po cestišču. Hudo ranjenega so
prepeljali v bolnišnico.
V TOVORNJAKU NA
VLAKU ODKRILI DVA
ROMUNA
Prejšnji ponedeljek okoli pold-
neva so na železniški postaji v
Središču ob Dravi obmejni poli-
cisti pregledovali vlak, naložen s
tovornjaki iz Romunije. Na enem
od tovornjakov so opazili pre-
rezano cerado, ki je bila spretno
zašita z notranje strani. Zato so
pregledali notranjost in v kamio-
nu našli dva romunska državlja-
na, ki sta ilegalno potovala na za-
hod. Njuno potovanje so prekinili
in ju usmerili nazaj na Hrvaško.
SLOVAŠKI VOZNIK
SKUŠAL PODKUPITI
CARINIKA
v torek, 28. julija ob 5,15 je na
mejni prehod v Središču ob Dra-
vi s tovornjakom pripeljal slo-
vaški državljan, 24 letni Branislav
PZ njegovimi papirji ni bilo vse v
redu, zato mu cariniki niso dovo-
lili vstopa v našo državo. Da bi
carinik zamižal in ga vseeno
spustil naprej, mu je Slovak
ponudil bankovec za 50 DEM,
vendar je carinik zavrnil podkup-
nino, voznika pa so kazensko
ovadili državnemu tožilstvu.
ZCOREIÚ OSTREŠJE
STANOVANJSKE HIŠE
v noči na torek, 28. julija dobro
uro po polnoči je začelo goreti
ostrešje stanovanjske hiše 26-
letnega Romana F, s Kočnega ob
Ložnici, občina Slovenska Bistri-
ca. Predno so prihiteli gasilci, so
plameni uničili kritino in ostrešje.
Škodo so ocenili na okoli pol mi-
lijona tolarjev Ugotovili so tudi
vzrok požara. Gospodar naj bi bil
zvečer zakuril v peči, potem pa
odšel v službo. Zaradi dotrajane-
ga dimnika je začel tleti tram, ki
se je vnel in plameni so zaheli os-
trešje.
PRETEPAL ŽENO
Po prekrokani noči je v nedeljo
zjutraj prišel domov 24-letni
Ptujčan Andrej K. Bil je krepko
pod vplivom maliganoy ki so mu
dajali korajžo, da je začel prete-
pati ženo, s katero živita v zuna-
jzakonski zvezi. Ker je bila
ogrožena njena varnost, so prišli
policisti in ustrezno ukrepali.
FF
* RODILE SO - ČESTITA.
MO: Olga Fekonja, Derbe.i
linci 42, Vitomarci - Vesiß. j
.•\ndrejka Babšek, Globoko
9, Makole - deklico; Brigi^g
l.jubec, Nova vas 77/a, Mar-
kovci - deklico; Jožica Ose-
bek, Mezgovci 17, Domava.
Jolando; Anita Vindiš, ifžec
11/c, Videm - Ëmaro; Sonja
Lenarčič, Spuhlja 51, Ptuj.
'Edeja; Viktorija Sagadin,
Sestrže 31, Majšpcrk - Anjo-
Renata Krajne, Drstclja 20,
Destrnik, - Matica; Helena
Prejac, Runeč 57, Ivanjkovci?
- Blaža; Nataša Ekari, Nova
vas 58, Ptuj - Saša; Alenka
Rajh, Zamušani 43/a - Paska-
la; Maruška Majerič, Nova
vas pri Markovcih 95/a - Iva-
na; Zlatka Kolednik, Nova
vas pri Ptuju 107/a - Urško;
Marija Hergan, Stražgojnca
9, Pragersko - dečka; Mar-
janea Rafot, Partizanska 6,
Slovenska Bistrica - Mašo;
Petra Flojhai; Zg. Leskovec
6, Zgornji Leskovec - Aljaža;
Jožica Kristovič, Spuhlja 49,
Ptuj - deklico; Danica Črni-
vec, Miklavž 60, Miklavž ■
deklico.
POROKE: Branko Skok,
Goričak 24, Zavrč in Darin-
ka Čagran, Gorišnica 165.
UMRLI SO: Darko Petrin-
jak, Goričak 51, * 1973 t23.
julija 1998; Katarina Hvaleč,
roj Vindiš, Sedlašek 84, *
1973,t 23. julija 1998; Vin-
cenc Meško, Draženci
37,^-1935, t24. julija 1998,-1
Marija Anželj, roj. >Xblmut,
Ptuj, Slovenski trg 9,* 1922,
t26. julija 1998; Hermina
Golob, Ptuj, Mariborska ces-
ta 61,ii'1909,t25. julija 1998;
Irena Vidovič, Ptuj,
Vblkmerjeva cesta 10, *1955,
t27. julija 1998; Agnes Nes-
torom roj. Sic, Ptuj, Gre-
gorčičev drevored 6, ^=1932,
t27. julija 1998; Franc
Ciglai; Ptuj, Svržnjakova uli-
ca 7,^t'1926, t 27. julija 1998;
Mirko Gavez, Ana in Nataša,
Ptuj, Ulica. Lackove čete 6/a,
t9. julija 1998 v Steinberg-u,
Nemčija, Angela Horvat, ro-
jena Marinič, Zamušani 85,
;:'1918t27. julija 1998, Ivan
Kovačec, Vičanci 63, t- 1932,
t29. julija 1998; Milan Ma-
kotei; Njiverce, Proletarska
ulica 8,** 1934, t 29. julija
1998, Karolina Korenjak,
roj. \àjs, Ptuj, Čarmanova
ulica 10,* 1927, umri 30. ju-
¡ Ша 1998. |gj